V Celju, dne 9. novembra 1911. Št. 49. mm t*Mg Izhaja vsak Četrtek; ako je U dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja Udi) je pošiljati ca naslov: ,,Narodni List" v CcS|u.— Reklamacije to poštnine proste. — Uredništvo: Dolgo polje 5iev. 1 .Narodni List" stane ta ctelo leto 4 K, rti pol leta 2 K, zs četrt leta 1 K. Za AirteHko ln druge detiele na leto 5 K 60 vin NajoSnina se plečtje vsaproj. — Pnsaiheine Številk* stane 10 vin. Oglasi se računajo po 16 VlnMjtev ena petit vrstit. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovora. Pristojbine z« oglase je plačevati po pošti na naslov: „F arod e i List v Celju. Nova vlada. Baron Gautsch je torej šel. Ni mogel — ali pa ni botel — razvozlati vozla delazmožne večine državnega zbora, zgovoril se je — kar je naj-komodnejše! — na svojo bole/en in je izjavil cesarju* da odlaga svoje mesto kot ftiinisterski predsednik. Ž njim je podala ostavko tudi ostala vlada. Cesar je demisijo sprejel in poklical dozdajnega nauč-hega ministra grofa Stiirgkha, ki velja na eni strabi za jako zaupno osebo v najvišjih krogih in ki je na drogi strani že dolgo hrepenel po časti ministerskega predsednika, naj sestavi novo vlado. Stiirgkh je seveda zagrabil z obema rokama in je tudi v par dneh imel novo vlado skupaj. Ostali so iz prejšnjega mltiisterštva: domobranski minister Georgi, finančni minister dr. Meyer, pravosodni minister dr. Hochenbnrger in poljski minister vitez Zaleski. Na novo so prišli: naučni minister dr. Hussarek, trgovinski dr. ROssler, železniški baron Foršter in minister za javna dela dr. Trnka. Poljedelsko ministerstvo vodi začasno poljski minister-rojak vitez Zaleski, ker se češki profesor dr. Braf, ki bi naj prevzel ta resort, še ni zagotovo odločil. Nova vlada je seveda skozinskoz uradniška, vkljub temu, da bi vlada, sestavljena iz zastopnikov posameznih državnozborskih skupin, gotovo že takoj spočetka uživala mnogo več zaupan ,a vseh demokratično mislečih poslancev. Na mnogih straneh sploh prevladuje mnenje, da je že ime grofa Stiirgkha samega porok za to, da sledi v kratkem doba — §. 14. Novi ministerski predsednik je sicer v svojem nastopnem govoru dne 6. t. m. slovesno prisegal na parlamentarizem in demokratizem; toda niti najmanjšega vzroka nimamo na slovesne obljube naših vlad kaj dati* zakaj vsaka ob svojem nastopu vse obljubi in z vsemi svojimi danimi obljubami v žepu končno zopet odhaja. Mi štajerski Slovenci imamo pač najmanj povoda novi vladi zaupati. Grof Stiirtrkh je znan že od nekdaj — še iz štajerskega deželnega zbora! — kot zagrizen nemški nacijonalec in strasten sovražnik naših političnih, narodnih in kulturnih zahtev, je znan posebno po Svojem svoječasnenl skrajno sovražnem nastopu zoper celjsko slovensko gimnazijo, in nam je tudi kot naučni minister zasekal marsikatero bridko rano. Poleg njegi sedi v novi vladi še vedno dozdajni pravosodni minister dr. Hochenbnrger, zaupnik nemških volks-ratov, ki z neverjetno doslednostjo dela na po-nemčevanje naših sodnij, odriva in zapostavlja slovenske sodne uradnike in uvaja naravnost nemško strahovlado v cesarske sodne urade. Ko se je šlo za sestavo ttove vlade, je prevladovalo v merodajuih krogih mnenje* da Hochenbnrger več ne pride v poštev, ker se je baš proti njemu obračal odpor slovanskih poslancev. Toda nemška javnost se je s tako silo zavzela zanj, da je bil končno zopet imenovan za pravosodnega ministra, kar je že samo na sebi pljuska v obraz nam Jugoslovanom in Čehom. A ne samo to, javnost je izvedela še več. Dr. Hochenbnrger je vstopil v novi kabinet le po izrecnem zagotovilu grofa Stiirgkha, da bo imel v Svojem gOri opisanem „delovanjn" tudi zafiaprej proste roke. Čakajo nas torej lepi časi. Vesejo bo napredovala ger-manizaCija na vseh koncih ih krajih, v stari struji bo plula naprej naša državna ladja; vkljub temu, da sedi v vladi tudi par Slovanov-uradnikov, se bo vladalo še naprej proti Slovanom, osobito proti nam Slovencem. Saj za Jugoslovane se pri sestavi nove vlade ni zmenila živa duša. Kaj imamo pričakovati od nove vlade v gospodarskem oziru? Merilo v tem pogledu nam je pač finančni minister dr. Meyer, ki je znan kot mož, kateri bi najrajši menda vse davke zvalil na gospodarsko najslabše sloje. Zato nam tudi že obljubuie davek na pivo, vino itd. In v kulturnem pogledu? Na polju šolstva? Tudi tu je pogled v bodočnost žalosten. Na sedežu naučnega ministra sedi dr. Hussarek, mož zagrizeno klerikalnega mišlienja, ki bo gotovo z vsemi močmi sknšal pospeševati stremilenja klerikalcev posebno glede podjarmljenja šolstva. In v takem položaiu naj naši slovenski po slanci vladi zaupajo? Mislimo, da ne, ampak da se bodo morali pripraviti na najstrožji odpor proti ponemčevalnim stremljenjem posameznih članov vlade, proti hasilstvom tiad M£šitoi narodnimi pravicami, proti kršenju ostiOvhih zakonov s strani vlade. Bode-li večina naše državnozborske delegacije to storila? Izkušnje iz preteklosti nas tirajo v najhujše dvome. Pa tudi izkušnje sedaj-noBti. Koliko je še tega, kar je cela naša narodna javnost Z ogorčenjem razpravljala b znanih jezikovnih odredbah predsednika deželnega sodišča Elsnerja v Ljubljani, in tudi v državnem zboru je našla zadeva močen odmev. Naši klerikalni poslanci bi bili imeli kot „zakoniti zastopniki" slovenskega ljudstva prokleto dolžnost, se z vso odločnostjo upreti takšnim nasilstvom in nepo-stavnostim. A kaj so storili? O tem nas pouči klerikalno glasilo „Slovenec", ki v sobotni številki pravi, da se je dr. Šušteršič o Elsnerjevih naredbah takole izrazil: „Hrvatsko-slovenski (t. ji klerikalni) klub ni zavzemal v tem pogledu ni-kakofšnega stališča in ga tudi zavzeti ni mogel* kajti do danes ni še nihče smatral za umestno informirati ga o takozvanih „Elsnerjevih jezikovnih ukazih'. Na gola časnikarska poročila pa resna stranka ne more zasnovati resne akcije. Na časopisje se more nasloniti kvečjemu kako interpelacijo* a to je v takem slučaju prazen udarec v vodo." — Tako, sedaj pa vemo. Ta izjava iznova izpričuje, da je klerikalna stranka popolnoma brez vsakega narodnega čustva in da je niti najmanj ne vznemirja, če nemški birokratje zadajajo udarec -za udarcem našim narodnim pravicam. V znamenju narodno brezbarvne politike slov. vodilne stranke smo stopili pod novo vlado, in v tem znamenju nas bo nova vlada po starem receptu tlačila in teptala. Revolucija na Kitajskem. Cesar proglasi ustavo. Peking, 4. nov. Cesar je izdal konstitucijo, s katero se vladarska rodbina Tahing prizna za večne čase. Cesarjeva oseba je nedotakljiva. Ustavo določa državni zbor, ravnotako voli tudi ministerskega predsednika. Cesar je poveljnik nad mornarico in vojsko. Tstaši napredujejo. London, 6. nov. V vstaškem ozemlju na Kitajskem se vrše kruti boji, kakor da bi bila vojna. Angleški admiral Vinon je baje brezžično obvestil nemškega guvernerja v Tsingtavu, da je mnenja, da je piišel ča* za posredovanje evropskih velesil. Po njegovem fiinenju je nujno potrebno, da odpošlje vsaka velesila takoj 1500 mož v Šangaj. Kitajske vojne ladje pred Sangajem so razobesile revoiucijonarne zastave in tudi šangajsko prebivalstvo je revolucionarjem skozinskoz naklonjeno. Iz Sangaja poročajo nadalje, da je prestopil tudi guverner v Fučanu k revolucijonarjem. Južni del provimcije Kiangtsu, železnica Šangaj-Nanking in kitajski del mesta Šangaj so v rokah revolucionarjev. Ceste v Šangajn, kjer se gnete nepregledna radostna množica, detftjo vtisk. kakor da ne gre za revolucijo, marveč za kako slavnost. Tudi posadka v fortu Vusung se je pridružila revolucijonarjem, posadke v drugih utrdbah.se še niso odločile. Tudi okolica Sungkianga je v rokah vstašev in tudi mesto Suču je prestopilo k njim. Kitajski vladi se mudi, da bi narodna skupščina izdala volilni zakon za parlament, na podlagi katerega naj bi se takoj začele volitve. Tudi je vlada priznala politično stranko, ki so jo revo-lučijbnarji ustanovili. V Pekingu se boje, da se izpremeni revolucija v pravo vojno med severom in jugom, vlada pa se boji tudi, da bo nacijonalni bankerot provzročil, da se bodo začel0 vmešavati tuje velesile, kar bi imelo lahko za posledico, da si tuje velesile med seboj razdele kitajsko cesarstvo. Tstaši odklanjajo mirovne ponudbe? London, 7. nov. Iz Šangaja poročajo, da so revolucionarji odklonili vse mirovne ponudbe in vstraiajo pri tem. da se odstavi vladarska lodbina Mandžu. V dinastiji vlada velikansko razburjenje in strah. Mnogi princi so zbežali iz mesta. Peking, glavrto ihfesttt f rokah tštašsv? LondOn, 7. nov. Peking je v fokah rfevdlta-cijonarjev. Boj za glavno mesto je trajal 112 hr ter se je revolucijonarjem posrečito celo mesto zavzeti. Tudi večina cesarske garde je prestopila k revolucijonarjem. Kako jti ž Hov poveljnik italijanskih Čet v Trlpoltsui Iz Rima poročajo 3. nov. Vojno ministerstvo je sklenilo odpoklicati poveljnika sedanje ekspe-dicije v Tripolisu generala Caneva, kčr se je baje izkazal kot nesposobnega, in poslati na njegovo mesto poveljnika IX. armadnega kora generAl-hega poročnika Fragonija. Italijanom prede huda? Vojni korespohd^rtt „Franl'urter Zeitung" poroča dne 3. nov. iz Tripolisa, da je položaj v Tripolisu želo resen. Italijanskih čet se je polastila apatija, ki nikakor ni razveseljiva. Splošn? vlada med Italjani na eni in Turki in Arabci na drugi strani skrajna strast in sovraštvo* ki brezobzirno tepta človeške pravice. Turki oblegajo z vso vztrajnostjo Tripolis in je v torek zahteval poseben parlamenter predajo mesta. Turki bolj človeški kakor Italjani. Iz Carigrada poročajo 4. nov. Vojni tnihistter Mahmud Šefket paša je dal turškim četam v Tti-politaniji strogo povelje, da naj človeško ravnajo ž vjetimi Italijani. V sredozemskem morju. Atene, 4. nov. Tu se opaža sumljivo gibanje francoskih in angleških vojnih ladij, zlasti med Cyprom, Sirijo ih fegibtom. Na otoku Cypru so Angleži postavili dve postojanki za brezžično brzojavljenje. Splošno sodijo, da pripravljata Francija in Anglija važne dogodke v tem kotu. Novi italijanski poveljniki. Rim, 4, nov. V Tripolitanijo je poslala italijanska vlada generala Fragonija in Ragnija za poveljnika. Caneva ne bo odpoklic&n. Italijansko vojsko v Afriki bodo raz ielili na dva vojna kora. Razglašenje aneksije Tripolitanije. Rim, 6. nov. Italijanski kralj je izda) dekret, v katerem proglaša aneksijo Tripolitanije. K temu dekretu je izdal italijanski ministerski predsednik Giolitti v posebni okrožni brzojavki pojasnilo, v katerem povdarja, da je bila Italija z ozirom ha položaj v Tripolitaniji k temu koraku prisiljena, da tako prisili Turčijo, da se odloči za mirovna pogajanja. Ta proklamacija naj bo zadnji poziv na Turčijo, da se ukloni iu sprejme mir pOd ugodnimi in za njo častnimi pogoji, ker le tedaj more Italija garantirati Turčiji ohranitev sedanjega položaja na Balkanu. Če se pa Turčija protivi, obstoji nevarnost za evropski mir, ker bi morala Italija storiti vse, da da svojim zahtevam primeren poudarek. Utis na Dunaju. Dunaj, 6. nov. Italijanska prok'amacija je tu izredno presenetila. Listi pišejo, da je ta proklamacija popolnoma neupravičena, ker Italijani niti najvažnejših obmorskih krajev ne obvladajo in se nahajajo v Tripolitaniji sploh v defenzivi (obrambnem stanju). V merodajnih krogih so mnenja, da bo to postopanje Italije odpor Turčije le povišato. Zlasti mučen vtis je napravili komentar ministerskega predsednika in odstavek, v katerem naznanja, da pride lahko do ogroženja evropskega miru. Dunajski listi so mhenja, da hočejo Italijani s to proklamacijo dobiti orožje proti Arabčeto, ki jih hočejo v bodoče smatrati kot veleizdajnike in upornike, kar pa je v popolnem nasprotju z mednarodnim pravom. Izganjanje Italijanov. Carigrad, 6. nov. Ministerski svet je sklenil izgnati vse Italijane iz Turčije, kakor hitro bi pričelo italijansko brodovje kako akcijo v Egej-skem morju. Italijani v stiskah. Italijani v Tripolisu še vedno obdani od turških in arabskih čet. Zlasti Arabci vsako noč napadajo italijanske postojanke. Italijansko vojaštvo je izmučeno in se le s težavo brani. Italijanske izgube so zelo velike. Vse bolnišnice so prenapolnjene. Med vojaštvom vlada kolera. Tudi v Bengaziju je položaj Italijanov podoben. Turške priprave. Solun, 7. nov. Mladoturški komite je sesta vil obrambno zvezo za Tripolis ter izdal prokla-macijo, v kateri poživlja prebivalstvo, da naj zbirajo denar za vojni materijal, za zdravnike, kirurge in sanitetni materijal. Proklamacija pravi, da je položaj sedaj za Turke zelo ugoden. 3z političnega sVeta. Državni zbor se je 6. tm. zopet sestal. Predstavila se mu je nova vlada. Grof Stiirgkh je v daljšem govoru razvil svoj program. Povedal ni nič novega, že pred njim so drugi ministerski' predsedniki marsikaj boljše povedali. Obljubljal je mnogo. V govoru so ga motili češki radikalci. — V seji 7. t. m. se je nadaljevala razprava o proračunu. Govoril je Čeh Masaryk, ki je ostro presojal nastopni govor grofa Stiirgkha, se obširno bavil z avstrijskim vprašanjem z ozirom na razvoj narodnosti, in končno izjavil, da nova vlada ne zasluži zaupanja in da zato on ne bo glasoval za proračun. Enako ostro je proti novi vladi govoril soc.1 demokrat dr. Adler. Hrvaški sabor se je v torek 7. tm. sestal k seji, v kateri je ban Tomašič prebral kraljevo pismo, da je sabor razpuščen. Poslanci so se mirno razšli. Na Ogrskem se bo sedaj začel boj med vlado in Košutovci. Dozdaj je vladna stranka pustila obštrukcijo skoro nemoteno rogoviliti. Ker pa so se mirovna pogajanja razbila, je napovedala vlada obštrukciji boj do uničenja. Vodja tega boja bo „mož železne roke" grof Tisza. BeležHc. Družba sv. Cirila in Metoda je imela mesca oktobra 7236 K 77 v rednih, 1438 K 33 v izrednih dohodkov; iz družbene glavnice seje dvignilo 26.531 K 06 v. Izdatkov pa je bilo 37.988 K 84 v.; torej je bilo 2783 K 08 v primanjkljaja. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vsem slovenskim občinam in denarnim zavodom, pa tudi vsem Slovencem. Krajni šolski sveti in podobne korporacije sestavljajo proti koncu vsakega leta proračun za naslednje leto, predlože ga pristojni oblasti, da ga odobri in da izposluje proračunjeno in odobreno vsoto denarja. Družba sv. Cirila in Metoda je naroden vseslovenski šolski svet. Ustanovila je doslej in vzdržuje 8 ljudskih šol s 36 razredi, ki štejejo 1941 učencev, in 18 otroških vrtcev, v katerih se vzgaja 1120 otrok. Težke razmere, v katerih Slovenci živimo, zahtevajo še mnogo novih kulturnih zavodov. Da bi družba sv. Cirila in Metoda ustregla vsaj nekaterim najnujnejšim potrebam, vsprejela je v svoj proračun tudi stroške za več novih šolskih poslopij, za katerih zgradbo so storjene uže vse predpriprave. Tako pa je njen proračun za 1. 1912. narastel do ogromne vsote 686.100 K. S proračunom za 686.100 K v roki stopa družba sv. Cirila in Metoda pred svojo višjo instanco — pred slovenski narod in prosi odobrenja tega proračuna, prosi, da jej slovenska požrtvovalnost z zasladom narodne zavednosti in dejanskega rodoljubja pri-hiti na pomoč in jej s primernimi darovi omogoči izvršitev velikega in plemenitega obrambnega in prosvetnega dela v ogroženih slovenskih pokrajinah. Čez 3000 slovenskih otrok se vzgaja v zavodih družbe sv. Cirila in Metoda; mnogo tisoč slovenskih otrok pa še potrebuje takih šol in čim delj se jim ne bodo oskrbele, tem več slovenskih otrok bo potujčenih, tem ožja postane naša slovenska domovina. Cenjeni odbor! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda se obrača do Vas z iskreno prošnjo, da, sestavljajoč proračun za prihodnje leto, ali določujoč razdelitev podpor v dobre namene, se spomnite blagovoljno s primernim prispevkom zaščitnice in prosvetiteljice Slovenstva v obmejnih krajih, družbe sv. Cirila in Metoda. Slovenska državna obrtna šola v Ljubljani se je 6. t. m. otvorila. Bila je že davno živa potreba in vendar je ustanovitev te šole dvigala po nemškem časopisju toliko nepotrebnega prahu. Mi bi pač bili dobri samo za plačevanje davkov, koristi od države pa naj bi imeli seveda samo Nemci. Še v zadnjem hipu so hoteli Nemci s pomočjo finančnega ministra šolo onemogočiti. Le najhujšemu naporn merodajnih činiteljev (klerikalci niso niti prsta ganili v rešitev tega vprašanja!!) se je posrečilo, (la je zadeva bila pravočasno in ugodno rešena. Državna obrtna šola v Ljubljani pomeni za nas silno veliko. Na eni strani bo od-pomogel zavod pomanjkanju dobrega obrtništva na jugu naše države, posebno med nami Slovenci, na drugi strani pa bo mnogim našim ljudem pripomogel do kruha. Poprej so se morali naročevati za vsako večje delo tuji ljudje, ki smo jih drago plačali z našim denarjem, i.\ ki so nas za to, da so jedli naš kruh, mnogokrat še zasramovali. Sedaj bomo imeli domačine in marsikateri goldinar, ki je prej jadral v tujino, bo ostal odslej v domovini pri naših rojakih. Dolžnost Slovencev pa je sedaj, da z ogromnim številom učencev do-kažemo, da nam je bila šola krvava potreba. Zopet vinski davek ? V seji državnega zbora dne 28. oktobra je Oflienil finančni minister Meyer tudi davčne načrte,"katere ftdče predložiti. Imenoval je: davek na žganje, na pivo, vino, samo-drče (avtomobile), na dedščino, vžigalice itd. Ni pa se izrazil, ali ima v mislih samo davek na vino v steklenicah, ali pa sploh na vino. Naši vinogradniki morajo torej biti zopet na straži. Oddaja vžitnega davka v najem. Dne 20. listopada t. 1. ob 10. uri dopoldne se vrši pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Mariboru dražba najema vžitnega davka od vina, vinskega mošta, sadnega mošta in mesa za leto 1912, in pogojno tudi za leti 1913 in 1914 v sekcijah: Ruše, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Slivnica, Poličane, Žalec, Dcberna-Velika-Plrešica, Sv. Jurij ob južni žel., Sv. Pavel pri Preboldu, Braslovče, Kozje, Konjice, Oplotuica, Vitanje, Slatina, Ptujska goia, Ormož z Mihovci in Sv. Benedikt v Slov. goricah. — Natančni pogoji se lahko izvedo pri c. kr. finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru, pri pristojnih kontrolnih vodstvih finančne straže in pri oddelkih finančne straže. Premije za kmetijsko knjigovodstvo je razpisala štajerska kmetijska družba in sicer 15 premij po 100 kron, seveda le za pravilno izvedeno kmet. knigovodstvo. Prošnje je vložiti do 15. februarja 1912. Natančnejši pogoji so v 20. št. »Gospodarskega Glasnika" z dne 1. nov. (cljslfi oKrsj. Iz Celja Te dni si je ogledal zdravstveni poročevalec štajerskega deželnega šolskega sveta prostore, v katerih se nahajajo tukajšnji slovensko-nemški gimnazijski razredi. Konštatiral je ravno isto, kar smo mi že večkrat izvajali: da so ti prostori za gimnazijo neprikladni in da je v celi Avstriji edini slučaj, da ima kak srednješolski zavod tako neprikladne prostore kot ta „slovenska" gimnazija. Ogledal si je tudi okoliško deško šolo. Kaj je konštatiral in rekel šele tam! V tukajšnjih narodnih krogih vzbuja pasivnost klerikalnih poslancev napram rešitvi celjskih šolskih vprašanj veliko ogorčenja. Od pošte. Za nadpoštarja je imenovan gosp. Jakob Šegula na Grobelnem, ki je dosedaj edini Slovenec kot nadpoštar na Spodnjem Štajarskem. Iz Celja. V zadnji seji celjskega mestnega občinskega sveta se je sprejel predlog, naj mestna občina odslej vsak mesec predpiše cene onim mesarjem, ki prodajajo meso na štantih na Glavnem trgu. Kdor bi se ne držal predpisanih cen, izgubi pravico do stojnice. Enkrat pameten sklep. — Sklenilo se je dalje, odpustiti plačevanje mitnine za fekalijske vozove desetim kmetom v okolici. Ta sklep se je storil naravno z ozirom na okoliške občinske volitve. Tako daleč je že naša nem-škutarija, da si mora s človeškim blatom kupovati glasove. Fej! V nedeljo, dne 12. novembra t. i. vsi na „Martinov večer" v Skalno klet. Začetek ob 7. uri zvečer. rotnik pa rihtarof hausher gospot Sršen pa reče: »Jebal Vas jezero pa tristo petnosedendeset vragof, kučo še mi poderte«). Sinigojof predlok so z ve-seljon sprejeli, samo gospot Ulm od dače, ki je z menoj vret posluša, je stopa k rihtari, ga po rami popecka, pa jemi prporoča, naj se san preveč ne mantra, pa naj rajši piše v marprok po pomoč. Potli pa je fstana ti stari Štraser pa predlaga naj se f cajtingah razglasi, pa na opčinsko tablo nabije frpot, ka ne sme niše pot kaštigoj nič viin povedati, gdo je vida, kak so doktora Piceka pr jegovoj othodnici pr Štraseri šlosar Vrbjak pa še par takših natukli pa s krčme vrgli. Gda še so to sprejeli pa Štrmanov predllok tan s todlhofa, ka se naj slovenskima oštarjašoma, Sršeni pa Sevri zapove, ka ta met kršajnske liidi samo kršeno vino točila tak kak on, te pa je rihtar fstana pa reka ka so za gnes fertik, pa ka naj gre fsakši ot gospodof rotnikof lepo domo, ka pa nejo potli jihove stare nad jega hodile če prepozno domo pridejo. Kak sma z Rajhon viin prišla pa sen se zaprdiiša, kan od gnes napre jegove freteranare pa jihove kropjače pr miri pusta, pa hoda samo tih opčinskih sej poslušat, pan samo ot toga pisa, da se mi je to fse grozensko dopalo. Ka ste to etan pisali v zadjen narodnen listi, ka majo ludje enega drugega za Komarovega Mi-haleka? To si jas ot teh liidi prepoven! Komarof Mihalek sen samo jas pan tudi osta, č:e pa v krstnih bukvicah ne najde niše mojega iimena pa pač Bok pomagaj! Delan glih tak kak dohtar Korošec, ki tudi pr kakših fest pucah ne pove ka je mešnik pa ka se Korošec piše. Keri pa me že če poznati pa naj prosi lot-merškega rihtara naj jemi pove, ka me ja on praf dobro pozna. Znate — pa to pač samo met nama ostane — lotmerški rihtar mi da fsakši mesec pet rajnški samo ka skos neke od jega po časnikih pišen. Jemi je pre fse eno ga šinfan ali hvalin samo ka vidi svojo ime v časnikih nadrii-kano, ka ma pre to nezgriintano rat. Keri pa si je ne z rihtaron dober pa bi me tudi rat pozna, tisti pa naj pride v nedelo po poznoj meši v lotmerk na plač, pa naj pasko ma na tistega, ki de na pravoj nogi s tin vekin palcon miga. Tisti de fčista gvišno Vaš stari prjatel LISTEK. Pisma Komarovega Mihaleka s Hude llikje. Liibi gospodje tan pr narodnen listi! Kumaj no kumaj ka sen Van zmožen gnes toto pismo pisati, tak me čube bolijo! Da si zaj fčista gvišno mislite, ka sen ge kakše babe kii-šiva pa liza, — Bok me ne kaštigaj ka bi se tak daleč spozaba — pan Van rajši to fse razloža. — Znate, to Van je tak! To etan ovi tjeden so najšli v lotmerki tega starega peznderehtora z naše šole, Pergara, s strašajnsko rasklanoj glavoj mrtvega. Kak sen ga tan gleda, gda Van je mrtef leža, pa me je sveti Duh met rebra driiča, pa sen si naednok zmisla tak: kak nezgriintano nesrečni bi lehko bili lotmeržanci, če bi bija stari Pergar notar, lotmerški rihtar pa pr Cvekovici na prevžitki. Te bi jin rihtara zaklali! Da pa je Bok v svojoj fsegamogočnosti takše nesreče nehta prpistiti, te pa je nareda ravno narobe, tak, ka je bija namesto našega liiblenega rihtara tisti den Pergar pijan, pa ka je on f svojoj pijanosti tan zaspa, ge so jemi potli diišTD s sekiroj viin naganjali, pa ne naš rihtar. Kak sen si vete to tak misla pa hvala lii-bega boga, ka je ne takše nesreče prpiista, te pa sen sklena, ka bon na čast svetemi Liikeži, gi je še zaj na fsakšoj cirkvi z jiincon namalani, (da je pre junce tak rat ima, ka je enemi celo živleje reša) nareda tridnevnico. Pa sen Van resen kleča cele tri dni f cirkvi pa mola pa gloda rožnkranc, tak kak lani na veki petek naš gospot; tehont svinsko čunto. — Tak vište, zaj te znate, za česa volo mene čube bolijo! Kak so toti trije dnevi, ki so bili posvečeni lotmerškemi rihtari pa jegovemi ajngeli varihi svetemi Liikeži, minoli, te pa sen jo navrja k Sevri, ka bi malo k sebi vzeja. Gda sen ga že ti osmi štamperli pogutna, te pa je priša hausgaški Rajh, gi je pr freteranarih ti prvi za gospodon Čehon, pa mi ga je en štamperl plača. Te pa mi je reka, ka pre nebi skos samo tih bogih lot-merških freteranarof po zobeh vlača, gi so pre itaki fsi fkup takši, ka more fsakši pr paradi meti v žepi za osen kil teže, ka če veter potegne, ka jih nebi preveč pr mašeraji gor drža pa sen pa ta meta. Naj pre gren rajši ž jin v gmajnsko kanclijo, ka majo ravno zaj lotmerški gmajnski rotniki sejo, pa ka si pre naj tan ge kaj zapunin pa znapišen. Kak sma prišla v gmajnsko kanclijo, te je ravno gmajnski šribar gospodi rihtari z lojon mustače biksa, ka bi pre pr seji bole štram viin vida. Gda sta bla s ten fertik, te pa je priša rihtar met rotnike, jin je želeja dober den pa reka ka se seja začne, pa ka naj lepo zaporedon pa eden za driigin fsi gmajnski rotniki predlagajo, ka se naj za lotmerške piirgare fčini pa sklene dobrega pa hasnovitnega. Najpret je fstana apo-tekar Švarc pa predlaga, naj se viini v babjen ložiči postavi eno hiito pa notri železno peč, da pre prekmarke štrajkajo, pa nečejo več ta priti, da jin je že premrzlo, pa ka tudi on na sebi čuti, ka je že protin doba, pa ka ma trgaje po životi, to pa fse ot toga, da nega tan v babjen ložiči kres zimo hiite pa peči. Gda so sklenoli ka se to fse postavi, te pa je fstana Maksi Henikman pa tak kak on že jecla začeja predlagati, naj se Ci-mermani prepove ka bi jemi pret noson novi kšeft začeja, ka bi pre to še znalo jega — Henikmana — »c-c-cgriint r-ri-rihtati«. Da si drugače neso vedli pomagati, kak se naj to fčini, te pa je predlaga pek Novak, naj se Cimermana obduži ka je tega starega Pergara zakla, pre: gda do ga obesili, te najbole nede moga s štacunon začeti. Žalar Babnik je predlaga, naj se pošle tega Katleka v nornhaus, ka je ja toti človik očividno ne pr zdravoj pometi, pa lotmeržanon samo špot dela, pa še je prstava, ka bi sploh mogla opčina zato skrbeti, ka bi še se tiidi fse druge norce keko jih ge po lotmerki je, poslalo v nornhaus, ka bi bija ednok v opčini mir pa ret. Sakramiš, te pa Van je skoča po kunci Henikmanof Maksi pa za-riinča, pa vudra po mizi pa začeja: »J-ja, ja, to b-bi Van slovenskin r-rot-rotnikom pa-pasalo, ka bi te s-samo Vi šti štirje t-tii os-ostali!« Toti predlok so zavrnoli. Kiižnar Sinigoj je predlaga, naj se sklene, ka če še de naš rihtar gda kero hčer doba pa jo ožena, ka se te naj na opčinski strošek postavijo fijakari, ki do gostuvajnšake f cirkef zapelali, ka jin nede trebalo tak po vajr.-carski pešice hoditi. Te pa so začele teči našemi rihtari po lic h tak kak lešjaki debele skazč ot samega veselja pa je fstana, se fsekna, pa reka: »majne hern, veseli me ka tak zame skrbite, gleda bon, pr moji bogi duši fse bon fčina, keko de v mojih močeh, ka de se najkesne gnes za 26 let toti sklep moga spuniti, pa se naj fajtl pišen če nede tak!« (fsi nemški rotniki ploskajo, slovenski Celje. Naše „Dramatično društvo" je otvo-rilo dne 5. t. m. z igro „Bleda žena Skrb" letošnjo gledališko sezono. Igra ima vkljub vsem tehničnim hibam nekaj v sebi. Da ni prišla dobra stran igre do veljave, je krivo to, ker so ljudje med občinstvom, ki mislijo, da se morajo pri najrevnejših prizorih smejati. Naštudirana je bila igra še precej dobro, vendar silno moti preglasni šepetalec. Človek ene in iste stavke tudi v ozadju dvorane vedno dvakrat čuje. G. režiser Salmič je ustvaril dobrega Vrhovca. Dvomimo le, da se Vrhovcu na koncu tretjega dejanja še ljubi igrati z otroci „mlade vojake". Gdč. Marta Hrašovčeva je bila dobra Vrhovčeva žena, le glas se je nekoliko preveč izgubljal. Dobrodušno Vrhovčevo vratar je lepo pogodila gospa dr. Kalanova. Gdč. Melanija Ser-nečeva je kot velikomestna lahkoživka v toaleti in igri prav ugajala. V naslovni vlogi je bila gdč. Jožica Gregorinova izborna. Le zdi se nam, da je bil njen glas nekoliko premalo skrivnosten. Izmed gospodov so bili jako dobri gg. Mravljak kot Vrhovčev pomočnik, dr. Koderman kot, ve-likomestni lahkoživec, Brenčič kot dr. Zlobec, dr. Kalan kot vitez. Tudi druge moške vloge (gg. dr. Pačnik, Zavodnik, Prekoršek, Gobec, Stibler itd.) so bile dobro pogojene. Vsi so pripomogli k dobremu uspehu igre. Tudi Salmičevi in Rebekovi otročiči zaslužijo posebno priznanje. Dvorana je bila poln., občinstvo se e prijetno zabavalo ob igri, med odmori pa ob zvokih narodne godbe. Upamo, da bo letošnja sezona ena najlepših v Celju. — V. Volitve za dohodninsko komisijo Celje dežela. Nadomestne volitve udov in namestnikov za dohodninsko komisijo cenilnetra okraja Celje-dežela se vršijo dne 30. novembra ti. od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 5. popoldne pri okrajnem glavarstvu kot davčnem uradu v Celju. Glasovnice in legitimacije se začnejo v najkrajšem času dostavljati volilnim upravičencem. Vsled tega opozarjamo vse one, katerim se bosta glasovnica in legitimacija dostavili, da te volilne listine shranijo in jih ne vržejo proč. V koliko se bodemo Slovenci volitev udeležili, se bo sklenilo po dogovoru z zaupniki v okrajih in se bo tudi pravočasno razglasilo. Kdor želi v zadevi teh volitev kakega pojasnila, naj se obrne na politično društvo „Naprej" v Celju ali na gospoda dr. Jurja Hrašovca, odvetnika v Celju. Skrajno hudobni so pri „Straži". V eni zadnjih številk napadajo g. dr. Kukovca v poročilu o celjskem shodu za tujski promet, češ da se je med govorom dr. Benkoviča „ sramežljivo odstranil". Dr. Benkoviču je gotovo bilo znano, da je imel g. dr. Kukovec baš takrat slučaj težke, krit.čne bolezni v svoji rodbini in zategadelj ni mogel dolgo ostati. Zato taki napadi kažejo nele silno malo človeške obzirnosti, ampak nasprotno veliko grde hudobije. S celjske c. kr. pošte se nam zopet poroča, da uradnik, nastavljen pri denarnem prometu, ni hotel s slovensko stranko slovensko govoriti. G. nadupravitelja še eiikrat uljudno opozarjamo, naj pouči svcje podrejene uradnike. Slovensko občinstvo v Celju pa obenem resno pozivamo, naj se poslužuje kakor drugod tako tudi na pošti izključno le slovenskega jezika. Gotovlje. Pretečeni petek smo nesli k pogrebu vrlega narodnega, naprednega in delavnega mladeniča Tončeka Fiis pd. Škafarjevega, ki je vsled nesrečnega padca z voza po večdnevnih mukah nmrl. Spremila ga je do groba gotoveljska požarna bramba, kateri je bil zvest in delaven član ; istotako se je vdeležil krasnega sprevoda oddelek žalske požarne brambe in velika množica občinstva, posebno vrstnikov in prijateljev pokojnikovih iz Gotovelj, Žalca in drugod, kot znak, kako smo ga vsi radi imeli. Hudo prizadeti Ška-farjevi rodbini naše sožalje, vrlemu Tončeku blag spomin! „Hvaležen" prenočevalec. K posestniku Berglezu v Glinskem blizu Vojnika je došel na večer tujec in prosil za prenočišče. Gospodar mu je odkazal ležišče v hlevu. Ponoči pa je najbrže tujec neprevidno ravnal z vžigalicami in povzročil ožar. ki je gospodarsko poslopje čisto uničil, kode je okrog 3000 K. Tujec je neznano kam zginil. Iz Vojnika. Te dni smo čitali v nekem izkazu darov za „Siidmarko", da je darovala ..nemška kazina" 10 K. Katera izmed zapuščenih in umazanih nemškutarskih gostiln v Vojniku je pravzaprav „nemška kazina"'?! Frankolovo. Nemila smrt nas je pripravila ob redko slavnost. Cez 3 mesece bi bili obhajali biserno poroko Mateja Laznika, po domače Bu-sača, ki se je dne 16. februarja 1852 poročil z Apolonijo roj. Čretnik. A na vernih duš dan po noči je izdahnil starček. N. v m. p. ! Iz Višnjevasi. Znano je, da se pri kupici rujnega vinca marsikaj ukrene. Tako so se pred par dnevi zbrali trije občinski odborniki v vinski gorci, da poskusijo letošnji pridelek. Posedli so se okoli velikega soda, kakor je v slovenskih vinorodnih krajih že od nekdaj navada. Ko gaje spraznil vsak nekaj kozarcev, nanese govorica na popravilo občinske ceste prot. Jankovi, ki se nahaja v jako slabem stanu. Eden izmed odbornikov predlaga, da se naj i abira vino za prostovoljne voznike. To se je kmalu razglasilo in je prišlo dne 2. tm. 34 voznikov, da začnejo z delom. Ker je bilo kamenje blizu, se je lahko velikokrat zapeljalo, da se je poprej blatna cesta spremenila v enem dnevu v lepo suho in dobro posuto cesto v daljavi blizu 3 km. Vožnje so se vdeležili tudi posestniki iz sosednjih občin, večinoma pa iz domače, s čemur so pokazali, kaj da zamore združena moč. Največ koristi pa ima občina sama. ker se je na ta način prihranilo precej krone. Lepo je bilo videti, ko se je ob 4. uri popoldne zbralo vseh 34 voznikov na okrajni cesti v Višnjivasi s polnimi vozovi, ki so segli okoli 1 km daleč. Vsak, ki je šel mimo, je občudoval ta redek sprevod. Na znamenje župana so se začeli vozovi premikati, nakar so vsi navzoči veselo zaklicali „živijo". Vsem tistim pa, ki so pripomogli k temu potrebnemu in v blagor občine izvršenemu delu, izrekam najtoplejšo zahvalo. Anton Lipovšek, župan. Št. Pavel pri Preboldu. Dne 28. oktobra zvečer se je porušila betonska streha na novem gospodarskem poslopju gospoda Julija Sadnika, posestnika v Latkovi vasi. Poškodovan je tudi del zidovja. Škode je več tisoč kron. Iz Petrove. Pri nas se je pred kratkim vršila volitev krajnega šolskega sveta. Fr. E. Fridrich ni več izvoljen. Od novih članov pričakujemo, da bodo delali v prid šoli in deci. Na Polzeli so nemškutarji vsled neznačaj-nosti mnogih Slovencev dosegli, da so lahko otvo-rili letos 2. razred svoje šulferajnske šole. Mero-dajni činitelji naj si bodo svesti, da bo ta šola v slučaju železniške zveze Polzela-Motnik še za nas velika nesreča! Vodilno stranko opozarjamo na to! Iz šmarskega okraja. Te dni sem prejel dve razgledki ir, sicer eno iz Št. Petra na Medv. selu, drugo pa od Sv. Štefana. Toda kakšen razloček! Oba kraja sta bolj zakotni občini in človek bi mislil, da je Št. Štefan še manj zaveden kot Št. Peter. Toda ni tako. Dokaz razgledki! Oglejmo si to iz Št. Petra! Povsod dvojezični napisi; čemu to, saj ni niti enega posilinemca v vsi fari. In da bi še slovenski napisi bili pravilni. Tako na pr. čitamo: Sv. Peter na Medselu. Dalje mesto šola, šcola, mesto trgovina stoji tergovina. Izdelal jih je seveda ,.s'ovenski" fotograf Perissich iz Celja. Druga razgledka pa od Sv. Štefana, založila jo je priprosta kmečka žena, vdova Ema Planinšek, fotografiral pa A. Kočar; in čudno, ta razgledka nosi samoslovenski napis. Srce boli človeka, če pomisli, kako ponižujejo slovenščino oni, ki bi radi z besedo širili zavednost med narodom, in kako ljub in drag je materni jezik priprosti Slovenki. Vsa čast ji! Iz Teharj. V Osilnici je prenočevala pri posestnici Antoniji Mak neka vagantinja Antonija Ribič. Drugo jttt.ro je zginila z domačo 13 letno hčerko neznano kam. Bojda je šla v Celje, se tam združila z nekim moškim in odšla z njim in dekletom. Iz Griž. Dne 2.t t. m. je posestnik Franc Korent svojo 51 let staro ženo iz ljubosumnosti s sekiro težko ranil in potem zbežal. Sosedje so ženo spravili v celjsko bolnišnico, moža pa iščejo orožniki. Št. Jurij ob j. ž. Dne 6. t. m. se je zaročil g. Jernej Sebič, gostilničar, z gospo Marijo Lubaj iz Repnega. Št. Jur ob j. ž. Zadnji „Slov. Gosp." se zaganja v bivšega okoliškega župana zaradi brizgalne okoliške požarne brambe, češ da jo bo moral dati popraviti na svoje stroške, ker je on kriv, da je nerabna. Hinavec! Naj bi se raje spomnil, koliko časa se je rabila pri stavbi Katoliškega doma, kje so vsak dan vodo iz posestva pumpaii in jo potem čisto pokvarjeuo in nesnažno nazaj pripeljali. Koliko pa je dobila občina za to odškodnine od dopisuna, da zdaj na suhem stanuje? Gospod novi župan, le stvar natanko pre-iščite, da se dožene, kdo je pravi krivec! — Davkoplačevalec iz Kranjčic. Sv. Štefan pri Šmarju. Nedavno so naš g. župnik raz leče priporočali faranom, kako morajo skrbeti za olepšavo cerkve. Menda je to prva skrb mežnarja. Kaj nam pomaga, če mi skrbimo za olepšavo, mežnar pa pušča v cerkvi pajke vse prepregati, da se ljudje med mašo posmehujejo, ko vidijo, Kako pajki muhe v mreže lovijo. Mežnar naj rajši svojo službo bolj vestno opravlja ko da po vasi nemir dela. Tudi naj bo z reveži bolj dobrega srca. Če pride v nedeljo kak že mrliču podoben revež prosit mežnarja, naj pove g. žup-.niku, da bi rad spoved opravil, mu pa reče: Imaš drugokrat čas priti k spovedi, ni treba, da bi moral danes še to skrb imeti. Tako je tudi pred mescem dni 15. oktobra prišel eden tak k spovedi. Vsled mežnarjeve krivde dotični ni mogel spovedi opraviti in je v torek 17. oktobra umrl brez spovedi? Kaj pa porečete k temu farani? Za kaj neki pa plačujete mežnarja? jWaribor$Ki o|raj. Od Sv. Lenarta v Slov. gor. Naš okraj je dovolil za stavbo onega dela proge železnice Purkla —Ptuj, ki teče po ozemlju okraj«, 50% donesek, l asi nas veseli, da se okraj za gradnjo te važne železnice zanima in jo skuša podpirati, nam puro čilo o tej visoki, za okraj gotovo previsoki podpori nič preveč ne ugaja. Zakaj delati poprej kake sklepe kakor spregovorita država in dežela ? Dolžnost države je gotovo, da to prevažno železnico, ki bo vezala središče države z Dalmacijo in bo v vojaškem oziru ogromne važnosti, gradi na lastne stroške. Čemu pa imamo poslance na Dunaju, da ne bi v tem oziru katere rekli? Pesnica. Vlada je ugodila ugovoru Slovencev in je razveljavila obiinsko volitev I. razreda, v katerem so zmagali lansko leto vsled raznih nepravilnosti posilinemci. Volitev II. in III. razreda, kjer so zmagali Slovenci, je potrjena. Tako bo prešla v kratkem ta važna občina v roke slovenskih kmetov in bo tvorila močno predstražo med Mariborom in Siidmarko. Volitev za I. razred so bo v kratkem vršila. V Framu je smrtnonevarno zbolel g. župan J. Gert. V Ceršaku ob Muri je letos število otrok v šulferajnski šoli močno padlo. „Slov. Gosp." pravi, da jih še 20 ni. Šulferajn je tudi odpustil renegata Bresnika iz službe in poveril vodstvo ciršaške šole drugi učiteljski moči. Roden trs. Posestnik Al. Jager v Gornjem dolu blizu Sv. Jakoba v Slov. gor. je letos nabral na trsu, ki ga ima razpeljanega pri pieši, 1850 grozdov. Iz Slovenske Bistrice se poroča, da je tamošnji sodnik Rakovec prepovedal svojemu pomožnemu uradniku govoriti s strankami slovenski, če so zmožne nemškega jezika. Ta Rakovec, (seveda rojen Slovenec, ki je bil še na mariborski gimnaziji kot Slovenec upisan!!) bi torej rad igral pri slovenjebistriški sodniji nekakega Elsnerja v manjši obliki. Mož se tudi pri razpravah izzivalno poslužuje nemških vžigalic. Poturica! Št. Ilj v Slov. gor. (Nesreča.) Dne 5. tm. je povozil blizu Št. Ilja tovorni vlak 24letno Lizo Drozg. Šla je preko proge, ko je vlak odpeljal proti severu, pa ni zapazila, da pride od druge strani zopet vlak. Odtrgal ji je lobanjo in nogo pod erležnjem. V pondeljek dne 30. oktobra 1911 je bila v Jarenini poročena, v nedeljo dne 5. novembra pa je izdihnila v naročju mladega moža. SloVenjcgrafHi oKraj. Št. Janž na Vinski gori. Znano je, da že par let sem Št. Joščani nimajo rednih cerkvenih opravil in božje službe in to vsled slabega zdravja in odsotnosti domačega g. župnika. Farani so morali hoditi v sosedne župnije in tudi sem k nam v Št. Janž k božji službi, a vendar vkljub slabi letini zahteva Št. Joški gospod župnik od svojih faranov dvakrat na leto žitno bernjo, po katero tudi sem v našo občino pošilja, v tem ko so vendar morali naši občani večinoma iz Št. Joške fare v Št. Janž k božji službi hoditi. Št. Joški gospod župnik pa ni imel ne svitnic, ne šmarnic niti navadnih vremenskih sv. maš med letom. On toraj zahteva za malo setev obilno žetev! Od Sv. Primoža na Pohorju smo z ozirom za naš dopis v zadnji štev. dobili pismo od našega pristaša: Tukajšnji nadučitelj išče krivde povsod drugod, samo tam ne, kjer je v resnici, namreč pri samem sebi. Udaril je po krivi osebi, češ, da ga blati pri višji gosposki. Resnici na ljubo moram pribiti, da g. Judnič že dolgo časa ni več priljubljen pri kmetih, ker jim dela zgage, kolikor le more, in da bi se ga kmetje na vsak način radi znebili. — V hudi zimi je podil uboge, slabo oblečene otroke o poldanskem času iz šolske sobe in zapiral vrata, da so ubogi otročiči kar trepetali od mraza, dokler ga ni šolska oblast poklicala na odgovor ter mu ostro očitala njegovo nečloveško ravnanje. On bo tudi kriv, če bodo nekateri kmetje poslali svoje otroke v šulferajnsko šolo v Vuzenico. (Op. uredn.: Objavili smo to, da se čuje tudi druga plat zvona. Naj bi se ena in druga prizadetih strank potrudili, da bi živeli v lepi slogi. Z napačnim nastopom proti ljudstvu se ne doseže nič!) Št. Janž na Vinski gori. Na dan občinskih volitev 28. vinotoka smo imeli tukaj tudi g. župnika od Sv. Jošta; Frišel je bil sem iz Dobrne. On sam je bil oznanil za 28. dan minulega mesca v domači župni cerkvi sv. mašo. Toda on si misli: Št. Joščani so že itak navajeni temu, da niso imeli že dalje časa redne božje službe, in je rajši prišel sem v Št. Janž, nego bi doma svojo dolžnost storil. Čudimo se potrpežljivosti Št. Joščanov! Priporočamo temu gospodu, naj ostane v bodoče doma, kadar ima oznanjeno sv. mašo darovati, da ne bodo domačini zastonj na Kozjak hodili. Toplo bi temu gospodu tudi priporočali, naj bi se ne izpostavljal občanom v netreznem stanu, kajti s tem kaže človek slab izgled! Na volitveni dan je nekdo gotovim volilcem najbrž v volitvene namene plačal pijačo; kdo, o tem so si bili volilci na jasnem. V Vuhredu na Pohorju se je ustanovila te dni podružnica „Siidmarke". Ali bi že ne bilo primerno prav ostro prijeti nemškutarske zdraž-barje v tej slovenski občini? f f m m Kdo pride 19. t. m. v Šoštanj 9 9 ■ n (Odgovor v prihodnji številki). Konjih oHraj. Iz Konjic poročajo: 29. oktobra sta skupaj pila v Bodlejevi krčmi v Keblju na Pohorju krčmar Bodlej in drvar Anton Ramšak. Ko je krčm^ir opazil pri Ramšaku precej denarja, se je spustij z njim nalašč v prepir in pretep, tekom katerega mu je zmaknil denarnico z 99 kronami vsebine. Ta je tatvino naznanil orožnikom, kateri so Bodleja prijeli in zaprli. Denar so našli v — cerkvi, kamor ga je dal Bodlej položiti, češ, da ga je našel. Iz Konjic. Razmere, kHkoršne so pri političnih oblastvih, se bodo sedaj menda udomačile tudi pri sodiščih na Spodnjem Štajerskem. Tako je nadsodišče poslalo nekega dr. Scheffenegerja v Konjice, v popolnoma slovenski okraj. Imenovani je Nemec, ne zna slovensko govoriti ter ljudstva tudi ne razume. Kaj bo tak človek počel? Kakšna bode pravica, ki jo bode ljudem delil? Obžalovanja vredne so stranke, s katerimi bode prišel v dotika, ker ne bodo razumele njega, i>a ne njih. — Jezikovne razmere pri nas postajajo vedno lepše. — Slovenci konjiškega okraja, zganite se in zahtevajte, da se imenovani gospod takoj prestavi tje, kamor spada; v ka.k popolnoma nemški kraj. Iz Konjic. Vinske cene v našem okraju se gibljejo med 42 in 52 K za hI. Sortna vina so primerno dražja. Iz Vitanja. Za občinski lov trga Vitanje se vrši zopetni zakup dne 23. novembra t. ',. ob 9. uri dopoldne v uradnem prostoru c. kr. okrajnega glavarstva v Konjicah. Ogenj. V Zrečah pri Konjieah je začelo 3. novembra zvečer nenadoma goreti v kleti trgovca Kračuna. Ker je bilo v kleti precej petroleja, olja, špirita in nekaj kalcij-karbida, je bila nevarnost zelo velika. Vendar pa se je posrečilo domačinom in konjiški požarni omejiti ogenj na klet. Škode ima g. Kračun da 8000 K. EjutomersHi oKraj. Št. Jnrjj oh Š davni ci. Naša šola je s pri-Č£tkom tekočega šolskega leta postala šestj-azred-nica. — V Žihlavi so si kmetje na svoje stroške dali napraviti mostno tehtnico. Izdelal jo je gosp. Iy. Rebek iz Celja. — Naša požarna bramba si je postavila novo gasilno skladišče. — 6. poštar Iv. Kreft si je postavil lepo novo vilo, v kateri bo pozneje tudi poštni urad. V Ljutomeru se je pojavilo te dni nekaj sjflčajev škrlatice. Malanedelja. Tu dobimo ? Novim letom orežuiško postajo, ki je bila že davno potrebna, Prostori so baje že najeti v novi hiši trerovco g. Prejaca- Kmetijska podružnica v Vuftjlvasi priredi v nedeljo, dne 12. novembra dve zborovanji: prvo po rani maši pri Sv. Križu (lokal se oznani), drugo pa popoldne ob 2. uri v šoli v Vučjivasi. Predaval bo Vičanski Škerlec o izboljšanju travnikov in o uspehih z umetnimi gnojili te? pokaral piraktiono, kako se najhitreje in najbolje skuha avinjsk« piča v fazoparilniku. Pridite, kpetovglci, mnogoštevilno, zlasti pa vabimo gospodinje na t« shoda. B«iiiHi »Krili. Iz Kozjega. V Velikem Kamnu so te dni štirje fantje zapeli o polnoči neki kmečki lepotici podoknico. Toda ta ni vedela primerno ceniti te časti, kajti odprla je okno tar začela fante grdo zmerjati. To je pa fante ujezilo, in eden je vrgel v okno debeio poleno, drugi pa sa metali kamenje. Ranjen ni bil nikdo, pač pa je precej škode. Konec te podoknice bo pred okrajnim sodiščem. Iz Dobove. Zopet je g. kaplan izbruhal svoje psovke v zadnji štev. „Slov. Gošp.". Dokazal nam ni niti v najmanjši točki laži. Psovke niso nikaki dokazi. Odgovarjali mu bomo, kadar nastopi z dokazi. Za nas je merodajna sodha ljudstva, in te pravi; „Nar. List" nam je zopet povedal resnica! Pa zdravil Kozjanska kmetijska podružnica priredi v nedeljo 1Ž. nov. t. i. ob 2. uri pop. v šoli v Pečicah poučno zborovanje. Predava kmetijski potovalni učitelj g. Goričan. PtujsKi »Hraj. 8v, Andraž t Slov, gpp, Dne je ssa feodel 16-letnj fant Fftrfcaš mizarja Al, Ha j ga y gostilni pri Roi». Hojs je bil v par minntah mrtev. Pokojni je feil vzoren gospodar in ynet parodnjak Bil je tudi zastavpnoša antonjevšfcega veteranskega društva. N. v m. p.! Ia Ormoža. O oodpem postopanju na|e ckr. pošte naj govori sledeča prjtožba, ki jo je poslal g, Ant. Hržič, profesor- v p., na postno ravnatel stvo v Gradec: »Proti koncu veji^ega srpana sem poslal iz Vinkoveg v Slavoniji svoji soprogi v Lunovec pri OrmoJto sveže za^ne paprike. Pošta v Ormožu pa ni poslala pošiljatve (blizu 5 kg) takpj s gpreginico vred moji soprogi, ampak je poslila najprej spremnieo v podpis; drugi dan je dobila pošta podpi$ jn tretji dan je poslala poši-ljatev ; med tem je pa vsa paprika segnila in iz posode tekla. Kdo mi plača škodo? Moja priti žba meseca malega travpa, fco mi je pošta n^ is,ti način napravila s poslano salato, ki je tudi vsa segnila, ni nič hasuila. Uradnik, ki je zadevo preiskoval, je našel, da ni pošta nič kriva. Morda pa Sv. Peter na nebesih? Tudi moja pritožba zaradi dostavljanja denarja je bila brezuspešna. Pošta mi pošlje najprej poštno nakaznico v podpis, da sem denar sprejel. Ko ima moj podpis, da sem denar sprejel, potem šele mi pošlje denar. Lahko mi g?\ pa tudi ne pošlje, saj ima v rokah moje potrdilo, da sem denar dobil. Zakaj se ne pošlje istočasno z nakaznico tudi denar? Ali bo kateri gospod pri ravnateljstvu na slepo podpisal, da je nekaj dobil, česar ni dobil? Ali ni mogoče, da se denar vendar na eden ali drugi način izgubi? In vsakdo bi se lahko norčeval iz mene, če bi se mi to res kedaj zgodilo. — V svoji zad-. nji pritožbi sem poštno ravnateljstvo opozoril tudi na samonemške napise pri c. kr. poŠti v Ormožu. Ali čaka poštno ravnateljstvo, da si bomo Slovenci s silo morali priboriti te koščke naših pravic?" — Opozarjamo na razmere pri tej pošti tudi našega drž. poslanca Brenčiča. Upamo, da bo on s pomočjo svoje na spodaj in zgoraj tako „uplivne" stranke v kratkem dosegel spremembo teh razmer. Na delo! Iz Rogaške Slatine. Vsem prijateljem in znancem pokojnega absolv. jurista gospoda Konrada Pažona, ki so za nagrobni spomenik svote in svotice darovali, iz ekam tem potom presrčno zahvalo. Dostojni spomenik stoji na grobu pri sv. Trojici nadžupnije sv. Križ, tik Slatine. — Vinko Žurman. Iz Ormoža. Svinjski in goveji sejmi v Ormožu so zopet dovoljeni. Prihodnji sejm za govejo in drugo živino 11. novembra. Središče. Radovednemu kaplana Kranjcu tiho na uho povemo, da na njegova mnogoštevilna vprašanja v „St,r." odgovorimo prilično, ko bode zopet v noči po naših ulicah vohunil. Laž in obrekovanje je pač Vaš patent, kar ste zopet pokazali v „SL G." 2. nov. Tudi za te podlosti dobite primeren odgovor. Zdaj se do dobra poznamo; odkrili ste nam svojo ligurijansko moralo. Bržkone je ta dopis zahvala za bogato zbirco. Farmani, posebno sokoli, preglejte si ga in dobro zapomnite ! Čez sedem let vse prav pride ! Zato bodemo med časom z mirnim narodnim delom in z vso odločnostjo tudi skrbeli, da taki ljudje ne bodo naše poštene in mirne fare sramotili. Naša je ta zemlja, naše srage je nasičena. Tnljenje naše nas spominja boljših dnij, zato proč, umazane roke, — sicer se pogledamo drugače. Žetale. (Razno.) Pri občinskih volitvah v Čermožišah je kaplan Krajnc grdo pogorel. Iz jeze se je pritožil zoper izvolitev vrlega kmeta, ki je dobil v drugem razredu največ glasov. A smola je postala še večja, zakaj* irobč. odbora je zletel zvesti kaplanov pristaš Žerak zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe. Če ne bodo Ita-ljani več sreče imeli z vojsko, ko naš kaplan z volitvami, naj rajši mirujejo. — Pri nas je vedno kaj novega, pa večinoma samo slabo, dobrega ni dosti drugo ko izvrsten;: mošt. G. Berlisg ga najboljše plačuje, še boljše ko kaplanovi kupci. — Kaplan si je vendar enkrat dal ostriči dolg« lase in je zflaj prav fest keric. Dekleta ga zdaj še dosti rajše vidijo. Če je z lasmi zgubil tudi svoje muhe, ne vemo. Mošt kaže svojo moč, fantje si luftajo pri njem prevročo k?i. T^di atek na Ko-čicah so bili 5. nov. tepeni po svoji modri glavi. Ker niso imeli ,.luftb$lona" a seboj, niso mogli uiti. — Umrla je tu ugledna žena Jera Blazina. Kruta smrt ni videla, d? so otroci še nedorasli. — V Rasenifcu nsi Gninwaldovem je ubila bukev mladega 19 letnega delavca iz sosedne. Hrvaške. — Letos je tu zgorelo mnogo poslopij. Ljudje premalo skrivajo žveplenke pred otroci. PruSNw in priredita Plesne vaje v celjskem Narodnem domn se bodo tudi letos vršile ob sredah in sobotah od 6. do 8. ure zveoei Plese vodi član „Kluba slov, napr. akad. v Celja" g. Štefan Koprivšek. Cenjene dame, katere smo ž® pismeno vabili, opozarjamo še enkrat na vaje s prošnjo, da se jih polnoštevilno udeleže. — Klub. TeSaj za slovenski tesnopis se letos zopet priredi. Opozarjamo cenjene dame in gospode, da se ga v velikem številu udeleže. Vpisovanje je v pondeljek 13. t. m. ob & uri zvečer v celjski čitalnici. Z ozirom na stroške snaženja dvorane plača vsak udeleženec za celi tečaj prispevek 60 vinarjev. Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju. pramatično društvo v Celju nam naznanja, da priredi v nedeljo 19. novembra v celjskem Narodnem domo letošnjo drugo predstavo. Igrala se bode zanimiva igra „Zlodjeve skale", na kar danes opozarjamo. Društvo trgQY8WH 8otrodnikov za Južno Štajersko se snuje v Celju. Društvo bo imelo v prvi vrsti namep, »preiti slov. trgovske sotrud-nike po celi deželi v tesnejšo zvezo, ustanoviti dobr*. posredovalnico, prirejati »eae tečaja, dajati pouke v zasebnih in pravnih zadevah, dajati pod? pore onemoglim članom itd. Pripravljalni odbor je pridno na deln. Šentjurski Sokol naznanja, da »o telovadne vaje za redne člane vsako sredo in soboto od 8. ure naprej, za naFaščaj in prostovoljno telovadbo pa vsako nedeljo in praznik od 3. ure popoldne naprej. Bratje, poslužujte se pridno tega časa, ter skrbite za dobro in točno udeležbo. Nazdar! V soboto II. t. m. se vrši v prostorih Sok. doma v Gaberju pri Celju Martinov večer. Na vsporedu je licitacija Martinove gosi ln druga zabava. K obilni udeležbi se vabijo celjski in okoliški Slovenci. Celje. Martinov večer se vrši V soboto, dne II. t. m ob 8. uri zvečer v hotelu pri ,.Belem volu". Svira znani oktet na lok. Braslovče. Odsek žalskega „Sokola" Bra-slovče ima 12. t. m. ob 3. uri popoldne svoj občni zb>r v gostilni Vrankovič. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo o odsekovem delovanju. 2. Blagajnikovo poročilo. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. — Prosimo, da se naši somišljeniki udeleže v obilnem številu občnega zbora. Gasilno društvo v Noršiucih pri Ljutomeru vabi najvljudneje na tombolo, katera bode na Martinovo nedeljo, dne 12. t. m. v prostorih g. Vavpotiča v Noršincih. Dobitkov je mnogo Jn so prav lepi. Čisti dohodek se uporabi za nakup potrebnega orodja. V ta blag namen pridite vsi od blizu in daleč. Učiteljsko društvo za celjski okraj je imelo v nedeljo, dne 5. tm. svoje peto letošnje zborovanje in so ob tej priliki pristopili kot novi člani: tov. Lj. Schreinerjeva, nadučiteljica v Št. Jnrju, to,v. gdč. Ježovnik, učiteljica v Gotovljah ter tov. Vek. Gobec iz Celja in Fr. Gradišnik iz Prožina. Prišedšim v ta okraj oziroma nastopivšim svojo prvo službo jim je bila prva pot k stanovski organizaciji. Tako je prav! Poročila predsednikova o raznih društvenih zadevah in o preosnovi Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev, kakor tudi velezanimivo poročilo o osmi deželni učiteljski konferenci, ki je je podal odposlanec tov. Lud. Černej, so se vzela z odobrenjem in t, zahvalo na znanje. Kljub umirajoči naravi je tov. Logar prinesel zadnje jesenske cvetke ter jih razkazoval. Ker se dnevni red ni mogel povsem izčrpati in ker je bilo tokrat precejšnje število udov zadržanih, se je sklenil), da se vrši prihodnje zborovanje že 8. decembra ti. Braslovče. Tukaj se priredi v nedeljo 12. novembra gledališka predstava „Krivoprisežnik", narodna igra s petjem v treh dejanjih (? slikah), katera se uprizori na Legantu ob 6. uri zvečer v prid bralnega in pevskega društva. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 v, stojišča 30 v. K obilni udeležbi vabijo uljudno prireditelji. Ljutomer. Naši diletantje so se tndi začeli gibati in stopijo, kakor se sliši izza kulis, dne 8. decembra ti. pred občinstvo s krasno ljadsko igro „Revček Andrejček", na kar že danes opozarjamo si. občinstvo. Podrobnosti slede! Do svidenja! Iz Ljutomera. Po vseh večjih krajih se prirejajo v zimskem času razni zabavni sestanki in večeri, samo Ljutomer je doslej spal! Da se temu odpomore, priredi v nedeljo, 12. novembra ti. ob 7. uri zvečer naš Sokol v prostorih gda. Seršena zabavni večer s petjem, tamburanjem itd. Vstopnina prostovoljna. Akad. drnštvo „81ovenija* na Dunaju »i je izvolilo za zimski tečaj 1911/12 sledeči odbor: predsednik: Stanko Virant, podpredsednik: Rade Trošt, tajnik: Ivan Šlibar, blagajnik: Auton Svetina, knjižničar: iur. Jožef Rus, arhivar; Ivan Oražen, gospodar: phil. J. Rus, namestnika: Hiako Prelovec in Blaž Lipar, pregledniki: Božidar Kttssel, Ivan Sajovic in France Zdolšek. Zadnji dopisi. Občinske volitve v celjski okolici se vrše koncem tega mesca, 27. in 28. nov. Na slovenski strani se je včeraj med obema slovenskima strankama dosegel sporazum in je s tem častna slovenska zmaga v (|rugem in tretjem razredu si-, gurna. Velik del agitacijskega dela je na slovenski strani že opravljenega, vendar ho treba zadnje dni močne pozornosti. Slovepci se naravna udeleže volitev tudi v prvem razredu. Čuje se, da Nemci z vso silo delajo na to, da bi prišel v okoliško občino vladni komisar. Na Ogrskem se je med vladno in Kpšpt-Justovo, stranko sklenilo premirje, tako da bo, državni zbor redno deloval. I? šolske službe. V začasni pokoj ie stopila učjteljica gdč. Olga Gregorič v Vurberku — Za nadučitelja v Orešju pri I&izeUskem jie imenovan g. Jožef Raš, za nadučitelja v Libojah g, Rudolf Wudler. Klerikalni hrvaške-Slovenski klub v drž. zboru hoče b«0 Stopiti v ostro opozicijo proti novi vladi^ ker grof §tiirgkh ni botel ustreči nekim dr- Šnsteršičeviffl zahtevam, Iz Kmjsfcv Vest, da hi bil Peking v rokah ustašev, se ne potrjuje. Iz TrlpoUtanije, Turški ?unanji minister poroča, da so si Torki zopet osvojili od Italjaoov zavzeto mesto Derna, Is Šoštanja Za načelnika okrajnega za* atapa ia odbora je zopet izvoljea pl. Adamovich, za namestnika velenjski župaa Skaza. V Selnici ob Muri je zaradi bolezni odstopil župan g. Schmid. Dne 6. t. m., je bil na njegovo mesto izvoljen g. Fr. Feritne, vrl Slovenec. Tako je ta obmejni občina popolnoma v »loven-, skih rokah. V restavraciji Skalna klet pri Celju se dobijo v petek, soboto in v nedeljo sveže jetrne, krvave in mesene klobase, mrežna pečenka itd. N< CD Kotiček za smeh. Usodepolni nahod. Višji državni pravdnik pride v jetnišnico teif vpraša nekega jetnika: »Kaj pa je tebe spravilo v ječo?« Jetnik: »Nahod!« Državni pravdnik: »Kaj? Nahod te je spravil v ječo?« Jetnik: »Da, gospod! Imel sem silen nahod in ravno, ko sem lezel skozi okno v notarjevo stanovanje, sem kihnil; to je zbudilo gospoda, ki me je ujel in semkaj spravil!« Cene deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske. Me sto Pšenica >NJ ož Ječmen Oves cS S i-. 0 Proso iS K v K v K v K v K v K v Celje . . . 50 13 _ 10 _ _ _ 10 50 _ _ _ _ Ormož . . 50 12 50 10 40 9 — 10 — 8 50 11 — Gradec . . 50 — - 9 60 9 30 8 80 — — —- Liubno . . 50 12 50 10 70 10 50 10 50 10 50 — — Maribor . 50 12 — 10 — 10 — 10 — 11 — 10 — Ptuj . . . 50 12 — 11 — 11 — 11 — tO — 9 — Inomost . 50 — — — — — — — — — — — Celovec. . 50 9 95 10 16 — — Ljnbljana 50 Pešt 50 — — — — — — — — — — — — Solnograd 50 12 90 11 85 — — U 20 — — — — Danaj 50 12 52 10 80 9 95 10 18 10 15 — — Line 50 — — — — — — — — — -r- — Mesto Ajda Bob 0 M O »0 S 05 J- Seno 0 "oŠ S C« 0 (V 03 slama M g 4 « K v K v K v K V K y K v Celje , .. . 59 .... 16 3 2 50 S ^_ _ Ormcž . . Gradec . . 50 50 9 _ 18 _ 3 50 3 _ 3 _ 2 50 Ljubno . . 50 — — 18 — 4 50 4 — 3 75 3 25 Maribor . 50 10 50 16 50 3 50 — 3 75 1 75 Ptuj . . . 50 12 — 17 — 3 80 3 — 3 60 2 60 Celovec. . no MterijaKe številke. 4. novembra 191J; 11, 19, 18, 87, 79. frjftc, „ _54. 53, 82, 20, 58. Meblovana soba II odda na Dolgom polju št. I., v i, nadstropju, Doma 92 40-35 ki k^j drži na oh^itev a^ve kože, osobito, ki iioSe odstraniti solnSne pege in zadobitj tat obdrži nežno, mehko kožo in belo polt, se umiva samo z Steckenpferd-lilpamlečnira milom (znamke* Steckenpferd) od Bergmanna & Co., DeCin (Teschen) n. L. Kos za 80 vin. se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in parfimarijah. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letna in živinske sejme. Dne 11. novembra v Oplotnici**, okr. Konjice; v Laškem**; v Brežicah (svinjski sejem); v Spodnjih Hočah*. okr. Maribor; pri Sv. Martinu pri Slov. Gradcu**; pri Sv. Martinu ob Paki, okraj Šoštanj; v Ormožu; y Lipnici. Dne 12, novembra na Gomilici, okr. Lipnica. Dne 14. novembra v Ljutomeru*; v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Rogatcu (sejem z veliko živino). Dne 15. novembra na Vranskem**; v Radgoni**; v Poljčanah**, okr. Slov. Bistrica; v Središča**, okr. Ormož; na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imeaem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Arvežu (sejem z drobnico). Dne 16. novembra na Brega pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogatino). Dne 17. novembra v Ro^tcu (sejefli s ščetinarji); v Gradcu (sejem z malo klavno živino). Dne 18. novembra v Brežicah (svinjski sejem). Dne 20. novembra v Šoštanju**; Ljubnem**, okraj Gornjigrad; pri Sv. Jnrju ob juž. žel., okr. Celje; v Podsredi**, okr. Kozje; pri Sv. Jurju ob Pesnici**, okr. Maribor; v Rušah**, okraj Maribor; na Gornji Polskavi** okr. Slovenska Bistrica; v Slovenjem Gradcu**. Dne 21. novembra pri Sv. Juriju**, okr. Vransko; v Podčetrtku**, okraj Kozje; v Radgoni; pri Sv. Juriju ob Ščavnici**, okr. Gornja Radgona; v Ormožu (sejem s Ščetinarji); v Arvežp, Jfcjfinejše vseh zn&mK LISTNICA UREDNIŠTVA, Zabukovje : Pustinjo že enkrat tafce osebnosti! Je vse tožljivo! — Grag$C: Hvala! la zdaj tako! Oni spis se mi trenutno zdi primefen. Ga bom shranil! Zdravo! —Severna Amerik^: Hvala lepa, bomo objavili prihodnjimi v- Celovec: Sprejel šele danes, ko že list izide. Priobčim! -r= Št. iur ob j»ž- Žgl.: Enako!__ Velika, lepo meblovana soba se odd* takoj. — Vpraša se v trgovini SALMIČ, Celje, „Narodni dom flajnoVejsa iznajdba! Vsaka gospodinja * ali šivilja si lahko z novo patentiranim krojem sama prireže bodisi za otroke ali odrasle, brez vsake predznanosti. Kroj je jako natančen. M U.{J Prodaja za Maribor in okrožje le v " "t trgovini s papirjem 571 3-8 Maribor, spossa ul. 33 Fq tako 8«fcem Mletju, fcafcor je minola, je za travnike in .pašnike krepHn s Tomasovo moko v zvezi s kalijem bolj nujno ko kedaj. Kdor \o jesen misli, da bo lahko pri gnojilih štedil, bq doživel pri s.enski in otavini košnji prihodnje letet veliko razočaranje. Slovela dunajska bolnica usmiljenih hrato.v poroča: Pri mnogoštevilnih trdovratnih zaprtjih smy uporabljali naravno Franc Jožef-ovo grenčico t ugodnim Uspehom. 9 --'•:-•- - - — Gotovo govejo juho najboljšega okusa dajo +MWriKfe h Pazi naj se natančno na ime MAGGI in na varstveno znamko zvezdo s križem. Druge kocke niso MAOfiP1. 584 i 6000 ur Y syrho reklame smo sklenili našo veSj^ ** zalago ur podariti bralcem. Pošiljajo se le naše jako elegantne „Noblesse" moške ali ženske ure, po zahtevi. Pišite takoj, dokler je še zaloge na: Gold« u. Juvrelenhaus Hans Schmitz, Wien VI., Liniengasse 60. 661 4-8 579 1 E 460/11, 14. Dražbeni oklic. Pp zahtevanjn posojilnice v Trbovljah, zastopane po dr. Josipu Kolšeku, odvetniku na Laškem, bo dne 18. novembra 1911 dop. ob pol 10. uri pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi št. 4 dražba zemljišč vi. št. 76 d. a. Marindorf in vi. št. 1Q0 d. o. Podgorje (okraj Sevnica) s pritifelino vred, ki sestoji iz 1 mlatilnice, 1 vevnice, 1 voza, 1 pluga, 2 bran, \ rehle in 1 stiskalnice. {Jepre-mičniflftin, ki jih je prodati na dražbi, je določena vrednost na 8.482 K 14 h, pritiklinam na 103 K. Najmanjši ponudek znaša 5.733 E 43 h, pod tem zneskom se ne prodaja. Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiško-knjižni izpisek., izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejoi tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi Štev. 4 med opravilnimi arami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v družbenem obroka pred začetkom dražbe, ker bj se sicer- ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O daljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice aji bremena ali jih zadohe y teku dražbenega postopanja, todaj samo z nabita kom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolici spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraja stannjočega pooblaščenca za vročbe. ►. C. kr. okrajno sodišče Laško. odd. II., dne 24. ofctpbra 1911. Zdolšefc. Na vprašanja glede inseratov odgovarja uprava lista Mino, $6 vprašalec priloži dopisnico ali scnanifc® i« ror. priredi že mali dodatek »pravega ;Francka" I kavnim mlinčkom Iz tovarne Zagreb. Le velec| svqje nedpsežne Izdatnosti ln svoje neprekošene kakovost) nagel je pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinj tvu. 19013-8 Gostilna J Mi" (Schwalbe) y Gaberjih se s 1/decembrOItl f. 1. odda v najem ali na račun. Veliki prostori. Plesna dvorana. Kegljišče. Vrt. — Vpraša se pri lastniku V Celjll, Kovaška ulica št. 3. ^a i Mlad trgovski pomočnik želi službo spremeniti v svrho nadaljne izobrazbe. Naslov pove upravništvo tega lista. 682 3-1 Brada divjega kozla m- Krasen izvod kakor jelenja brada, temna, pristna, polna z lepim obročkom, 16 cm dolgi lasje s hubertns - tulcem iz starega srebr, z obročkom in vijakom vred samo G kron. Lasje in obroček garantirano pristni. Priložnostni kup, pošilja po povzetju vezalec brad divjih kozlov F e n i c h e 1, Dunaj IX. Alt- miittergasse 3/48. 40.06 7 573 2- II. 5.102 Hazglas. Naročitev ameriških trt za plačilo iz združenih državnih in deželnih nasadov za nasadno dobo I9II/I9I2. Štajerski deželni odbor imel bo za prodati v prihodnji spomladi iz zdmženih državnih in deželnih nasadov naslednje množine ameriških trt, in sicer: 1. 900.000 cepljencev, večinoma od laške graševine, belega bnrgundca, zelenčiča, rumenega šipona, bele in rudeče žlahtnine, rudečega tra-minca, renske graševine, muškatelca, cepljenih na riparijo Portalis, vitis Solonis ali rupestris Montikolo. 2. 400.000 korenjakov od riparije Portalis, vitis Solonisa in rupestris Montikole. 3. Tri in pol milijona ključev od zgoraj imenovanih treh podlag in od Goethe'ja štev. 9. Cena trtam je: I. 1000 komadov cepljencev 200 kron za imovite posestnike, 140 ki on za vse druge. II. 1000 komadov korenjakov 24 kron 'za imovite posestnike, 16 kron za vse druge. III. 1000 komadov ključev 10 kron. Deželni odbor si pridrži pravico, naročnikom od več, kakor na 1.500 cepljencev in 3000 korenjakov ali 5000 ključev zmanjšati naročeno množino trt, ravnaje se po številu oglašenih naročil. Naročila na te trte naj se vložijo do 10. novembra 1.1. naravnost na deželni odbor v Graaec ali pa skozi občinske urade, pri katerih se dobč v ta namen narejeni naročilni listi. Občinski predstojniki morajo izpolnjene na-ročilne liste odposlati takoj deželnemu odboru v Gradec. Naročila, ki se vložijo do 15. novembra, se bodo zbirala, in trte potem razdelile razmeroma med vse naročnike, ako jih ne bi bilo toliko, da dobi vsaki naročeno število. Vse te trte se bodo oddajale le štajerskim posestnikom in morajo tudi oni naročniki, kateri vložijo prošnju naravnost na deželni odbor, doprinesti potrdilo od občinskega predstojništva, da imajo res vinograde v občini. Cene veljajo na mestu, kjer se bodo trte odkazale, in se mora znesek izplačati pri pre-vzetju. Ako se trte odpošljejo po železnici, se bo znesek povzel. Stroški za zavitek in dovoz se bodo posebej zaračunali. Na vsakem naročilu je natanko navesti: 1. ime (tako napisano, da se lahko čita), bivališče in stan naročnika; 2. davčna občina, v kateri se nahaja vinograd, ki ga hoče naročnik obnoviti; 3. vrsta trte (sorta\ katero želi; 4. zadnja poštna ali železniška postaja. Ako bi zaželjena vrsta pošla, bo se ona z drugo enako nadomestila, ako si naročilec tega odločno ne prepovč. Trte se morajo od naročnikov, ako mogoče osebno prevzeti, če se po železnici dopošljejo, pa takoj po sprejemu pregledati. Pritožbe se morajo vložiti takoj na vodstvo trtnice; na poinejše pritožbe se ne bode oziralo. Gradec; dne 23. septembra 1911. Od štaj. deželnega odbora. Proda se posestvo kstero obstoji iz 1 orala novo zasajenega vinograda, 21/2 gozda ter 4 oralov njiv in travnikov s sadonosnikom; hiša in gospodarsko poslopje ter preša in velikanska kJet so vse zidane in z opeko krite; tri glave goveje živine se leto in zimo lahko redijo; sadja je vsako leto za do 1200 K jabolk, sliv in orehov. l1/2ireod poštaje. Ugodni plačilni pogoji. Cena 6.200 kron. Vpraša se pri upravništvu tega lista. 569 5 3 Presenetljiva novost! 600 komadov samo 4 krone. Krasna pozlačena, 36 ur idoča prec. anker ura z verižico, natančno idoča. garancija 3 leta, ena moderna, svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev, en krasen prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamnom, 1 ustnik za smodke z imit. draguljem, ena elegantna damska broša (novost), 1 krasno žepno toaletno ogledalce, 1 usnjata denarnica, 1 usnjata denarnica, 1 žepni nožič s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 prsni gnmbi. 1 jako eleganten album za slike, 36 slik najlepših krajev sveta, pet šaljivih piedmetov, največje veselje za staro in mlado, 1 jako praktičen spisovnik ljubimskih pisem za gospode in dame, 20 dopisovalnih piedmetov in še 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, stane samo 4 krone. Pošlje se po povzetju. Dunajska osrednja razpošiljalnica Fr. Htfindisch, SCrskov šf. GjfSi. NB. Za neugajajoče denar nazaj. 587 1 W Zahtevajte vzorce! Barhant, flanele, modno blago, —— opreme =—— platno, dama se, kanafas itd. same novosti, razpošilja franko izvozna tvrdka V. J. Havliček in brat v Podčbradeh na Češkem. Razpošilja tudi franko po povzetju 1 zavoj 40 n raznovrstnih ostankov od poletnega in zimskega perila v širokosti 1 do 8 metrov samo za 18 K. Ugodna prilika! Izredno cen! 580 16-1 Jako redka priložnost! Tovarna mi je po neki elementarni katastrofi poverila rešeno blago in sicer več tisoč komadov krasnih flanelastih odej lepih najnovejših vzorcev in modnih barv, katere imajo čisto neznatne vodne madeže. Te odeje so rabne brez ngovora za vsako boljšo hišno gospodarstvo, da se posteije in osebe pokrijejo, so jak» fine, tople in močne, okoli 190 cm dolge in 135 cm široke. Pošiljajo se po povzetju: 3 komadi krasnih, jako finih, v vseh modnih barvah in vzorcih za 9 K, 4 komade gospodarskih odej za 10 K. Vsak cenj. bralec tega lista naj naroči z zaupanjem. Z mirno vestjo trdim, da bode vsak s po-šiljatvijo zadovoljen. 577 2-2 Oton Mm, c. kr. fin. straže nad pozni k v p. Nachod (Češko) tovarn, sklad 2 — 8. belem volu, štev. 8,9in9a © ! u volovsko meso I. vrste teleiirta, svinjina, divjačina itd. po konkurenčnih cenah Shajališče tujcev Moderno opremljene sobe | S Izborna kuhinja | Tu in inozemska vina I IJazna piva a Točna postrežba Sluga na kolodvoru:: !——- Za olblien poset se pripbroča 3-1 ( Fijakarifa eden in dvovprežni ;' vozovi na vse strani ob vsakem času na razpolago ® 1 s® Cene zmerne 33 35 JOSIP STELZER 586 hotelir, mesar in posestnik Il|akarl)e. IIEBIGOVm6sni izvleček staropreizkušen, neutrpljiv pomo-ček za kuhinjo, jamči za vedno enakomernost in dobroto. Neomejeno stanoviten. BPK Nagrobne vence v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) v Celju. 267 -9 Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, (Goričar & Leskovšek, Celje 3 ib"«" 3 lepega posestva ki meri na 35 joh stare mere. Posestvo leži v lepi legi V4 ure od državne ceste. Je lepa hiša, 2 hleva za svinje ia z a govedo, oba nov«. Njive in travniki, vse v lepi legi. Gozdi so polni lepega lesa in jih je pet delov. Zraven sta tudi 2 vinograda, kjer priraste v dobri letini na 8 polovnjakov dobrega vina. Prodam tudi hišno orodje, namreč 2 močna voza, plug, brauo itd. Za drugo se pa potem pogodimo. Več se izve pri: Franc in Ema Pušni';, posestnik in prodajalec v Rovah, občina Višnja vas pri Frankolovem (p. Vojnik). 560 4-3 Adoif čevljar « Celju, poieg kapHciBsfcega mosta se priporoča za izgotovijenje jesenskih in zimskih čevljev iz raznovrstnega usnja v modernih oblikah in primernih cenah. — —————— za podružno trgovino v Lučah v Savinski dolini sprejme tvrdka: Norb. Zanier & sin, Sv. Peter v Savinski dolini. Isti mora biti popolno vešč trgovine z mešanim blagom in vsaj 24 let star. Ozira se le na ponudnike, z dobrimi referencami. 552 4 sli BBU slamorezniee, prenašalne kotle za pičo najnovejše sestave, žganj arske kotle, vozne plahte, pokrivala za konje in komate, portlantski cement najboljše kakovosti) vsakovrstne peči in štedilnike, sploh v železninarsko stroko spadajoče predmete prodaja po najnižjih cenah veletrgovina z železnine 3616.2 ,MERKUR', Peter Majdič, Celje. slSs *"» W 1» ■■■ « I .......... ....... I . . ....... »........ -........-.....- -----.-.' ■_-....... . .-_-. . - _-.-■■ -1- -JI. - Avstro-Americana, Trst 33 morskih parnikov. Redno prevažanje potnikov in blaga med Trstom in Italijo, Grško, Francosko, Špansko, Severno-, Centralno in Južno Ameriko. Najbližji odhodi iz Trsta v polnih črtah v New-York čez Patras, Palermo, Alžir: 18. novembra parnik Marta Washington v Buenos-Aires čez Almerijo, Las Palmas, Rio de Janeiro, Santos. Montevideo: 23. novembra parnik Sofia Hohenberg Zabavne vožnje po sredozemskem morju z velikimi parniki prekmorskih črt. Pojasnila dajejo: Ravnateljstvo, Trst, Via Melin piccolo 2. Naslov za brzojavke: Cosulich, Trst), dalje vsi glavni zastopniki: Schenker & Co., Dunaj I., Neutorg. 17; Passagierbureau der Austro-Američana, Wien I., Kartnerring 7, II.; in v Gradcu : Fr. Kloiber-ja sinovi, potovalna pisarna, S. Schwarz, potovalna pisarna, Annenstr. 61. Razpis K 30.000 -nagrad Da tudi tam vpeljemo jedilno mast „Ceres", kjer se ista vsled stare navade in neutemeljenih predsodkov še ne uporablja, obrnemo se s prošnjo na vse one, ki so iz prepričanja in praktičnih izkušenj naši stalni odjemalci, da nam blagovole odgovoriti na sledeča vprašanja: I. Kaj je povzročilo, da ste pričeli uporablja i jedilno mast „Ceres"? 2. Katere vrline poseduje ta mast napram drugim Jedilnim mastem? 3. Vsled kakih koristi Vam je ta mast nenadomestljiva? 4. S čim prepričate Vaše znance o teh koristih? Za dobre odgovore na ta vprašanja razpišemo sledeča darila, katera se bodo izžrebala 1 darilo od K 1000 = K 1000 10 daril po K 200 = K 2000 20 daril po K 100 = K 2000 1000 daril po K 20 = K 20000 Skupaj Za pošiljatelje takih odgovorov, ki se po obliki in vsebini posebno odlikujejo, razpišemo sledeče nagrade, ki se bodo razdelile: 1 nagrada od K 1000 = K 1000 K 3000 2 nagradi po K 5( 0 = K 1000 K 22 000 5 nagrad po K 200 = K 1000 20 nagrad po K 100 = K 2000 K 2000 K 3000 Posebno razsodišče, kojega sestavo bodemo svoječasno v časopisju objavili, bo odločilo, kateri odgovori da se pripuste k izžrebanju daril v skupnem znesku K 25 000 in med katere pošiljatelje, da se bo T{ 000 razdelilo gornjih 28 nagrad v znesku od K 5000. Tega razpisa se lahko udeleže vsi tisti, ki vpošljejo dobre odgovore na gornja 4 vprašanja najdalje do 15. listopada 1911 in se s tem izkažejo, da uporabljajo našo jedilno mast ,.Ceres", da priložijo najmanj 5 ovitkov (od zavojev po 1/2 kg ali od kock po 1/2 kg). Za vsakih nadaljnih 5 ovitkov, dobi pošiljatelj dobri odgovorov po eno nadaljno številko srečke, tako da ima pri žrebanju dvojni, oziroma večkratni up na dobitek. Žrebanje se vrši dne 20. grudna 1911 ob 10. uri predpoldne, v po § 88 notarskega reda zahtevani navzočnosti c. kr. notarja dr viteza pl. H. Kopetza, v njegovi pisarni v Aussigu. Dobitki se bodo izplačali dobiteljem takoj v gotovini, brez odbitka. Imenik vseh aobiteljev se bo tiskal in se na zahtevo dopošlje. Jurij Schlcht d. d., „Teknv* za nagrade", Aussig, Češko. S ukno za moške in volneno za Ženske obleke aove mode razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna R. Stermecki v Celju. Vzorci vsakemu poštnine prosto. !©©© s©©©©©©© o®© ©ee ©©© ©©©©e® ©e©©©©©© Mnogo denarja prihrani © K.U91' SI \ in modno blago na- e® ®o© ravnost od tvrdke ©©® Milica Tomec, tovarna sukna V Humpolec, Češko. Vzorci se pošiljajo na zahtevo g brezplačno na bgled. © i-1 « • ..... • "-j mnš&t i Slovenci niso vedno složni, vendai- se < priznava, da je 244 52-28 j Ottoman ) \ I cigaretni papir najboljše vrste. j registrovana kreditna. Itn stavbena zadruga z omejeno zavezo tr GABERJU GE1JU spojema ht anilne vloge od vsakega, je plan žaaruge aii m iii jin obrestne p od sto (S%) Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se oWfl&sto-vanje prenehalo. ♦♦♦♦♦♦ Rentni davek plačuje zadiuga sama in ga ne odteguje vlagateljevi. Ugoden vir za nakupovanje božičnih predmetov e brez dvoma naša tvrdka. Velika zalogu raznovrstnega barvanega, svilnatega, zlatega, srebrnega in krep papirja, cvetja, žice, jaštic, perja in umetni?) cvetlic. Tovarniške cene. Velika zaloga primernih daril za Miklavža, Božič in Novo lete. — Božične, novoletne in priložnostne dopisnice v velikanski izberi. Avstr. poštne br|n. račun štev. 54.366. Ogrske poštne hran. račun štev. 26.283. telefon štev. X Pisarna je v Celjta, Rotovška ulica št 12 xxxxxxxsaoooeoo< xxxxxxxxxxxxxxx UradHje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.-12. ure XXX dopoldne. XXX 1 ZVEZNA TISKARNA V CELJU Priporoča se z& iz vrše valil e Vsega v svojo stroko spada)očega dela od navadno do najmodernejše Oblike, ssss Ker je tudi bOgalH zalo« Žena z najmodernejšimi Okraski ter opremljena ft motornim oziroma elektrlcBlUl obratom, lahko izvršuje največja dela v najkrajšem času, okusno in po konkurenčnih cenah. Stereolipija. mm Brzolavnl naslov: ZVEZNA TISKARNA CELJE B LASTNA KNJIGOVEZNICA Čekovni račun pri c. kr. poštni taraniln. št. 75.222 -g u narodnem Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. urie dopoldne in jih obrestujie ilnica u Celju domu. m o vr 41/8°/o ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. .Jfentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje* Gornjigrad ln Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad Šlo OOd it. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli ztiatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. r\osedaj U 3 (M ie dovolila za dijaške ustanove K, za napravo potov 5000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole II.I00 K, za podpore različnim požarnim brambam in V kmetijsko gospodarske namene nad 6000 K, hranilnico usta-novivšim Okrajem izplačalo pa sd je 41.300 K ža dobrodelne namene,, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne drugili. posebno neslovenskih denarnih zavodov in lih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovartje. " knjižice i r r f~" *' ........ Slovenci, vlagajte v 204 — 32 svoj cerkveni in ustanovni denar ali kadar nalagate denar za mladoletne JUZJlOSlfi^r^O nraminKO ali kovance in zahtevajte pH sodišči h M J da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključne le v JUZny}laJU>lfcU MiaHUiiiVU. Priloga »Narodnemu Listu" št. 49. Samostojna gostilniška kuharica, ki je vajena tudi gospodinjstva 30 — 40 let stara, z dobrimi spričevali, se z nastopom ob novem letu sprejme. Kje, pove 553 upravništvo tega lista. 5-3 imiHiiiMiiiiiiHffl Naznanjam slav. občinstvu, da sem se v soboto, dne 4. novembra 1.1. preselil s svojo brivnico iz Graške ceste na Ring v Posojilnično hišo. Priporočam se slavnemu občinstvu tudi zanaprej v obilen obisk. 567 Rud. Anderwald, brivec, Celje. ; XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX -f{ Varstvena znamka ^Sidro" Liniment-Capsici comp., 524 nadomestilo za 42-7 sidro - pain - expeller je kot najizvrstnejše bolečine olajšujoče in odvajajoče sredstvo za vtiranje (mazanje) pri prehladih itd. splošno priznano ; za ceno 80 v., K 1'40 in 2 K se dobi skoro v vseh lekarnah. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega sredstva vzamite le originalne steklenice v škatljah z našo varnostno znamko nSidPo"l ker tedaj ste sigurni, da ste dobili izvirni izdelek m Dr. Richterja lekarna pri .Zlatem levu* v Pragi, Elizabetina cesta št. 5 (nova) XXXXXXXX>*XXXXXXXXXXXXX XXX Is aisiis Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima pol belega 2 K 80 h; belega 4 K ; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, puljevega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg. 381 dobi franko. 50-16 Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga. 120 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm. širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12.K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13"—, K 14 70. K 17'80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 4'50, K 5"20, K 5"70; podpornica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za nengajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko. jBogato ilustrirani ceniki zastonj in franko, -11=11= Št. 35.628 II. 4531 559 3-8 <22-. p=> ca csa P= Iriuml-tuornice družba z o. z. IDels, Zgornje flustrijsko. „Ka-a-a-j?!" Dečki: „Papa je dovolil. Saj je vendar Jacobijeva antinikotin-svalčična ovojka. SH, ^JACOS^t^ i Vo m n m/ -o Is r^fim^ 0} tJi v,frlt M /K U j j) l j^r: Pozor: Pristno le v škatljicah za svalčice pod imenom Jacobs. 243 52-27 Ljude^If Borovih —— puškar —— v Borovljah: (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokres-nike, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so Da c. kr. presku-ševalnici in od meno preizkušene. — llustrovani ceniki zastonj! 6i 5237 I Ivan Rebek, o C- £ Celje. stavbeni in umetni ključavničar, vodovodni instalater (Poljska ni. ii) se priporoča za napravo železnih ograj, vrat, oken, stopnic ter za vsa konstrukcijska dela, štedilnike, vseh vrst vodovode, vodnjake, kopališča. Izdelujem močne premostne tehtnice (Brucken-wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice in uteže. Vse po dnevnih cenah. 43 46-41 Celje, g največja trgovina in velikanska zaloga ur, zlatnine, srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. 46 50-42 Za ženine in nevesticeporo5ne zlate prstane ter ženito mm umnim m huhuumuu van]ska darila po na]nižjih cenah ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov:itd. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! svoji k svojim! i R.Salmič, Celje, Narodni dom 3«9Eie3aHi