Zgodnja Katolišk cerkven list. Danica isbaja vsak petek na celi poli, in velj& poŠti za < elo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr , za četert leta 1 gld. HO kr. V tukaroiei »prejemana za leto 4 gold., za pol leta '2 gld., za eetert leta t gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. List 507 Tečaj XXIX. V Ljubljani 15. grudna 1876. P. Miarot Antonievič. (Dalje.) Tukaj 8e je Antonievičevo poslan je dobro obneslo; toda v Bobovi, kjer je imel sedaj misijon biti, je vse kazalo na slab in žalosten izid; vendar on ne obupa, ker je svoje zaupanje stavil na Boga: „Serca človeške so v Božji roki; on jih nagiblje, kakor če. Ce pride le ena sama stara ženica, čem vender govoriti, ker me je znabiti Bog poslal samo zavedo te stare ženice, in eno dušo za nebesa pridobiti, je več ko celi svet posesti. Ena duša je pred Bogom več vredna ko milijoni svetov." Mož, čigar notranjost taki apostolski duh preveva, ne ostane brez milosti od zgorej. In zares, nad vse pričakovanje ljudstvo skupaj vrč iz mesta in okolice. Fazno in pridno je svete nauke poslušalo, in da so ti nauki ljudem v serca segli, da torej niso nekoristni, ampak rodovitni bili, so pričale spovednice, ktere je ljudstvo v resnični skesanosti in potertosti oblegalo. Mnogo je bilo povračil, še več se jih pa zveršiti ni moglo. Kar je zmoteno ljudstvo naropalo, nagrabilo in šiloma uzelo, „vse do cempera" je šlo v judovsko raavho. Hrami in žitnice razdjane, poljski pridelki uničeni, žito in drugi sadež v pepelu, ljudstvo prej v veliki nadlogi, sedaj pa ▼ strahoviti nesreči, ves dobiček pa je nemirna, s hudobijami, umori obložena in oskrunjena vest — to so poljskim svobodnjakom judje pustili. Na milijone je bilo škode storjene. Judje so bogateli, ljudstvo pa je v svoji uboščini in zapuščenosti ostalo. Ni si upalo pomoči prositi pri teb, kterim je vse imetje pokončalo. Javkali so: O zakaj niso misijonarji poprej k nam prišli! Ta nesreča bi se ne bila zgodila." Kervave silovitosti so se godile v Brusniku. Ko misijonarji pridejo v ta kraj, se je prelita kri še kadila. Kakor je bilo stanje tega kraja obupljivo, se misijonarji vendar ne ustrašijo, ampak hrabro na delo gredo, in Bog je blagoslovil delo svojih delavcev. Našli so se zanikarneži, ki so teli bogoljubno delovanje opovirati ljudstvo šuntajoči, da misijonarji niso dihovni, ampak le preoblečeni plemeoitasi, in zopet da so vlačugarji, ki so snabiti iz kacega samostana ušli, da se po svetu klatijo; drugi zopet, da so sleparji, ki se zato ljudem dobrikajo, da jih laglje ožemajo. Pa vse kovarstva hudobnih ljudi niso nič izdale. Cerkvica je bila vsak dan polna, ljudstva se je terlo in prav zvesto so poslu-šali ognjevite govore P. Antonieviča o dolžnostih kmetov in gospode. Spovednice so bile tako obležene, da so si duhovni zdravniki komaj toliko časa utegnili, kolikor ga je treba opoldne za oddih in poživek in pa zvečer za molitev brevirja. Po govorih je sledila slovesna služba Božja. j,Ko so bile po končani pridigi vse luči prižgane in je ondotni duhoven pred izpostavljenim Najsvetejšim liUnije Matere Božje z vsem ljudstvom zapel, to je bil veličasten trenutek, in ko je na koncu vse naše ljudstvo na kolenih zapelo prošnjice (v pesem spremenjeno molitev Urbana VIII: Ante sculos tuos), zdelo se mi je tudi najterše serce omečeno. Ti presunljivi glasovi, ki so prihajali, čutilo se je, iz globočine potertega serca, ktero je svoje hudodelstvo spoznavajoče, prizanesenja in usmiljenja prosilo, vpričnost Boga na altarju, si«-veani blesk svetil pri svetem Zakramentu, pretresujoči glas or6e'j — V8e je čudovito prevzelo dušo. Ali je mogoče, nehote mi je prišla ta misel, ali je mogoče, da je to tako skesano, prežaljeno, pred svojim Bogom tako se ponižujoče ljudstvo tisto, ki 6e je prej omadeževalo s bratovsko kervjo, ki je Boga zaničevalo V" Misijonarji hite dalje v Ciečkovice, da obhajajo misijon in njegove blagre razširjajo. Od blizo in daleč je prihajalo^ljudstvo tako vestno, da nobene pridige ni zamudilo. Se domu ni šlo, ampak po bližnjih vasčh je prenočevalo, pokopališče je bilo kakor tabor ob času počitka. Ni bilo dneva, da bi se ne bilo obhajalo zvečer do 9, 10. Spovedi so bile včbke spovedi in ako tudi je mnogo duhovnov iz okolice pomagalo, vendar ni bilo moč vsem na versto priti. Da so hudobneži si vse prizadeli dneve milosti okaliti, je gotovo. Tako se je eden morivcev prederznil, ko je ljudstvo iz cerkve šlo, očitno mi žugati; pa še tisto noč je nagle smerti umeri, kar je na vse velik vtis naredilo. Neke noči so bile poderte vse bervi, ki so od vseh strani čez vodo v mesto peljale. Zastonj — ljudstvo je bredlo globoko vodo, da je Božjo besedo poslušalo. Meščani so se nas deržali ko otroci in so želeli to nagnjenost na vsak način pokazati. Hotli so nam v znamenje zahvalnosti kako darilo pokloniti; ponudili so se, da čejo skerbeti ca naš preživek in drugo složnost, ako izvolimo pri njih še dalje ostati — ker jim ni bilo še nikoli tako dobro, so djaii, kskor sedaj, ko imamo očete pri sebi. Ob času odhoda je bil pa ves prostor pred duhovnijo z ljudmi natlačen, tako da smo se jim morali s silo iz rok iztergati." Daljni misijon je bil v Lipnici, kjer so se godile velike morije. Ljudstvo je došle očete dokaj pisano gledalo. Na mnoge načine jim je nezadovoljnost kazalo; pretilo jim je, če urno ne odidejo, da se jim bo huda godila, in koj po pervi pridigi je tako glasno mermralo, da so bili misijonarji v ne majhni zadregi. Posebno so imeli piko na očeta Antonieviča, zoper kterega so se sakleli, da mu hočejo, kakor si bodi, do živega priti. Pa Antonievič, pred kmete stopivši, poln apostoljskega duha, poln mučenske pripravljenosti jih pozdravi: Hvaljen bodi Jezus Kristus, in tako-le nagovori: ,,Pravite, da smo od plemstva podkupljeni sem poslani. Tako je; podkupljeni, poslani smo, pa ne od plemstva, pa tudi ne od cesarja. Na tem kraju ne poznamo ne cesarja, ne gospode, ne kmetov, in se ne bojimo nobenega razun enega, ki nas je k vam poslal; pred njim le se imamo zagovarjati za vsako besedo, ki smo jo vam govorili. Če vam še ni dosti pregrehe, če zahtevate svoje roke v n* dolžno kri pomakati, pa pridite sem; jaz se ne bojim ne vaših cepcev, ne vaših nožev, ker mi ni nič za moje življenje, vse pa za vaše zveličanje in umirajoč bom še klical: Spreobemite se k svojemu Bogu." Ta nagovor, v kterem 6e odsvita krepost ia nebčs, je oterpnjen • ljudstvo predramil, da ni le spoznalo po-nujane milosti, ampak tudi sprosilo, naj očetje pri njih ostanejo Kako blagoslovljena jc bila osemdnevna setev, priča obilna osemdnevna žetev. Ledeno serce nekega zastaranega morivca, na kterega je padel poslednji žarek milosti božje, se je pri nogah duhovnega zdravitelja tako otajalo, da se je sam izročil sodniji proseč zaslužene kazni. (Dalje nasl) Min k o sta Kristus in sr. Peter po sretn h* tlita. (Konec.) Pot ju pelje dalje na obrežju mogočne in dereče reke. Pride pa brodnik solzan, potert in skesan, da je bilo misliti: kdo ve, kaj hudega se mu je namerilo. Brodnik pozdravi popotnika, ju pelje v kočo in po-g-.sti z ribami iu vinom. Potem obd prepelje čez reko. Med vožnjo vzaine Gospod sveder, ročno ga zabode v dno čolna, luknjo pa z nogo zakrije. Pri odhodu brodnik ne terja nič plačila. .. Neprevidoinu ae zasliši klic na pomaganje. Peter se ozre in vidi, da se čoln potaplja in brodnik tone, še malo trenutkov in — valovi zagernejo čoln in njega. ,,Pomagaj Gospod", kliče Peter, „ne vidiš, kaj se godi — , Ljubi Peter, naj se izide volja mojega Očeta." „0uuna volja taka, se derzoe Peter odgovoriti, Če vse narobe gre." Gospod ga milostno pog eUa, in Peter z pet žalosten spoznd, da je pa le še grešil. Potujeta daije in prideta že o mraku v vas, kjer ju živ človek m poznal. Zagledata, da stoji na pragu bližnje hiše mož, se jaderno k njemu oberneta in prosita prenočevanja. Pa slabo sta zadela. Kajti človek, kakor bi ju bil nalaš čakal, ju psuje potepina, klateža, mračnjaka.^ Na vsako priljudno besedo sta dobila gerd <>dgov« r. Človeku je bilo na pervi mah poznati, da ga je bil čez mero potegnil, kajti jezik se mu je zaletaval, kakor v zvonu neprimerno velik kembelj. Taki kratki, zaničljivi odgovori so Petru presedali in že je odpiral usta, da eno zagermi, in če treba, tudi djansko poterdi; — pa Gospod mu prepovč vsako nepremišljenost. Dalje ne gresta, stopita pa v nasprotno lopo in ondi prav sladko prenočita. Zjutraj zarano pa opazita, da ravno pred tisto hišo nekdo na tleh na obrazu leži, z razpetima rokama, kakor bi hotel kaj premčriti in ni bilo znati, če je mertev ali živ. Bližej stopivši vidita, da je revše vse umazano in blatnato, obito in opraskano in da še vinski duh od njega puhti. „Pu8tiva ga", reče Peter, „gerdega nerodneža, zakaj si je pa um žalil, naj leži gnjusna prikazen. Da sem jaz kralj, v mojem kraljestvu bi ga nobeden ne pil, razun tisti, ki po zdravniku dokaže, da mu ga je treba; samo v lekarnah bi se prodajalo vino. Bi jim še pokazal." „Ljubi Peter", ga zaverne Gospod, „le preveč si nagnjen kamen pobrati in zagnati na druge, kakor da bi sam nikdar kaj prizadet ne bil." Nato reče spečemu: „Vstani, dan je že!" Vstaja in zravnavši se odhaja osramoten. „Pa ravno tisti je, ki nas je sinoči pral brez vode", opazi Peter. Vender Gospod ga pokliče in mu d i zlati kozarec, rekoč: „Nd, vzemi to-le, veliko je vredno, prodaj in kar skupiš, oberni tako, da bo dobro pred Bogom." Tolike dobrote je bil mož ginjen do solz, toplo se zahvaluje in zgine v stran. Peter je stal in gledal kakor oparjen, kajti menil je, da ga bo Gospod saj ostro posvaril, zato pravi: „Temu gerdinu pristuje, da je občutno oprašen, ne pa obdarovan. To presega mojo pamet hi tvoj modri in pravični Oče v nebesih tega tudi ne odobrava." ,,Ljubi moj Peter", ga resno zaverne Zveličar, ,,kako ti vender omahuješ? Veruj mi, da je moj ne-bešk i Oče mod* r, neskončno moder in pravičen. Tvoja vera se pogosto opoteka in pogosto jo moram jaz vter-jati, ker tebe čem postaviti, da v naukih mojih poter-juješ svoje brate po vsem svetu." Gospod in učenec nadaljujeta pot. Pot pelje memo cipre*>nega gozda, na travnike z lilijami osejaue, po polju, koder je zorela zlatoklasna pšenica. Zraven Gospoda stopa Peter zamišljen v se. Čudno in tesno mu je bilo pri sercu, kajti vse, kar je vidil in slišal, mu je v notranjem nepokoj delalo. Vedel je sicer, da njegov Učenik resnico govori zmerom in povsod; — toda on je razumel ni. Zveličar pa mu govori: „Nikar se ne solzi, dobri moj Peter, da teh stvari ne umevaš, zakaj povem ti, pridejo trenutki, ki jih ne želiš in - tedaj ne boš solzil. Kar sem pa jaz na poti delal, vedi: 1. „Zakonska, ki živita bogoljubno, sta hotla denar oberniti v to, da bi sina v šolo dala. Sin bi bil pismar, bi bil razpore delal in iskal prepirov. V vsakem kraju bi bil mir kalil. Koliko jeze, nemira, sovraštva bi bil storil pri ljudeh! Verh tega bi delal staršem nečast, sramoto in žalost, in bil bi nesrečen na zemlji in še bolj nesrečen na unem svetu. Sedaj bo drugač. Deček ostane domi. Pri očetu bo delal na polju in ko odraste, bo pošten poljedelec. Staršem bo zaželena podpora, čast in tolažba, in ko mu odmerjo, jim bo on spoštljivo za-ti&nil oči. Njega samega pa čaka zadovoljnost na zemlji in čast v nebesih." 2. , Samotar v gošavi je skoro svetnik. Vse je razdal, vse je zapustil in samega sebe Bogu daroval. Le tisti kozarec ga je motil v molitvah in raztresal v pobužnostih. Ta mu je zasluge kratil in ga odtegoval od Boga; sedaj je pa že z Bogom sklenjen." 3. „Brodnik, ki je včeraj v vodi poginil, je bil strašansk hudodelnik. Potnike je ropal, v vodo metal, moril. Velikrat je bil obžaloval svoje pregrehe, pa velikrat se je zopet va-nje vernil. Včeraj je bil pri spovedi, *) obtožil se je bil svojih hudobij, kesal se jih resnično in Bog mu jih je odpustil. Da je včeraj utonil, je njegova večna sreča; ko bi ne bil, grešil bi bil zopet, io bil bi pogubljen." 4. ,,In človek, ki sva ga vinjenega našla in sem mu dal kozarec, bil je poprej vseskozi pošten človek, miren poljedelec in oče številne družine. Slabe letine, uime, povodnji so ga pripravile na nič. Da bi pozabil svojo nesrečo, se je udal pitju. S kozarcem pa bo plačal vse dolgove in tudi svoji družini pomagal, ki je bila že na potu v greh. Postal bo zopet skerben oče in vesten gospodar." „Vidiš tedaj, da moj Oče je pravičen in moder. Kar on naredi, je prav, ako tudi ljudčm ni vselej prav in ne jasno. On sam najbolje ve, kaj komu priai in kaj ne. Ali bi ne bilo Čudno, ko bi ljudje Bogu kazali in velevali, kako naj svet vlada?" *) Nekako spoved so imeli tudi že pri Judih. Po teb besedah Zveličarjevih je bil Peter čisto rasavetljen in od tega Časa ti nikdar več ni glave terl, zakaj je to tako in ne drugače na tem svetu. P. Ch. M. A t far r katoliški cerkrl. (Dalje.) Tudi altarji v obliki mize imeli ao vselej shranjenih ss. ostankov; naj so že altarno mizo postavili kar naravnost na grob sv. mučenca, ali pa so čedno skrinjico s ss. ostanki položili pod verhno altarno ploščo med podporne stebre, ali pa eo to skrinjico vdelali v verhno ploščo. Velikrat ao tudi sv. ostanke vložili in zadelali v srednji podporni steber, kakor je v gerški cerkvi še dandanes ukazano, da se imajo ss. ostanki vdelati v srednji steber, ki nosi sv. mizo. Iu kakor so v katakombah nad grobom, kteri je služil sa altar, naredili kamniti obok altarju za varstvo, tako so tudi začeli v nadzemeljskih cerkvah napravljati čez altarje posebne strehe, ki so slonele na 4 ali 6 visokih stebrih. Take strehe čez altarje so imenovali tabernakelj ali ciborij (xi{>rtoior = coopertorium, tegimen). Pogosto so tudi dragocene pregrinjala, razpete po teh stebrih, zakrivale altar ob straneh krog in krog. Take atrehe nad altarji ali ciboriji so viditi se danes zlasti v Rimu skoraj po vseh cerkvah nad včlikem altarjem; marmornate so ali is kake rudnine ter slone na stebrih iz večidel prav dragocenega blaga, iz najčistejšega marmorja, porfirja, bazalta, alabastra in druzega enacega. Cez altarje, naj so že imeli podobo mize ali sarkofage, pogrinjali so še od apostoljskih časov po tri platnene pertove. Že v življenji sv. papeža Pija I beremo o altarnih pertovih. Razun teh trojnih pertov pa v pervih stoletjih navadno prav nič druzega niso postavljali na altar. Se celo križ se najde v katakombah pri altarjih zadej na steni namalan, ali pa zgorej na oboku; kjer pa je altar imel ciborij, je pa na tem bil križ. Tudi svečniki pervotno navadno niso stali na altarji, ampak pred altarjem, ali pa na lepi polici nad altarjem; časih so pa svečnike med sv. daritvijo deržali cerkveni služabniki v rokah, ali pa so znad altarne strehe visele nad altarjem in krog altarja lepe svetilnice. Is dosedaj povedanega toraj vidimo, da je bil altar v pervih kerš^nskih ča3ih edino in zg< Ij le kraj svete daritve, miza presv. darii nove zaveze. Nič ni stalo, nič slonelo na njem. Prosto in vzvišeno je stal sveti kraj. — V romanski dobi ostal je altar v bistvu še ravno taki. Dajali so mu večidel podobo mize. Ohranjene so iz romanske dobe krasne marmorne altarne plošče, ki leič na 4 ali 6 lepo izdelanih stebričib. Prostor med podpornimi stebriči je ali prazen puščen, ali so pa med stebriči vdelane kamnite plošče z zalimi izbuknjenimi podobami. Najde se pa tudi čez obnožje altarja razpeto tkano blago z umetuo vezenim kinčem. — Pervo, kar so jeli postavljati na altar, je bil križ. Križec verh altar-jeve strehe se jim je zdel nezadosten, zato so veči križe postavljati začeli na altar, da bi med sv. daritvijo imel mašnik vedno Križanega pred očmi. Jeli so v romanski dobi tudi opuščati ciborije, zlasti kjer je altar stal bliso cerkvene stene, in začeli so narejati mesto starih strehA nad altarjem nekakove nebese ali baldahine iz prav dragocenega tkanega blaga. Altarni križ v romanski dobi je bil velik in navadno tudi ni stal kar na menzi ssmi, ampak zadej na menzo so po vsi dolžini altarja postavljali kamnito ploščo ali tudi leseno, pa vselej lepo s podobami ozaliSano, ktero so imenovali „ratabulum" ali „superfrontale", in na tej plošči ali polici za altarjem je s tal križ in križu na desni in levi lični svečniki, ki so bili pa le nizki, nikoli toliko visoki ko križ. Razun križa in avečnikov pa se na altar ni smelo druzega postavljati, kot le še posodice s ss. reiikvijami ali pa pu-sica s sv. ReŠojim Telesom. Tako je bilo v V. stoletji naravnost ukazano po papežu Leonu IV in tudi is 11. stoletja nam je znano ravno tako določilo, in ae dandanes po Laškem, posebno po velikih cerkvah, vidiš altarje, ki so prav zares pravi altarji, to je, ne obstajajo iz druzega, kot iz lepo izdelane in na vzvišen kraj postavljene altarne mize, na kteri stoji v sredi velik križ, njemu na vsaki strani 3 svečniki in zdolej kauontablice, in zagotovim, da ta č«stita priprostost kaj prijeten vtis dela na oko. Ob času romantike skoraj nikjer ni bilo najti po altarjih podob svetnikov, k večen.u ao se posebno ča-atite in znane podobe včasih k občnemu češenju postavljale na altar; v dobi gotike pa se nam prikaže stalno in stanovitno postavljsnje svetih podob na altarje. Ko je sv. Cerkev koga slovesno prištela med svetnike, je tudi privolila njegovo podobo postavljati na tl'ar ali njemu v čast posvetiti altar. ti takim postavljanjem podob na altar je pa tudi altar sam v času gotike drugo obliko dobil. Una zadnja plošča ali tctabulum, na kterem je dozdaj stal le križ pa svečniki, je postala veči, viši in obširnejši in je bila razdeljeua navadno v tri oddelke. V sredi je stala navadno podoba Kriian<*g* s Marijo in sv. Janezom, v stranskih oddelkih pa so stale podobe drugih svetnikov, zlasti patronov, ki »o hiie ali namalane, ali v les zrezljane. Nad podobami in med njimi so bili speljani nekaki okviri, da so podob* stale kakor v dolblinah, in ti okviri so bili kviško speljani v lične gotične stolpiče. Tudi svečniki so v dobi got ke večidel stali na altarju samem. V poznejši gotiški dobi so ono obrobi" krog podob, one stolpiče vmes jeli višej in višej speljevati, — ko pa pridemo do tako imenovane renesance zadnjih par stoletij, pa najdemo one stavbe za menzo, ono arhitekturo altarjevo že čes vso mero veliko — neprimerno, velikansko. Ko gledamo te visoke altarne stavbe zadnjih časov, berž spoznamo, da so podobarji delali za oko, stavili nekaj, kar naj bi pogled na-se vleklo. Mesto častito priprostega altarja pervih stoletij nahajamo stavbe tako velike in visoke, da napolnujejo vso cerkveno steno, zakrivajo okna in segsjo še celo v strop. Zadnji čas nam je delal na altarje mogočno ste-brovje, vmes velikanske svetnike, brezštevila angelov, velikrat prav ceukusno golih. Iz vsakega prostorčeka se kaie kaka glava ali glavica, popokro\ih stoje lesene velike posode z ravno takimi živo marogastimi cvetlicami — in od altarja, od pravega altarja skoraj nič ne vidiš. Pravi altar, častiti, sveti kraj mora pri takih pripravah služiti le sa podnožje, za polico oni velikanski stavbi. Mala in oska je menza, da na nji komaj razprostreti zsmoreš korporal, in vzeli ao ji še celo pervotno obliko — ni podobna več mizi, ne sarkofigu ali grobu, ampak mnogokrat bolj kakemu zaboju! In križ, naj imenitnejši in skoraj edina reč, ki ima opravičeni prostor na altarju, kako majhen je in mnogokrat tako akrit, ali pa le na tabernakeljnove vratica pribit! Svečniki nasproti pa Čez vso mero veliki. Z eno besedo: prišli smo zadnje čase s altarnimi stavbami tako dale<*, da naše ljudstvo že v resnici več ne ve, kaj je altar. Ko prašaš po altarju, kazali ti bodo mogočno poslopje stebrov s brezštevilnimi podobami; kar pa je v resnici altar, zdi se jim le nekaki, za maševanje potreben pri-davek. (Dalje nas!.) Ogl£ irav iu apostoljski blagoslov." — Pismo je obširno, torej moremo ie nvkdiko posneti iz njega. Rečeno je v z »čet k u: Tvoja krepost v življenji in obnašanji in drug-- hvaine z.. 'uj- poštenosti iu čednosti, o kterih ai pri N-s po vero vie * m ti »pričevanjih priporočevan, Nas nagibajo, na se Ti =kaž»-mo darežljivi in dobrotni." Nato omen. o sv. Oče, da po pogodbi (konkordatu) z njih veličanstvom avatrijanskim cesarjem za škofovsko častjo so podelj< i. j** vsih večih duhovakih časti pri metropoli-tan-kih m .>t* luih cerkvah sami sebi priderž.li tako, da bi bi o neveljavno in prazno, ako bi si kaitordna koli obia-T \rdoina ali nevedoma utegnila to podeljenje pri-svojevuti. Ker je tedaj po naznanilu častitljivega brata Škota Janeza ZLtuiista ljubljanska proštija iz-pia/!i|eua, in ker so prečastitl|ivi goapod Jožef Zupan n i t ,in po omenjenih iastuostih, ko stolni infulirani den..m, in po izurjenosti v dušnem pastirstvu in v raznih c-rkver.sh službah za to čast ko spretni priporočeni; zato iih njih Svetost tudi vanjo izvolijo in poterdijo, nau!!''č ko sto nega prošta ljubljanske veči cerkve, z vsiu»i j r ivicami in prednostmi te časti. Pridjan je pri-stavek, kakor navadno pri enacih volitvah, da so namreč za ti primeri jej rešeni vsih cerkvenih cenzur, ako bi bili kje v ktere zapadli, in da nobeni nasprotljeji ne morejo te volitve ovreči. Med drugim je dalje še zapovedano, da morajo no.i pročt pred svojim škofom predpisano cerkveno iz-povedanje katoliške vere opraviti, taisto podpisati in jo tudi s rtkotovim ali njih namestnika podpisom poslati v Kim. Enako je zapovedano, da naj zapovedano prisego opravijo in se tudi v časne pravice imenovane proštije vmestijo. Skof opomnijo na*o: da so s spoštovanjem zaali-šali pismo naj v i.še g a pastirja, predenj pa se k vmesče-vanju prestopi, da mora novinec nektere reči zagotoviti in obljubiti, kar sv. mati katoliška Cerkev zapoveduje, in sicer: Ali obljubiš vse storiti, kar zahteva sv. mati katoliška Cerkev, svete cerkvene postave in cerkveni zbori, pa tudi naše škofijske vstanove, in naredbe tega častitljivega koraratvaV Prošt. Obljubim. Skof. Ali obljubiš našemu svetemu Gospodu Piju IX, naj višemu pastirju in njegovim postavnim naslednikom spoštovanje iu pokoršiuo? Prošt. Obljubim. Sicof. Obljubiš li presvitlega avstrijskega cesarja in našega vojvoda Frančiška Jožefa I in vso svitlo av-atrijansko hišo, kakor vstauuvnico, dolžno priznavati in preponižno spoštovati? Prošt. Obljubim. Skof. Obljubiš jjokoršino Nam, ko škofu in višemu pastirju Ljubljanskemu, in našim cerkveno vstanovljenim naslednikom? Prošt. Obljubim. Š.vot. Ali obljubiš z besedo in zgledom svetiti častitljivim kanonikom in Ljubljanskemu prebivalstvu? Prošt Obljubim. Skof. Obljubiš'li, da boš deloval za Božjo čast, za pov šanje Matere Cerkve, zverševal proštovske opravila le-te Naše stolne cerkve, ali to, kar bo tvoja dolžnost, brez vsacega človeškega ozira, marljivo in pridno? Prošt. Obljubim. Škot. Ali obljubiš, da ne boš nič od cerkvene ali od posesti častitljivega kapitelna na tuje spravil, temuč po svoji moči zopet pridobil? Prošt. Obljubim. Škof. Obljubiš, da bodeš pravice, prostosti Cerkvene. kar bo v tvoji moči, z besedo in z djanjem branil? Prošt. Obljubim. Škof. Ali obljubiš, da bodeš dolžnostim in opravilom le te proštovske ča«ti in z njo zedinjene Rado-liške tare kolikor j'* moč, sam ali pa po pripravnih namestnikih, zvesto zadostoval? Piošt. Obljubim. Škrf. Zdaj je tudi treba, da veroizpovedanje po vravnavi sv. Trienškega zbora (iu pa prisego) kleče tukaj pred vsegamogočnim Bogom in v Naši pričujočnosti opraviš. N vi pr št nato obmoli obširno spoznanje sv. vere, ki o1, sega ob kratkem vse nauke in skrivnosti katoliške vere. Z vero je za druge časti sklenjena prisega; prošt mora pa priseči posebej papežu; prisega pride iz Rima z drugimi pismi in je nekoliko obširniši memo prisege za druge službe. Zadeva pa zlasti zvestobo do papeža, da ne bo v nobeni zaroti zoper njega, zoper Cerkev, zoper njene naredbe, zapovedi, in če bi kaj tacega zve-dil, da bo odvr*čeval, naznanil itd. Da bo papeštvo in posestvo sv. Petra podpiral, branil zoper kogar koli. Da bo veljavo, čast, predpravice p peža in njegovih naslednikov po svoji moči množil, pospeševal, postave, naredbe itd. spolnoval. Da bo z apostoljskimi poslanci častito ravnal, jim pomagal v potrebah itd. Ko je vse t» opravljeno, potem škof prično vmestovanje „v imer.u sv. apostoljskega Sedeža". S predpisanimi besedami ga ,,v Božjem imenu" vmestijo na proštijo Ljubljanske atolue cerkve in na RaUoliško faro, ki je s proštijo zedinjena; izroče mu belo štolo, perstan, persni križ, klime in evangeljske bukve. Naslednjič mu dajo mitro na glavo, pastirsko palico v roko (vsled privilegije papeža Pavla V, 29. majnika 1610). Poslednjič mu odkažejo prostor v koru, dajo glas v kapitelnu z vsimi dobrotami proštije, kanonikata in z vsimi pravicami Radoliške duhovnije — v imenu Očeta in Sina in sv.yDuha. Škof sklenejo: „Bodi tedaj pozdravljen, mnogo-častitljivi gospod župnik in novi prošt! sprejmi prostor v koru, ki se spodobi Tvoji časti." Z zahvalno pesmijo, ki so jo slovesno zapeli novi gospod prost, prečastitljivi gospod Jožef Zupan, se je opravilo doveršilo. Iz mnozih vošll, ki so jih prejeli preč. gospod nori prost, naj zadnje verstice od nekega njih prijatla iz mladih dni za sklep tukaj stoje. Glase se: Rojak naš gorenjski, oj živi, le živi! Dobrotnik deželi si Ti, Milostivi; Prav dolgo bi Tebi še „Vivatu rad pčl, Oh moli za nas ino bodi vesel! Iz čemšenika. (prejete mHoČnje. Nova altarja, prelepi ogledali mladenčem in deklicam. Križev pot. Umetnika in dobrotniki.) Priserčna hvala bodi izrečena pre-biagiiu dobrotnik- m ter preč. vredniku „Zgod. Danice" za poslane darove, enkrat 15 gl. 50 kr. in enkrat 5 gl. za uboge pogorelce. Vsim dobrotnikom naj poverne vsegamogočni plačevalec stotero na duši in na telesu! Darovi posiani so bili zares dobro delo usmiljenja; pri tolikih darovih za nesrečne drugod so naši siromaki le bolj pozabljeni ostali, zato pa vsaki dar ima toliko veči vrednost. Ko bi se našla še katera dobrotna roka, ki bi tem hudo zadetim sirotam kaki dar poslati blagovolila, bi bilo to kaj zaželeno ner-rečnim pogorelcem. NaJ^bote pa tu omenjeni tudi dve veseli slovesnosti, ki bote Cemšeničanom, posebno pa mladosti, ostale v pobožnem spominu. 24. nedeljo po Binkoštih sta bila blagoslovljena dva nova strauska altarja v farni cerkvi Oemšeniški. Altarja je izdelal prav prijazno in lepo podobar Janez Šubic iz Škofje loke, dve večji p. dobi v altarja pa je napravil mladi domači umetnik Ivan Šubic iz Poljan. Podobarju Janezu Šubicu, kakor tudi njegovemu stričniku Ivanu, naj veljajo te verstice za zaslužen » pohvalo in priporočilo. Oba hvali delo samo, kar je bilo tudi omenjeno v govoru pri blagoslovu altarjev. Altar sv. Mihela, altar mladeučev, je k ■.) prijazen, sedanjemu času posebno primerno kaže boj dobrega s hudim, pa tudi izid tega boja. V krasni podobi sv. Mihela se kaj lepo vidi odločna serčnost velikega angela Gospod-vega nasproti bojazljivosti sedanjega čas*; pa umetnik tudi ni pozabil vtisniti podobi milega obžalovanja, ki ga ima zmagovalec Gospodov z nesrečo greha, ki se vidi v zmagaui pošasti pod nogami -v. Mihela. Pač ginljivo kaže novi altar mladenčem s rašni izid bivzbožnosti prevzetne in avojoglavne, ki jo spremlja nepokoršina, razberzdanost in hudobija, pet bolečih ran, na katerih kervavi posebno mladost. Zoper teh o ran najti zdravilo v peterih ranah Kristusovega sv. zaslu ženja uči uiladenče podoba altarja. Na eni strani je angeljvarh, nevidni pa tako zvesti voditelj mladosti, ta posebno svetuje spoštovati in v bogati vidne angele varhe : starše in duhovne. Spominjajte fe svojih prednikov, ki so vam govorili besedo Božjo (lieb. 13). Mladost, ki ne vboga, je res brez Boga! — Na drugi strani je podoba angela Gabriela, napovednika veselega oznanila Mariji; ta pravi mladenčem, kako srečen je, kdor v tihem zavetji pohlevne bogabojeČnusti varuje lilijo dušne lepote in Kristusov prijatel ostane. Augelček na desni strani v verhu altarja prav primerno kaže naravnost v veliki altar, vabi mladenče k Jezusu, naj zvestejšemu prijatlu mladenčev. Naj bi ga bolj skerbno, kot je v navadi, iskali mladenči v ss. zakramentih, pri sv. maši, pri Božji besedi. Sterme gleda angeljček z druge stani na sredi altarja, kjer se opravlja daritev naj svetejši, kakor bi hotel mladenče resno spomniti, kako lepo in bogaboječe bodi njih vedenje v cerkvi pri sv. službi Božji. Prežalostno je, ako usmiljeni Jezu* v svetišu svoje naj veči ljubezni ne najde miru zavoljo gerdega bogoskrunskega obnašanja v cerkvi! Novi altar toraj budi mladenče, naj tako žive, da bo Jezus v njih imel svoje prijatle, nebeški Oče pa izmed njih izbiral zveste svoje služabnike, katerim bo izročil ekerb za srečo, časno in večno, družin in otro-čičev, za katere morajo skerbeti očetje in gospodarji, kakor je skerbel sv. Jožef, njih varh, za sveto družino. Enako prijazen in lep je altar sv. N.»t »urge, altar dekliški. V podobi sv. Notburge se prav lepo vidi pri-prosto, delavno življenje, prav serčna in resnična bego ljubnost ter sramežljivost in nedolžnost. Te čednosti dajejo in hranijo dekletom pravo veselje, zveličavno zadovoljnost in resnično blagost. Našim časom prav potrebno ogledalo čednosti dekliškega stanu je ta altar. Delavne roke in pobožno serce v sramo/.l jiv,,sti in nedolžnosti so deklicam lepota in dota naj i !.«-nittieji; nasproti je to sedanji žalostni razvadi pri ž m ski mladosti, katera malo skerbi za pridnost, zlo pa /a kratkočaso vanje, premalo za sramežljivost, preveč pa za g zlost. Mehkužne in razvajene dekleta pač nikdar ne bodo take dobre gospodinje in skerbne matere, kakoršne hvali sv. pismo. Slabe gospodinje, neskerbne matere so družin nesreča. — Mehkužnim in razvajenim dekletom se pogreša tudi tista serčnost keršansk », katera junaško brani čistost in nedolžnost serca, ter ie v zvestobi do ženina Jezusa Kristusa vneta za vse dobro — po zgledu sv. Agate in sv. Apolonije, ki ste primerni tovaršici sv. Notburge v dekliškem altarjn. Prav potrebno kaže angeljček na desni strani dekliškega altarja na bv. Križ, ki je vsakega altarja naj pog'avitneji del, vsemu svetu naj sveteji znamnje, dekletom pa n,.j bo naj liubeznjivši prijatel. Kraljestvo sveta, ves kinč časni zametujem za voljo ljubezni svojega gospo i.i Jezusa Kristusa: van; se oziram, njega l|ubitn, v njega zaupam, njega » bje-mam: to naj bi bila prelepa .. •»••m d»kli-ka! Tako'bi z gerdim življenjem in pohu^anjem nobena ne žalila Jezusa, ne prebadala serca Marijnega iu sebi ne nI -dla ternjeve krone nesreče in žalosti. Ko angeljček z leve strani kaže na podobo žalostne Mater* Marij«, dekleta uči, naj bo prava in zvesta I ubezen do Marije deklet naj veči v. sel je in njih raj veči pomoč. Zapeljanim sirotam pa kaže, kaj so storile Jezusu in Mariji, kaj pripravile sebi! Kliče jih ang ij k zavetju grešnikov, k pomočnici iu Materi usmiljen a: kakor tudi žene in matere k žalostni Materi Božji vabi v njih skerbčh in težavah v tem stanu, v katerem 'e j r-veukokrat obilno zasluženega joku; ljubeznjivo avet-.valko in zvesto tovar-šico jim torej angelj kaže Marijo, žalostno Mater. V tem pomenu naj zveršuj-ta nova altarja h-ta in leta presveti namen, ki ga v- tki altar ima, da sad sv. Križa vsim, posebno pa mladenčem in deklicam podajata v zveličan je, v pom-č in v veselje. Drugo lepo slovesnost sino obhajali zadnjo nedeljo po Binkoštih. Po srečno in lepo d .končanih popravkih po cerkvi *<> nam to nedeljo blagoslovili preč. gvardijan kamniški P. Krenfried Zupet pienovljeni in z novimi križi in napisi olepšani križev pot, ki nam ga je prav lepo popravil, kakor tudi prižnico in ker^tni kamen, podobar Janez Šubic; plačila zato naj mu ljubi Bog več da, kot mu ga bomo mi dali. Dasiravno smo v Cemšeniku o zimskem času zelo zaperti s snegom, se je bilo zbralo k tej pobožnosti pri sneženi poti nepričakovano veliko ljudstva; bili so ljudje slovesnosti res veseli. Blagoslov Križevega pota je pač podučljiv in ginljiv. Križev pot so nesli v cerkev možje v slovesni procesiji in pri vsaki podobi svetile ste po dve dekleti ▼ vencih. Pot križev in težav je naše življenje na svetu; vsaki ima svojo postajo, svoj stan, nobeden pa ni brez križa; da bi se vaakteri v svojem križu oklenil z verno zvestobo križa Kristusovega, venec nebeški bi se nobenemu ne pogrešal! V tem smislu so preč. o. gvardijan po vbodu v cerkev ljudstvo učili o pobožnosti v premišljevanji terp-ijenja Jezusovega ter razlagali odpustke sv. Križevega pota. Potem je bil blagoslovljen sv. Križev pot ter zver-stoma pripeljan na svoj prostor, pri vsaki postaji je bilo opravljeno pobožno premišljevanje terpljenja Jezusovega. Po opravljeni tej pobožnosti zaglasila se je zahvalna pesem v zahvalo usmiljenemu OJrešeniku, ki je po svojem sv. Križu svet odrešil; zahvalna pesem pri tej pobožnosti pa tudi girljivo obeta srečni izhod življenja vsim, ki glas Jezusov poslušajo: „Kdor hoče moj učenec biti, naj zataji samega sebe, naj vzame svoj križ d h -se, ter na j hodi za menoj. Prav lepo so potem preč. P. gvardijan razložili Križev pot Kristusov in pot križev in Ui&v našega življenja, ter povedali, kako naj bo sv. Križev p<>t Kristusov pomoč in tolažba za nas pot križev in težav. Bog daj , da bi si pobožni verni skerbno iskali ter dobivali obilne pomoči in tolažbe v sv. Križevem potu Kristusovem! Ljubi Bog pa tudi usliši hvaležno molitev, ki se je opravljala drugi dan pri pobožoosti »v. Križevega pota, kakor se je darovala po pervi slovesnosti pri sv. mašah na novih altarjih za vse dobrotnike farne cerkve Čemšeniške, posebej za preč. g. domačina Oemšeniškega, ki je podaril 30 gl. za altar s podobo sv. Jožefa, in za nektere lepe darove blagih dobrotnih rok iz Ljubljane, ki so jih na prošnjo tukajšnjega ?a dobro tako vnetega gosp. kaplana darovale v čast Božje in v povikšanje teh slovesnost. misijonske sporočila r. P. Valjavca. XIX. Ver nit (-v v Repnje. Kavno je bil dobro skončan sv. misijon v Terno-vem, kar nam vlak iz Štajerskega srečno pripelje našega brata Mat kovica v Ljubljano. Gospod župnik ga povabijo k obedu in po kosilu se vzdignemo, o. Kos, Fr. Markovi«'- in jaz proti Kepnjam, da očistimo in okin-čamo za prihod Kralja kraljev lepo belo nevesto v Kep-njah, ki je že željno gledala po Ženinu svojem in roke stegovala po prečistem svojem ljubem mesce in mesce. Temni mrak je že dolgo pokrival hrib in plan, več ur so ie tekali Repinjci in Ilepinjke, Lekarci in Lokarke po samostanu in ulicah ter gledali, kdaj pridejo novi gosti iz Ljubljane. Težko so čakali pervega strelu sa-mokresovega, da bi začeli priterkavati. Vstreli enkrat, dvakrat iz samokresa v znamnje, da se približujemo ltepnjam — in spred nekdanjega grada repinjskega, kjer zdaj stoji snežnobela cerkvica Serca Jezusovega in roični samostan družbe Jezusove, odmeva grom mogočnih možnarjev v dolino na široko in daleko. Ponižni brat Markovič, ki pač ni nikdar Ča«ti iskal v družbi Jezusovi, kteremu so nekdaj svetovnjaki družbo Jezusovo v lice zametovali io jo zasramovali, zdaj vidi, kako jo v ptuji zemlji sorodni bratje časte; posluša, ksko tudi njemu možnarji v čast gromč in zvonovi priterka-vajo zastopnikom zasramovane, v blato gažene družbe Jezusove. O joj, joj, šta je to!!! Bože moj, samo da mi je moguče koju dobru nakanu sada probuditi. Ni se dobri brat še nikdar pokesal, da je v družbi Jezusovi — pa ko bi se bil kdaj, bi ga moglo ta svetični hip sram postati. Pred cerkev smo se pripeljali, ljudstvo nas veselo pozdravlja, obstali smo pred vrati samostanskimi in dobra naša mati, vstanoviteljica repinjske „rezideocije", nas lepo v hišo spremijo in z dobro večerjo pogoste. Zdaj se na prekuc dela v cerkvi, v samostanu za blagoslavljenje nove naše cerkve. In tako nam zazori 15. gruden. Bil je petek in ,,semiduplex" kakor nalašč, da zamoreva s P. Kos-om v novoblagoslovljeni cerkvi pervič daritev sv. maše presv. Sercu Jezusovemu v čast opraviti. Ko se nekoliko zdani in iz Ljubljane gostje pridejo, ki so nam prinesli mnogo daril in svečnike za veliki altar, začnem v imenu Božjem jaz, kteremu so dali knezoškoi oblast, cerkev blagoslavljati po škofijskem tbredniku. V kratkem času je bilo delo gotovo, litanije so se pele in ljudstvu se je odperla cerkev. Med tem, ko se okinčuje včliki altar in pripravlja za daritev sv. maše, grem blagoslavljat ssmostan. Gospodičine iz Ljubljane, velike dobrotnice Repinj, vstanoviteljica, mlade dve netjakinje in žene in P. Kos so altar prav okusno pripravili za pervo sv. daritev. Mašna obleka grotinje Jankovičeve iz Danuvara na Slavonskem, ki jo je sama s svojimi hčerkami vezla in šivala, se je mogla po njeni volji pervikrat ta dan rabiti. Oblečem se toraj vanjo in stopim pred ginjeno ljudstvo pred altar iz hiše, kjer je leta 1813 zadnji luteran umeri. Čudno, tam se začne delovanje slovenskih jezuitov, kjer zadnji luteran življenje skonča! Bog blagoslovi naše delo! Pri daritvi sv. maše so pele Lokarke, netjakinji vstanoviteljice, sprosile so si nalaš to čast. Pele so pa lepo. Lepo je bilo poslušati vbrano petje — še lepše pa gledati po mašnikovem obhajilu vstanoviteljico in pobožne Ljubljančanko si dušo nahraniti z angeljsko jedjo in Gospoda tako nar lepše počastiti v novem njegovem svetišči in se mu za vse zahvaliti, kar jim je podelil dobrega do zdaj, posebno zadnje dve leti. Blagi vstanoviteljici so se solze ko veliki dragi biseri lesketale v očeh — morda je bil ta dan njen nar veči dan pred Bogom, kar jih ji je dal — morda bo deveta sve-tična ura 15. grudna nar veča tolažba njene smertne ure. — Za me je ta dan eden nar svetlejih mojega življenja, in če mi Bog da to milost, da pridem v nebesa, bom zahvalil presv. Serce Jezusovo za te sprelepe trenutke mojih dni — in Brezmadežni in posebno sv. Ksa-verju pa, ki je sozidal nam rezidencijo in vstanovil, bom vekomaj prepeval: Slava! Slava! — Duhovne vaje v Sorici četerti adventni teden 1870. Dve leti in pol je minulo, kar smo imeli sv. misijon v S6rici. Sad tega misijona je še vedno živ ostal, ljubezen do misijonarjev še ni ugasnila pri teh dobrih ljudeh. Veliko se je pisalo zavoljo teh vaj, a nikoli se ni mogel pravi čas zanje odločiti. Kadar je bilo nam prav, pa gosp. župniku ni bilo, in kadar so g. župnik jih želeli, pa nam ni prav hodilo. Tako se je za obe strani naj pravšni čas odloČil — zadnji teden v adventu 1. 1870. P. Doljak ie imel delati svoje duhovne vaje in tako greva s P. Kos-om sama v Sorico. V planjavi sneg, še velik sneg, po loških hribih pa vse kopnč. Boje se silnega snega v Sčrici najdeva vse sčriške višave brez snega. Lahko je bilo torej začeti duhovne vaje. Naj boljši vspeh se je kazal; cerkev vedno polna, čeravno je bil mraz nasjtal. Ali k sklepu začne Buti sneg in kocnjal je do sv. Štefana tako, da so ljudje menili, mčrava ostati v Sorici, če so prav napovedovane bile duhovne vaje za Šentjanževo na Zalem logu. Meniš, da je včliki sneg, da je metež, da je hudi mraz Sčričane v hiši obderžal? Nikakor ne; staro in mlado je hitelo v cerkev, k govorom, k spovedi. Izmed 1300 duš jih je bilo obhajanih v tem kratkem času 930. Verli S6ri-čani so obetali se večo zvestobo Jezusu, kakor so jo bili obljubili pervikrat v misijonu. Gosp. župnik je bil popolnoma zadovoljen z duhovnimi vajami; zadovoljeno je bilo pa tudi ljudstvo, ker pri&la sta srenjska moža v imenu vse fare se lepo zahvalit sa to milost, ki sta pričala, da je seme Božje besede našlo pripravljeno zemljo. Razgled po »vetu. Avstrij&nsko. Obravnave poslednjih dni v deržav-nem zboru so kazale, kako so liberalci in vstavoverci sami med seboj v razporu — „regnum in se divisum". — Tudi razpor med Ogerskim in Avstrijo se še ni vrav-nal. — V obravnavi o stroških za bogočastje in poduk so bili zopet sovražoiki katoliške Cerkve v svojem elementu! Dokler se bodo take zabavljice zoper svetinje vsih milijonov naj zvestejših Avstrijanov v deržavni zbornici glasile, kakor iz ust nekterih gospodov, pač ni ,,edinosti" in torej ne blagra, ampak vsako leto na milijone večega pi ošteva pričakovati. — Monsig. Greuter je rezne in resne drobil o pravici, — da bi le ne bilo gluhim ušesom. Francoska zbornica si je te dni glasovala 11,275.000 za parlament (za obč zbornici). Noben nasvet ni bil stavljen, da naj se ti neznanski stroški zmanjšajo, najbolj rogovilski so se pri tem skazali bolj konservativni memo druzih. Smč se pa pri tem prašati, pristavlja ,,Unita", kdo skazuje veči službo domovini, ali tisto duhovstvo, kteremu je zbornica odrekla naj potrebniši in naj silniši pomočke, ali tisti poslanci, ki imajo po več tisuč lir plače in oznanujejo rogovilstvo (demokracijo) in oklicujejo rudečkarstvo (socijalno enakost)? Drobne novice. Rusija je izvolila kneza Oerkoskega za deželnega komisarja, da 6e izverše deželske poprave ali zboljšanja v Bulgariji. — Ruska vlada je boje sklenila, da nasproti drugim deržavam bode dopustila Časnikarjem na bojne polja, toda le od takrat, ko bode vojska že redoma napovedana. — Jezuiti, pregnani po Bizmarku iz Nemčije, so gostoljubno sprejeti v Indiji; v Bombay u so vstanovili kolegijo, v kteri se odreja čez 000 otrok. — Don Karlos VII je zapustil Gradec in se je podal v Moskvo na Rusko. — Pišejo, da je Turk opustil misel na vstavo, konštitucijo, ter misli le samo na vojsko. — Pravijo, da Serbija bo v bližnji vojski dala samo 60.000 boljih svojih vojakov, kterim ob straneh se bodo vojevale močne ruske kerdela iz starih in novih dobrovoljcev. Kneštvo se v dežejskem in vojaškem oziru vravnava po ruski šegi. — Cerno-gorcem je Turčija pod dobrimi pogojami ponudila mir, ki ga pa knez noče sprejeti. ^18 000 mčž, podpiranih od 6000 Hercegovcev, bojo Cernogorci zagnali zoper Turka. Tudi s^ mnogo govori, da bodo sosednji Miri-diti potegnili s Cernogorci. — Misli se, da Rumunija bode oborožila 50.000 vojakov s primčrnim topništvom in konjstvom; Rusija bode dala orožja in rublov. Obljubljeno je Rumuniji, da se razširi njeno zemljiše. Vender pa menda ena stranka želi nobenostranost in varstvo od evropejskib moči. — Rusija se pripravlja z velikim šumom na vojsko, ktero bo vodil včliki vojvod Nikola-jevič, čarov brat. —• Še 6000 pravd je boje razpetih zarad razžaljenega Bizmarka! Lepa čast. — V ameri-kanski republiki Venezueli so bili rudeči poslanci skovali neko razkolniško postavo; apostoljski namestnik Hajti-Venezueleki, milg. Rok Cocchia, pa se je porazu-mel z vlado in sovražljiva pjstava je pod klop veržena, duhovni izpušeni iz jčč, drugi so is pregnanstva domu poklicani, vse sovražljivosti zoper Cerkev so odpravljene. Predsednik sam je pisal lepo pismo sv. Očetu, ktero je apostoljski namestnik sam nesel papežu v Rim... Kdaj bo evropejske načelstva taka pamet srečala? — Na Pruskem so samo še 4 škofije, ki imajo svoje po- stavne škofe. Limburški škof milgosp. Bium je šesti, ki mu pruski Bebemot požira njegovo škcfijo. — S smertjo španjskega, kardinala Marijana Barrio, nadškofa v Va-lenci je zdaj te 112 kardinalov, !ki so umerli med pa-peštvom Pija IX, kterega Bog še dolgo ohrani! — Cvet in sati zremlc »n»Utre. Prošnje. St. 1. Mlad mož, z nevarno boleznij » na vratu, priporoča se priserčno v bratovsko molitev Naše ljube Gospč, da bi mu sprosila zdravje, nad kt ri :i je svetna učenost naravnost obupala, ako mu je namreč zdravje v zveličanje, — drugač pa vsaj voljno p< terpljenje in popolno udanost v voljo Božjo. Uslišanje hoče hvaležno v Danici razglasiti. Št 2. Neka oseba se posebno v dušnih potrebah kakor tudi v telesni bolezni prav živo priporoča v bratovsko molitev Naše ljube Gospe, da bi ji ljubi Jezus na priprošnjo Marijno, ako je Njegova sveta volja, na kaki način preložil. Ako to milost doseže, se bo v veči slavo Jezusu in Mariji v češenje po Danici naznanila. St. 3. Ne manj serčno bodi priporočen neki ie skor popolnoma brezveren človek, da bi ga Bog razsvetlil po bogaboječih prošnjah bratovšine in na priprošnjo Marije Device. Listek za raznoterosti. Koledar za naslednji teden. (■ruden. — December. 17. Scdeljn III v adventu. Evangelij: „Janez pove, da on ni Kristus". (Jan. 1.) — Sv. Lazar, brat sv. Marte in Marije, ki ga je bil Jezus oa smerti obudil, je bil škof v Masiliji na Francoskem. — Sv. Olimpija, vdova, goreča častilka sv. Janeza Krizostoma v Carigrad:. (Beri mično zgodbo v Danici predlanskega leta. List 50.) 18. Ponedeljek. Praznik pričakovanja blažene Marije Device. (Glej Danico predlanskega leta. List 50.) — Sv. Avksencij, škof v Ciliciji na Jutrovcm, je bil pod cesarjem Licinijem vojak, pa je rajše vojaški pas od sebe vergel, kakor da bi bil grozdje daroval Bahn, maliku pijančevanja; po tem je bil za škofa izvoljen, ter je skerbno pasel svojo keršansko čedj, in je po mnozih zaslugah v miru zaspal v Gospodu. 19. Torek. Ss. Jona in liarakizij, brata sprič. (Glej Dan. predlansk. 1. List 50.) — Sv. Nemezij, sprič. v Aleksandriji na Egiptovskem, je bil pod cesarjem Decijem zavoljo spoznavanja keršanske vere tožen, in po prestanih grozovitih mukah s tolovaji vred na ger-mado veržen, ter je po zgledu našega Gospoda med tolovaji svoje življenje sklenil. 20. Sreda kvaterna. Zapovedan post Sv. Evgenij in Makarij, duhovna in sprič. v Arabiji, sta bila na povelje odpadnika cesarja Julijana grozovito terpinčena in poslednjič obglavljena, ker sta mu njegovo hudobijo očitala. — Sv. Pilo goni j, spozn. patrijarh v Antiohiji, je bil spervenja pravdarski doktor, po tem pa po Božji naredbi poklican na škofovski sedež; pod cesarjema Maksimijanom in Licinom je grozovito preganjanje terpel, s svetim Aleksandrom patrijarhoos v Aleksandriji vred se je serčno poganjal za katoliško vero zoper krivovtrca Arija, t !• 323. Danes je dan dolg 8 ur in p< 1. 21. Cricrtvk. Sopraznik. — Sv. Tomaž, apostelj. (Glej Dan. predlansk. 1. List 51.) — Sv. Tomistokelj, pastir in prič. v Siciliji na Jutrovem, je bil pod cesarjem Decijem od ajdov zagrabljen, razpet na tezo. in s palicami tako dolgo pretepan, dokler ni duše izdihnil; to na zato, ker ni hotel izdati sv. Dijoskora, kteri je □il k njemu pribežal. — Sv. Anastazij, patrijarh in sprič. v Antiohiji, je bil ob času cesarja Foka od judov umerjen. 22. IVtek kvaterni. Zapovedan post. — Sv. Flavijan, deželni poglavar v Kimu, mož sv. Dofroze in oče sv. Bibijane, je bil na povelje odpadnika cesarja Juiijana tiran v pregnanstvo, kjer je med molitvijo dušo Bogu v reke izročil. — Sv. Zenon, vojak in sprič. v Nikomediji, se ni mogel zderžati smeha, ko je vidil cesarja Dioklecijana darovati boginji Cereri, zato je bil po razbitih čeljustih ob glavo djan. 23 Saliota kvaterna. Zapovedan post. — Sv. Viktorija, devica sprič. (Gl. Dan. predlansk. 1. List 51.) — Sv. SScrrul, berač v Kimu (piše sv. Gregor) je z mladega do konca svojega življenja ves sključen prosil milošnje v lupi pred cerkvijo sv. Klemena, in je z nabrano milošnjo še druge uboge podpera!; poslednjič se je — vabljen po sprelepem petji angeljev — preselil v sveti raj leta 500. Na njegovem grobu se je mnogo čudežev godilo. Yse tarna — tudi čebelarji? Spod K uma se piše „Slov. čebeli", da bodo skorej ob vse čebele; to malo, kar je ostalo, najberž zime ne bo preživelo, pitati pa nimajo s čim. — Tudi drugod se slabo hvalijo s čebelami. Šematizem Lavantinske škofije za leto 1877, ki je ravno te dni na svitlo prišel in se dobiva v knezo-ško-fijski vradni pisarni v Mariboru, nam naznanuje, da v omenjeni škofiji prebiva 453.937 katoliških kristjanov, ki so razdeljeni po 24 dekanijab, 159 farah in 31 loka-lijah. Mašnikov je v Lavantinski škofiji 506, med njimi jih opravlja 392 pastirsko službo, 55 iih je v pokoju, in drugi so v raznih drugih službah. Umerlo je do 1. decembra t. 1. 19 duhovnov, med njimi 14 penzijonistov. V Gorici je postal vodja v napravi za zapušene dečke g. A. Zurman. Keršanski nauk podučuje v tem vstavu č. g. L. Tomšič. V Gradcu je umeri č., gosp. Anton Veres, bivši župnik v Sladki gon na Štajerskem, star 56 let. Imel je sošolce ne le na Štajerskem, temuč tudi nekteri na Kranjskem so še živi. Bodi vsim priporočen v molitev in spomin. R. I. P. Petdesetletnica škofovstva Pija IX se bode od 31. majnika do 3. rožnika 1877 z velikimi slovesnostmi obhajala v slavni baziliki pri ketinah sv. Petra v Kimu, v kteri so bili Pij IX 3. rožnika pred 50 leti posvečeni. Slovesne velike maše, pridige, večernice in druge slavne petja, skupne obhajila vernikov bodo oddelki te imenitne slovesnosti. Potnik. V neznano potnik ti želiš deželo Po stermih potih srečno kdaj dospeti ? Vodnika moraš zvestega imeti, Da v strašno ne prekucneš se globelo. A kaj bi potniku se reči smelo, Ki ni voljan voditelja sprejeti, Po lastni „termi" vse le hoče umeti, ln gre po zmoti le nesreči v žrelo? — Ti potnik, Človek, si v deželo večno; Ne boš se zmotil, ne v pogin zagazil, Ce vodi ,,vera" te vse dni življenja. — Brez vere pa se v dvomih prenesrečno V gošavah zmot obupno bodeš plazil, Se zvernil slednjič v žrelo pogubljenja! — Rad o s lav. Gosp. Anton Jeglič ima danes, 15. t. m., za doktorja bogoslovja povzdignjen biti. Cerkvenik, za to službo prav pripraven, bi rad dobil službo. Kdor želi kaj več zvediti, naj se oberne do č. gosp. Jan. Muller-ja, fajmoštra v Mirni na Dolenjskem, pošta Neudegg. Iz Dolenjskega. Bolj ko se sv. Cerkev sovraži, bolj se keršanski duh poživlja. Mirnski farmani so v svojo podružnico sv. Helene na pokopališči poleg Mirna dali dva nova altarja postaviti, velikega sv. Helene in stran skega v čast „Naši ljubi Gospej presvetega Jezusovega Serca", prižnico prenoviti in prezbiterijo pomalati. Vse to delo je prav dobro dognal znani slikar in podobar Juri Tavčar iz Idrije, in po spodobni ceni. Blagoslov-ljenje so prav slovesno opravljali visokočast. gosp. dekan iz Trebnega. Iskrice Mgnacijanske za drugi mesec. 21. Sprosi si od Boga milost, veliko terpeti; zakaj komur to podeli, temu podeli veliko. V tem enem je naj več njegovih dobrot obseženih. (S. Ignat. apud Bart. I. IV.) Kolikor več terpi zunanji človek , toliko bolj napreduje znotranji; nadležnosti, ki jih ima ondi terpeti, množijo temu njegove zasluženja. Zguba časnih reči prinese večni dobiček. Telesna straža tega življenja je poterpežljivost. Kdor sovraži terpljenja, ta mora iti s sveta; dokler živi, si zamore terpljenja pač polajsevati, ne pa se jih ogniti. Poterpežljivost je terpečim tako rekoč varhinja, ce da bi terpljenja odjemala, ampak da jih lajša. Pokliči samega sebe na odgovor; in če brez hli-njenja resnico pripoznaš, kolike kazni se boš vrednega spoznal za svoje vsakdanje prestopke? To so dolgovi, ki se morajo enkrat poplačati, ali ni tedaj dobrota, Če se jih velikoveč tukaj spokoriš, kakor v očiševalnem ognju? Ce bi bil ti tudi angelj in negrešen, vendar bi si želel terpljenja, če le veruješ Božji resnici, da se z lahko pezo pozemeljskega življenja doseže peza večbe slave. MMuhorske spremembe* V Ljubljanski Škofiji: C. g. Mih. Saje je postal župnik v štangi; č. gosp. Simon Žužek župnik pri sv. Katarini, in č. g. Jan. Gostiša kurat na Ljubljanskem gradu pri jetnikih. C. g. Dolžan, iz Poreške škofije, je dobil duhovnijo Tujnice. MMobrotni darovi. Za pogorelce v Cemseniku: Iz Škocijana pri Turjaku 1 gl. Odgovorni vrednik: Luka Jerao. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi dediči v Ljubljani.