V.b.b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom
,,Koroški Slovenec",
Klagenfurt,Viktringer-Ring 26/1.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26/1.
Usi
z£à polittico, gospodarstvo io prosvelo
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : K 10.000
Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 2B.
Posamezna številka 1000 kron
Leto IV.
Dunaj, 22. oktobra 1924.
St. 43.
K petdeseflelnici pisatelja Fr. Ks. Meška.
Dne 28. oktobra bo minulo 50 let, kar se je rodil eden najzaslužnejših slovenskih pisateljev — župnik Ksaver Meško. Slovenski narod ni prezrl tega slavlja, marveč se hvaležno spominja Mešlrove petdesetletnice in njegovih ne-venljivih zaslug za slovensko slovstvo.
Koroški Slovenci pa čutimo v sebi še posebno dolžnost, da se udeležimo tega jubileja saj v tihem spominu in tako izkažemo svojo hvaležnost možu, kojega življenje je tesno spojeno z zgodovino bojev in trpljenja slovenskega ljudstva na Koroškem, med katerim je deloval Meško nad dve desetletji kot duhovnik, pisatelj in učitelj.
Naše življenje, polno burnih pa tudi milejših dni, je dajalo pisatelju hvaležno snov za mnogotere povesti, črtice in igre, ki jih je podajal slovenskemu ljudstvu, napisane s toplimi čustvi in mehko umetniško roko. In baš ti njegovi spisi, vzrastli na koroških tleh, so postali dragocen zaklad slovenskega slovstva in dali Mešku tisti sloves, ki ga uživa danes širom svoje domovine.
Kljub vsem težavam in marsikaterim nehvaležnostim, ki mu jih je izkazovala njegova ožja domovina, je prirastla Mešku Koroška tesno k srcu. V črtici »Koroški prazniki", izišli v njegovi najnovejši knjigi »Listki", oživlja pisatelj spomine na s.voje bivanje na Koroškem sledeče: »Kakor osirotelemu in zapuščenemu otroku po materi, se mi čestokrat stoži po Koroški. Po tisti koroški mislim, ki smo živeli v njej nekdaj, ko smo pač trpeli krivice dan na dan in smo se dan za dnevom borili za najna-vadnejše pravice, a borili se s toplim idealizmom in upanjem v srcu: Če ne zmagamo
PODLISTEK
Ksaver Meško:
Jesenska romanca.
Nebo krvavi, pod njim gozd rumeni, na polju zadnje silje zori, na drevju sadje se rdeči — po polju gre kmet, sam seboj govori:
»Ko sem te oral. v črne brazde sejal, o zemljica — mati, pa sem se bal, da dobra tako boš, hvaležna tako, da z glavnico vrneš obresti mi sto?
Pa sem se bal. pa sem trepetal:
Li nisem ji preveč zaupal in dal?
A ti si mati, ki vedno skrbi, a ti si mati, ki stotero rodi.
O hvala ti, zemljica, Ivala ti!“
In kmetu vse lice se smeji,
in staro oko mu plamti in žari
kot takrat, ko h dragi v snuboko so šli...
Ksaver Meško:
Pol na hrib.
(Odlomek iz knjige »Mir božji".)
Nešteto spominov ob vsakem koraku ...
Stopal sem nekoč po poti. Naproti mi pride popotnik, tujec. Pozdravi, postaneva, po-razgoVoriva sc. Od daleč je, Slovak. Govori mi o svoji domovini, kako je čudovita. Pripo-
I danes, zmagamo jutri, če jutri ne, čez leto, I čez dve, po desetih letih. Bili so vroči a lepi dnevi, v tisti bajni deželi molčečih, resnih go-j rab in poezije polnih jezer. Kako bi se mi ne tožilo po krasoviti deželi, kakor ne po letih, v njej preživelih!"
Kakor slehernemu slovenskemu koroškemu duhovniku, tudi Mešku niso bila postlana tla z rožicami. Bila je včasih prava trnjeva pot, ki jo je moral hoditi, a ostal je neupognjen, samozavesten tudi tedaj, ko je bil preganjan in gnan v zapore. Po vpadu Volkswehra na slovensko ozemlje 1918 je moral Meško zapustiti svojo župnijo Marija na Žili in vse svoje imetje ter se podati v mrzli noči preko gora v varno zavetje ... Povsod, kjer je deloval, se ga spominja ljudstvo še danes s hvaležnostjo.
Našemu Mešku, živečemu v samoti zelene Štajerske, pošiljamo koroški Slovenci k njegovi petdesetletnici najiskrenejše čestitke. Le tem pridružujemo molitev na Vsemogočnega, da bi ohranil pisatelja-slavljenca še mnoga, mnoga leta čvrstega in za svoj rod delavnega ter mu naklonil za prihodnjo desetletnico lepših, veselejših spominov kakor mu jih je v stanu vzbujati njegov letošnji jubilej.
Okrajni glavar velfkovški.
Dolgo si nismo mogli raztolmačiti, da so Slovenci, ki nočejo zatajiti, da jih je rodila slovenska mati, izpostavljeni vsakovrstnim šika-nam in različnim naganjanjem po oblasteh, zlasti pa po orožnikih, katerih vse polno mrgoli Mislili smo, da nam zlasti orožniki, ki so po večini sinovi slovenskih mater, ki se pa vendar sramujejo jezika svojih mater ter se izdajajo za »stramm deutsch", v svoji gorečnosti za red in mir in ljubezni do Slovencev, kar >:a
veduje mi o svoji mamici, kako je dobra. Nikogar nima na svetu razen nje. A ne potrebuje tudi nikogar. Čemu? Najblažja žena na vsem širnem svetu je. Toliko ljubezni ne bi dobil nikjer in od nikogar, kakor mu je daje njeno srce, tako polno ljubezni in dobrote, deleče v tako obilni meri.
Priprost mož je, a govori kakor knjiga, pisana od pesnika mehke, sanjave duše. Ni to govorica razmišljajoče pameti, ne, vznesena pesem gorko ljubečega srca je, tako nežna in topla, da drhti ob nji še moje srce.
Razgrejeva se povsem, razblažite se nama duši. V pogovoru, poltihem in sladkem, stopava dol proti domu, počasi, z opreznimi, pridušenimi koraki, da ne bi zazvenel neharmo-ničen glas v pesem o sveti ljubezni materinski, ki bi motil toplo, sladko vznesenost najinih duš.
Stopam po poti, spomnim se popotnika tujca, njegovega slavospeva materi, ljubeči in ljubljeni. Misli mi polete v daljavo, v domovino. Spomnim sc Tebe, mati moja mila, ljubeča nekoč s tako silno ljubeznijo, počivajoča zdaj v miru božjem. Res, malo spominkov imam od Tebe v tujini: majhen kamen in malo prsti s Tvojega groba. A srce je še polno Tvojih ljubečih, skrbečih besed in naukov, duša polna hvaležnega spomina na Te, Ti mila, nepozabna, s hvaležno dušo ljubljena do konca mojih dni.
Grem po poti. Star mož pride za menoj. Moj župljan, sključen, zdelan, bolan. Pozdravi. Govori o vremenu, prične tožiti o slabih časih, o nehvaležnosti otrok.
svojo pest kolikor mogoče nagajajo. Toda najnovejša okrožnica okr. glavarstva v Velikovcu nam jasno kaže, kje je iskati tistega kotla, v katerem se kuha' ogenj in žveplo zoper poštene, mirne Slovence. Ta »zaupna" okrožnica pa r.i prva, ki jo je gosp. okr. glavar Friedl poslal na podrejene občinske urade in orožniške postaje. Podamo jo tu v nemškem originalu:
Bezirkshauptmannschaft Volkermarkt, am 26. September 1924.
V e r t r a u 11 c h.
103/praes. ex 1924.
Verbreitung voii im jugosl. Auslande gedruckten Schriften. Mitwirkung der Geistlichkeit an deuselben.
An alle Gemeindevorstehungen und an alle Gendarmeriepostenkommandanten im Bezirke Volkermarkt.
Die letzten Berichte iiber die Verbreitung von im jugosl. Auslande gedruckten Schriften wurde zur Kenntnis genom men. Die Gemeinde-vorstehungen und Gendarmeriepostenkomman-den werden beauftragt, im Sinne der bereits erflossenen Erlasse der Verbreitung von im jugosl. Auslande gedruckten Schriften (Biicher und Zeitungen) ihr besonderes Augenmerk zu-zuwenden. Ober die gemachten Wahrnehmun-gen (insbesonders auch hinsichtlich der Mitwirkung der Geistlichkeit, Studenten, Fort-bildungsvereine) ist der Bezirkshauptmannschaft bis langstens 12. November 1924 neu-lich eingehend zu berichten. Deu Gendarmerie-postenkommanden wird auch nahegelegt, ein-zelne Nummern des »Vrtec" September, Oktober, des »Bogoljub" Oktober 1924, allcnfalls »Mladika" u. a. Zeitschriften, die im jugosl. Auslande gedruckt wurden und im dortigen
»Vse življenje sem trpel in sem se mučil, da prihranim kaj za deco. A zdaj — niti jesti mi ne dajo."
Drhti mu glas, s silo se otresa dušne žalosti: krepak rod prebiva v teh hribih, ne jokajo izlahka, in če jokajo kdaj, ne pred ljudmi.
»Čakajo že iztežka, da se me iznebe. Ne bo dolgo."
»Je še čas. Močni ste še."
»Slab, gospod. Oseminsedemdeset let."
Počasi stopava drug ob drugem. Starček gleda na pot, razmišlja.
»Kolikokrat sem hodil po ti poti. A ne bo mnogokrat več. Kmalu me prineso po nji..."
Resnost nama napolni duši.
Mnogotere, ki sem stopal z njimi kdaj v razgovoru po ti poti, so mi prinesli že po nji, in sem jih sprejel in sem jih izročil večnemu miru božiemu.
In tako pride dan, ko tudi jaz ne bom stopal več po ti poti, ker bom počival v tihem, globokem miru božjem.
A zdaj še hodim po nji pokoncu in ponosen.
Hodim po nji, in z menoj hodijo tihe sanje o daljnih, drugih potih in mehki spomini na mnogotere raznolike dogodke, združene s to potjo.	•
Zato je tako draga in ljuba mojemu srcu ta navidez tako vsakdanja pot na hrib.
Postenrayone vorkommen, zu sammeln und anher vorzulegen.
Ftir die Richtigkeit der Ausfertigung: Mačk.
Der Amtsleiter: Friedl.
i'a gospod okrajni glavar je menda pie-spal šest povojnih let. Cuti se še vedno v sredi svetovne vojske, kjer so takoimenovam konit-denti dobro služili in marsikatero nedolžno bitje spravili v zapore ali pa na vislice. Najbrž je ta gospod med svetovno vojsko tam kje na Kranjskem igral vlogo kakega ,,Oberkonfiden-ta“, da mu šikaniranje tako ugaja. Ali ni okrajno glavarstvo javna oblast, ki naj tudi^ javno in ne ,,zaupno“ uraduje. Št. 103 v tem času m številka okr. glavarstva kot takega, ampak številka neke posebne tajne organizacije, katero — kakor razodeva zgornja okrožnica — vodi g. okr. glavar. Gospod Šumi! Kaj pravjte Vi na tako uradovanje Vam podrejenega uradnika? Prosimo, povejte kar brez ovinkov m olepševanja ali se strinjate s takim prakticiranjem. Upamo pa, da bodo slovenski duhovniki, katerim je ta „zaupna“ okrožnica se posebej posvečena, znali varovati svoj ugled, dokler je gosp. Friedl na čelu okr. glavarstva.
Gospodarska Nemčija.
Ko je bila premagana militaristična Nemčija po štiriletni svetovni vojni, je morala podpisati versaillski mir, ki ji nalaga velikanska bremena. Plačevati mora takoimenovane reparacije, to je vojno odškodnino zmagovitnim državam. Nemčija se je dolga protivila in upirala izpolnjevati v Versaillu prevzetih obveznosti, češ, popolnoma izčrpana država je tega nezmožna. Bati se je bilo, da utegnejo prevladati razboriti duhovi, ki so gnali ta boj do skrajnosti, četudi za ceno revolucije.^
. Končno je nastopil s svojim načrtom A-merikanec Dawes, za katerega je pridobil antantne države, predvsem Francijo in Anglijo. Ta načrt pravi: Ako hočete zahtevati, da vam Nemčija plačuje visoke vojne odškodnine, morate najprej vedeti, koliko more država sploh plačati v drugo pa ji poskrbeti potrebnih kreditov, da ji omogočite urediti njeno gospodarstvo zlasti industrijo, kajti le tedaj ji bo mogoče plačevati zahtevane svote. Ker so na ta načrt pristali tudi Nemci, je prišlo do londonskega sporazuma med Nemčijo in entantnimi
državami.	v , ..	x..
Na podlagi Dawesovega načrta je Nemčija razpisala na tujih denarnih tržiščih posojilo \ znesku 800 milijonov zlatih mark. Za to posojilo ki je bilo predloženo v podpisovanje v vseh večjih mestih, zlasti v Ameriki, Angliji, Franciji itd., je zastavila Nemčija svoje davke, dohodke iz carine in se podvrgla mednarodni finančni kontroli.
Komaj pa prihajajo prva poročila o uspehih tega posojila, za katero se baje zlasti amc-rikanski bankirji zelo zanimajo, se že slišijo svarilni glasovi, da se s posojenim denarjem ne bo saniralo samo nemško gospodarstvo, marveč utegne Nemčija razviti močno industrijsko konkurenco na svetovnem trgu in spodriniti marsikatero drugo državo. Vesti iz Nemčije vedo povedati, da se tamkaj zelo pridno dela in štedi ker se hoče na vsak način spraviti nemško industrijo na višek in s tem zmožno konkurence na svetovnih tržiščih.
Po odpravljenem militarizmu v Nemčiji prihaja na površje njena gospodarska nevarnost, ki jo napoveduje tudi Mussolini češ, da se pojavlja na horicontu nova zvezda, zvezda Nemčije, ki se pripravlja mogočno za svojo gospodarsko obnovo in ki bo zastavila 1. 192p vse sile, da pridobi svetovna tržišča za svoje izdelke.
B POLITIČNI PREGLED ®
Avstrija. Generalni komisar Zimmermann je podal Zvezi narodov svoje 21. poročilo za čas od 15. avgusta do 15, septembra t. 1. Poročilo se nanaša predvsem na državne finance in omenja stanje še razpoložljivega posojila Zveze narodov. • Državni proračun, ki bo predložen te dni državnemu zboru, izkazuje 475 milijonov zlatih kron izdatkov, med temi
50 milijonov zlatih kron za investicije, to je razne naprave. — V petih tednih poteče uradna doba zveznega prezidenta dr. Mihaela Hai-nischa. Kakor poročajo listi, je njegova na-daljna izvolitev prezidentom republike zagotovljena. — Indeks za oktober se je zvišal za 1 odstotek.
Avstrijsko-jugoslovanska trgovinska pogodba. Na Dunaju se vršijo trgovska pogajanja med zastopniki Avstrije in Jugoslavije. Ta pogajanja so za bodočo ureditev medsebojnih gospodarskih odnošajev za obe državi največjega pomena. „Wiener Handelsblatt" omenja pri tej priliki, da je izvozila Avstrija 1. 1923 v Jugoslavijo blaga za 137 milijonov zlatih kron, kar pomeni 13,3% celokupnega izvoza. Nasprotno pa je poslala Jugoslavija v Avstrijo blaga v vrednosti 95,8 milijonov zlatih kron. „Obe državi," pravi omenjeni list, „se morata vzajemno izpopolnjevati brez burnega konkurenčnega boja, ki često kali prijateljske odnošaje, ker sta navezani v enaki meri ena na industrijske izdelke druge, a druga na agrarne produkte prve države."
Vprašanje podonavske federacije. Že par
tednov se piše mnogo o tem načrtu, ki ima namen združiti države srednje Evrope, zlasti iz stare Avstro-Ogerske nastale, v podonavsko federacijo ali zvezo, oziroma ustanoviti carinsko unijo. Kakor smo že svojčas poročali v našem listu, imajo zapadne države Francoska in Angleška največji interes na tem, da pride do tesnejše gospodarske združitve med Avstrijo, Čehoslovaško, Ogersko, Jugoslavijo in Rumu-njo, bodisi v obliki podonavske federacije ali carinske unije. Dočim so krščansko-socijalni krogi to misel pozdravljali, zavedajoč se, da bi bila njena udejstvitev tudi v največjo korist Avstrije, zavzemajo nemškouacijonalne stranke odločno odklanjajoče stališče. Na njihove tozadevne interpelacije je odgovarjal zvezni kancler dr. Seipel. da v Genfu o teh vprašanjih sploh ni bilo govora in tudi Čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš je podal slično izjavo. Pred nekaj dnevi pa je zunanji minister dr. Griinberger zanikal enake vesti. Nemškonaci-jonalne stranke imajo seve strah, da bi bili s federacijo ali carinsko unijo podonavskih držav prekrižani njihovi načrti za združitev Avstrije z Nemčijo. Vsekakor pa to vprašanje še ni končno rešeno.
Vladna kriza v Nemčiji. Vsi poskusi zveznega kanclerja Marksa razširiti sedanjo vladno večino, so ostali brezuspešni. Dozdevalo se je nekaj časa, kakor bi imelo priti do sestave desničarske, to je vlade nacijonalističnih strank. Ker pa je krščansko-socijalni centrum uvidel, da je poizkus za sestavo delazmožne vlade na širši podlagi nemogoč, smatra tudi sedanjo vlado za delanezmožno. Kakor kažejo zadnja poročila, bo prišlo do razpusta parlamenta in novih volitev. Ameriki določen del posojila za Nemčijo je bil v kratkem času podpisan. Podpisali so za 500 milijonov dolarjev več, kakor je bilo določeno.
Bivši nemški poslanik grof Bernstorf o vstopu Nemčije v Zvezo narodov. Ob priliki banketa, ki ga je priredila v Londonu angleška liga narodov zvezi narodnih lig je govoril tudi bivši nemški poslanik grof Bernstorf, ki je dejal: Vstop Nemčije v Zvezo narodov je važen korak za ustanovitev zveznih držav Evrope, ki bodo morale nastati iz sedanjih zmed med starimi in novimi državami. Cilj, ki ga moramo zasledovati, je, da bodo v bodoče take meje samo še na zemljevidih in da ne bodo več ločile pripadnike enega in istega plemena, ki stanujejo v dveh različnih državah. Kedaj bo stavila Nemčija predlog za vstop v Zvezo narodov, je odvisno predvsem od tega, kedaj bo zato pripraven čas in če bo mogoče v ta namen sklicati izvanzredno zborovanje Zveze narodov.
Volilni boj na Angleškem je v polnem tiru. V več volilnih okrajih sta se zedinile konservativna in liberalna stranka ter postavile Mac-donaldovi delavski stranki skupnega protikandidata. Po dosedanjih poročilih je položaj za Macdonalda precej ugoden, ker je bila njegova stranka za časa razpusta parlamenta na volilni boj že dobro pripravljena. Sodi se, da bo Lord Georgesova liberalna stranka zgubila nekaj mandatov na ostali dve stranki.
Angleško-turški spor. Nedavno je zahtevala angleška vlada od Turčije, da nemudoma izprazni dele Mezopotamije, ki so jih zasedle Kemalove čete. Turčija tej zahtevi ni ugodila, marveč se je pritožila na Zvezo narodov na-glašujoč, da je Angleška kršila obstoječe stanje glede meje Iraka, ker se Turčija ni odpovedala Mosulu (petrolejski vrelci). Pa tudi britanska vlada je pristala nato, da se predloži angleško-turški obmejni spor na Iraku Društvu narodov, vsled česar je bil grozeči spor začasno o-miljen.
DNEVNE VESTI IN DOPISI
Število brezposelnih na Koroškem je znašalo 11. oktobra 770; od teh je bilo podpiranih 526. Brezposelnost vlada posebno med kovinarji ter trgovskimi in pisarniškimi nastav-lienci.
Gospodarsko posvetovanje v Celovcu.
Politično in gospodarsko društvo je priredilo dne 2. oktobra t. 1. vfCelovcu gospodarsko posvetovanje, na katero je došlo večje število društvenih zaupnikov. Poleg že v zadnji številki objavljenega poročila o kmetijski bolniški blagajni je bil podan referat „Naš gospodarski položaj", ki mu je sledila daljša razprava. Sklenilo se je, osnovati v okvirju Političnega in gospodarskega društva poseben gospodarski odsek, ki se mu imajo pritegniti zastopniki vseh gospodarskih organizacij. Omenjenemu odseku pripadaj naloga, skrbeti za potrebne gospodarske strokovnjake, prirejati potrebne poučne tečaje in predavanja, objavljati gradivo gospodarske vsebine v našem listu, gojiti stike s sličnimi organizacijami in imeti v evidenci naše gospodarsko stanje. Odbor bo moral posvetiti tudi zadružništvu, kot važnemu faktorju narodnega gospodarstva, največ pozornosti. Na-daljno posvetovanje je veljalo našemu davčnemu vprašanju, ki je tako zamotano, da ga treba vedno in vedno znovova pojasnjevati. Na podlagi daljšega razmotrivanja je bil sprejet predlog, ki zahteva: 1. Warenumsatzsteuer je za kmeta krivičen davek. Naj se zato odpravi ali primerno združi z zemljiškim davkom. 2. Poslanca naj se zavzemata za to, da se davek na mestne hiše prilagodi valutnim razmeram in s tem razbremeni kmeta.
Deželni glavar Šumv — slab politik. Mnogokrat smo že opozorili v našem listu na deželnega glavarja Šumyja, ki nastopa pri vseh nacijonalističnih shodih in prireditvah kot strupen napadalec Slovencev, torej proti pripadnikom slovenske manjšine na Koroškem. Ta mož se ne zaveda svojih dolžnosti, ki jih ima kot predstojnik deželne vlade nasproti slovenski manjšini, koje varstvo je mednarodno zajamčeno, marveč je mnenja, da se da to vprašanje reševati na demonstrativnih prireditvah Hei-matschutzverbanda itd. V tem oziru potrjuje naše mnenje tudi „Arbeiterwillc“ v svoji številki od 9. oktobra t. 1. sledeče: Kaj hočemo reči k temu, da se udeležuje izkoriščanja plebiscitnih slavnosti tudi deželni glavar. Ali gospod Sumy ne ve, da zamore njegova udeležba pri takih slavnostih vzbuditi v inozemstvu vero, da se slovenska manjšina na Koroškem zatira. Ali se zaveda nevarnosti, ki jih more povzročiti tako mnenje za Koroško? Danes po padcu vlade Pašiča je v Jugoslaviji na krmilu demokratična vlada, v kateri so aktivno zasto-pani tudi Slovenci in jugoslovanska država ima na koroške Slovence vse drugačno privlačno silo kakor pred meseci. Ravno danes bi morali odgovorni politiki vse opustiti, kar utegne vzbuditi dozdevanje kake provokacije ali hujskarije proti Slovencem. Navzočnost deželnega glavarja pri nacijonalističnih hujskajočih slavnostih v slovenskem ozemlju vzgaja naravnost jugoslovansko iredento in pomenja največjo nevarnost za enotnost Koroške. In dalje: Gospod Sumy je mogel biti sicer dober strokovnjak za kmečka vprašanja in dober ..Landesticrzuchtinspektor" ali nolitik ni. Prava nesreča za Koroško je, da stoji njej na čelu gospod Šumy, ki je pokazal že za časa Luden-dorffovega nastopa na Koroškem poskušajo svojega političnega znanja. — Tako piše „Ar-beiterwille", glasilo socijalno-dcmokratične stranke. Trezne besede, ki bodo gotovo našle odmeva tudi pri našem slovenskem ljudstvu!
Kako si predstavlja „Karntner Tagblatt“ narodno spravo na Koroškem. Znano je vendar, da so vse nemške stranke — toraj tudi krščan-skosocijalci — v seji deželnega zbora dne 28. sept. 1920 v Št. Vidu slovesno izjavile, da hočejo dati slovenskim prebivalcem dežele vse tiste svoboščine in pravice, kakor jih uživajo Nemci. Zagotovili so nam skratka svobodni kulturni in gospodarski razvoj v okvirju deželne uprave in avstrijske republike. Koliko od teh obljub je dež. vlada do danes izpolnila, bi morali vendar vedeti tudi krščansko-socijalci, ki so kot vladna stranka za vsa dejanja dež. vlade soodgovorni. Mesto pa, da bi si izpraševali svojo vest in presojali vprašanje slovenske manjšine na Koroškem objektivno in stvarno, se zaletava njihovo glasilo „Karntner Tagblatt' v svoji plebiscitni številki z naravnost grdimi izpadi proti Slovencem. Po mnenju tega »katoliškega" lista je namreč pripisovati razne razprtije v deželi posameznim »hujskačem", ki delajo nemir v deželi in ki jih je najbolje prezirati. »Karntner Tagblatt' smatra torej Slovence, ki zahtevajo, da deželna vlada izpolni pravične zahteve, kakor so jih spoznale nemške stranke pred štirmi leti za potrebne, kot navadne hujskače in te hujskače je treba prezirati, kako so doslej prezirale pravice koroškega slovenskega ljudstva. Ako omenjeni list pričakuje, da se bo dalo doseči narodnostno spravo med Slovenci in Nemci na Koroškem s pomočjo „patriotičnih“ manifestacij in zaupnih okrožnic kakor jih izdaja velikovški okrajni glavar svojim podrejenim uradom, potem je to usodna zmota, zgrešena pot, ki bo prej ali slej odprla oči tudi gospodi okoli »Karntner Tag-blatta".
Politično in gospodarsko društvo Nemcev za Slovenijo je imelo 4. t. m. svoj letni občni zbor v Mariboru. Za predsednika je bil izvoljen Karel Nassko, posestnik in pisarniški vodja pri dr. Oroslu v Mariboru, za prvega namestnika dr. Walter Riebl, odvetnik v Celju.
Bistrica v Rožu. (Davki in drugo.) Potrebno je, da se zopet enkrat oglasimo. Zadnji čas so menda vsi uradniki pri davkariji znoreli. Vsaj tako se dozdeva človeku, ko prejme v roke Steucrmandate. Najemniku Mokerlnove kmetije v Rutah je uničila toča vse poljske pridelke, tako da mora že sedaj kupovati živila. Na mesto da bi mu dali kako odškodnino, mu je davkarija odmerila 15,000.000 kron dohodninskega davka. Ako bi hotel dotičnik ta davek plačati, mora prodati del svoje živine. Zakaj pa je potem delal in se trudil, morda samo zato, da plačuje davke od dohodkov, ki jih ni imel. Tako se postopa pri nas s kmeti. Vemo pa tudi, koga je izvolila davkarija za svojega zaupnika in ki >'e mnogo kriv na tem pretiranem davku. Najbrže je to maščevanje, ker prizadeti noče odstopiti svojih travnikov, ki bi jih gotovi velikaši radi imeli za pašo. Morda hoče na ta način doseči svoj namen. Kje pa je tukaj pravica? - - V tukajšnji tovarni delajo že dalje časa samo štiri dni v tednu, kar je za delavce in obrtnike vsled draginje in pomanjkanja denarja zelo slabo. - Tat, ki je vlomil prejšnji teden pri Ahacu na Poljani, je odnesel okroglo štiri hi pol milijona kron, uro in srebrnino. Shranjujte denar na varnem kraju, še bolje pa je, da ga nalagate v hranilnice!
Št. Vid v Podjuni. 10. oktober ni izpadel tako, kakor se je agitiralo in pripravljalo. Narod nima smisla za prisiljene proslave, ker mu 10. oktober ni prinesel blagostanje, kar se je splošno obljubljalo iu pričakovalo. Na predvečer smo videli par klavernih lučic po gorskih obronkih in nekoliko topičev je motilo mir trpinov. Dan sam na sebi je bil otožen, kakor je otožna naša usoda, drugače pa se za njega nihče ni zmenil. 10. oktober nas je gospodarsko uničil, zato tudi nimamo povoda ogrevati se ta dan za »nedeljeno" Koroško odnosno mater Germanijo. Kljub temu bo ostal 10. oktober našim obrtnikom dobro v spominu. Davčna oblast je namreč poskrbela, da so dobili ravno na dan obletnice plačilne naloge za pridobitni in dohodninski davek. Razveselili se jih niso, pač pa smo mogli slišati vse drugo kot laskave hvale ravno z nasprotne strani.
Št. Primož v Podjuni. (Shod.) Dne 12. t. m. je na shodu Koroške slovenske stranke poročal
čg. deželni poslanec Poljanec o davkih in kmetijski bolniški blagajni. Po poročilu se je sprejela sledeča resolucija:	Kmetje in obrtniki,
zbrani dne 12. oktobra 1924 v Št. Primožu v Podjuni, protestirajo: 1. Proti čezmerno visokemu dohodninskemu in pridobitninskemu davku za leto 1923. Predlagajo, da se zavarovanje kmetijskih poslov prepusti medsebojnemu sporazumu med gospodarji in posli, ako hočejo biti zavarovani ali ne, nasprotno so pa za starostno zavarovanje poslov. 3. Odobravajo postopanje poslancev Kor. slov. stranke v koroškem deželnem zboru glede davkov in procentualnem vzdrževanju učiteljev po občini. 4. Prosijo deželno vlado, da omogoči kmetijstvu nujno potrebne kredite. 5. Prosijo g. deželnega poslanca, da tolmači naše zahteve v koroškem deželnem zboru pri prihodnjem zasedanju. Zbor je z obžaljevanjem vzel na znanje, da so se našli ljudje, ki mislijo, da so jedli nemško kulturo z veliko žlico, ki so v sosedni sobi z izzivalnimi opazkami in nemirom motili predavanje in govornike. Tem ljudem pač ni pomagati. Ta shod je bil izključno gospodarski in nepolitičen, da bi tudi naši nasprotniki dobili vpogled v začasno tako važno vprašanje kmetijskih bolniških blagajn. Za hrbtom pa rogovilijo in preklinjajo.
Dobrla vas. Dne 13. t. m. se je vršil pri nas živinski semenj. Od prignane živine je bilo prodane polovica, ovac največ. Prišli so kupci večinoma iz Celovca in Grabštanja ter plačevali vole in krave 13 -14.000, ovce 8—9000 K za 1 kg.
Bistrica v Rožu. 9. okt. so prijeli orožniki francoskega dezerterja po imenu Mus Unseri, kateri je pred petimi meseci ušel iz francoske vojske v Porurju. Orožnik ga je izročil okr. glavarstvu.
Maria na Ziii. Našli so 5. t. m. v Žili truplo ponesrečenega kleparskega pomočnika, ki je padel 11. sept. pri popravljanju strehe v Pod-kloštru v reko.
Dobrla vas. Sodaliteta družbe slovenskih duhovnikov, posvečena presv. Srcu Jezusovemu, za dobrolsko in pliberško dekanijo, je imela dne 15. okt. t. 1. pri Čuvarju v Goselni vasi zelo zanimivo in aktualno zborovanje. Praktičen je bil referat g. Kindlmana o testamentih sploh in o duhovnikovi oporoki posebej. Idealno in vzvišeno je bilo predavanje g. Sekola, kako je treba porabiti praktično misli o evharističnem kongresu. Dješki župnik g. Benetek je podal pravila o »U.nio apostolica". Za 501et-nico sobrata g. župnika Fr. Mcškota mu je poslala sodaliteta iskrena voščila prisrčne uda-nosti.
Dobrla vas. Protestno zborovanje trgovcev in obrtnikov radi davkov se je vršilo v sredo dne 15. oktobra popoldan pri Bruggerju. Res vlada pri odmerjenju davka od strani davčnih oblasti velikanski pritisk in nered. Kmečko ljudstvo to posebno čuti in je na zborovanjih v Škocijanu, Grabalji vasi in v Št. Primožu dalo duška svoji ogorčenosti, posebno še radi kmečke bolniške blagajne. Čudno se nam pa vendar zdi. da ravno isti najbolj protestirajo in sc pritožujejo, ki so ob času plebiscita najhujše hvalili Avstrijo in nam obljubljali na zemlji nebesa. Zakaj neki ne omenjajo tega nemški govorniki na shodih plebiscitne obletnice? To bi bolj uplivalo. kakor pa hujskajoči govori zoper Slovence.
® GOSPODARSKI VESTNIK®
Naše zadružništvo.
(Iz poročila »Naš gospodarski položaj".)
Zelo važen faktor v našem narodnem gospodarstvu je zadružništvo. Zadruga so središče vsega gospodarskega življenja, ki imajo predvsem namen, podajati svojim članom potrebnega pouka, posredovati nakup in prodajo, oskrbovati denarne posle iti skupno nabavo strojev.
Na slovenskem Koroškem smo šteli že pred svetovno vojno 41 slovenskih hranilnic in posojilnic, 13 raznih gospodarskih in konzumnih društev, 6 živinorejskih in eno mle-
karsko zadrugo. Njih skupno število je znašalo torej 61. Po plebiscitu se je število zadrug nekoliko skrčilo, ker so posamezne odpadle vsled odcepitve mežiške in kanalske doline, druge zopet so se morale spričo pomanjkanja vešča-kov likvidirati. Vsekakor šteje Zveza koroških zadrug v Celovcu še danes 42 zadrug in sicer 34 hranilnic in posojilnic, 4 živinorejske zadruge, eno gospodarsko zadrugo, eno mlekarsko zadrugo, eno vzajemno društvo proti požaru in eno zadrugo za elektriko.
Poleg denarnih zavodov pride za nas v veliki meri v poštev Južnokoroška gospodarska zadruga v Sinči vasi. Po dolgih borbah iu mnogoterih posredovanjih se je vendar posrečilo izposlovati od oblasti odobrenje izpreme-njenih pravil, ki dopuščajo v sedanji obliki o-bratovati zadrugi na širši podlagi. Vendar spričo pomanjkanja zadostnega obratnega kapitala in potrebnih moči zadružno delovanje do danes še ni moglo tako razviti, kakor bi to odgovarjalo našim potrebam.
Razven že navedenih začetnih težkoč se stavijo našemu zadružništvu venomer nepri-like tudi s strani oblasti, ki dokaj rade nagajajo radi dopisovanja in predlaganja revizijskih poročil v slovenskem jeziku, dasi ima Zveza slovenski poslovni jezik in so trgovska sodišča v smislu mirovne pogodbe dolžne sprejemati take vlotre.
*
Kako se shranjuje sadje. Ko smo otresli sadno drevje, ločimo zdravo sadje od slabega. Dobro, zdravo sadje shranimo, iz slabega pa naredimo sadjevec. Sadje shranjujemo v kleteh na posebnih stojalnikih. Na deske položimo mah, ki naj bode oparjen z vrelo vodo, da uničimo v njemu se nahajajoči mrčes. Mesto mahu vzamemo tudi lahko kako drugo mehko podlago. Na tako pripravljene stojalnike naložimo sadje v plasteh, vendar ne na kupe. Klet mora biti temna in hladna (3—7° C). Slabo dišeče stvari (kislo zelje) je odstraniti. Dobro je, ako kleti izžveplamo. Nato pustimo klet 3 dni zaprto, potem jo pa pošteno prezračimo. Sadje moramo večkrat pregledati in gnilo odstraniti.
Uspešno sredstvo proti ogjodanju sadnih dreves. 1 kg v vodi lahko raztopljivega karbo-lineja, 1 kg žgane smole (tera) in 2 kg vode nam da zmes, ki se uspešno obnese in brani sadno drevje 2 do 3 leta pred ogledavanjem zajcev. Karbolinej in žgano smolo nekoliko segrejemo in na zmes potem nalijemo vročo vodo, kar dobro zmešamo. Potrebno je varovati sadno drevje pred raznimi škodljivci.
Lesna industrija Hrvatske in Slavonije.
lirvatska in Slavonija ima za Bosno in Slovenijo največ gozda. 1,475.514 ha zemlje je pokrite z gozdom. Na podlagi take množine gozda je nastala lesna industrija, ki ni le najstarejša, ampak tudi najraznovrstnejša veleobrt. Žage obstojajo v teh krajih od 1. 1740. Trgovina z jedovim lesom cveti že lOOletja, izvoz dobove-ga lesa se prične okoli 1820 1. Ker se na podlagi lesne industrije izdelujejo železniški lesni tramovi, parsetni tlaki, lesna volna, sodi, vozovi, pohištvo, palce, otroške igrače i. dr» se ne čudimo, da ima ta industrija zaposlenih 28.000 delavcev in 300,000.000 dinarjev akcijskega kapitala.
Kupna cena zlatih in srebrnih novcev.
Srebrna krona 5800 K, dvekronski novec 11.600 K, petkronski 31.200 K, goldinar 16.000, dvagoldinarski novec 32.000 K; lOkronski zlat 139.000 K, 20kronski zlat 278.000 K, lOOkronski zlat 1,390.000 papirnatih kron. ■
Dunajski trg. Mesne svinje 20—27.000, pitane svinje 25.500—28.000, konji za klanje 5500 do 13.000 K za 1 kg žive teže. Lahki konji za vprego 3lA milj. do 10 milj» težki konji za vprego 5—13 milj. K za konja.
H DRUŠTVENI VESTNIK H
Sveče v Rožu. (Društvena knjižnica.) Društveno knjižnico smo uredili, tako da se more zopet pričeti z izposojevanjem knjig. Vabimo fantje in dekleta, da se je prav pridno poslužujejo.	’
SLOVENCI!
Pomnile, da smo bili mi prvi na Koroškem.
RAZNE VESTI
£2
Sedemdesetletnica goriškega nadškofa.
Dne 9. oktobra t. 1. je dopolnil goriški nadškof dr. Erančišek Sedej 70 let. Ob tej priliki so se mu poklonili odposlanci slovenskega ljudstva na Primorskem in mu izrazili čestitke. Nadškof dr. Sedej zasluži v polni meri to zaupanje, kajti izkazal se je v najtežjih časih kot najskrb-nejši in najpožrtvovalnejši nadpastir, obenem pa tudi kot junaški branitelj svoje cerkve. V vojnem času je kot zadnji zapustil Gorico ter kot prvi skrbel za moralno in gmotno pomoč na vse strani razkropljenim beguncem. Ukazal je duhovščini, da je sledila vernikom v pro-gnanstvo in jim bila tam v duhovno tolažbo in oporo. Po vojni je poskrbel za vzgojo duhovnega naraščaja in ustanovil več prosvetnih organizacij kakor kat, tiskovno društvo, Goriško Mohorjevo družbo itd. Ko je divjal na Goriškem nacijonalni šovinizem in silil prodreti tudi v cerkve, je stal dr. Sedej krepko in odločno na braniku za svobodo cerkve in končno prisilil nasprotnike, da so se umaknili. Vedno je bil skrben in pravičen tudi nasproti italijanskim vernikom. Blagor ljudstvu, ki ima v tako težkih časih tako skrbnega in pravičnega cerkvenega poglavarja.
Prevoz Sienkiewicza v domovino. Dne
26. t. m. se vrši v Varšavi slovesen pogreb poljskega pisatelja Henrika Sienkiewicza, ko-jega truplo prepeljejo iz njegovega začasnega groba v Veveyu v Švici. Češkoslovaška vlada je zaprosila poljsko, da bi se truplo ustavilo v Pragi, da tam velikega pokojnika na slovesen način počastijo. Tudi jugoslovanska vlada je zaprosila poljski kabinet, da bi se Sienkiewi-czevo truplo prepeljalo skozi Jugoslavijo, da bi imel jugoslovanski narod okrog 22. t. m. priliko, Sienkiewicza v Ljubljani počastiti.
Reforma delavskega zavarovanja v Avstriji. V avstrijskem zveznem ministrstvu za socialno upravo pripravljajo zakonski načrt za preosnovo delavskega zavarovanja. Po novem načrtu se enotno organizirajo vse vrste socialnega zavarovanja: za slučaj brezposelnosti, bolezni, nezgode, invalidnosti in starosti. Temelj vsemu zavarovanju in upravi bo sedanje bolniško zavarovanje. Zavarujejo se vse osebe, ki si služijo kruh temeljem mezdnega razmerja, v kolikor zanje ni poskrbljeno s posebnimi zakoni (n. pr. državni nameščenci). Zavarovanci se razdele v skupne plačilne razrede; najnižja plača je označena z 9000 K dnevno, najvišja z nad 72.000 K. Prispevke za zavarovanje bodo plačevali delodajalci in delojemalci, in sicer vsak polovico. Lastniki posebno nevarnih obratov morajo plačevati še posebna doplačila. Med nezgode se štejejo tudi obrtna zastrupljenja. V slučaju zavarovančeve smrti dobe rento tudi vdove in otroci; ako vdova še ni stara 65 let in ni invalidna, ji teče renta samo 12 mesecev po moževi smrti; otroci dobivajo sirotinsko rento do 16. leta. Istočasno z delavskim zavarovanjem se sklene zakon o starostnem zavarovanju samostojnih obrtnikov in podobnih poklicev, ker obstoja še od 1 1921. junktim za oba zakonska načrta.
Padanje prebivalstva v nemških mestih.
Nemški državni statistični urad v Berlinu objavlja podatke o ljudskem gibanju I. 1923. Glasom teh podatkov se je v nemških mestih prvič pojavilo padanje v številu prebivalstva. V 334 mestnih občinah, ki štejejo najmanj 15.000 duš, se je število prebivalstva skrčilo za 4000 na 26,117.000. Rojstva so v tem letu padla od 117.532 1. 1922. na 98.540. V velikih mestih z nad 30.000 prebivalci je število rojstev še znatnejše padlo.
I Zbirajte za tiskovni sklad !
:: •■■■■aai
"	aar	■■■■■■■
•■■■■■■■ tmmmm
: Inserirajte v Koroškem Slovencu ! :
Čudna iznajdba. Kakor poročajo iz Wa-shingtona, je iznašel neki Nemec popolnoma novo vrsto tovornega avtomobila. Ta avtomobil nima nobenih koles. Premika pa se na tak način kakor bi dva moža korakala eden za drugim. S tem novim avtomobilom je mogoče prevažati težke tovore po drugače nedostopnih potih in strmo navkreber. Štiri noge se namreč izmenoma upirajo v zemljo in pri tem ko dve nogi držita da se ne more avtomobil pomakniti nazaj, naredita drugi dve nogi „korak“ naprej. V Nemčiji so delali poskuse s to novo iznajd bo, ki so izpadli nad vse presenetljivo. Avtomobil je nosil 8 ton in je prevozil 6 milj po sicer nedostopnem potu. Motor ima 25 ponjskih sil. Vkljub grozni stiski, v kateri se nahaja že par let Nemčija, delujejo njeni iznajditelji na problemih, ki so na korist vsemu človeštvu.
Kako ravnamo pozimi s kokošmi? Tudi kuretino zebe pozimi. Zato je umestno, da ji daješ včasih gorko hrano. Kuhan krompir, stlačen in pomešan z otrobi ter še nekoliko mlačen, je za zimo zelo priporočljiv. Ne trosi kuram pozimi hrane na tla, ker se na zmrzlih tleh preveč ohladi. Devaj jim hrano v mala korita ali v skledice. Koristno bo tudi, če jim daš včasih skuhanegà zrnja in sicer z vodo vred, v kateri si kuhala zrnje. Kokoši prebavljajo zrnje le prav počasi, ako jim ga daš torej zvečer, dobivajo s tem ponoči več toplote. Kurnik naj bo pozimi toliko zadelan, da ni prepiha. Pokrij tla z drobno suho steljo. Sploh naj bo kurnik suh, zračen in snažen!
Polet Zepelina v Ameriko. 12. t. m. je odplul največji zrakoplov „Zepelin R. III.“ iz Friedrichshafen na Nemškem v Ameriko. Letel je z povprečno hitrostjo 100 km na uro v smeri Francija, severna Afrika preko oceana. Tekom celega poleta so prejemale razne radio-štacije direktna poročila z zrakoplova o stanju moštva. Prihod Zepelina je pričakovala vsa ame-rikanska javnost z velikim zanimanjem. Ameriško želez, ravnateljstvo je odredilo posebne vlake, ki so pripeljali ljudi na pristajališče. Dospel je zrakoplov v sredo 15. t. m. ob 3. uri v Ameriko in sicer v mesto Lakehurst. Polet je trajal 80 ur. Zrakoplov je postal last ameriških oblasti. Po tem poletu stojimo v svetovnem prometu sredi velikega preobrata. Lahko je mogoče, da postane tekom let polet čez ocean nekaj vsakdanjega kakor dandanes vož-rja z železnico.
Japonski pregovori.
Ne zaničuj nikogor! Tudi en col dolga mrčes ima pol cola doleo pamet.
&
Žaba v studencu ne ve ničesar o svetovnem morju.
Tudi vznožje svetilnega stolpa je temno.
*
Tisti, ki znojo čitati v bodočnosti, ne ,vejo o svoji osebi ničesar.
*
Brezove šibe ne zlomi noben sneg.
*
Tudi v glavnih mestih najdeš kmete.
Lev pošlje svoje mlade v dolino. Pusti otroka potovati, katerega ljubiš.
Kdor je od stare matere vzgojen, je za 300 monov (denarja) cenejši (ker je razvajen).
Smaragd in kristal se le svetita, če sta brušena.
Bratje in sestre ne spite!
ebibhibiibiibiibbbbiibi
List stane od 1. oktobra do 31. decembra za:
Avstrijo...... 10.000 K
Jugoslavijo ....	25 D
Posamezna številka 1.000 K
mmmi&mMiiEiiEiišimišiiai

Hočete napraviti veselje sebi in misijonom?
Mi rečemo namenoma v prvi vrsti sebi, ker kdor more 8.000 kron pogrešati, ter jih pošlje Družbi sv. Petra Klaverja v Salzburg, Dreifaltigkeitsgasse 19, dobi za to
LEP KOLEDAR ZA
.SVETO LETO 1925*
z zanimivimi pripovedkami in slikami iz misijonov črne Afrike, kjer žive še ljudožrci in prodajajo stariši svoje otroke kot živino.
Nadalje dobite ljubki „Misijonski koledarček za mladino" s katerim morete otroško srce nadvse razveseliti. K sklepu pa podpirate s tem prispevkom tudi misijone, eno najboljših del, katero Gospod Bog, kot vemo iz vsakdanje izkušnje, ne pusti nepoplačano.	129
Ali si že kaj pisal v,Koroškega Slovenca*!
Rupcri Novak
orglarski mojster	Celovec
Izdeluje nove in prenareje stare ter izvršuje vsakovrstne reparature cerkvenih orgel. Napravlja prespek-te, nove mehove, igralne mize in vsa večja in manjša dela.	124
Prodam trišo
v jugoslovanskem delu Koroške ob državni meji v industrijskem kraju ob železnici. Hiša leži v sredini trga na lepem mestu in je za vsakega trgovca in obrtnika izredno pripravna. Je enonadstropna in ima v pritličju 3 sobe s kuhinjo in kletjo, v prvem nadstropju 3 sobe in kuhinjo, velik vrt za zelenjavo, vodo in električno luč v hiši. Poslopje je v dobrem stanju in z opeko krito. Ker je bila v hiši prej vedno trgovina in gostilna, je za te obrti potrebna oprava še na mestu. Nespremenljiva cena 88.000 dinarjev. Ponudbe je pošiljati na upravo lista.	125
Moderna obleka za gospode
samo solidno delo, se izdelava v delavnici
Franc Zidei, Celovec
Theaterplatz 1
Priporoča se za talarje in drugo obleko za čč. duhovščino.	12«
Čitajte in razširjajte
oreškega Slovenca!
Tudi na najvjšjo goro moraš pričeti iti iz doline.
Kje dom je moj! V slovenskem Korotanu !
Lastnik : Pol. in tosp. društvo za Slovence n* Koiubkcm v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik: Žinkovsk^ Josip, typograf, Dunaj, X., Etten-reichgasse 9. — Tiska Lidova tiskarna Ant. Machàt in družba, (za tisk odgovoren Jos. Žinkovsky), Dunaj, V., Margaretenplatz 7.