OVI NA
V--:,: .
NO. 222
Serving CMcago, Mllwauke®, Waukegan, Duluth, Joliet, San Frandeco, Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
CLEVELAND OHIO. THURSDAY MORNING. NOVEMBER 16, 1972
SLOV6NIAN
MORNING N6WSPAPCR
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
Rogers meM dlje v Latinski Ameriki
državni tapik Je m seji izvršnega cdbcra OAD navedel cilje politike ZDA v I atinski Ameriki.
v PHILADELPHIA, Pa. — Dr-^avni tajnik William P. Rogers le na seji stalnega odbora Organizacij e ameriških držav (OAD) razkril načrt politike Predsednika Nixona v prihodnjih štirih letih za Latinsko A-nieriko. Povedal je, da mu je Predsednik Nixon naročil, naj Zastopnikom držav Latinske A-nierike pove, da bodo ZDA tudi v bodoče sodelovale pri naporih 2a gospodarski in socialni napredek Latinske Amerike.
Rogers je navedel naslednje abri glavne cilje:
Zasledovali bomo politiko so-delovsnja z Latinsko Ameriko na temelju enakosti in delitve 2arnisli in skupne odgovornosti.
Delali bomo, da zagotovimo Zakonite koristi vseh držav Latinske Amerike pri urejanju novega mednarodnega monetar-tinga sistema in mednarodne trgovine.
Sodelovali bomo neposredno 2 vami na tej poluti, da okre-Pirno in razširimo na razne na-^ne naše vezi na področju trgovine, investicij in pomoči.
Iskali bomo rešitev in spora-zume v sporih med nami — o Hbolovu, o obalnih vodah, o in-^esticijah in vsem drugem — v tiuhu prijateljstva in medseboj-tiega spoštovanja, ki je bistvo našega medameriškega sistema.
, P. Rogers je dejal, da je
Britanci odločni v vprašanju eksploziva v pismih
| LONDON, Vel. Brit. — Vlada je v skrbeh zaradi pisem z eksplozivi, ki prihajajo na na-^ slov Judov v Londonu in Glas-j revi:. Notranji tajnik Robert i Carr je v parlamentu dejal, da je od preteklega petka bilo pre-streženih 19 takih pisem.
Civilizirano javno mnenje bo v celoti podprlo obsodbo te zadnje bojazljivske kampanje, ki ji ne bo uspelo strahovati dela britanske javnosti, je dejal Carr in napovedal odločen nastop Velike Britanije proti vsaki državi, ki bi vzbudila sum, da take nastope podpira.
ZDA se pripravljajo
Županska sodišča so lahko nezakonita
Kadar skušajo župani-sodni-ki v malih občinah s kaznimi polniti občinsko bla-gajno, j'3 to v nasprotju z ustavo.
WASHINGTON, D.C. - Vrhovno zvezno sodišče je odločilo, da je sojenje sodnikov županov, ki skušajo s kaznimi kriti velik del občinskih stroškov, nezakonito, ker nasprotuje 14.
ZDA in Izrael edina j o Srednjem vzhodu
na odstranjevanje
_____	J W. P. Rogersom je lizraelski o-
Ko se zastopnika ZDA in brambni tajnik dejal, da se Severnega Vietnama pri- ZDA v glavnem strinjajo s poplavljata na novo, zadnjo |gledi Izraela na Srednjem vzo-vrsto sestankov, ki naj privedejo do premi rja v Juž. Vietnamu, se ZDA pripravljajo na odstranitev min.
WASHINGTON, D.C. — Razgovori morajo še razrešiti zadnje nejasnosti in podrobnosti v sporazumu o končanju vojskovanja v Indokini, vendar so ZDA že naročile vojni mornarici, da se pripravi na odstranitev min izpred pristanišč in obale Severnega Vietnama.
Vojna mornarica je sestavila posebno skupino ladij, ki bodo opravile to nalogo. Tako je posebni helikopterski bataljon Vojne mornarice že odletel iz Po 14 dneh razpravljanja SO
WASHINGTON IN HAVANA GOVORITA 0 MOŽNOSTIH ZATIRANJA UGRABLJANJA
du. On je za pogajanja z arab- j	-----------
skimi sesedi, toda nima za en-('Včeraj sta tako Washington kot Havana izjavila, da sta
pripravljena začeti medsebojna pogajanja o preprečevanju ugrabljanja letal, kot je to predložila Zveza pilotov potniških letal.
neposredna pogajanja brez po-_ WASHINGTON, D.C. - Via- sredovalcev.
til ZDA in Kube sta včeraj ob-; Havana je pripravljena na javili, da sta pripravljeni začeti'^03^1 začetek pogajanj, če razgovore o sporazumu, ki naj pokaže Washington “enako pribi uredil vprašanje kaznovanja pravljenost in zanimanje-’. V in izročitve ugrabiteljev letal, SVoji izjavi poudarja, da “nima ki bi se zatekli na Kubo. Doslej nobene želje in interesa, da bi je večina ugrabiteljev letal v kubansko ozemlje postalo v ka-ZDA ušla na Kubo, kjer so ne- kršnemkoli pogledu zatočišče katere prijeli in zaprli, večina oseb, odgovornih za običajne pa živi svobodno, kot ve in zna. zločine v kateremkoli delu ZDA so v preteklosti ponovno ’ ZDA”. Prav tako nima Kuba poskušale preko Švice, ki zasto- nobenega interesa na kakršen-
Iz Clevelanda in okolice
krat nobenega novega predloga.
Slično izjavo je dal tudi zastopnik državnega tajništva. Tudi ZDA nimajo trenutno nobenega namena začeti kako novo akcijo za pomiritev Srednjega vzhoda, četudi smatrajo ta predel in ohranitev miru v njem za izredno važen.
Dogovor o čistoči oceanov je odobren
Norfolka v Virginiji v letalih C-5A proti Južnem Vietnamu. Tja je odplula tudi izkrcevalno-napadalna ladja Inchon, ki služi za oporišče temu helikopterskemu bataljonu.
Druga ladja iste vrste Okina-wa je že na Pacifiku in se utegne pridružiti Inchonu. Helikopterji z ladij, kot sta Inchon in Okinawa, lahko vlečejo vrsto
se zastopniki 91 držav le zedinili za prepoved onesnaževanja svetovnih morij.
LONDON, Vel. Brit. — Konferenca za ohranjevanje čistoče svetovnih morij je bila v zastoju, ko je skupina držav pod vodstvom Kanade in Indije zahtevala, da se v dogovor o prepovedi onesnaževanja svetovnih morij vključi določilo o obsegu “obalnih voda” posameznih dr-
eJa o skupnosti ameriške po-
Jtie stara skoraj toliko kot ZDA. tiastla in krepila se je ter dobi-a svoj poseben izraz v “Mon-fcevi doktrini”; ustvarila je obi-^Co pomembnih intelektualnih, Političnih in narodno-varnost-tiih vezi.
je pozrošSlo v f^uenshenu?
DARK, Fr. — Neki zanesljiv 2ahodni diplomatski vir trdi, da tisj bi bili palestinski gverilci 2vedeli, da se pripravljajo tajni ■^oposredni razgovori med Egip-l°in in Izraelom. Da bi te pre-Prečili, so organizirali napad na l2raelske športnike na olimpiadi v Muenchenu.
V Jeruzalemu zanikajo, da bi °tistojal kak načrt za neposred-tie razgovore z Egiptom pred tiiuenchenskim pomorom.
naprav za odstranjevanje min. dopolnilu zvezne ustave o za-j ®na 0tiMaMti priprav na primer
jamčeni nepristranosti sodišča povzroča šume, kot stroji ladij, U Kanada je zahtevala, da
m sodnika.	m™e -prožijo.	i gaj o v pogledu prepovedi one-
V nekaterih občinah v Ohiu, Enote Sedme flote pred oba- snaževan1a svetovnih morii za
pa koristi ZDA na Kubi, da bi Kuba ugrabitelje vrnila, če jih že sama ne kaznuje kot mednarodne zločince. Doslej v tem pogledu ni bilo nobenih uspehov.
Zveza pilotov potniških letal je pozvala po ugrabitvi zadnjega potniškega letala v ZDA, ki je po 46 urah negotovosti pristalo na Kubi k sreči brez človeških žrtev, ZDA in Kubo k medsebojnim razgovorom, da se take ugrabitve v bodoče onemogoči.
koli način dajati pobudo za ugrabljanje letal in ladij, za nezakonit vstop ali izhod med obema deželama, končuje havanska izjava.
Državno tajništvo je objavilo, da je sporočilo svoje stališče Havani preko Švice.
Žalostna vest—
Mr. Stane Mrva, 1020 E. 64 St., Cleveland, je dobil sporočilo, da je dne 22. oktobra 1972 od srčne kapi zadet v Beogradu, Jugoslavija, umrl njegov brat Franc Mrva. V Beogradu zapušča ženo Štefanijo, v Švici sina Janeza z družino, v Belgiji hčerko Ivanko, por. Mahati, z družino in ostalo sorodstvo v Sloveniji, Banatu, Clevelandu in Chicagu.
Zadušnica—
V ponedeljek, 20. novembra ob 8. zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Smeker ob prvi obletnici smrti.
BOŽIČNA VOŠČILA
Kdor bi želel voščiti BOŽIČNE PRAZNIKE in NOVO LETO svojini prijateljem in znancem preko našega lista, je prošen, da to čim preje sporoči, ker božično številko AD že pripravljamo.
Nemški ugrabitelji letal tudi na vidiku?
BONN, Nem. — Nemške oblasti se pripravljajo na možnost, a kaka skupina nemških straj-ti&žev ugrabi nemško potniško in zahteva za njegovo Varn° izročitev izpustitev članov tiemške mestne gverilske skupi-116 Baader-Meinhof, ki je lani P°vzročila toliko vznemirjanja v Zahodni Nemčiji.
Oba glavna vodnika in vse k ^vne člane tolpe so ujeli in ča-na sodno razpravo.
minolovce, ki bodo pomagali odstranjevati mine, kakor hitro bo to Washington odredil. ZDA ho-čajo sporazum naglo izvesti, kakor hitro bo dosežen. Trdijo, da bo to še pred koncem tega meseca.
pa tudi v drugih državah, so 0d-j lo Vietnama imaj° tudi posebne redili posebna določila za promet in so potem skušali kršilce ujeti in kaznovati. Trdijo, da je več takih občin imelo do polovice in več skupnih svojih dohodkov prav cd takih kazni.
Ko so nekega voznika tovornjaka leta 1968 ustavili na tak način v Monroevillu v Ohiu in ga kaznovali z $108, se je podjetje v njegovem imenu pritožilo na višje sodišče. Sedaj je vrhovno zvezno sodišče odločilo, da je bila sodba v nasprotju z ustavo. Ni namreč mogoče smatrati župana-sodnika za nepristranskega, če je vendar kot župan odgovoren za dobrobit občinske blagajne.
Stališče vrhovnega sodišča je poslej merodajno za vso deželo in župani sodniki bodo morali sojenje kršilcev prometnih predpisov opustiti.
Pisma z razstrelivom v Indiji so delo CIA!?
NEW DELHI, Ind. — Komunisti v parlamentu so trdili, da so pisma z eksplozivi, ki so bila pretekli teden poslana iz Indije v Veliko Britanijo, delo ameriške CIA. Njihov cilj naj bi bil škodovati Indiji.
Socialistični poslanec je bil vendar treznejši, ko je pozval vlado, naj to reč natančno pre-
______________ Zadušnica—
Wallace ne bo hodil i v nede]jo ob 11.45 bo v cerkvi
NEW ORLEANS, La. — Dr. ^	SV-. maša za Pok- Mary
J. Garber Galbraith iz Montgo- Dudash’ r°j- Gorenc, ob cblet-, . .	..	, me1, njene smrti,
meryja, ki je z operacijo vzel _ Jv
kroglo iz hrbta guv. Wallace, ki ^ *e n* odtekA1a~
v, j ,	, ,,	Voda v okolici Toledo, kier je
Radio Havana je včeraj zju- K P°3 odova a hrbtenjačo, je vihar povzročil obsežne poplave
traj objavil poziv k sklenitvi	da 36 vedno man3 upanja’ v ponedeljek, še ni odtekla. Po-
“širokega” sporazuma z ZDA, da bl guV- Waiiace se Kaaj no'j rekod jo. zadržujejo jezovi in
obalne vode morja do 200 milj ki naj M ne kri] le ugrabitve dil
od obale.
■“'-'J	Gl KJX C V V>
letal, ampak tudi ugrabitve ku- Zivci> ki nadzirajo gibanje' Običajno velja po sedanjih banskih ribiških ladij, oboro- no§’ 30 poškodovani in jih ni' pravnih določilih za obalne vo- žene napade kubanskih begun-; mogoče popraviti, de le 3 milje širok pas morja cev na Kubo in ‘>neZakonite” od-	“7—“----
£adnje vesti
ANCHORAGE, Aljaska. —Ladja Obalne straže s 170 možmi posadke je ob hudem viharju j
ob obali.
hode Kubancev v ZDA.
Po posredovanjih in daljših Zastopnik državnega tajni-razpravljanjih, ko je obstojala i^va je malo kasneje, ne da bi rema nevarnost, da bo konfe- vedel za poziv havanskega ra-renca propadla, so zahtevo po.dia dejal, da imajo “ZDA vtis, razširitvi obalnih voda v pogle- da sedaj obstoja osnova za zače-du prepovedi onesnaževanja o- tek pogajanj o vprašanju ugra-
bljanja letal s Kubanci”. Kasneje čez dan, ko je držav-
pustili s sklepom, da bo predložena ZN, ko bodo ti v dveh ali
treh letih na posebni konfe- no tajništvo proučilo kubanski renči razpravljali o pomorskih1 poziv, je v drugi izjavi potrdilo zakonih ZN.	j svoj prvotni vtis in pripomnilo'
Sporazum prepoveduje spu-:da pripravljenost Havane za ščanje v morje vseh radio-aktiv-1 razgovore pozdravlja. Kuba je nih odpadov, bioloških in ke-; predložila, naj bi se razgovori mičnih vojnih sredstev, olja, j vršili po posredovanju Švice, ki išče in opozori arabske študente ’ kemikalij za uničevanje mrče-'zastopa koristi ZDA na Kubi, v Indiji, naj ne “zlorabljajo” in-jsa, arsenika, živega srebra in odkar so diplomatski stiki med dijske naklonjenosti arabski vsega drugega, kar onesnažuje obema prekinjeni. Washington stvari.	j in zastruplja morja.	| bi naj bil pripravljen tudi na
ZDA hočejo omejili mednarodni feroriiem preko Združenih narodov
’temenski prerok pravi;
partly cloudy
v Vstopna pooblačitev, na noč ^jetnost dežja ali snega. Naj-lsja temperatura okoli 38.
Mednarodni terorizem, posebno ugrabljanje potniških letal, se je v zadnjih letih tako razpasel, da je nujno potrebno, da svet nekaj ukrene za njegovo omejitev in zatrt-je. Pomor izraelskih športnikov na olimpiadi v Muenche-nu v letošnjem septembru je spravil vprašanje mednarodnega terorizma na dnevni red zasedanja glavne skupščine ZN.
Ameriški državni tajnik William P. Rogers je vprašanje podrobno razložil in zahteval skupen nastop vseh članic ZN pri naporih za zatira-ranje tega nasilja. Arabske države so se temu očitno uprle in dobile pri tem podporo tudi v komunističnem bloku držav in seveda pri nekaterih drugih državah zlasti v Aziji in Afriki, pa tudi v Latinski Ameriki. Vprašanje je bilo potisnjeno v razpravljanje političnega odbora glavne skupščine ZN.
Arabske države so se po-
stavile na stališče, da je treba najprej proučiti vzroke in izvor mednarodnega terorizma, potem naj šele ZN razpravljajo o ukrepih za njegovo zatrt j e.
Ko so trije črnci ugrabili pretekli petek potniško letalo Southern Airlines in skušali z njim izsiliti odkupnino 10 milijonov dolarjev, katere prejem naj bi bil predsednik ZDA Nixon potrdil kot ‘darilo’, pa se znašli po 46 urah na letališču Havane na Kubi pod stražo in nato v zaporu, je vprašanje mednarodnega terorja in posebej ugrabljanja letal znova prišlo na dnevni red.
Zastopnik ZDA je v političnem odboru glavne skupščine ZN pozval ZN, naj u-krenejo nekaj odločnega in uspešnega v tem perečem mednarodnem vprašanju, če nočejo zgubiti še tistega malo ugleda, kar ga še imajo. WT. Tapley Bennett, član zastopstva ZDA, je dejal:
“Ne dopustimo, da bo mogoče reči, da so Združeni narodi v svoji ljubezni do govorjenja izgubili smisel za o-snovno človekoljubje in za temeljne pravice posameznika po varnostni lastne osebe!”
Če Združeni narodi ne bodo v tem pogledu nič ukrenili, bodo s tem krivi povečanja anarhije, nasilja in terorja-
T. Bennett je arabskim nasprotnikom vsakega ukrepa proti mednarodnemu terorizmu rekel: Postaviti se na stališče, da ni mogoče nič ukreniti, dokler ne bo končana študija o vzrokih, bi pomenilo isto, kot da bolniku, ki trpi na raku, odklonimo vsako zdravniško pomoč, dokler ne 'bo znanost dognala, kaj je vzrok rakastim tvorbam.
Nato je še dodal, da tudi vse države nastopajo proti zločinstvu v mejah svojega o-zemlja in oblasti, četudi še niso dognale, kaj je vzrok in izvor posameznim, zločinom
in zločinstvu sploh. To isto pravilo mora veljati tudi za mednarodni terorizem.
Ameriški nastop ni nikogar spreobrnil, pa naj je bil še tako utemeljen in prepričevalen. Brazilski zastopnik Camara ga je odločno odprl, to^ da zastopnik Kube je v nadaljevanju razprave ameriško stališče zavračal, ker da je •^enostransko”. Navedel je, kako so nasprotniki Castrovega režima napadli neke kubanske ribiške čolne in jih potopili, posadke pa pustili na samotnem otoku. Trdil je, da je tudi vojaška pomoč, ki jo nudijo ZDA Juž. Vietna-mu v njegovi obrambi pred napadom Severnega Vietnama, mednarodni terorizem.
Pri takih stališčih in pogledih članic ZN na mednarodni terorizem res ni mogoče pričakovati, da se bodo te odločile za skupni nastop proti njemu. Vsaka gleda in presoja vprašanje z izključno svojega sebičnega stališča!
nasipi. Tako je več sto ljudi še vedno v zasilnih bivališčih, ker so njihovi domovi še vedno poplavljeni. Predno bo voda povsod odtekla, bo minilo morda še dva do tri dni.
Pusliii so ga umreii
pomofi idravnika
in njena posadka nista v neposredni nevarnosti, ker da je pomoč blizu. Nesreča se je dogodila ob obali Aleutskih otokov.
PARIZ, Fr. — Na današnjem sestanku mirovnih razgovorov je zastopnik Saigona v podrobnostih razložil
Komaj 33 Let stari ruski pesnik je umrl kot politični kaznjenec v prisilnem delavskem taborišču brez zdravniške pomoči.
MOSKVA, ZSSR. - V prisil-stališče nem delavskem taborišču, kjer vlade Južnega Vietnama do 36 cd ianua:rja 1988, je umrl dogovora, ki sta ga 8. oktobra i 4" nov- 1972 rusxi pesnik Ju-
letos izdelala Le Due Tho, zastopnik Severnega Vietnama,
rij Timofejevič Galansky, znan pb svojih izjavah v podporo
in dr. H. Kissinger, zastopnik!320Dodk ZDA. Saigon pri teh pogaja-1 Ko ie bil zaradi svojega po-njih ni bil udeležen in sedaj' liričnega nastopanja proti obsto-zahteva vrsto dopolnil v do- j Ječim razmeram v ZSSR pred govoru.	j sodiščem, je obtožencev zago-
WASHINGTON, D.C. — Tu so-; Dornik prosil milosti, ker da je dijo, da bo dr. H. Kissinger v: obtoženec težko bolan. V tabo-kratkem odletel v Pariz, ka- rišču, kamor so ga po sodbi pomor je na poti tudi Le Due: £lali. se za to niso brigali. Trdi-Tho. Ta se je na poti iz Ha-! !i so> da .ie zdrav, dokler ni ta noia ustavil v Pekingu, nato mesec umrl, ne da bi se kaj resna v Moskvi, od koder sodijo, no pobrigali za njegovo zdrav-da bo danes nadaljeval pot v.ljsnjc.
Pariz.	| Smrt J. T. Golanskega je
BONN, Z. Nem. — Zunanji mi- vzbudila veliko pozornosti v nister W. Scheel je objavil, vsem svobodnem svetu kot prida se bodo razgovori o vza- mer sov jetsko-komunističnega jemnem zmanjšanju oborože-j nasilja nad tistimi, ki se upajo nih sil NATO in Varšavskega dan s svojim prepričanjem,
zveze v Srednji Evropi začeli 21. januarja 1973.
LONDON, Vel. Brit. — Predsednik britanske vlade E. Heath je osebno šel v Severno Irsko, da pregleda položaj in skuša v razgovoru s tamkajšnjimi vodniki najti pot za konec medsebojnih sporov in bojev.
četudi to ni vladajočim po godu.
Koreji se pomirili
SEOUL, J. Kor. — Južna in Severna Koreja sta objavili, da bosta ustavili sovražno radijsko propagando druga proti drugi. To se je zgodilo konec pretekle-BUENOS AIRES, Arg. — Vlada ga tedna na temelju sporazuma je zbrala na področju velikega | med zastopniki obeh na razgo-Buenos Airesa kakih 30,000 vorih v Pyongyangu. vojakov, da bo poskrbela zai V okviru sporazuma sta obe red in mir, ko se bo jutri vr- strani prenehali tudi s sovražnimi sem bivši diktator Juan'mi pozivi z ojačevalci preko de-Peron po 17 letiji izgnanstva, militarizirane cone.


B Aiieri$ka Domovbhia
SmTTl d f 3 Te?: tl>	l~g
»OMI*« M 1ANMM« 0*0.r
S117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
sodke ter tako pomagali k ustaljevanju in utrjevanju miru.
Ognjišča nemira bodo seveda ostala. Nihče ni gotov, kdaj bo mogoče pomiriti Srednji vzhod, nihče ne more jamčiti, da ne bo prišlo do kakih notranjih revolucij, uporov in prekučij, ki utegnejo povzročiti mednarodne spore, toda stalno merjenje moči med komunističnim in svobodnim svetom bo umirjenejše in previdnejše, pa tudi veliko manj izzivalno. Najnevarnejši za svetovni mir bodo v naslednjih letih in morda celo v desetletjih odnosi med Sovjetsko zvezo in Kitajsko, ki se danes prav tako sumljivo Ogledujeta pri vsakem gibu, kot sta se Amerika in Rusija v dneh najhujše mrzle vojne.
Predsednik Nixon ima priložnost ustvariti temelje daljši dobi miru, če že ne za ves svet, pa vsaj za njegov večji del. Pri tem ne bo smel pozabiti na staro rimsko pravilo: Si vis pacem, para bellum! Če hočejo ZDA ohraniti svetovni mir, morajo ostati močne, gospodarsko, politično in — vojaško!
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO

No. 222 Thursday, Nov. 16, 1972
Mirnejšemu svetu naproti
II.
Rusko-kitajski spor ima svoj početek v dobi po Stalinovi smrti. Četudi Mao in njegovi sodelavci Rusov niso nikdar marali in so gledali na nje kot na barbare pod vplivom stare kitajske nacionalne kulturne zavesti, so Stalina vendar priznavali kot vodnika komunističnega sveta in skušali iskati z njim mirno reševanje sporov na državni ravni.
Po Stalinovi smrti se je smatral Mao za najvažnejšega vodnika svetovnega komunizma in je na Hruščeva in tovariše v Moskvi gledal zviška. O Hruščevu je nekemu zahodnemu časnikarju nekoč dejal, da “smrdi”, bi! je prevelik kmetavs za kitajskega mandarina. Tako se je spor, ki je imel več vzrokov tako na državni kot na partijski ravni, večal in rasteh Poskusi posredovanja tudi po odstavitvi Hruščeva niso uspeli.
še predno je bil svobodni svet prepričan o resnosti in globini spora med Moskvo in Pekingom, je posegla Amerika v boj v Indokini, kjer so rdeči v Hanoiu že videli svojo oblast raztegnjeno preko vsega Vietnama. Vietnamska vojna je do neke mere zadrževala nadaljni razkol v komunističnem taboru, ni pa ga mogla odstraniti. Vse komunistične države so politično, moralno in stvarno podpirale Hanoi in vodile skupno propagando, ki se je izkazala za čuda uspešno celo v naši lastni deželi.
Ameriški poseg v Indokino je verjetno opogumil vojake v Indoneziji, da so pognali Sukarna in njegove skrajne levičarske somišljenike, ki so hoteli Indonezijo postopno povesti v komunistični tabor. Tudi vse ostale države na robu azijskega kontinenta so se opogumile in se odločnejše branile pred komunizmom.
V Evropi je med tem De Gaulle prvi uvidel, da se bliža mrzla vojna h kraju in je treba pogledati mimo nje v bodočnost. Skušal je povezati svobodno Evropo pod francoskim vodstvom v politično skupnost, ki naj bi igrala v Sv^etu poleg Sovjetske zveze in Amerike odločilno vlogo. Francija sama je bila za kaj takega premajhna. S svojim načrtom ni prišel daleč, ker ni mogel zatajiti svojega odpora do Britanije, v kateri je gledal podaljšano roko ZDA. Te je smatral De Gaulle vsaj za tekmeca po svoje organizirane Evrope, če ne kar za nasprotnika.
Odprt boj s komunističnim svetom se je vršil dejansko le še v Indokini, mrzla vojna pa je bila posebno očitna na Srednjem vzhodu in v Srednji Evropi.
Predsednik Nixon je dober poznavalec mednarodne politike in je zato naglo pregledal, da se je položaj od začetka mrzle vojne in tudi od časa, ko je bil on podpredsednik ZDA, bistveno spremenil. Komunistični tabor je bil široko razklan v dva dela, dober del neodvisnih držav Azije in Afrike se je držal ob strani kot nevtralni blok držav, katere niso hotele ne s komunističnim in ne s svobodnim svetom, da bi lahko od obeh vlekle koristi in podpore.
Vojno v Indokini je bilo mogoče končati samo preko Moskve in Pekinga. Nixon je najprej poskušal v Moskvi, pa ni naletel na potreben in pričakovan odziv. Tako se je odločil povprašati v Pekingu. Tam so spoznali, da je trenutek za nje ugoden in so Nixonu odprli vrata, četudi so ga dotlej proglašali za glavnega lopova in nasilneža med nasprotniki komunistične svobode.
Nixonov zgled je posnemal ostali svet. Tako je nemški kancler W. Brandt začel novo vzhodno politiko pomir-jevanja in sodelovanja
Treba je bilo premagati mnogo ovir in posebno nezaupa-
BESEDA IZ NARODA Milwauiki zapiski
UKRADLI SO. — Sedaj na jesen ljudje pospravljajo svoje poletne hišice, jih zaklepajo in
ti prenos iz drugih mest, kakor iz Chicaga ali Madisona. Da si to omogočijo, je Društvo mož
odpravljajo nazaj v mesto, pri Sv. Janezu zaprosno neko
firmo, da jim postavi tako anteno, da bodo mogli videti nogomet. Dobili so celo moža, ki je plačal vso napeljavo. Jim je treba priznati iznajdljivost. Sedaj bodo vedno lahko prišli v dvo-opozorila za vsake-j rano in gledali na televiziji tekme tudi takrat, ko se odigrajo v mestu. Da omogočijo poravnavo stroškov za elektriko in televizor, bodo prosili prostovoljnih prispevkov, ker vstopnine ne smejo računati. Že prvi poskus je pokazal, do se bo to obneslo. Korajža velja!
TO IN ONO. — Martin Majhenič, sin organista pri Sv. Janezu, je bil nekaj dni v bolnici na pregledu. Nekaj ni bilo v redu. Sedaj je že doma. — Jimmy Verbick je moral v bolnico na pregled. Že dalj časa ima težave s srcem. Vendar zdravnik ne more dognati kaj bolj točnega. Je že doma. Ga. Josephine Pung, ki je dosegla že 91. leto starosti, je morala na operacijo
Počitnice so pozabljene. Vse, kar je bilo kaj vrednega, so ljudje večinoma odnesli domov. Ne upajo si nič pustiti v poletnih hišicah. Bilo je že vse preveč vlomov in kraje,, da ne bi bilo dovolj ga, da naj ne pušča vrednih stvari brez nadzorstva. Še tako stvari niso varne. Kakor hitre ni dovolj pažnje, se že nekdo c nekod prikrade in izmakne stvari, za katere bi človek mislil, da so varne. Tak obisk je nekdo napravil v slovenskem parku Triglavu. Tam je znana kapelica sv. Cirila in Metoda. V poletnem času jo krasi slika sv. Cirila in Metoda, ki pa jo za zimski čas spravijo. Prav tako imajo lestenec, ki daje še poseben okras kapeli. No in tega si je nekdo privoščil. Prilastil si ga je, kbt da je njegov. Ko je predsednik pred nekaj tedni prišel, da pospravi sliko sv. Cirila in Metoda in seveda tudi leste-
nec, tega več ni bilo. Mislil je, zaradi kile. Nahaja se v St. Duda ga je že nekdo prej spravil.
Šel je okoli spraševat in nihče ni o tem nič vedel. Tako so ugotovili, da je nekdo imel dolge prste in si ga enostavno prilastil. Zares, prav nobena reč ni ljudem več sveta! Prav vsega se lotijo, če mislijo, da bo prineslo nekaj dolarjev. Lestenec je darovala ga. Jean Jelenec, ravnateljica Jelenčevega pogrebnega zavoda. Ko so ji sporočili, ji je bilo seveda hudo. Rekla je, da bo darovala drugega. Kolikšna darežljivcst! Še so dobra srca na svetu.
OBISK. — Izredni obiski so danes bolj redki. Ta je bil. Ko sem prišel od dela domov, je tam stal avto s pennsylvanijsko značko. Ugibal sem, čigav bi le mogel to biti. Ko stopim v hišo, mi stopi nasproti nasmejani obraz p. Benota Korbiča. Niti od daleč se mi ni sanjalo, da bo to on in da bo tukaj. Pravi: Sem malo na oddihu, pa sem raje
ke’s Hospital. Kljub vsej zoper-nosti, ki jo pozvroča bolezen, je živahna, bistra in dobre volje.
Iz farnega glasila pri Sv. Janezu sem pobral nekaj številk, ki vas bodo morda zanimale. Za misijone na misijonsko nedeljo so farani darovali $897. To o-znanja razumevanje za širjenje božjega kraljestva na zemlji in rast božje družine.
V	oktobru mesecu je fara imela festival polk. Po vseh stroških, ki so bili s tem združeni, so ugotovili, da ima fara sv. Janeza okoli $2000 dohodka.
Bambič Ivan, ki je znan po svoji podjetnosti, si je kupil novo hišo. Čestitamo!
V	roki imam lepak, ki oznanja božični bazar Društva mater. Zelo je prikupen. Delili so jih pred cerkvijo zadnjo nedeljo. Rekli so, le eden na družino. Meni je uspelo, da sem enega dobil v roko. Lepo pove, da bo ta bazar prihodnjo nedeljo od pol osmih zjutraj do štirih po-
To
prišel osebno, kakor da bi pisal
Stara sablja! Bil sem ga zares poldne. To bo cela razstava, vesel. Marsikatero veselo in ža- Človek bo lahko pasel svoje oči
S k O mu n i Stično"' 'vzil O d no 'Evro p O. ^’tno uro sva preživela skupaj, po mili volji. Poleg mnogih dru-
I Hitro sva bila v živahnem pogo- IP-h stvari bo tudi prihod Mi-
ta
ki ne priložnost ogledati si nogomet še marsikatero Packerjev, na razpolago bodo , božični in za Zahvalni dan darovi. Postreženo bo s sendviči.
nja, predno mu je uspelo doseči sporazum z Moskvo in na-[voru- četudi se že dolgo nisva	1--3. popoldne^, očetje,
to še z Varšavo. Odpovedal se ie vsem nemškim oravicam i videla> ie bil° tako, kakor da bi ^ bi p^pe jan svoje žene a. do “izgubljenih vzhodnih pokrajin”, prizna! meje, ki so bila včerai skuPai- Le škoda, da matere na ta bazar, bedo imeli nastale po koncu druge svetovne vojne in se končno odlo-'sern moral zopet na delo, čil tudi za priznanje razdelitve Nemčije.	i oaks. Drugače
V Evropi, kjer se je mrzla vojna začela in doživela svo-jrekla' je vrhove, se je pretekli teden dejansko tudi končala. Obe! NOVA ANTENA. — Danes serovi, i omreženo to s^
Nemčiji sta se medsebojno priznali, priznali obstoječe me-i1^^6 zcl° zanimai° za- šport. J-am o uca s ojmea za Sv. pije, obstoječe razlike in pristali na normalizacijo medseboj- pn nas zlasti vellko zanima- smo m oro.3 e igrače. Kakor iz-nih odnosov. Brandt se bi rad pobotal še s češkoslovaško, s nja za no§omet- Gorle’oe nimaš S eaa> |1S1> a le ta lepak pri-kar bo brez dvoma storil, če bo v nedeljo njegova stranka j£misla za to ab Pa P° nepetreb- prav ja , je imel .zelo dober o-pri volitvah zmagala. Tako bo stanje v Srednji Evropi pri-!nem zabavljal čez kako moštvo, kus, že ko čiovek ta lepak pre-znano in nekako ustaljeno. Zapečatila naj bi ga evropska | PC£ebno Packard iz Green Bay-j S eda> Sa potegne, da si ogleda varnostna fconferenca, za katero se ženejo v Moskvi in boO3- Tak° izgleda, da bi nekate-|na mestu, kaj vse je na razpo-predvidoma sklicana prihodnjo pomlad.	| ri celo skočili v ogenj, da bi mo-j laS0-
Napetost v Evropi se bo tako unesla in Če pojde vse po | gk slediti nogometni tekmi. Ka- SPREMEMBE. — Kakor raz-sreči in po željah pristašev miru in mednarodnega pomir-'dar Ig^i0 drug°d> m noben pro- berem iz farnega lista pri Sv. jevanjr se bo od tam umaknil tudi dober del oboroženih1^-111; kadar igrajo v Milwau-j Janezu, bodo v decembru začeli sil, ki si stoje druge proti drugim od začetka mrzle vojne, i keeju, je pa stvar drugačna. Ta-) nov spored krščevanja. Od 1. Svobodni svet se hoče s komunističnim povezati na gospo-{krat ga televizija ne prenaša.| decembra naprej bo krščevanje darskerr. polju in ga do neke mere spraviti v medsebojno 1 Pcslušate ga lahko le na radio. | le dvakrat na mesec in sicer odvisnost, kar naj bi preprečevalo nastanek novih ostrih To je preveč živčno. S pomočjo: drugo in četrto nedeljo v mese-Sporov, Boljši Stiki naj bi odstranili nesporazume in pred- posebnih anten je mogoče, dobi-j cu. Z novim letom bodo začeli
1 »
Ob železni poroki ir. šn ^ urank Kerna
EUCLID, O. — To leto ni sa-| Dr. F. Kernovo biografijo mo 85-letnica (roj. 18. marca| povzamem po “Ozarah”, tretji 1887) znanega in obče spoštovanega dr. Franka Kerna, ki mu je za ta jubilej v AD napisal lep članek prof. Janez Sever, 19. novembra obhajata s soprogo Agnes tudi "železno poroko”, to je 60-letnico poroke. Ta jubilej ne sme mimo brez spomina. Vsi, ki ju poznamo, se ob tem pomembnem dnevu pridružujemo Ker-novemu sorodstvu in jima iskreno čestitamo z željo, ki naj nam bo molitev: Da ju nam ohrani Bog še dolgo, da bi v zdravju in zadovoljnosti uživala jesen življenja. .. Kako redki primeri so življenjske skupnosti, da dva zakonca doživita ta jubilej!
Vzelo ibi preveč prostora, če bi hotel vse povedati, kar vemo o slavljencih. Pripomnil bi, da dr. Frank Kern bo najbrže eden izmed zadnjih iz verige, ki je potegnila iz Slovenije v Ameriko, pričenši z misijonarjem, poznejšim škofom Friderikom Barago. Tako se povezuje: Baraga ob obisku v domovino je navdušil Frančiška Pirca, da se je odločil in šel misij onarit v Ameriko. Tako je tudi Pirc šel po dijake v Slovenijo, da bi se v A-meriki pripravili za duhovni stan, ko je divja ledina čakala delavcev, da obdelujejo trdo grudo. Misijonar Frančišek Pirc je med dijaki pridobil Janeza
letnik, št. 5, na 1. strani: “Clevelandski zdravnik dr. Frank Kern je eden izmed odličnih slovenskih kulturnikov v Ameriki. Rojen 1. 1887 v Breznici pri Škofji Loki na Kranjskem. Srednjo šolo je začel v Kranju, nadaljeval v Ljubljani in 1. 1903 vstopil v semenišče v St. Paulu, Min., 1. 1908 začel zdravniške študije v Clevelandu; 1. 1912 se je poročil v Calumetu, Mich., z Agnes Wertin. Spisal je tri knjige:	Angleško-slovenski besed-
njak (1919), Angleško-slovensko berilo (1926) in (prvi del svojih) Spominov 1937. Bil je urednik in dopisnik slovenskih in angleških listov. Začel je in vodil tečaj angleščine za Slovence pri Mariji Vnebovzeti v Col-linwoodu. (Pripomnim jaz:	Ni
označeno angleščine, natiskano je “slovenščine”, pa je pomota.) V “Spominih” (str. 91) dr. F. Kern omenja: “Andrej Smrekar mi je dovolil, da sem v šolskih prostorih pri slovenski cerkvi Marije Vnebovzete v Collin-woodu pričel s poukom angleščine. Vpisalo se je nad 50 u-čencev, večinoma fantje in možje, ki so mi plačali en dolar šolnine za en mesečni pouk, po tri večere na teden.) Bil je 5 let predsednik Slovenske šole v N.D.”
Hotel nekdaj sem, da & s razširila,
da bi razpela svoj krog ce* zemljo —
glej, zdaj vidim: silna> brezmejna si,	. -
u daljo kot seme razsipa svoj plod.
Tako se to v naših P0^0^, slovenskega rodu ta vizi]3 ^ ničuje, da se povsod P^°	.•)
venske krvi razsiplje in b° , nt: našimi t*leW
uri P°-
našimi sragami,
Ameriko.
Oton Župančič je v pes: zval:
Kuj me življenje, kuj!
Če sem kremen, se zfll če jeklo, bom pel, če steklo — naj se zdr
Na nakovalu trdih PreSp{^fla Vas je kovalo življenje, li ste že v mladosti, kaj se e biti reven in ubog! Tudi v ^
riki ste srečali kot prem110 .
izkorlSC
seljenci razočaranja, nje in še vse, kar nam
prip°ve
“Sp0'
Sonce (19. sept. 1880), ki je do-l Nam vsem vršil St. Francis seminarij, Wis.,j Kernove in bil posvečen v duhovnika leta 1884. Z enakim namenom kot Father Pirc je 1. 1903 prišel duhovnik Janez Sonce, da bi pripeljal nove kandidate (dijake) v ameriška semenišča. V “Spominih” (str. 29-31) opisuje dr. Frank Kern — takrat s priimkom Javh (str 96): “. .. tako sem se tedaj pisal in ime spremenil v zadnjem letniku medicine, ko sem bil naturalizin rt na zvezni sodniji leta 1911” —
“kako se je srečal s Soncem in se odločil za Ameriko.”
Tako se mi zdi, da za njim ni noben ameriški slovenski duhovnik prišel s tem namenom, da bi slovenske dijake pripeljal v ameriška semenišča. Roka v roki se v verigo drže: Baraga,
Pirc, Sonce in z njimi pri slovenskem izseljenstvu študent Frank Kern ibo zadnji očak tega rodu med nami tisočerimi poznejšimi priseljenci Slovenci v Ameriki...
tudi pouk za mlade starše, ki imajo otroke za krst. Krst je treba prijaviti vsaj dva tedna prej. V kolikor imam vpogled v to, se mi zdi, da je v skladu z drugim vatikanskim koncilom, ki hoče, da krst postane bolj poznan zakrament in del božje
ki smo brali dr. Spomine”, je več o njem znano. Dvakrat jih je že AD ponatisnila, pa sem gotov, da bi si mnogi še zaželeli, da bi uživali, če bi se v listu še ponatis ponovil.
O materi doktorjeve soproge Mrs. Agnes Wertin je v Ave Maria, letnik 20, maj 1928, str. 148: Mrs. Agnes Wertin ena naj starejših slovenskih naseljenk v Ameriki. Že kot 16-letno dekle ;rU'a iz Dobljišč pri Črnom-urnet. Bila je druga Sloveniva v Michiganu, še vedno je (1. 1928) čila in bistrega uma ter se zanima za slovenske stvari.”
dujete v tako zanimivih minih”. Občudovati m°r3in° ai šo vztrajnost, ki je bila j® ^ da ste v takih okoliščin čali študije in začeli zdiaV jju-prakso. Nedvomno na^IIi0ve' dem, ki so v naši besedi ,jj dali svoje težave, da s°^ jo2)
vi'
priPraV'
ijajo na svoj poklic. Ne
da so P
do zdravja. Omenjate (s^r;
.. cenim napore sedanj1 sokošolcev, ki se resno P1
j ».gvT
mem, da bi kateri z hotel drugič študirati me 1 malokateri
a prav tako je
Dkkc’
žal, da si je izbral ta P0”'j^n0
Za 'v#1
teksa’
je silno mikaven in blaginjo ljudstva izredno Zdravnik ne zdravi samo lečiti mora tudi dušo in zdravnik in spovednik °heI1 ^ Gotov sem, da do Vas® e\ ko j it ve ste vestno vršili ^ kot zdravnik in našim llu ^ tem pomagali. Med prePr° ljudmi se mi zdi, da ste se^ j srečnejšega počutili. Nisi6 ška “kot študirani” se oZpjja kar tako nas preproste o na “neuko maso”. Vaš dosega še vedno Vaše soV -jjii
V	“Spominih” (str. 108) dr. F. Kern omenja: “Tako sem v počitnicah leta 1909 in 1911 zopet obiskal Calumet, pomagal urejevati “Glasnik” ter se zaročil s hčerjo enih prvih slovenskih naseljencev v Calumetu z Ag-neso Wertinovo. Matija B. Wertin je dospel v Ameriko iz Bele Krajine leta 1865, mati pa tri leta pozneje. Bila je več let hišna pri starših John Vertina v Hancocku, Mich. Vertini in Wertini so si bili v sorodstvu, doma pa iz Doblič pri Črnomlju.”
V	družini Wertinovi je bilo 11 otrok. Enako iz. velike družine
družine. Ni to privatna zadeva, izhaja tudi g. doktor, ki v “Spo-Hočejo poudariti javen značaj | minih” (str. 11) omenja: “Rojen
tega zakramenta.
ia tear v Slovenskem naredneir dm
v [lewjiiirghii

CLEVELAND, O. — Slovenski narodni dom na Vzhodni 80. cesti v Newburghu vabi v nedelj Ijo, 19. novembra, na “enodnevni bazar” od 1. popoldne do H. zvečer.
Na razpolago bodo razne igre, zabava vseh vrst in seveda vesela družba. Uprava prosi rojake in rojakinje, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri vodenju bazarja, da pokličejo Josepha Fortuno.
Dobiček prireditev bo šel za potrebna popravila in obnovo, . . Doma.	i
Žene in dekleta so prošene, da pomagajo k uspehu bazarja s tem, da prispevajo domače pecivo.
Na svidenje v nedeljo popoldne in zvečer v Slovenskem narodnem domu v Newburghu!
Za Direktorij SND Joseph Fortuna
sem bil pri Ovnčevih 18. marca 1887 zadnji izmed deveterih o-trok. Ob mojem rojstvu je bilo materi 45, očetu pa 55 let.”
V dr. Kernovem zakonu z Agnes Wertin so se rodili trije otroci:	Frank, Edward in hči
Ela. Edv/ard je bival v Colorado i Spring in je umrl 1. 1937, zapu-i stil j e dva sinova in dve hčeri.
I Frank je bil “tool engineer”, pa : je umrl naslednje leto 1968. v , Kaliforniji, zapustil je hčer in j sina. — Hči Ela, poročena Do-j ren — sedaj direktorica v Flu-I tcher Hall v Camp University I — ima dva sinova. Od njiju je j eden major v Armadi ZDA.
: Služil je dve leti v Vietnamu,
, štiri leta v Nemčiji.
; Tako je mati njega, Ela, več let delovala v “Peace Corps”. Po Jugoslaviji, nekaj časa pa v Boliviji v Južni Ameriki. Od 8 vnukov je sedaj 16 pravnukov, ki žive v različnih delih Amerike.
Ko je poet Oton Zupančič v nedoseženo lepi pesnitvi ‘Duma’ ’ al naše izseljenstvo, so misli iz srca, kar si je ze	oi naša tesnitev se
razprostrla, takole izrazil:
ke, ki ste skupaj v	^
Marij^;
prebivali. —Meni so zna111 ^ iz literature. Kak užitek pripovedujete o Steleta^ ^ jeii
umrl in je bil pred nek3 ^j-pri dr. Kernu v Euclidu 11 sku), znanem umetnostna11^ jji do vinar ju, uredniku k> ^g-Sveta. Tako o .Koblarju’ ^ elu Opeki, Cajnkarju, ^
Finžgarju, Ušeničniku
itd-
Kateri od intelektuak .
izseli61
dal tolik doprinos
kot ste ga Vi! V omenj611
dnik0
žarah” v razgovoru z ure Rev. Godino ste to odg0 “Na misel, da bi sestavil 3 ^ ško-slovenski besednjaki ^ ^
prišel 1. 1904, ko sena PrlS jj* počitnice v Palestine, Oh10 ^0-
počitnicah pri tamkajšnji^ ^ venskih premogarjih, ka
slovenskih
div
nost še povečalo. Ko
zapuščenih
seih
Neznanje angleščine je za^ se

vrnil v semenišče, sem » ^ o potrebi slovarja s sošol61 so nas je 26 Slovencev). pji' obljubili sodelovanje; me.
mi tudi poznejši šentvnk1 ^g-nik msgr. Jernej Ponikva1--^^]! ke za izgovorjavo sem s sam. Naslednje leto sem Pj^ izgubil in sam nadaljm'3 ■
je šele 1. 1919. Stavil ga je^0ld Debevec (sedanja -e 0' Domovina). V “Spominih^^
riž6!
aj. jr
stavljati zadnje leto v ' K lu. Dokončal sem ga do o Pozneje sem ga nadaljeV časa do časa, zlasti med cami. Pripravljal sem ° eto' 14 let.” — če bi drugega ^i' rili, je bil samo to velik nos, ki smo se ga P°s . ^oi' imigranti po prvi svetov
menjeno (str. 61), da: j, f
ško-slovenski del sem Prl mV v St-k 5,
ni.
d°P:

Ne bom našteval Vaših nosov slovenski skupnosti’^^ii-se dostikrat ravnali P° .
“Naj ne ve levica, kaj	V
niča.” Bo pa ostalo, kar (Dalje na 3. strani)
fe:n:tnt«m:ttn:ntnn:mntnnn!««»m:t:tttatmm!t?«tt»nt»mmt«t»!tttffltfflm K. MAY:
Pisarna Lige L S* A. v Kew Yorku sporoča
Ko se umakne poletje
ZAKLAD V
mmm jimu
“Pri moji veri, če tisti tamle ni rdeči Brinkley, pa me naj kar v dim obesijo in s kostmi vred pojejo—.
Upam, da me ni spoznal—!” Pa tudi rdečelasi ga je opazil. Osupel ga je gledal nekaj trenutkov pa se obrnil k tovarišem.
“Poglejte si tistegale črnega—! Tistega s sekiro—! Ga pozna kateri izmed vas?”
Odkimavali so.
“Ga ti poznaš?” je vprašal eden.
“Sumljivo mu bo, če se poznata!” je svaril prvi. “Bolje je, da ga pustiš pri miru!”
“Drink mu ponudim!”
“Če bo hotel!”
Cornel je jezno vzrojil.
“Bi mu ne svetoval, da odkloni! Nesramna žalitev bi bila! S pištolo ali pa z nožem mu odgovorim! Tako je v navadi tod na divjem zapadu. Kdor mi odkloni drink, me je smrtno razžalil in če ga ubijem, noben pes ne sme zalajati za njim.”
“Hm —!” je pogledal corne-lov tovariš po črnobradatem. “Nima podobe, da bi se dal prisiliti k stvari, ki mu ni všeč—!” “Pshaw— Kaj staviva?”
Na mah so bili vsi navdušeni. “Da, stavimo —!” je zadonelo v krogu. “Tisti, ki izgubi, bo plačal vsakemu izmed nas kozarec žganja.”
“Velja!”
“Ampak dati nam moraš priliko, da ti povrnemo, če stavo dobiš! Tri stave in trije drin-ki!”
“Tri stave —? S kom pa še?” “No, najprvo s tistim črnim tamle, ki o njem praviš, da se poznata. In potem z enim tistih gentlemanov — gospodov —, ki stojijo ob ograji in zijajo na breg pa se obnašajo, kot da mislijo Louisburg kupiti.”
“Tistih je več —. S katerim posebej misliš, da bi navezal?” je gledal cornel po ljudeh.
“Recimo s tistim, ki je kakor orjak med pritlikavci!”
“Well —! In tretji?”
“Tretji pa naj bo tisti rdeč-kar, ki je pravkar prišel na krov s svojim fantom. Ali pa se ga mar bojiš, kaj?”
Sirovo se je zakrohotala vsa družba in cornel je zaničljivo dejal:
“Jaz da bi se bal tiste rdeče spake —? Pshaw —! Prej bi se bilo bati tistega orjaka, ki me na njega ščuvaš—. Strašno močen bo tisti človek—! Ampak taki velikani so navadno bojazljivci —. In povrh je oblečen čedno in lično —. Menda je bolj vajen dam in salonov ko pa za-pada in ljudi našega kova—.
Torej —! Sprejmem stavo! Kozarec z vsakim izmed tistih treh! Kdor izgubi stavo, plača žganje za vso družbo. Velja?” “Velja!” je zaorilo.
H koncu je cornel že kar kričal, po vsem krovu ga je bilo slišati.
Vsak človek na zapadu ve, kaj pomeni drink, posebej še, če kdo govori o njem glasno in izzivalno. Vseh oči so se obrnile v cornela. Videti mu je bilo, da je naredil že precej drinkov, obraz mu je gorel in njegova ko j a je bila negotova, vsi so ve-deli, da ni varno, prerekati se s takim človekom, pa nobeden tti odšel, vsi so čakali, zanimiv, celo morebiti razburljiv prizor se jim je obetal. In Amerikanec je že tak, da se rad naslaja na razburljivih nastopih.
Cornel je dal napolniti kozarce sebi in svoji družbi, vzel svoj kozarec in stopil pred črnobra-datega.
“Good day, sir — dober dan, gospod—! Tale kozarec bi vam ponudil —. Sodim namreč, da ste gentleman, kajti le z gentleman! pijem na zdravje. Upam,
da ne bodete odklonili! Izpijte na moje zdravje!”
Vse je napeto pričakovalo, kaj bo storil črni. Pa nič hudega se ni zgodilo, gledalci so za topot zaman čakali na buren prizor.
Drvarjeva črna brada se je raztegnila, iz česar se je dalo sklepati, da se mu je obraz pod brado razlezel v prijazen smehljaj-
“Well —!” je dejal. “Zakaj pa ne —? Rad bom pil na vaše zdravje! Ampak prej bi rad vedel, komu se imam zahvaliti za tako izredno čast.”
“Ali right — jako dobro •—, sir! Vedeti morate, s kom pijete!
Brinkley, cornel Brinkley sem, če vam je ljubo. In vi?”
“Moje ime je Grosser, Tomaž Grosser, če dovolite,” je odgovoril črni vljudno in vzel kozarec.
“Na vaše zdravje!”
Izpil je in vrnil kozarec cor-nelu. Tudi cornel in njegovi tovariši so izpili.
Dobil je stavo, pa nič kaj dobre volje ni bil. Mislil je, da bo črni odklonil in da se bo drink razvil v pretep.
“Grosser —? Nemško ime, se mi zdi —. Torej ste takle pro-klet Dutchman, he—?”
Dutchman je v Ameriki psovka za Nemca.
Izzivalno je govoril, za vsako ceni bi bil rad imel prepir. Pa spet mu je izpodletelo.
“Ne, nisem Dutchman!” je zelo prijazno odgovoril črni in se ni prav nič razburjal. “German sem. Svojega prekletega Dutchmana morate nasloviti na koga drugega, sir! Mene ne vlo-vite z njim!
Torej hvala lepa za drink pa hallo!”
In obrnil se je na peti ter naglo odšel.
“Res je on —!” je mrmral v gosto brado. “Brinkley —! In za cornela se da kregati—.
Lopov —! Nič dobrega ne namerava —! Well — Bom odprl oči!”
Jezen in razočaran je gledal cornel za njim. Ni mu uspelo, da bi ga bil spravil v prepir, mož je bil premeten in kar v obraz mu je povedal, da se ne mara prerekati in pretepati z njim —.
Nekaj je zamomljal, čulo se je, kot da je grdo zaklel, pa se obrnil tudi sam in, se ozrl po svoji drugi žrtvi. Oko mu je obstalo na obeh Indijancih, ki sta vstopila v Louisburgu. Odurno se je zarežal, dal spet naliti kozarce in stopil k njima.
Njuna obraza sta si bila podobna, brez dvoma sta bila oče in sin. Oče je štel morebiti štirideset let, mlajši pa kakih petnajst. Enako sta bila oblečena in enako oborožena.
Usnjato obleko sta nosila, na šivih okrašeno z resicami, in rumene mokasine — indijanske črevlje brezpetnike —. Suknje ni bilo videti, črez pleča sta imela ogrnjeno pisano odejo, kakor jih nosijo južni Indijanci, domač izdelek, ki stane, če ga kupiš, svojih šestdeset dolarjev. Taka odeja služi Indijancu za površnik, v njo se zavije, kadar prenočuje na prostem, ali pa leže na njo, če je ne potrebuje, pa jo priveže konju za sedlo. Pod širokimi kubami odeje shranjuje nož in pištolo, celo tomahawk — bojno sekiro — in razno drobnjad.
(Dalje prihodnjič)
-------o------
Množice v Indiji
V Indiji živi nekako eno sed-minb vseh ljudi na svetu. Po zadnjem uradnem štetju iz letal 1970 bi jih naj bilo okoli 550 milijonov.
Letos Ligina pisarna v New Yorku ne bo pošiljala naročilnic za božične pakete in slovenske knjižne založbe. Paketni promet se je zadnja leta zelo zmanjšal, tako so s poslovanjem velike skrbi, dohodkov pa ni nobenih. Zadnja leta je bilo pošiljanje le Še usluga naše pisarne dolgoletnim naročnikom. Treba je razumeti, da so pri pošiljanju zamude, predvsem zaradi maloštevilnih naročnin. Naš zastopnik v Evropi je trgovsko podjetje; kot pri vsaki trgovini, se delo bolj splača, če je število naročnin večje. Paketi, ki so bili naročeni pri naši pisarni med letom, so prišli včasih pozno na vrsto. Tudi mi čakamo, da se nabere več naročil. Pošiljanje vsakega naročila posebej je zamudno in drago delo. Vsem, ki so nam poslali naročila, smo poslali pakete; računali smo lanske cene. Za nova naročila po moramo računati nove cene, ki so vsaj za 10% večje. Ker so naši odjemalci navajeni starih številk paketov, jih bomo tudi v tej vrsti našteli:
Nove cene božičnih paketov, ki jih posreduje Ligina pisarna v New Yorku.
Pakete pošiljamo le v Jugoslavijo.
1	Kava Santos, 5.9 Ibs.	$ 8.50
3	Riž, 35% Ibs.	11.00
4	Moka, 37 Ibs.	8.60
5	Olivno olje, 6 lit.	12.00
7	Sladkor, 35% Ibs.	9.00
9	Kava 4, čaj 1 Ibs.	8.00
11	Kava 3, .kakao 2, olje 4 Ibs.	8.80
14	Kava 2, riž 10, rozine 3, olje 4 Ibs.	10.00
26	Kava 2, sladkor 4, riž 7, rozine 3, olje 4 Ibs.	9.60
30	Kava 3, sladkor 17 Ibs.	8.70
34	Kava, 10 Ibs.	14.20
35	Kava, 20 Ibs.	26.00
36	Moka, 100 Ibs.	17.60
37	Riž, 100 Ibs.	27.50
41	Kava 10, sladkor 10 Ibs.	17.60
42	Kava 8, sladkor 12, riž 7, rozine 3 Ibs.	19.00
43	Moka 40, riž 10, testenine 6, kakao 2, kava 5, rozine 4, čaj 1, poper 1, sladkor 10 Ibs.	26.00
Naročila pošljite na naslov:
LEAGUE C. S. A.
P.O. Box 32
Brooklyn, New York 11227
Obenem javljamo našim prijateljem, da Ligina pisarna v New Yorku še naprej zastopa slovenske knjižne založbe v zamejstvu, zdomstvu in v Sloveniji. Cena knjižnih zbirk je naslednja:
1	Družba	sv.	Mohorja	v	Celovcu, 1973	$5.00
2	Družba	sv.	Mohorja	v	Gorici, 1973	5.00
3	Drujžba	sv.	Mohorja	v	Celju, 1973	5.00
4	Redne publikacije Slovenske kulturne akcije
iz Argentine	20.00
Na zalogi imamo knjige Mohorjevih družb:
Življenje škofa Gregorija Rožmana, I. H
broširano	$5.00
vezano	7-00
Dr. L. Puš, Klasje v viharjih	3.00
Žepna izdaja Mauserjevega dela Ljudje pod
bičem, I, II, III	10.00
Dr. N. Kuret, Slovensko praznično leto
I, II, III, in IV, izvod po	4.00
Pokoncilski katoliški etos	4.00
Katolicizem v obnovitvenem svetu	3-00
Kocbek, Slovensko poslanstvo	4.00
Življenje svetnikov, I, II in III, izvod po	10.00
Posredujemo katerikoli delo, ki je izšlo v zamejstvu ali pa v Sloveniji. Vedno imamo na zalogi sledeča dela, ki jih ljudje radi bero:
Slovenija v fotografiji	$15.00
Raj pod Triglavom	10.00
Slovenske ljudske pesmi	10.00
V naši knjižnici imamo vse glavne leposlovne revije in precej strokovnih in umetniških del iz Slovenije, zamejstva in zdomstva. Lahko pridte in jih berete, stare izvode pa tudi posodimo. Naša pisarna je odprta vsako sredo zvečer. Naročila za pakete in knjige nam lahko sporočite tudi po telefonu. Telefonirajte v sredo zvečer po šesti uri na številko 212 — 497-6761.
Ligina pisarna v New Yorku P.O. Box 32
Brooklyn, New York 11227
V.
MILWAUKEE, Wis. — Zdaj, ko je jesen prevzela od poletja v svoje roke vse dobrine jesen-; skega bogastva in lepote, sem za ^ kratek hipec zahrepenel po le-| pih naših krajih, zahrepenel po lepi in brezskrbni mladosti, zahrepenel po zelenih vinograd-nih strminah in zidanicah, zahrepenel sem po obširnem ljubr Ijanskem polju in duhu pokošenih senožeti, po planinah in tudi po zelenih gozdih okrog Ljubljane. Toda samo za trenutek, kajti za mladostjo se ne izplača jokati. In tako sem se spomnil na nekatere naše rojake, ki žive z eno nogo v Ameriki z drugo pa v starem kraju. V razgovoru z njimi spoznaš, da niso ne tiči ne miši.
Prepričan sem, da je zelo neprijetno, če človek živi v preteklosti in mu je sedanjost ob vsakem koraku napoti, ker se ni pravočasno utelesil vanjo. Sedanjost ima čisto druge mere kot preteklost in misli so popolnoma drugačne. Časi se spreminjajo, doba prehiteva dobo in gorje mu, kdor ostane zadaj. Zato je večkrat v družini velik nesporazum med starši in otroci. Da preženem te neprijetne misli, sem izpil čašico uvoženega štajerskega rizlinga in vse hrepeneče misli so se umaknile moji volji in realnemu življenju, ki ga živiš v novi domovini. Tudi v Ameriki velja naš izrek: “Kdor ni zadovoljen s tistim, kar ima, tudi ne bi bil zadovoljen s tistim, kar hoče imeti.
*
Ljudje pijemo za vse prilike in slovesnosti, za krst, pogreb, za rojstne obletnice, godove, za zmage in poraze. Pijemo tudi brez vzrokov. Pijemo tudi za korajžo in ker danes potrebujemo mnogo korajže za življenje, ga pijemo še vec, mi je deklamiral nek naš rojak, ko se je vrnil iz starega kraja. Dejal mi je tudi, da so v Ljubljani vedno polne vse gostilne in da so Ljubljančani zelo veseli ljudje. Orisal mi je to življenje in uvidel sem, da se ni Bog ve kaj spremenilo. V boljše gostilne zahajajo boljši tovariši, oz. boljši pevci, kjer po par kozarcih lepo in ubrano zapoj o “En starček je živel” in “Nailepša je mladost”. V srednje dobrih gostilnah mi je rekel rojak, so najbolj veseli gostje, ko študentje v zboru zapojo “Se kiklco prodala bom” ali pa “E-nemu manjka roka, drugemu manjka noga, četrt’ pa glavo v rok’ drži”. V gostilnah bolj za navadne ljudi, katere smo včasih imenovali “špelunke”, pa se zbira ljudstvo vseh vrst poklicev. Ko se malo napijejo, začno s hripavimi glasovi, zategnjeno peti “Slovenci vinca ne prodamo, ker ga sami dobro piti znamo”. Najmodernejšo slovensko pesem, mi je rekel rojak, slišite po polnoči v kavarnah, kjer
PRI PREGLEDU — Kathleen Wilson nadzira delo v delavnici za vzdrževanje opreme in naprav za zveze vojne mornarice v Alamedi v Kaliforniji. Kathleen se je poročila z nekim mornarjem in se po 8 letih službe v vojni mornarici ponovno vpisala vanjo, kjer je skupaj z možem.
se mladina izživlja v pesmi in pijači. Včasih so peli “Moj očka ima konjička dva, danes pa “Moj očka ima kamiončka dva — oba sta sedemtonarja”. Naslednji dan imajo po večini vsi mačka in po reku “Klin se s klinom zbija” se začnejo zdraviti s tekočino, radi katere so noč preje postali mačkasti. Rojak mi je še dodal, da vsi ti veseljaki trdijo, da kdor ne ljubi vina, žensk in pesmi, ostane celo življenje norec!
*
Vino, slivovka, pivo ni samo pesem in veselje, prinaša tudi žalost, trpljenje in smrt. Spominjam se leta nazaj v starem kraju, koliko je bilo radi vina in žganja pobojev, prodanih kmetij, nesrečnih zakonov in bolezni. Že od pamtiveka obstoje razne organizacije v pomoč alkoholikom. Tudi zdravniki, duhovniki, učitelji, matere in žene so se borili in se še danes bore proti temu zlu in nesrečnikom, ki uživajo čezmerno alkohol. Samo na Kranjskem je danes preko 40,000 alkoholikov, v A-meriki pa jih je 9 milijonov. Najmanj sitnosti z alkoholiki ima Italija, kjer tam pijejo samo pri kosilu ali večerji. Ce piješ po končanem kosilu ali večerji, te smatrajo za izgubljenca. Pravijo, človek najprej prime pijačo — šele potem pijača prime človeka in pijanost ni nič drugega kot prostovoljna norost!
L.	G.
-----o------
Ob železni poroki Dr. in Mrs. Frank Kerna
(Nadaljevanje s 2. strani) uvodu “Spominov” cmenili: “V javnem delovanju mi je bila blaginja slovenskega naroda tu in v stari domovini glavni smoter, potem šele osebna korist.”
Kot takega Vas in Vašo ženo Agnes poznamo in visoko cenimo. Naj Vaju ob “železni” poroki spremljajo naše čestitke in želje, da bi v zdravju in zadovoljnosti ostala med nami še veliko let.
M.	T.
-----o------
“La Pasionaria” ostala v ZSSR
MADRID, šp. — Znana španska komunistka “La Pasionaria” ali s pravim imenom Dolores Ibarruri je ostala v Sovjetski zvezi, kamor je odšla po zmagi gen. Franka nad rdečimi v Španiji, ko je njen 82 let stari mož Julian Riuz odšel domov v deželo Baskov v Španiji.
Dejal je, da ne bo svoje domovine nikdar več zapustil, ker se je vrnil tja “umret”.
------o-------
Kardinal Wyszynski v Rimu
RIM, It. — Pretekli teden je prišel na obisk k sv. očetu poljski primas kardinal Wyszynski v spremstvu kardinala Vojtile, nadškofa krakovskega, in več škofov iz zahodne Poljske, ki je bila k tej cerkveno-pravno šele letos priključena.
Poljski škofje so prišli v Rim, da se sv. očetu zahvalijo za ureditev položaja poljske cerkve v
Help wanted — female Housekeeper
Cooking for one adult, live in, own private living quarters, no laundry or cleaning.
WY 1-2600
(223)
Gospodinja
Iščemo gospodinjo za lahko hišno delo, 4 dni ostane. Med Pepper Pike & Chagrin. Dobra plača, več uslužbencev. Mora razumeti angleško.
Kličite 247-4626
—(223)
HOUSEKEEPER
Light cleaning, cooking, lovely home with private room and bath. Good salary. Vacation and bonus. A nice job with a nice family. References. 696-4666
—(223)
nekdanjih nemških predelih. To je privedlo tudi do izboljšanja odnosov med poljsko vlado in Vatikanom.
Male Help wanted
Delo na strojih “Drill Press”
Tovarniška izkušnja priporočljiva
RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351
(236)
MALI OGLASI
Meat For Sale
Will take orders for veal calves raised on our farm, dreased out at approx. 100 lbs., at 99^ per lb. Cutting, wrapping, and government inspected by local packing house. Will deliver.
John Horney — 968-3325 Chardon, Ohio
—(226)
IŠČE STANOVANJE
Mirna oseba išče 3-sobno stanovanje z garažo, v okolici sv. Vida.
Kličite 391-0492
—(223)
V najem
Tri neopremljene sobe se oddajo, dobro za žensko, na 1166 E. 60 St. Odda se tudi garaža.
— (222)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša, 5-5, E. 77 Blizu St. Clair; posamezni fur-nezi in vodni grelci, polna klet, garaža za en avto. 951-9487
—(222)
V	najem
Oddamo 4 sobe in kopalnico, plinsko ogrevanje, zgoraj na 6013 Bonna Ave. Tudi tri sobe, kopalnica z furnezom, spredaj zgoraj. Vprašajte zadaj, zgoraj, na 6011 Bonna Ave., ali kličite 881-7122.
(223)
V	najem
4-sobno stanovanje, zgoraj. E. 152 St. blizu Lake Shore Blvd. $85.00 mesečno.
Kličite 851-3630
(224)
POHIŠTVO NAPRODAJ
Proda se pohištvo, miza in stoli za 6 oseb, kuhinjska peč, hladilnik, zofa in drugo. Pridite od 9 do 11 zjutraj in od 6 zvečer dalje na 1008 E. 79 St. blizu St. Clairja.
— (224)
Hiša naprodaj
6-sobna, enodružinska, $15,900
GEO. KNAUS REAL ESTATE 481-9300
V najem
Pet sob in kopalnica se odda zgoraj v fari sv. Vida.
Kličite 251-8219
(223)
POZOR
Izdelujem kuhinjske omare po naročilu; kompletne kuhinje z umivalnikom od $250 naprej. Prenovimo stare kuhinje in opremljemo z novo v enem dnevu. Kličite sedaj na 241-6578
(231)
V najem
5-sobno stanovanje v okolici E. 185 St, se odda zakoncem ali ženski srednjih let. Kličite 531-7965 — po 6 uri zvečer.
(223)
Išče stanovanje
Slovenka v pokoju išče eno ali dve sobi s kuhinjo, zgoraj, fur-nez na plin. Blizu cerkve sv. Kristine ali Marije Pomočnice na Neff Rd. — Kličite 431-6584
MUSICAL MERCHANDISE SPINET CONSOLE PIANO
may be purchased by small monthly payments, see it locally, write Cortland Music Company I, P.O. Box 35, Cortland, O. 44410 —(Nov 2,3,9,10,16,17,22,24)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZD ELO V AL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
15425 Waterloo fid.	481-2227
[J

Boleslav Prus:
STRAŽA
“Čudno!.. ”
“Ho, ho! Nenaci so modri. Imajo dosti živine, sejejo deteljo, pozimi pa se pečajo z rokodelstvom. Kmet se z njimi ne more kosati.”
“Radoveden sem, kakšne vere so, ker govore med seboj nemški, kakor Židje.”
“Njih vera je boljši od židovske,” je odvrnil župan po prev-darku, “toda če ni katoliška, pa ni. Vem, da imajo cerkev kakor mi, s klopmi in z orgijami. Toda
cal s povzdignjenim glasom, “prodajte mi kravo.”
“Predam jo!” je odvrnil Grahovec in tudi udaril z roko ob mizo.
“Dam vam ... enointrideset rubljev ... ker vas imam rad.” Grahovec ga je objel.
“Dajte, bratec, trideset... tri-
Tudi Matija se je hotel izteg- “Na vaše zdravje, boter,” je niti, toda odpehnila ga je vzne- rekel Polž, nalivaje vodko, voljena stena, opominjajoč ga,1 “Na zdravje”, da on ni župan, ampak samo re- Izpila sta in molče začela gri-, ven hlapec. Tako se je kljub žiti suho klobaso, položivši vilice °^ariu> kjer mora biti Bog Oče, temu, da ga je hrbet bolel od na krožnik. Ko je Matija zagle-1	samo križani Je-
dela, sključil še pokorneje in dal vodko, mu je postalo tako zus’ kakor pri nas v lopi.” osramočen skril pod klop svoje prijetno, da je potiho vzdihnil.! “Torej je njih vera slabši od noge, od katerih je bila ena hro- Nato je vtaknil obe roki pod naše-’ ma, a obe v strganih čevljih, pazduho in nekoliko iztegnil “Slabši,
Končno kako bi smel iztegniti j noge izpod klopi. Potem mu je
daljenejši kot, zabičujoč jim sel in se osramočen vzbudil, mir. Res je bilo cel čas še dosti Iz kamrice se je v izbo zlival
Panameriška avtocesta
Panameriško avtocesto hočejo
mirno, izvzemši takrat, ko je padel Stanko s klopi in ko je Andrejček dobil od matere klofuto. Zato se je pa Lenka obnašala kakor putka. Matija je pa dremal in sanjal, da sedi v čumnati na stolu z naslonjalom in pije vodko. Čutil je, da mu pi-
vonj vodke in smrad dogoreva-1 zgraditi preko Mehike in Pa' joče svetilke. Polž in Grahovec ( namske zemske ožine do glaV'
sta sedela še drug poleg drugega-
(Dalje prihodnjič)
nih mest Južne Amerike. Če' prav jo gradijo že več let, je do cilja še dolga pot.

deset — no—štiriintrideset rubljev v bankovcih in srebrn ru-1 jača vedno bolj stopa v glavo, belj za vrv.”	^ da se pod njenim vplivom on,
V izbo so previdno vstopili Matija, nič manj ne razteguje otroci. Gospodinja jim je na kakor Polž in da hoče po silil duhoven je pri njih oženjen in I lila kaše in jih peljala v najod- poljubiti strica! ... Tu se je stre-hodi v površniku, a v velikem!----------------------------------------------------------------
noge, če jih par korakov od njega izteguje podžupan in gospodar? Njih zadovoljnost je zadoščala Matiji; zato je začel z napol odprtimi usti jesti kašo, raz-
prišlo na misel, da morata župan in gospodar biti v tem hipu zelo srečna, torej —se je tudi on. čutil srečnega.
“Pa res ne vem, kaj bi sto-
govor pa poslušal z obema uše-1 ril,” je rekel Polž, “ali bi vzel
soma.
“Če po pravici govorim,” je rekla gospodinja, “čemu vam je treba, podžupan, vlačiti kravo tja v vas k Hribu?”
“Ker bi jo Hrib rad kupil,” je odvrnil Grahovec.
“Morda bi jo tudi mi kupili.”
j kravo ali ne? Toliko zahtevate, stric, da nimam kar nič veselja.” Grahovec se je nemirno premaknil na stolu.
“Boter moj,” je dejal, “moj dragi, kaj naj počnem, ko gre za sirotino last? Jaz moram Lenki kupiti zemlje, četudi ra-
“To bi bilo ravno prav,” se je ditega, ker to ni všeč moji ba-vtaknil Polž vmes. “Pri nas je! bi.”
dekle, naj bi bila torej še njena I “Za oral ne boste dali petin-krava.”	) trideset rubljev, sedaj je zemlja
“Ni res, Matija, da bi bilo to! ceneja.” ravno prav?” je ponovila za mo-| “Pa se podraži, ker bodo men-žem gospodinja, obrnivši se da skozi našo občino delali novo proti hlapcu.	cesto in Nemci pokupujejo
“Oho! ho!...” se je zasmejal svet.”
je potrdil Grahovec, “ker ne molijo niti k Materi božji.”
“Ah, Mati božja,” je zašepetala gospodinja.
Polž in Grahovec sta pobožno vzdihnila, Matija; se. je; pa prekrižal.
“Pa da tudi takim da Bog svoj blagoslov,” je opomnil Polž. j “Pijte, boter.”
“Na vaše zdravje, čemu naj i jim ne bi dal svojega blagoslova, ko imajo dosti živine? To je podlaga!”
Polž se je zamislil in hipoma udaril z roko ob mizo.
“Boter, podžupan!” je zakli-
Matija, da mu je vroča kaša ušla iz žlice po bradi.
“Kar je prav, je prav,” je vzdihnil Grahovec. “Celo PIribu samemu bi utegnilo iti v glavo, da mora krava pred vsem iti tja, kjer je dekle.”
“Torej jo nam prodajte,” ga je prijel Polž.
Grahovec je položil žlico na mizo in sklonil glavo na prsi. Nekoliko je pomislil, nazadnje je rekel ves pobit:
“Ha težko je! če ne odjenja-te jo vam rnoram prodati, nič ne pomaga. Pri komer je dekle, pri tem mora biti tudi krava, je vse zastonj.”/
“Toda malo odnehajte,” je hitro dodala gospodinja, prilizo-vaje se Grahovcu.
Stric se jje zopet zamislil.
“Vidite, tako je,” je rekel. “Ko bi bilo moje živinče, bi vam popustil. Toda ker je last uboge sirote, ki sta ji oče in mati umrla, pa ne g;re. Kako bi jo mogel jaz oškodovati?... Potem — dajte petintrideset rubljev v bankovcih in srebrn rubelj za vrv, pa — naj ostane krava pri vas!”
“Draga je,” je vzdihnil Polž.
“Toda lepa krava,” je odvrnil Grahovec.
“Denar leži v skrinji in ga ni treba krmiti.”
“Toda ne daje mleka.”
“Radi te krave bi moral od graščine vzeti travnik v najem.”
“Pa se vam gotovo bolje izplača, kakor če bi kupovali kla-jo.”
Nastal je daljši molk, po katerem se je hipoma oglasil Polž.
“No, boter, — povejte zadnjo ceno...”
“Rečem vam: dajte petintrideset rubljev v bankovcih in srebrn rubelj za vrv, pa vam pustim kravo. Hrib bo hud name, jaz vem; toda za vas moram to storiti. Imate dekleta, imejte še kravo.”
Gospodinja je vzela skledo z mize in nato odšla iz čumnate. Po kratkem času se je vrnila in prinesla steklenico vodke in dva kozarca, a na krožniku suho klobaso in vilice z zlomljenim zobom.
“Nemci?” je ponovil Polž. “Saj so že kupili Voljko.”
“Pa jo bodo prodali zoper drugim Nemcem, sami pa se bodo približali k nam,”
“Danes sta bila pri meni na polju dva Nemca in dolgo izpraševala, toda nisem razumel, kaj hočeta,” je rekel Polž.
“No, vidite. Hočejo se tukaj vtihotapiti. Kakor hitro sp nar seli eden, takoj pritegnejo za njim drugi, kakor mravlje za medom in zemlja se podraži.” “Kaj Nemci znajo obdelovati zemljo?”
“Pa še kako! Celo več pridelajo nego kmet, ki se je tu rodil,” je odvrnil Grahovec.
..-v,
DAISY-FRESJ?—Cotton printed all over with tiny flowers creates pint-size; fashion. By Polly Flinders, the long-sleeved dress has smocking detail at the high rise waist and lace around the neck. Cotton by Henry Glass.
NOVICE- i vsega sveta
NOVICE- ki lik potrekujds NOVICE- ki jih dobite še sveže
NOVICE- popolnoma nepristranske
NOVICE- kolikor mogoče originalne
NOVICE- ki so zanimive
DVA NA KLOPICI — Dekle in fant sedita na klopici v Kantonu na Kitajskem. Mlada ljubezen je povsod doma, pa naj stari Mao še tako mladi kitajski rod odvrača od nje.
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo
fr
i
4
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
5117 St. Clair Avenue
431-0628
0^


I
1833
1972
EIFFELOV STOLP IZGUBLJA — Eiffelov stolp je od začetka stoletja simbol Pariza, iz katerega se dviga visoko v nebo. V zadnjih letih so začeli v raznih delih Pariza, posebno na njegovih robovih, graditi visoke stolpnice, ki postajajo nova .zanimivost in privlačnost za oko, Nekateri Parižani se upirajo gradnji stolpnic,, ki da motijo nekdanjo enotnost in klasične oblike francoske prestolnice. Predsednik Francije G. Pompidou je v zvezi s tem dejal, da je Pariz živo mesto in mora to tudi ostati. Kdor ga hoče spremeniti v “muzej”, mu dela hudo krivico in ovira njegovo rast v bodočnost.
i
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z globoko žalostjo v naših srcih obveščamo naše sorodnike, prijatelje in znance, da je zadet od srčne kapi umrl 9. oktobra 1972. leta naš ljubljeni soprog, oče in očim, stari oče, tast in brat,
Joseph Stražišar
Rojen je bil 9. aprila 1893 v vasi Matena, Ig pri Ljubljani, odkoder je prišel v Ameriko leta 1910.
Pogreb se je vršil 12. oktobra 1972 iz Želetovega pogr. zavoda v cerkev sv. Kristine kjer je pogrebno sv. mašo daroval Father Celesnik. Potem pa smo pokojnika prepeljali na pokopališče All Souls in ga tam položili k večnemu počitku.
Bil je član društva št. 126 SNPJ, št. 32 ZSZ, Kluba Ljubljana in društva upokojencev v Euclidu.
S tem se iskreno zahvalimo Father Čelesniku za molitve v pogrebnem zavodu, pogrebno sv. mašo in za spremstvo na pokopališče. — Toplo se zahvalimo zboru fare sv. Kristine, ki je pod vodstvom organistkinje Mrs. Mary Gerl, pel med sv. mašo žalostinke v slovo umrlemu.
Srčna hvala vsem, ki so pokojnika prišli kropit in članicam pevskega zbora DAWN, ki so pokojnemu zapele žalostinke v pogr. zavodu. — Hvala vsem, ki so se udeležili pogr. sv. maše in vsem, ki so ga spremili na pokopališče. Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremljevalce na pokopališče.
Iskreno se zahvalimo vsem za darovane vence cvetja, vsem. ki so darovali za sv. maše, za dobrodelne namene in za Dom ostarelih na Neff Rd.
Toplo se zahvalimo vnukom pokojnega, ki so nosili njegovo krsto. — Hvala zastopnikom društev, ki jim je pokojnik pripadal za lepo slovo od svojega umrlega sobrata.
Iskrena hvala vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrekli svoje sožalje. — Srčna hvala vsem našim prijateljicam, ki so za pogrebščino darovale, pripravile in pri njej posluževale!
Posebej se prisrčno zahvalimo sorodnikom umrlega, ki so prihiteli iz krajev izven Clevelanda na pogreb in to: Mrs. Rose Stražišar in Mrs. Baleck iz Kanade, ter sin Colonel Alan Grili iz San Antonio v Texasu.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki smo imeli za njih naslove. — Ako kdo take kartice ni prejel, naj nam oprosti in naj s to javno zahvalo sprejme našo globoko hvaležnost.
Hvala osebju Želetovega pogr. zavoda za lepo urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Ljubi soprog, dragi oče in očim, stari oče, tast in brat, počivaj v miru v ameriški zamlji in lahka naj Ti bo njena gruda!
Ljubi soprog, dragi oče in očim, tast in brat, globoko žalujemo za Teboj! Dom je sedaj prazen in otožen, pogrešamo Te vsepovsod! Saj si nam bil tako ljubeznjiv mož, tako skrben, ki si nam vsepovsod pomagal in nas bodril. Zato smo Te vsi iz srca radi imeli. Bil nam boš nepozaben ter se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo vnaših mislih in molitvah!
Žalujoči:
MARY STRAŽIŠAR preje Grili — soproga
JOSEPH JR. in RAYMOND STRAŽIŠAR — sinova
ALMA KRAVOS in LILLIAN TIBYASH — hčerke
VALENTINE, ALAN in LUDWIG GRILL — sinovi 24 vnukov in 3 pravnuki
V starem kraju zapušča brata IVANA in nečake in nečakinje OSTALO SORODSTVO.
Cleveland, O. 16. novembra 1972.
BAZAR - v soboto, 18. novembra,
PRIDITE!!
VSI LEPO VABLJENI
iiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii^^	..............................................................................................................................»in.............................................................................................i...um.............................»m....m.....
I	jesenski dnevi pri sv. vidu	j KOSILO - nedeljo, 19. novembra, |
I	11:30 do 2 popoldne.	|
_	3S	is
v šolski dvorani.	§	Igra Bob Lube orkester	§
1 do 5 popoldne in 7 do 9 zvečer	i	12 do 4 popoldne (vstop prost)	i	s
5	5	...=	2
~amiiiiiniiii»iii»»»»»i»i»»»»»i»»»»i»i»»i»»»i»i»»»»»ii»»»»i»»n»»»i»i»»»»»»»i»»»»»i»»i»i»»»»»i»»»»»»»»»»»imiiimnmiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiimiminmimiiiiinmiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiHiii»iinii»iii»iiiiiiiniiiiiiiii.,iiiiii!iiii!iiiiiiiiii»»iiiini»ii»iiii»i»ii»iiiii»i»iin»ii»i