Leto II,
PoStnlna piaCana o gotoulnl.
Ljubljana, četrtek 10. junija 1920.
Štev. 130.
Cene po poitk
ZBcetoleto . R RT— m pol leta . R ir— za Mrt leta. R ZT— zal ntBSBC. . R r— Za Ljnbljano mestice ?'R Za {mtcRRtac ntcsstos Rtr~
UrBTfnistvo in oprane Hopitarjnun ulica št. R
Ureda. telefon štev. SR
mezita številka 60 vin.
NEODVISEN DUEVNIK Posamezna številka 60 vin.
Krščanska internacionala.
-t t-jufeljana, 10. junija. Iz Rima poročajo p4 j0. ,?c v zmislu želja in izjav sv, očeta edikta XV, začele delati priprave za canje mednarodnega katoliškega kon-cvfa’, ,nai bi se vršil letošnjo jesen. Po-a jc izšla iz vrst italijanske ljudske »M katere tajništvo vodi celo akcijo, 'del , nar°dni katoliški kongres naj iz-terna	akciiski ProŽram katoliške in-
- Cl0nale in zavzame enotno stališče
XI,	in	zavzame	enotno stausce
ene strokovnih organizacij in sindikatov Ka k eV’ Uradnikov in malih posestnikov. kršv °n^rcs nai pošljejo svoje zastopnike Vela3:, P ')ud ske stranke iz vseh malih in
da se
držav tostran in onstran Oceana, vsed 0Snuic enotna fronta katoličanov a0£ea Sv.eta' Katoliška internacionala pa ®ied rUsd\naroc*nth meja, marveč hoče le i* *-°di v imenu krščanske pravičnosti a s°vraštvo, ki ga je zanetila vojna
in organizirati solidarno delo za notranjo in zunanjo obnovo ljudstev in držav.
Ustanovi se centralna pisarna za mednarodno katoliško propagando, ki bo imela tri oddelke za kulturo in lisk, strokovne stvari in politiko.
V katoliški internacionali si morajo bratsko podati roke vsi, ki izpovedujejo krščanskosocialna načela-
To je načrt, ki ga je v listu »Corriere d’ Italia« začrtal posl, Štefan Cavazzoni, ki je že pred vojno vodil akcijo za katoliško internacionalo in bil v ta namen na Dunaju in v Budimpešti, V času, ko svo-bodomiselci vseh smeri sklepajo svoje vrste in se vežejo v mednarodne zveze ali vsaj kartele, čutimo tudi katoličani bolj nego kdaj prej nujno potrebo, da združimo tudi mi svoje moči v hrambo in prospeh katoliških načel.
Krščanstvo hočejo zatreti.
Bredin,t svobodomiselnih čeških narodnih socialistov.
Narodni socialisti, ki se
na Cejaf8’
Pri o.j f?1 nazivljejo češki socialisti, so Sed?;i - volitvah
drartUmr^Za ljudstvo proti oderuštvu m
Saj h ,uulva“ strahovito pogoreli, s ten,	svo!	kredit	izboljšati;	toda ne
Ke sil- a “1 Predlagali pametne in potreb-
'A^Io-žT S0 začck s kulturnim bojem, ločitvi ,S° P°aianski zbornici predlog o BobeaaCC °d države. To bi še ne bila žave re nfSre^a’ ko bi bili cerkev od dr-bodna	tako, da bi bila cerkev svo-
2 njo v oda 0ni hočejo cerkev zatreti in ^dnij86. krščansko versko življenje. Na-čej° nerCl?-ksti. ki tudi na Slovenskem ho-bdkritft šariti, so s tem pokazali svoje Na- PT°bkrščansko lice, iz HiihJ navedemo nekaj značilnih stavkov V (Vefa Predloga! '
™ členu izjavljajo, da privatno 2recer\ )e verskih vaj (molitev zjutraj in ha. Pa^ .e sPada pod omejitev lega zako-šoč >e Javno izvrševanje bo-8matrau la (“aša, blagoslov, verouk) ^orsh. 2a zborovanje. To stoji pod nad-^‘države.
Se (po članu 10. njih predloga) i°ka vrsv na ta način, da se mora po-kdo	.	Pred	uradnikom.	Če	se	hoče
cerkveno naročiti, se sme, a šele
IPo
6
POrolf, *",eno Por°čiti, se sme, a ^ZvrŠil ' Prcd glavarjem. Duhovnik, ki bi " a z n ^|rkven° poroko pred civilno, se
^ea	določa,	da je verouk izklju-
e bodisi kot obvezen, bodisi kot t.
Soli ne sme biti, — Vsi cerkveni
' °®t rwwT omsi kot obvezen, noaisi kov 6 ž Križa ali drugih nabožnih
^fa*ttikiV ne Smc Wti' — Vsi cerkvel" razun nedelj — se odpravijo,
bogoslužja se smejo verniki
/kya društva. Tem društvom sme dr-
nc raora — posoditi cerkve za
doejrf {vi® službe božje. Tako sme država
jatoliske cerkve posoditi za bogo-
5®m. (g 2?ianom judom in svobodomisle-
K Nji v '
** ue sme verskim društvom niče-
Itaiij
", 1
£ »ul5*"*: 10. junija. Odredba italijanska ul* il katero je povišala cene kru-*l'ku}§e , lfe, je vzbudilo med ljudstvom ?“H Se v°g°rčenje in odpor. Po vseh me-e1 Straj!t-rs(kProtestni shodi, demonstracije k m. A. 'j'OVosestavljena vlada, ki se je n° naziia u vda P^lamentu, je istočas-> edsednu^ sv°i odstop. Odstopil je tudi aljevi 'A, P°slanske zbornice Orlando.
‘°k o zvišanju krušnih cen so
sar zapustiti ali darovati. Kdor bi kaj dal, zapleni to država (§ 20.). Najmanj eno četrtino prejemkov mora versko društvo izročiti državi.
K vsaki javni božji službi (maši, pridigi, blagoslovu, verouku) sme država poslati svojega zastopnika-uradnika, ki nastopi, če mu ni kaj všeč.
Doslovno pa moramo navesti § 30. njihovega predloga, ki se glasi:
»Ni dovoljeno postavljati verske znake (križe in podobe) katerekoli cerkve na javnih mestih, na zasebnih ali javnih poslopjih, izvzemši poslopja, ki so izrecno namenjena bogoslužnim namenom, in nagrobnike na pokopališčih,«
Po tem članu ne bi nihče smel okrasiti svoje hiše z razpelom ali svetniško podobo.
Ta predlog so stavili češki narodni socialisti, ki so narodni socializem — ta socialni in delavski nestvor — spravili tudi na Slovensko. Duševni oče tega predloga je znani svobodomislec Bartošek. Sodeloval pa je pri njem bivši in sedanji minister St'iibmy, ki je bil zapleten v zelo umazano zadevo, a je kljub temu zopet postal minister. Svobodomislecev namreč ni nič sram.
K temu predlogu izjavljajo katoliški češki listi: »Ta predlog ne postane nikdar zakon! In če postane, ga ne poslušamo! Država naj zasleduje verižništvo, odstranja draginjo, kaznuje zločince in pospešuje blagostanje! To je njen namen. Države pa, ki bi tako posegala v državljanske pravice krščanskega ljudstva, kakor to hoče svobodomislec Bartošek s privrženci narodnimi socialisti, bi ne priznali!«
Delavstvo slovensko pa naj iz tega spozna, da so narodni socialisti ravno tako prolikrščanski ko socialni demokrati ali komunisti.
Krščansko delavstvo! V krščanske delavske organizacije!	;	.
anska vlada odstopila radi draginje
kruha.
Krščanska družina
narodov.
0 binkoštih je izšla papeževa enciklika »0 krščanski upostavi miru«. Papež naglasa, da jc sedaj, ko je vojna končana in so zasajena drevesa miru, prišel čas, da se izrujejo seme in kali sovraštva, ki ovirajo notranjo spravo med narodi. Namesto lega naj se naseli v vsa srca krščanska ljubezen, ki edina more zajamčili ne-le duševno, ampak tudi gmotno blaginjo posameznikov in narodov. Vpošte.vajoč sedanje izpremenjene časovne razmere je sv, stolica tudi s svoje strani pripravljena, doprinesti'mirovni misli neobhodno potrebno žrtev s tem, da omili pogoje, ki so veljali za katoliške kneze glede oficielnih obiskov v Rimu, odkar se je uničila svetna oblast sv. stolice. S tem se pa sv, stolica nikakor ne odreka svojim nedotakljivim pravicam, marveč smatra svoj sedanji položaj slej ko prej kot abnormalen in ponavlja vse tozadevne proteste svojih prednikov. Obenem z največjim povdarkom zahteva, da se sedaj, ko se je sklenil mir med narodi,_ vrnejo tudi sv. stolici njene pravice in njeno dostojanstvo in odpravi sedanji abnormalni položaj poglavarja Cerkve, vsled katerega iz mnogih razlogov trpe škodo tudi narodi.
Potem poziva papež države, naj pokopljejo vse medsebojno nezaupanje in se sklenejo v eno samo družino narodov, da si tako zagotove na eni strani lastno neodvisnost, na drugi strani pa zavarujejo družabni red in promet. Samo taka združitev narodov bi mogla ljudstva osvoboditi neznosnih vojaških bremen in preprečiti nove strašne vojne. Zanimivo je, da enciklika z nobeno besedo ne omenja famozne »Zveze narodov«, pač pa prihaja z lastno mislijo: cla se narodi združijo v eno samo krščansko družino.
Istočasno je vatikansko uradno glasilo »Osservatore Romano« ob;avilo oiiciel-no noto, y kateri sv. stolica izjavlja, da se papež nikoli ni potezal za to, da bi bi. spretej v Zvezo narodov, ne potom diplomatov ne drugače,
V. M—v.
ukinili.
LDU Rim, 9, junija. {Dun, KU). Listi poročajo iz Napolja, da so pristaniški delavci stopili v stavko.
LDU Milan, 9. junija. (Dun. KU). Kakor javlja »Corriere della Sera«, so nameščenci in delavci rimskih podjetij začeli v torek popoldne stavkati, in sicer v protest proti zvišanju krušnih cen.
V°Z POD STROGO KONTROLO
LDU r dRžave.
, ?istrski ^r.ad’ 9- junija. Na včerajšnji j ,°doče	1 !e	sprejet odlok, da bo
JN ' ki Su *zvozna trgovina pod kon-k, iŠfta ...a ° 'dada naknadno določila. ftr,.°bstaia ruSa Za izvoz bo morala, ako
Pol
izvoz bj
iedelCe,'^.es s^oj dobiček razdeliti med’
aga
. so v vojni trpeli škodo. Ves ln carina bi
se morala plače-
vati edino v dinarskih novčanicah, da se izboljša kurz našega denarja.
KARTEL BELGRAJSK1H TRGOVCEV.
LDU Belgrad, 9. junija. Zadnji padec dinarske novčanice jc izzval kartel trgovcev, ki hočejo vzdržati vrednost franka na višini 200—220 dinarjev za čas dveh do treh meseceo, dokler ne prodajo blaga; ki ga imajo na skladišču,
Umirajoča Rusija.
(Naslednji članek nam je poslal Rus, ki sedaj biva v Ljubljani. Njegov članek j posnet po poročilih francoskih in danskih listov. Ta članek priobčujemo zato, ker je značilno dopolnilo člankov, ki smo jih prinesli po avstrijskem socialdemokratu dr. Bauerju. Diktatura proletariata delavstvu ne do-naša sadov, ki jih delavstvo od njega pričakuje. Draginja v kmetski Rusiji — nam govori več ko vse knjige. — Ur.)
Velika slovanska dežela s 180 milijoni prebivalcev umira. Takega prepričanja so nepristranski opazovalci življenja v Rusiji, kjer gospodarijo boljševilri. Pred kratkim se je vrnil na Francosko časnikar Charles Pettit, ki je preživel v Rusiji 17 dni, in je v poslednih majniških številkah pariškega časnika »Le Petit Parislen« obelodanil svoje vtise. Ker je vsaka nepristranska razjasnitev boljševiškega, režima zelo zanimiva, zato očrtamo v, kratkih potezah .vtise Ch. Pettita.
O bivši ruski prestoli c i Petrograda ])i-še Pettit kot o mestu, ležečem v agoniji. Od prejšnjega prebivalstva, je ostalo v mestu le 25 odstotkov in še teh življenje je strašno; tare jih lakota, revščina, pomanjkanje. Pettit je sam videl na ulicah mnogo ljudi, ki so od lakote padali v nezavest. Število bolnikov od gladnega legarja je ogromno. Okoli Petrograda je veliko novih pokopališč, ki so napolnjena s svežimi grobovi. »Petrograd umira, leži v agoniji« piše Francoz, »Zinovjev, predsednik petro-grajskega. sovjeta, mogočni diktator more mirno spati. Od lakote polumrtvi prebivalci Petrograda ne skale njegovega spanja. Železnica Petrograd—Moskva je edina, po kateri še vozijo vlaki dvakrat, trikrat. na teden in na ta način »vzdržujejo življenje v umirajočem telesu — sedanji Rusiji.*«
Železniške postaje so prazne, kupiti ni mogoče ničesar. Kakor v Petrogradu, tako' vlada tudi v Moskvi strašna lakota. — Hiše stoje po starem, no večina njih' nekdanjih gospodarjev »spi na drugem svetu«. Po ulicah sc vlačijo v prahu umazani, raztrgani ljudje in pohajkujejo brez dela. Nihče ne dela in se ne zanima za nič na svetu. Vsi so v strahu in trepetajo pred špionstvom in vohuni in »se boje brez-šumno izogniti«. Nihče se ne upa povedati svoje mnenje; vsi se boje ne samo kaj pokazati, zamahniti z roko, temveč celo pogledov. Varujejo se razgovorov, pozdravov celo smehljajev v bojazni izdati s tem svoje čuvstva in na ta način samega sebe izpostaviti, kompromitirati.
»Vsa znamenja evropske delavnosti so izginila. Trgovine, prodajalne, gostilne, banke i. dr. so zaprte kakor tudi v Pero-gradu. Boljševiki sovražijo vse zapadne evropske ideje, ne trpe ne vele- ne malo-posestnikov in sploh nobene posestine ne, priznavajo, ne parlamentarizma, ne svobodne trgovine, ne individualne podjetc nosti.
Boljševizmu se gabijo socialisli-parla-montaristi, obenem je pa on tudi največji sovražnik anarhistov, zato ker je on diktatura, opirajoča se na armado, zato ker je on popolno zanikanje osebnosti, individualizma-« — To so doslovno besede. Ch. Pettita, ki jako označujejo »državno« vlast,, katera je zavladala v Rusiji.
Za vohunstvo, propagando in podkup inozemskih časnikov se tratijo gromadue vsoto denarja. Sam Ch. Pettit je bil ves čas pod nadzorstvom špijonov; —■ začetkoma je za njim pazila čedna židovka, potem pa neki špijon neznano kakšne narodnosti. Kakor trdi Ch. Pettit, so Židje povsodi na. prvem mestu. Propagando med kmeti, ki nikakor nočejo razumeti komunizma, je pripeljala k temu, da sejejo kmetje zdaj samo toliko, kolikor potrebujejo zase, devet desetin polja pa leži neobdelanih, a zt izboljšanje kmetijstva se nobeden že zato ne briga, ker ne more šteti zemljo za svojo last,
Zakonov ni, zamenjali so jih za dekrete, katerih pa izven stolice ne izpolnjujejo, zato ker vsak predsednik sovjeta dela, kar se mu zljubi. V Petrogradu vlada samodržavno Zinovjev, v drugih mestih pa zopet drugi-
Pravosodje se zdaj vrši nenavadno enostavno. Zagovornikov ni, obsodbe se ne razglašajo. Po obsodbi obsojenca obsodijo, a čez nekaj časa ga že odpeljejo k mestu smrti, ali ga pa kar v zaporu ustrelijo. Kakor je priznal komisar zunanjih del C.ičo-rin, so boljševiki oficielno ustrelili in obesili devet tisoč ljudi. Ch. Pettit pa trdi, da je k temu uradnemu številu treba prišteti še vse te mnogoštevilne žrtve, katere sc boljševiki ubili kar na mestu zalivata, brez vsakih oficielnih formelnosti, in njih imena katerih ve edino Bog.
»Boljševizem predstavlja, piše Ch.. Pettit, pod navidezno diktaturo proletariata istinito diktaturo manjšine, katera se pa cinično opira na armado.«
Naj še navedemo besede Vuliera, ki se je tudi nedavno vrnil iz Rusije na Dansko. On jdše v kopenlingenskem »Socialdemo-kraten«: Sovjetski voditelji so ljudje nenavadno energični in sposobni, toda njihov režim je režim surovega uasilja, na katerem je osnovan ves sistem. Položaj v deželi postaja dan na dan hujši. Ne vem če dela vsega skupaj pet, odstotkov ruske obrti, čeprav so na papirju, v obračunih navedena velika števila. — Ko smo zapustili Moskvo, so bile lam takšne cene: funt (2'/-' funta = 1 kg) kruha -- 300 rabljev, funt surovega masla — 3300 rubljev, funt riža — 1500 rbljev, 1 par nogavic — 2000 rubljev, galoše — 8000 rubljev, čevlji
— 25.000 rubljev, funt mila — 3000 rubljev.
— Voda je v vodovodu redkokdaj. Na pokopališču so v pravem pomenu besede cela skladišča nepokopanih trupelj, kar ni nikakor mogoče izkopati dovolj jam. Pokopavajo brez krst Ruska mesta, naravnost povedano, počasi izumirajo.«
To je neolepšana, gola resnica o Ru* siji. K temu ne pristavimo ničesar.
Sfran 2
»Ve&ntnf Hsf« 3n«. S5. ftinlfa i^26.
Štev. 130.
—Mita
Na Vrbsko jezero!
Na Koroškem, kjer se odloča usoda
tamošnjega ljudstva, kjer se v zadnjih trepljajih bije še nemški imperializem z narodom, ki stresa verige, ki vstaja v svobodo — je tekla zibel j slovenstva in jugoslovanstva. V teh odločilnih dneh morajo biti naša srca za brate onstran Karavank, ea nje, ki so nemško valpetstvo čutili naj-bridkeje — ravno mi, krščanski delavci, ki nas vodi ljubezen do najmanjših in naj-zatiranejših. Mi vemo, da je ta zemlja naša, mi vemo, da so naše krasne te doline, obdane z divnimi planinami, odičene s sinjimi jezeri — da odmeva tod tožna pesem koroških Slovencev: »... zdaj nič več pel ne bom; saj nič več moj dragi, ljubi dom!«
—	pesem, ki je izraz bolne, umirajoče duše najzatiranejšega dela našega naroda.
Pohitimo k njim! Zakličimo jim v po-tnladnem kipenju: mi vstajamo!...
* * +
Tisoči delavskega slovenskega ljudstva 1)0 d o v nedeljo zbrani ob Vrbskem jezeru pred vrati Celovca. Koroško slovensko delavstvo bo ta dan obnovilo zveze bratstva in zvestobe z delavstvom ostalih delov Slovenije.
To bo dan organiziranega krščanskega delavnega ljudstva, ki proglaša na zgodovinskih tleh svoje domovine: boj za pravico naroda, za pravico dela: boj zoper krivice in izkoriščanje v vsakem oziru!
Koroško delavstvo iz Roža bo prihitelo v velikih množicah ta naš dan v Ve-trinj in na Vrbsko jezero; ostalo delavstvo Koroške se udeleži po svojih večjih zastopstvih.
Na veselo svidenje!
V	VEDNOST ZAUPNIKOM IN UDELE-ŽENCEM.
Vozni red posebnega vlaka bo, kakor smo izvedeli danes, sledeči:
Dne 13. t. m. odide posebni vlak ob
i.	ari 28 minot iz Ljubljane glavni kolodvor.
Vozni red: Vižmarje 4.45, Medvode 4.55, Škofja Loka 5.09, Kranj 5.30, Podnart-Kro-pa 5.54, Radovljica 6.12, Lesce 6.21, Žirovnica 6.32, Javornik 6.41, Jesenice 8 58, Pod-roščlca 7.31, Podgorje 7.41, Bistrica v Rožu 7.54, Št. Janž 7,59, Svetnavas 8.06, Žihpolje 8.12, Veirinj — dohod 8.32
Odhod ob 8. uri zvečer.
Na dragih postajah vlak ne sloji.
Voznina je polovična in razpošlje JSZ iz Ljubljane legitimacije, ki veljajo kot vozni listki. Te legitimacije treba pri postajni blagajni žigosati ter na blagajni vplačati polovično voznino. V krajih, kjer bo več udeležencev, naj napravi to zaupnik za vse! Voznina iz Ljubljano znaša 29 K in prosimo vse, ki so že vplačali, da doplačajo 4 K in vrnejo legitimacije, ker jih mora postajna blagajna še žigosati.
Spored tabora. V Vetrinju je ob 9. ari Sv, maša na prostem,
Nato
delavski tabor,
ki se ga vdeleže koroške skupine m .loža korporativno, one iz mežiške doline po odposlanstvih.
Po taboru skupen odhod na Majemik ob Vrbskem jezeru, kjer bo veselica z godbami, petjem {sodeluje P. Z, »Ljubljana«) in prosto zabavo.
Skupen odhod iz Majemika ob 7. uri zvečer.
Slovenski posebno vi, koroški delavci, pridite v obilnem številu!
Jugoslov, Strok. Zveza v Ljubljani,
Skupinam, ki so že del denarja za voznino vposlale v Ljubljano, se isti vrne, ker vplačajo voznino na svojih postajnih blagajnah,
«	*	m
Delavci*Orli, ki gredo na Vrbsko jezero, se udeleže izleta v civilni obleki z orlovskim znakom. Bog živi! — Orlovska zveza.
A- K,;
V	verigah.
V	nekem kraljestvu je živel običaj, da kralj ni smel preklicati nobene postave. Naj je bila postava še tako zmotna in mogle so se pokazati velikanske hibe v njej, kralj je ni smel in mogel več popraviti. Zgodilo sc je, da je dal nekoč vladar v tisti državi zelo krivično in nasilno postavo. Ukazal je na predlog hudobnih podpihovalcev, da morajo pomoriti ujete delavne ljudi, katerih je bilo nad en milijon, v enem dnevu. Velikanski vik in krik je nastal vsled tega med obsojenim in izdanim ljudstvom radi tolike pogibelji. »Kaj smo storili«, so vili roke, in glejte, kralj je sprevidel neumnost, ki jo je napravil. Rad bi popravil, preklical, pa ni smel. Najhujša postava je bila nad njim, da ni smel preklicati ničesar, kar je rekel. Misli, misli in izmisli. Izda še eno postavo. Prva je velevala biričem: »Morite!« — Druga nova je velevala: »Obsojenci, branite se! Orožje je na razpolago!« Določeni dan so prišli biriči, da bi morili, a obsojencev je bilo več in bili so oboroženi. Radi ali neradi so morali beriči pobegniti pred obsojenci.
Jasno je, da je ta perzijski kralj Ahas-ver liberalizem- Ko je bil izdal hudobno postavo — svobodo nasilja, izkoriščanja, davljenja, je v imenu svobode ni smel in ni mogel več preklicati, Vsi odvisni, vsi brezpravni so bili s tem obsojeni v smrt. Zaječalo je in zastokalo obupno vse delavno ljudstvo. Kraljevi biriči — liberalni izkoriščevalci, oderuhi, birokrati so se z veliko vnemo lotili svojega posla. Kralj sam je iz-previdel, da pride na ta način vsa država na boben, a svojim biričem prepovedati ukaza ni več smel. Njegovemu obupu so prišli podložniki sami na pomoč. Začeli so se braniti. Liberalizem jim v imenu svobode tega ni mogel braniti, kakor biričem nasilje ne. Molče je moral privoliti v obrambno postavo sužnjev. Sužnji so se res zbrali, organizirali in oborožili s socialnimi mislimi in kmalu so postali močnejši ko biriči. Marsikak birič je prišel ob svoj plen in marsikteri izgubil tudi glavo. Drugi pa so z več ali manj razbitimi bulicami, nekateri brez ušes, bežali h kralju liberalizmu in kričali:	»Zakaj pustiš tako
anarhijo v svojem kraljestvu? Ali nas nisi ti poslal ubijat? Zakaj nas torej tako sramotno odpode in ranijo povrh ti pasji sužnji, namesto, da bi se zavedali, da smo mi njihovi gospodarji?« Vpitje je bilo veliko. No kralje je zmignil z ramami, hoteč reči: »Pomagati Vam ne morem,«
Zgodilo se pa je, da so se oboji biriči in bivši obsojenci naveličali takega kralja-Rekli so: »Nič več ne maramo vladarja, ki povzroča tako zmedo in daje take neumne ukaze in ne brani nikogar, naj mu je kdo zvest ali ne. To je smešen kralj in popolen slabič ta liberalizem.« — No najbolj prefrigani biriči in najbolj bistri kolovodje bivšega obsojenega delavstva so se domenili rekoč: «Najprej moramo razjarjeno in razsrjeno delavsko ljudstvo pomiriti. Navadilo se je klanja in bogve, kaj nas čaka pri teh zverinah. Storimo tako in recimo mu: »Vi ljudje, vi obsojenci, mi smo pravzaprav eno zoper kralja. Pobijmo ga in vse
njegovo kraljestvo razdelimo! Mi smo socialdemokrati! In vse ljudstvo je zavpilo: »Mi smo socialdemokrati! Živel naš socializem! Socializem naj vlada!«
V	smrtnem strahu je pobegnil kralj liberalizem z dolgimi nogami v gorovje in trebuh mu je uplahnil. Dve tretjini njegovega kraljestva so socializirali, Obupan je zrl z mrkih gora, kako bašejo in plenijo njegove zaklade. Naenkrat pa začuje doli po ravnem polju divjo kletev in grožnje, Kaj je? Kaj se je zgodilo? Nekdanje obsojeno in, tlačeno ljudstvo je spoznalo, da ga je tudi novi vladar socializem prevaril. Vse zaklade liberalnega kraljestva so vtaknili v žep pravzaprav le nekdanji biriči in njihovi kolovodje, ljudstvo pa je zaman odpiralo usta, da bi mu kaj novi kralj rdeči socializem vanja vrgel. Zato se je začula med podložniki socialističnega kraljestva divja kletev in pridušanje in grozeče besede: »Te socialistične hudiče je treba vse pobiti. Ali se nismo domenili, da bomo delili?«
Stresli so se tolsti pasovi socialističnih krotilcev bestialnega ljudstva. Videli so, da vihar med ljudstvom narašča in da se okovane pesti vedno bolj bližajo. Zbrali so se najbolj prebrisani med njimi in dejali: »Nekaj naših moramo žrtvovati. Mi recimo: Tudi mi obsojamo tak socializem, tak polovičarski socialni sistem. Ogabni zastopniki njegovi zaslužijo vešala.« — Ponoči so se utihotapili iz socialističnega tabora in se potopili med uporno ljudstvo. Govorili so mu: »Ti božansko ljudstvo, si strašno osleparjeno. Ti socialistični predstavniki so vse požrli. Tebi niso nič dali. S kapitalisti so se objeli, z izvoznicami obogateli, socialno republiko izdali. Vsi še danes trpimo pod draginjo, nagoto, pomanjkanjem blaga. Smrt jim! Mi ne maramo take socializacije, da bi samo država, to se pravi, socialistični ministri, vse imeli, Mi smo komunisti. Vse mora biti skupno. Smrt socialistom. Živel komunizem!«
Vse uporno ljudstvo je zmagoslavno ponovilo zadnje vsklike, navalilo navdušeno na socialistični tabor in začul si v gluho noč jadne klice nesrečnih socialističnih poglavarjev, ki se niso o pravem času iz-premenili v komuniste. Bivši socialistični minister je izgubil očala in neusmiljene brce so ga zadevale. Ko je solnce razgnalo socialistično noč, so s holma doli novi komunistični vladarji nagovorili ljudstvo. Sedaj da so v zares blaženih komunističnih časih. Vse je skupno ko zrak in voda. Da pa ne bo nihče več po svoje »socializiral« in »komuniziral«, zato razglašajo temeljno postavo v državi, po kateri se vije »Rdeči pravor«, — kjer se je nedavno košatil »Naprej« — in ta postava je »diktatura pro-letarijata«, Ta diktatura ima vesoljno in absolutno pravico, izrezati jezik vsakemu državljanu, ki bi drznil le črhniti zoper njeno neomejeno oblast. Vse navdušeno je komunistično ljudstvo pritrdilo: »Tako je! Živela diktatura proletarijata!«
Novi diktatorji pa so zelo spretno upostavili svojo diktaturo proletarijata. Rdeča armada, brušena varuhinja diktature in njena izvrševateljica, je bila zelo spretno izvežbana in razpostavljena po vseh postavah previdnosti. Po vsej državi si mogel opažati državljane z izrezanimi jeziki. Vsi časopisi so bili enodušno v rokah diktature. Po deset in deset delavcev je gnal po en gardist na delo. Stopali so molče, saj črhniti zoper diktaturo in izgubiti jezik ter lahko še glavo, ni malenkost. —• Diktatorji so preizkušali njih komunistično zvestobo in jim naložili deseturno, dvanajsturno, štirinajsturno delo. No ukle-njen suženj se ne zoperstavlja, zlasti ko ga pičla prežganka le slabo drži pri življenju. Prevarano, nesrečno ljudstvo je izprevide-
lo v svoji duši, da mu komunizem niti na manjše brambe ne dovoljuje, ampak « rati mora z odrezanim jezikom. _
Kje je rešitev? Na eni strani se i® šal glas in svetloba je bila videti tam • Gardisti so mašili vse špranje, da slišal glas, in diktatorji so veleli znosi i plahte in zakriti svetlobo, da bi ne F, drli žarki do delavskega ljudstva, La Glas je postajal silnejši in žar luci močan, da so omahnili vsi napori a ' Delavsko ljudstvo se je vzradostuo, . tor jem pa so se spačili obrazi. Na o ^ se je pokazalo znamenje krščanstva križ — v svetlem blesku krščan;s‘tc8^ ^ ziranja. Vse ljudstvo je osuplo, z zan?., ponovilo: »V njem, v Kristusu je p
V	nikomur drugemu. On naj vlada!«
PolItKn« novi«*
'+ Judovski socialnemokrat Pr°!j svetejšemu zakramentu. Na Prfz?!, s0. Rešnjega Telesa je glasilo avstrijski cialdemokratov »Arbeiterzeitung«, . vodi nemški jud Austerlitz na najP0"^--način napadlo katoliški zakrament sv . Rešnjega Telesa. V številki od 3. še: »Danes slavi rimska cerkcv najsi)a)^ ši praznik, spremenitev hostije v Gosp vo telo. Hostija je kruh, ki je prišel bes. Ni lahko reči, koliko ljudem ic ^ všeč to življenje, ki smo nanj obsojen,^ si žele celo nebeškega kruha, ki j1® • gotavlja večno življenje. Kdor mina ^ manj enega milijona v pravilno již9 ^ bankovcih, tega bi svarili pred večni® Ijenjem. Pravzaprav se danes pr°s . flC nekaj, kar človeštvu, ki so mu odffletl^ le skromne racije, ne more vzbujati nega poželjenja,« Tako socalidefflO""^ judovski voditelj, ki sam sedi na n0
Piše o najsvetejšem zakramentu nase ri tem pa je med delavstvom š®? dovolj voličkov, ki verujejo s0Cia jvaf<, kraški frazi, da je »vera zasebna s ^ Delavstvo, ki si še pri socialdenioB^ ^ spreglej! Dunajsko delavsko ljudstvo 1 ,jfl ta brezbožen in ostuden napad s tem, da se je procesij sv. Rešnjega ^ sa udeležilo v takem številu, kaor ze ga leta ne.
-f- Občinski volilni red za
Siote#;
ki je bil 8. t. m. razglašen in je s tej» pil v veljavo, smo v izvlečku priobčuj raj. V veliko jezo liberalcev, soc""
sto-
kratov in komunistov bodo volile tl* ^jo, ske. To je za te ljudi hud poper, da so za enakopravnost žena, a ® ijgli« proti enakopravnosti. Socialisti so ko so kapitalisti hoteli dati volilno co le premožnim in inteligentnim z ctsk® s čemur so izključili delavke ’n/'^,.aci!a žene. Sedaj, ko je krščanska orJ“"
pripomogla delavskim ženam do poj’1 se pravic, so seveda zelo nevoljni. boje. Volitve se smejo vršiti le ob B®0 in praznikih!	*
4- Volilni zakon v parlamenti1’ ^
za volilni zakon v narodnem pr°£o- J* žtvu je v seji D. t. m. režil svoje (i .teVilo
Paleček
nemškega in madjarskega pr določitvi mandatov za posamezna^
jo stavil predlog, naj s<j ,vapr> a, in madjarskesa prebiva*6
ne upošteva, s čimer bi bili Nem« pr0tf djari od volilne pravice izključim-tem upredlogu so se izjavile stranke. Protič je rekel, da mora	^,0o
še preje razpravljati vlada. Volil®1.^#)® pride pred parlament v soboto. P*1	s®
se ostrih razprav in ni verjetno,	j®
zakon rešil šo ta mesec. Ministrski	.	ja
razpravljal o novemu predlogu, k1 tem, da dobi volilni zakon nov cl0j,’o i0‘ som katerega naj se konstituanta,
LISTEK.
Maksim Gorki:
V	Amerik..
(MESTO ŽOLTEGA DIABOLA.)
VIL
Na motnem, s sajami zastrtem nebu Ugaša dan. Ogromna poslopja postajajo mračna, otožna. Tu in tam se zasvetijo luči in bleste kakor žolte oči bajnih zveri, katere vso noč čujejo nad mrtvim bogastvom teh grobnic.
Ljudje so dokončali dnevne posle in ne misleč o tem, čemu so jih opravljali, so li zanje potrebni, hite v svoja stanovanja spat, Trotoarji so zaliti s temnimi potoki človeških teles, Vsi enako so pokriti s črnimi, okroglimi klobuki, iz vseh oči strmi utrujenost in otrplost duše. Delo je končano, s tem so tudi misli prenehale. Vsi mislijo le za gospodarjaf o sebi misliti nimajo kaj, in če je delo — potem je tudi kruh in kaka skromna zabava, drugega pa človek ne potrebuje v mestu Žoltega Diabola.
Ljudje gredo k svojim posteljam, k svojim ženam, k svojini možem in v dušečih sobah se bodo ponoči polni in mastni od
potu, poljubovali, da bi se za mesto rodila nova, sveža hrana ,..
Gredo... Ni slišati smeha, ne veselega govora, na ustnicah ne blesti radost. Na izmučenih licih, na bledih ustnicah leži nemo pričakovanje, ugledati nekaj neznanega, zaslišati nekaj novega.
Avtomobili ropočejo, biči pokajo, neprestano drdrajo električni vozovi, grme vagoni. Od nekod se čujejo glasovi godbe.
Dečki z rezkim glasom kličejo naslove dnevnikov. Vsakdanji glas lajne in. lo vpitje se zlivata v žalobno-smešnem objemu morilca in sejmarskega glumača -.,
Brez volje gredo mali, črni ljudje, kot bi se valilo po hribu kamenje ,,.
Zmeraj večje in večje število rumenih luči se prižiga — cele stene odsevajo žareče besede o pivu, o milu, o novih britvah, klobukih, cigarah, o glediščih. Gro-hot železa, ki ga gonijo po vseh ulicah udarci zlata, ne poneha. Sedaj, ko povsod sveti ogenj, je ta ropot, to neprenehajoče vpitje še značilnejŠe, dobiva še večji smisel, Še bolj težko silo.
Iz hišnih sten, raz verande, raz okna restavracij — se razliva bleščeča svetloba izplavljenega zlata. Predrzno in režeče se ponosno preliva povsod in reže v oči, kazi lica s svojim hladnim bleskom, Njeno pretkano prelivanje je polno /'avisti, polno ostre požrešnosti, izvabiti liudi pičle
prihranke vsakdanjega zaslužka — svoja namigavanja preoblikuje v ognjene besede in s temi besedami molče zove delavce k cenemu razvedrilu, nudi jim udobnost.,,
Strašno veliko je ognja v tem mestu. Od začetka se ti zdi to krasno, ti ugaja, le vzpodbuja, te veseli. Ogenj — svoboden element, prekrasni sin solnca, njegovo ponosno dete. Kadar se bujno razcvete —-njegovi cveti trepečejo in žive lepše kot vsi drugi cvetovi na zemlji. Solnce čisti življenje, more uničiti vse, kar je staro, umrlo in blatno.
Toda če dolgo gledaš v ogenj v tem mestu — na ogenj, ki je stisnjen v prozorne ječe iz stekla, ko uvidiš, kako mrtev in dolgočasen je njegov blesk, tedaj razumeš, da je tukaj kakor vse drugo tudi ogenj — zasužnjen. On služi Zlatu, zaradi Zlata je vražje oddaljen od človeka...
Kot vse — železo, kamen, drevje — je tudi ogenj zaklet proti človeku, katerega slepi in kliče:
— Pridi sem! —•
In priganja ga:
— Oddaj svoj denar?!.,,
Ljudje se odzivajo temu klicu, kupujejo nepotrebno navlako, gledajo igre, ki jih omamljajo in opijanjeni gredo molče domov v svoja stanovanja.
Zdi se ti, da se tam v sredini mesta vrti s sladko vabečim glasom in z .velikp
Ijivejše, njegova hitrost narašča, nejše se razlegajo zmagoslavni -i'-1 ..jj jjn*
A k*terr
hitrostjo ogromna gruča Zlata, oQ cel1 leti prah po vseh ulicah in dan love, iščejo in spravljajo. In k aSpf0^ ne večer, se začne vrteti gruča v n Jji no smer, povzročujoč ognjeno VI jzVab*!* vabi k sebi ljudi, hoteč od njih j0v»b; zlati prah, katerega so Čez dan^ ^ vieIt Oni dajo zmeraj več nazaj, kako* in drugi dan se gruča zlata vrti s 0goC' ^— t*x—i —rašca,
■ fc0!ikkli»
za, njegovega sužnja m vseh sn, zasužnjene,	lcakot.
Požrešneje, še bolj 0^a^frn^j ^ včeraj sesa kri in mozeg teh lJu 'e9jU se ta izžeta kri, ta mozeg 'zPrf'ta V hladno, rumeno kovino. Gruča z , ^ ) srce celega mesta. V njegovem vse življenje, v njegovem objem zmisel,	v it®’
Zato kopljejo ljudje	noč in	vd^,
lji, kujejo železo,	zidajo	poslopJ	> j zPo)
vajo tovarniški dim, srkajo s sv ti«?
nimi telesi smrad strupenega* žjvjjen!
zraka, zato prodajajo oni svoja
vo
In to umazano delo uspaVl o0st*ia' življenjsko silo, njih duše,	0j
gibčno orodje v rokah tega ’	^ pl
bola in z rudo, iz katere dan n Revijo zlato, izmozgavajo i samek
(Konec.\
štev. 13G,
feVečem! Esi« 3ne '10. junija T92&
Stran 3
lame de*°’ Pr6ustroji v reden par-
. T Zs vrnitev jugoslovanskih vojnih
le mkov. Vojni minister je odgovoril te i na svoječasno interpelacijo dr. Hoh-leca glede naših vojnih ujetnikov, ki se e naha ai° v Italiji in Rusiji. Po ministro-.i P°°atkih je tačas v Italiji še 300 jugo-vankih ujetnikov, ki se v najkrajšem ča-1 i vr^ej0 v domovino; 119 ujetnikov je bonih11 i1! Se vrnei°. ^o okrevajo; 10 ujet-. v°T’ ki so v Palermu, je izjavilo, da se i„ 76,j v.eč vrniti v domovino. Iz Rusije se u: fa.,n!1 ^as vrnilo 2221 jugoslovanskih nOoi Dv‘. Gotovo število ujetnikov je še boli«0 o ^Eh delih Rusije, ki so v rokah (ran; ai ’ ;drugi so razkropljeni na vse V0.VTa drzava je poslala v Rusijo dve drža t l'	ki	zbirata jugoslovanske
** ® Pk pošiljata v domovino,
štraiU	Ker	so socialisti s svojim
s tpm0nl 0 ™enitno pogoreli, so prišli staŠiV. ° Vfs	pri	svojih lastnih pri-
venda' P° 110 Pri železničarjih. Da bi teh veseliF nC	so	Pričeli prirejati razne
tn0 jCe’, ?a.. atere delajo judovsko rekla-seli' j jili zopet pridobili. Takšno ve-ru. Z- S° na Tel°vo v Križevem dvo-vesel? n >0 jun. pa je priredilo enako Teklam°' Z v, katero so delali velikansko ceV(< j'' društvo trgovskih nastavljen-TO^jo 0 aruštvo je v zadnjem času spre-je js^0 jV^oliko le svoje ime, drugače pa pridruži1 Se ic Pred par meseci oficijelno z°rilo -1 °' $"Cl dem' £Iranki in ki je upri-cev v	štraik	trgovskih nastavljen-
°<1 de” ,anboru "‘n ki je bilo pred kratkim tej I2 110 .'dade v Ljubljani razpuščeno. rat0ln Tnga”i2aciii. ki deluje pod protekto-begom .ar'o°rskih rdečih voditeljev (pred lisch) S"|C duaevni vodja znani Wal-ci, •JČ yC 2 . raio trg. nastavljenci in vajen* noma v2®a)ai°> zlasti slednje, seve popol-cialistig nemskem ter brezverskem in so-cel0 j, em duhu. Nameravali so imeti 8voj0 b°inCCrt v Parku, da bi si napolnili mo, U a^a;n° za svojo agitacijo proti vse-ZaprosiV ?e	v soc- dem, rog, ter so
nem m :ozadevnega dovoljenja pri mest-eoortia a^,sf--atu. To pa je mestni sosvet P°dpir-r° od'-lonil — ker vendar ne more aSitaci protinarodne in protidržavne marikje,i tembolj pa se moramo čuditi junija o- * Straži«, ki v številki z dne 4. Posehj, ‘na®a °kEc za to veselico in še ditVe p Va^l tudi med novicami za prireže J. osPodom okrog mariborske »Stra-4elaVc;P®rQčaj° mariborski krščansko soc. nizacijp kiSe nai raie za kršč. del. orga-Jiaša mu0 i P^riga, ne pa da še celo priden je ...'n vabila organizacij kojih na-uničiti kršč. delavske organizacije! Končni uspeh volitev v Nemčiji.
Zlvv '1	____-	.jv.......
“Ocialn- j60 Poslancev. Dobili so: Večinski
bodp*h ]e bilo vsega 25,119.067 glasov ter ni zborei?}a^eiri štel bodoči nemški držav-®Ocialn- j P°®iancev. Dobili so: Večinski mand;J m°krati 5,521.157 glasov in 110 jih ime °V,iv ^danji narodni skupščini so ti 4,čocw,;~3)i neodvisni socialni demokra-22)j	glasov	in	85 mandatov (preje
3,638^2 j^Lcnaciorialna ljudska stranka Uemgj. .glasov in 65 mandatov (preje 42); «1 m , 1,ud. stranka 3,456.131 glasov in ^tska 0V (Preje 21); nemška derno-Uiatidat str£nka 2,152.509 glasov in 45 438,i990 v (preje 75); komunistična stranka
glasov in 2 mandata; bavarska
trum ,a ,zveza je dobila 4 mandate, Cen-Ui 88 n !e imel v sedanji narodni skupšči-
Q	1	^	V	vioti.i.Ji  -*■—	-	-J.
n»i, ^Tcslancev, je dobil skupaj s skupina-teri^i S° Se bde iz njega izločile in s ka-veže svetovno naziranje, Cejitr ’ glasov in 93 mandatov, in sicer: krščan^K 3'^00.800 glasov in 67 mandatov, iludska .?^ederali&ličua lista:	bavarska
ka 1 2if(fanka in krščanska ljudska stran-in 21 mandatov, nem-jo S ^'^eranska stranka 318.104 glasove *t°č andat°v. Na Bavarskem, kjer so se dobiU Vršile deželnozborske volitve, je • Var£ka ljudska stranka 106.266 aem J111 bo najmočnejša stranka v dežel-2a silo °rU’ 3'ako je dobila Bavarska vsaj z°Pet svoje pravo: katoliško lice.
*r *
*ko votu mednarodni konges za žen« <enevi p° Pravico se je 6. t. m. sešel v ^dnjert Etični položaj ženstva se je od Vrm v°p e?.ak?ga kongresa, ki se je 1. 1913 W s Budimpešti, znatno izpremenil. Ta-ngre v!ade in dnevni listi zanimali za ,s bolj jz uljudnosti, kateri tod in ?vet \ ITl;mjkalo sarkazma. Tedaj se je kitni e/abaval ali ogorčeval nad angleš-tih 0,tragetkmi, po evropskih parlamen-° ZeHsjf‘VZem®^ skandinavske dežele — se uli 1 volilni pravici sploh ni govorilo aa Sc (e preko tega vprašanja prehajalo in šV!®Vru red. A danes? Razen Francije sbani j f° vse druge države priznale žen-dale D ^vl;ansko polnopravnost in jim ^eit>u k	Pravice, Zato namen letoš-
Ui veg aresu za žensko volilno pravico Ugotov;?roPa£anda kakor preje, ampak 1 del0 GV naivišje misije ženstva v politi-v^di. ^ Za trajen mir in bratstvo med na-ev Na kongresu so topot zastopane kižj^ £c'Oske in ameriške države, dalje 'n kgipei y a’ Indija, Japonska, Palestina ba kon,- vlade vseh civiliziranih držav so 51 poslale svoje zastopnike. Kdo 'ugoslpvansko. ženstvo in belgraj-
sko vlado, nam ni mano. Kolikor pa poznamo razmere, bodo to zastopnice ali zastopniki iz demokratskih vrst Ti bodo na kongresu lahko poročali, da so tudi v enem delu Jugoslavije — Sloveniji dobile žene pravkar volilno pravico za občine, in to po prizadevanju »nazadnjaške ljudske stranke — proti volji in intrigam demokratske stranke. Povedo naj, da imamo sedaj v Jugoslaviji na dnevnem redu tudi volilni red v konstituanto in da se »reakcionarni« Jugoslovanski klub tudi tu odločno poteza za žensko volilno pravico, da pa »napredna« Demokratska zajednica noče o tem ničesar slišati
Dnevne novice«
— Prestolonaslednik pride v Ljubljano.
Iz Belgrada poročajo, da pride prestolonaslednik še meseca junija v Ljubljano, in sicer okolu 25. junija. Spremljala ga bos+a ministra dr. Korošec in dr. Kukovec. Istočasno obišče prestolonaslednik tudi Zagreb, kjer ga bosta spremljala ministra Drinkovič in Trifkovič. Prestolonaslednika bo najbrže spremljal tudi ministrsk! predsednik dr. Vesnič.
— Maribor, Med novoimenovanimi člani mestnega sosveta sta tudi dva zastopnika delavstva, in sicer tov. Veronik Franjo in Krepek Anton, oba člana in odbornika mariborske skupine J. S. Z. ,
— Tržič. Odposlanstvo tukajšnje skupine jugoslovanske strokovne organizacije, obstoječe iz predsednika Slopar, tajnika Kogoj in odbornika Rogelj se je zglasilo v soboto 5, t. m. pri g. dr. Tekavčiču, kot namestniku okrajnega glavarja v zadevi sladkorja. Delavstvo izven Tržiču n. pr, eno iz bližnje papirnice je dobilo manjšo količino kot delavstvo v trgu in enako kot kmečko prebivalstvo, ki ima na razpolago mleko in zabelo. Gospod komisar je pripo-znal opravičeno ogorčenje delavstva in obljubil, da bo poskrbel, da dobi kmalu zopet sladkorja za delavce. Upajmo, da ne bo ostalo samo pri obljubi.
— Tržič. Jugoslovanska strokovna zveza v Tržiču priredi v nedeljo 13, t. m. v Našem Domu igro »Cigani« v prid svoji domači blagajni. Pričetek ob 8. uri. Pričakujemo, da nas bodo posetili vsi naši prijatelji. —• Orlovskega tabora v Mariboru se udeleži naša skupina po odposlanstvu,
— Državna posredovalnica za delo. Pri vseh. podružnicah Državnih posredovalnic za delo (v Ljubljani, Mariboru in Ptuju) jo iskalo v preteklem tednu od 31. maja do 6. junija 1920 dela 195 moških in 79 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 95 moških in 63 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 154. Promet od 1. januarja 6. junija 1920 izkazuje 12-872 strank in sicer 5223 delodajalcev in 7649 delojemalcev. Posredovanj se jo izvršilo v tem času 336S. Dela iščejo: Dninarji in dninarice (110), pisarniške moči (104), trgovskih sotruduikov in so-trudnic (103), natakarji in natakarice, služkinje in kuharice, čipkarice, slamni-karice, predice, ključavničarji, žičarji itd.
V	delo se sprejmejo: Kuharice, služkinje, gozdni delavci, hlapci, dekle, poljski delavci in delavke, mizarji, dninarji in dninarice, rudarji, zidarji, pletarji, tesarji itd.
— Grozen umor. Dne 28. m. m. so našli na Dunaju v gnoju truplo kočijaža Karla Jurende. Dognalo se je, da je bil Juren-da napaden in ubit, konji so bili prodani mesarju. Ubil ga je Franc Feldrill, ki. je pobegnil in ima tudi napačni potni list na ime Johann Lorenz, ki je po umoru na Dunaju vlomil v Budimpešti pri vdovi Fonde-sy in ukradel dragocenosti v vrednosti 500,000 kron.
— Tatvina gonilnih jermenov, V papirnici v Goričah je bilo 2. t. m. vlomljeno. Zločinci so odnesli dva 15 m dolga in 17 cm široka in 10 mm debela gonilna jermena, nova, rmene barve.
— Baron Apfaltrern okraden. Baron Rudolfu Apfaltremu v Špitaliču sta bili ukradeni od kočije 2 svetilki in zastvomo usnje v vrednosti 500 kron.
— Vlom v Božakovem. Dne 4. t. m. je bilo vlomljeno v stanovanje Marije Nemanič v Božakovem, Tatovi so odnesli razno blago v vrednosti 9000 kron.
— Valute dne 9. junija na zagrebški borzi: 1 dolar 84 k 50 vin.; 100 avstrijskih kron 54 k 50 vin.; 100 levov 170 k; 100 češkoslovaških kron 230 k; 1 angleški funt 350 k; 100 francoskih frankov 700 k; 1 na-poleondor 325 k; 100 nemških mark 260 k; 100 lejev 210 k; 100 italijanskih lir 580 kron.
8Jato9«n»»r*
Ij Pri nunah v Ljubljani bo od petka
naprej v osmini presv. Srca Jezusovega vsak večer ob 8. uri govor o p;:edmetu: »Naše moderne potrebe in češčenje presv. Srca«. Govori p. Ramšak S. J.
Ij Sestanek igralcev Ljudskega odra, posebno vseh onih, ki so igrali pri ku Andrejčku«, se vrši v petek lot ■ .>b 8- uri zvečer v. Ljudskem domu.
Ij Tatvina na Brdu, Dne 6, t, m, je bilo ukradena iz zaklenjene sobe zlata zapest, nica z zlato uro v vrednosti 3000 kron, pred enim tednom po iz nezaklenjenega kovčka bela svilena bluza s črnimi pikami, vredna 300 kron,
lj Ukradeni stoli. Našim tatovom je res vse dobro: vojnim invalidom, kateri so imeli 3, t. m, veselico v hotelu »Tivoli«, so ukradli 47 stolov v- skupni vrednosti 4700 kron. Stoli so leseni, nekateri so zeleno barvam, drugi niso pobarvani,
lj Iz garnizijskega zapora ušel je Viktor Kalan, mehanik po poklicu.
lj Bela ženska etanin bluza je bil a ukradena g, Kailu Hamanu in sicer iz delavnice.
Izpred porotnega sodišča.
Včeraj je porota končala razpravo proti Antonu Niefergallu; porotniki so soglasno potrdili na nje stavljeno vprašanje da je nameraval Jezerškovi ukrasti ročno blagajno- Senat pod predsedstvom dvornega svetnika Regallyja je obsodil Niefergal-la na pet let težke qeče.
Danes razpravlja porota o nevarni rokovnjaški družbi,
katero so tvorili Andrej Rant iz Dev. Marije v Polju, Matevž in Jakob Ris iz Cerknice in Ivan Jančar iz Volovelj, Vsi obdolženci so zelo nevarni vlomilci, katerim ne diši nobeno pošteno delo in se preživljajo s samimi tatvinami. Rant je iz znane tatinske rodbine, katera je strah ne samo celi njegovi domači občini Devica Marija v Polju ,marveč tudi sosednim krajem. Kradel ni samo v domačem kraju, marveč tudi po Dolenjskem in Notranjskem; hodil je tudi op Hrvatskem, kjer je zasegla roka pravice le njegovega tovariša Rafaela Kosmača, ki sedi zdaj v lepoglavski kaznilnici. S porotno sodbo z dne 26. junija 1919 so bili obsojeni Andrej Rant, njegov brat Anton in Ivan Jančar in še dva druga radi hudodelstva tatvine in sicer prvi na 2 leti, drugi na 1 leto in tretji na 8 mesecev težke ječe. Jančar je presedel to ječo, prva dva sta pa 30, julija 1919 pobegnila iz ječe. Brata Rant sta nadaljevala tatvine in izvršila neštevilno vlomov, toda sodeloval ni več Anton Rant, ker je pobegnil na Reko, kjer še sedaj biva, pač pa sta bila poleg notranjska vlomilca brata Matevž in Jakob Ris, Oblasti so obtožence pridno zasledovale, toda vse je bilo zastonj, ker so se kot pravi rokovnjači podnevi skrivali na kozolcih ali v zapuščenih hišah, ponoči so pa kradli in ropali in se pokazali današnjo noč v enem kraju, toda še tisto noč so porabili v to, da so kolikor mogoče daleč proč izginili s plenom in se pokazali ondi, kjer jih ni še nihče pričakoval. Končno sc je posrečilo orožnikom iz Bezuljaka, da so zalotili med Cerknico in Bezuljakom Andreja Ranta, vodjo rokovnjaške družibe in spravili del teh vlomilcev pod ključ- Ranta so prijeli orožniki 6. decembra 1919, ko je nekemu Permolarju v Cerknici prodal pri Ravnini v Gorenji Vasi ukradenega konja. Ker je Rant zbežal in se ni hotel na orožnikov klic ustaviti, je orožnik streljal za njim, kroglja je šla skozi prsi in Rant je obležal. Kljub smrtnonevami poškodbi: ležal je takorekoč z nogo v grobu, je še vedno lagal pred orožniki in sodniki, da je nedolžen, da se piše Kravovec iz Primorskega in da je kupil dotičnega konja v Žu-ženbergu. Šele pozneje je pripoznal, da je res Rant, Četudi je Rant sumljiv, da je izvršil čez 30 tatvin, zahteva kaznovanje le
1. Andr. Ranta, in Iv. Jančarja radi tatvine 4. marca 1919 na Studencu v višini 5561 K,
2. Andreja Ranta, Matevža in Jakoba Risa radi tatvine 27, novembra 1919 v Gornji Vasi pri Zatični Ivanu Končini v vrednosti 32.304 K, 3. Andreja Ranta radi tatvine v gostilni Marije Omen v vrednosti 2520 K, 4, Andreja Ranta radi vloma pri Mariji Kralj v Beričevem, kjer gre za 6620 kron, 5. Radi vloma pri Uršuli Lavrič v Novi Vasi pri Rakeku v skupnem znesku 21-538 K in radi tatvin v Begunjah pri Cerknici v vrednosti 8895 kron.
Razpravo vodi svetnik Rekar, votan-ta sta državni svetnik Andolšek in nad-svetnik Hauffen, obtožbo zastopa drž. pravdnik dr, Modic, obtožence zagovarjata dr. Krejči dr, Wurzbach in dr, Lukman. Andrej Rant je oblečen v kazensko obleko, Jakob Ris sie radovedno ozira po občinstvu, Obtoženci odgovarjajo hladnokrvno na stavljena jim vprašanja.
Razprava se nadaljuje.
Jugoslovanska Strokovna Zveza.
Tržič, Jugoslovanska strokovna zveza v Tržiču je imela v ponedeljek sejo, pri kateri se je sklenil sledeči predlog: Naprosi se centrala v Ljubljani, da vpliva na pritojnih mestih, da se čim preje ustanovi za delavstvo tako potrebna in važna de-lavska zbornica,
Prevalje. Življenje v naši skupini se razvija bol in bolj. Posebno od onega časa, kar so pokazali rdeckarji svojo pravo krvavo barvo. Železničarji, ki so jih hujskači zavedli v štrajk, ne da bi jim bili povedali sploh, zakaj gre, mnogo manj, da bi jim bili pokazali resnico, da se gre za uničenje države, izstopajo iz soc, dem, oziroma komunistične organizacije. Uvideti morajo, da je pravi napredek in dobrobit njihov zasiguran le v solidni organizaciji v smislu krščanskih in socalnih načel. — V kratkem mislimo obhajati 25 letnico našega katol. delavskega društva, ki je bilo dolga deta žarišče slovenskega kulturnega dela sploh med nami.
Kamnik- Politična šola se pričenja v petek 11. t m. ob pol 9, zvečer. Udeleženci naj prineso s seboj zvezke. Prosimo kolikor mogoče točne udeležbe. K obisku te šole se vabijo tudi delavci in delavke, ki se še^ ne strinjajo s kršč, soc. programom, od njih se zahteva samo mirnega vedenja. Šola se vrši v Kamniškem domu.
Maribor. V nedeljo 13. t. m. popoldne ob 5. uri se vrši v Flosarski ul. 4 zanimivo predavanje. Člani in članice naj se istega v obilnem številu udeleže!
Maribor, Za moške člane skupine J S. Z, se vrše vsako sredo zvečer ob 8. uri v društvenih prostorih, Flosarska uL 4, diskusijski večeri. Člani, ki se za to zanimajo, so vabljeni, da se istih udeleže,
Maribor. Člani in članice J. S. Z. se opozarjajo, da uraduje tajnik vsak dan zvečer od pol 6, ure naprej ter ob nedeljah in praznikih popoldne. Vsi, ki žele pristopiti ali ki žele kakšnega pojasnila, ali če imajo kakšne prošnje, želje itd., naj se ob zgoraj navedenem času oglasijo pri tajniku v društvenih prostorih, Flosarska ul. 4. Ravno ob istem času se tudi lahko plačujejo prispevki oziroma članarina in dobe tudi časopisi.
Železničar.
ZA PRESKRBO ŽELEZNIČARJEV.
Prometni minister dr, Korošec je dne 4. t. m. izdal naslednji razglas:
Posebni odposlanci ministrstva za promet so obiskali prejšnji teden vse železniške konsumne zadruge v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, razen skladišč in razpošiljalnice perutnine v Sarajevu. Odposlanci so ugotovili, da železniška konsumna zadruga v Bclgradu sploh nima najpotrebnejših živil, kakor moke in masti, medtem ko zadruge v Sarajevu, Osjeku in Zagrebu nimajo teh živil v zadostni meri, .Moka se v vseh skladiščih prodaja kg po 15 kron. Železniško osebje prenaša le težko to ceno, tako da sc je poslednje dni dostikrat dogodilo, da so morali nižji uslužbenci in delavci že prevzeto moko. dasi jim je bik nujno potrebna, vrniti z motivacijo, da jo ne morejo plačati s svojimi dohodki.
Da železniške zadruge ne odgovarjajo svojemu namenu, je glavni vzrok v; tem, ker ne razpolagajo z velikim prometnim, kapitalom, ki bi odgovarjal tržnim cenam živil, in verjetno je, da se morajo vzroki iskati tudi v tem, da mnoge uprave ne odgovarjajo najvažnejšim svojim nalogam. 1
Zaradi tega je ministrstvo za promet: odredilo, da se na eni strani postavijo vse železniške zadruge pod državno upravo in nadzorstvo, na drugi strani pa, da se v dobro ustanovljenim zadrugam, ki naj skr-bc za preskrbo 200.000 ljudi, dovoli brezobrestno posojilo, ki se bo vračevalo, ko nastanejo normalne razmere, naknadno v mesečni obrokih, ki bodo enaki za vse železničarske osebe, pod pogojem da to od-pkčevanje ne bo na škodo nekaterih železniških konsumnih zadrug. Ker je moka najpotrebnejša hrana, ki ima danes že vsled raznih vplivov visoko ceno, ki jo železniško osobje le težko prenaša, in ker ni pričakovati, da bi te cene v doglednem času padle, je bilo ministrstvo za promet primorano odrediti, da bodo njeni organi še letos nakupovali živila in po potrebi izdajali konsumnim zadrugam. Razume se samoposebi, da to ne bo ostalo brez vpliva na tržne cene.
Ministrstvo bo nabavljalo za železniško osobje nele hrano, temveč tudi obleko, obutev, kurjavo in petrolej. Vse te korake podvzema ministrstvo za promet, da zboljša gospodarsko stanje železniškega osobja, čigar večina je kmetskega rodu in da tako izbije iz rok edino sredstvo nekaterim agitatorjem pri zasledovanju njihovih ciljev,
V ZNAMENJU POLITIKE,
V	Belgradu oz, v Zemunu s o sc vršila pogajanja od 12. maja t. 1, dalje za delavski pravilnik in pragmatiko. Ministrstvo je pozvalo vse organizacije, da pošljejo svoje zastopnike k pogajanju; odločno pa je odklonilo, da bi se pogajanja udeleževali le tajniki organizacij, ki po večini niso niti železničarji. Ministrstvo je zavzelo stališče, da se hoče pogajati edino le z železničarji samimi, kar je pravilno. Temu so se morali — hočeš nočeš — udati tudi soc, demokrati, četudi s kislim obrazom.
K pogajanju je bila pozvana tudi »Pro~
triplnn	ifalčAl*	VSP OTrtflUlZJintP 7(>«
Sfran '4
»Večera! Tisti 3nc 10, funija 1920,
$tev, 130'
.niza#
lezničarjev, Zastopnik -Prometne Z»eze« je šel v Zemun z najboljšim namenom, zavedajoč se velikega momenta za vse železničarje v Jugoslaviji. Vsakdo bi mislil, ko gre absolutno za s ocia In o- gospod a r sk e zadeve, ki so za dolgo vrsto let življenskega pomena za jugoslovanskega železničarja, in ko sedimo skupno pri eni mizi, vsi — vsaj upam — z najboljšim namenom, da se bo politična strast umaknila zdravemu razumu, Žalibog, da temu ni tako. Neljubo je, da se moramo v tem važnem momentu baviti s to zadevo.
Koliko škode so že zadale proletariatu razne politične organizacije, ki se skrivajo pod firmo stanovskih organizacij, ki služijo voditeljem v njih strankarsko politične namene. V to vrsto spadajo — žalibog — tudi naši tovariši pri »Zvezi«, Pri »Zvezi« so se znali vriniti v ospredje domišljavi politiki, ki bi radi s pomočjo jugoslovanskega železničarja zlezli do »časti in slave« političnih voditeljev. Le iz tega stališča nam je razumljiv napad v »Jugoslovanskem železničarju« od 28. maja t. 1, V začetku članka: »Pogajanja«, se razkorači, kakor je lastno le fanatičnim političnim žumali-stom v svobodomiselnih vrstah, češ: »Minister je povabil tudi klerikalno »Prometno Zvezo«. S to politično psovko so nas pozdravili gg. tovariši od »Zveze« v času, ko smo sedeli v Zemunu skupno v boju za korist nas vseh, Na drugem mestu v istem članku pa nas prav po čifutsko ozmerja s »člani črne internacionale«. Gospodje, ali res menite, da s tem rešujete in delate za korist jugoslovanskega železničarja? Naravno je! Mi s krščansko socialnimi demokratičnimi nazori, vi pa s preživelimi hreznačelnitni nedemokratičnimi frazami
—	ne gremo skupaj! Da pa se tako važne stanovske zadeve izrabljajo v politične namene, da psujejo, ozmerjajo sotovariše na tak čifutski način, to je pa tudi za »poštenega« politika preveč. Vi vidite, sodite in delate vse s političnega stališča, S tega vašega stališča tudi nas napadate kakor se spodobi — kolegijalno — le politi-kom-fanatikom. Čudno }e, da nas »Zveza« že nekaj časa sem počaščuje kar s celimi članki, saj te časti res ne zaslužimo od visokih gospodov. Da bi se nas pa bali, tega pa res ne morem misliti, a vendar vsi znaki, kažejo na to.
To sem hotel omeniti za dokument naših žalostnih razmer v katerih se nahajamo še po letih šole svetovne vojne, dokument, da so ljudje, ki so prespali svetovno vojno, ohranili si le še predvojno — domišljijo. Mi pa bomo vse to mimo ignorirali in šli svojo pot naprej, pa naj se to imenuje po vašem: »krščanski roejdan« a';, »socialna pravica«, kakor hočete. S psovkami pa vam ne bomo sledili, ker se nikakor ne moremo sprijazniti s tem, da bi bilo to dostojno, še manj pa v korist jugoslovanskega železničarja. Naš delavec, naš uslužbenec je že dovolj moralno in materialno oškodovan po »bratih« komunistih in ni dvoma, da se bo zdramil in obrnil hrbet ljudem, ki se preživljajo z dnevnimi psovkami, s terorjem in nasiljem, To je domena komunistov in, kakor zadnji dogodki kažejo, tudi — narodnih socialistov krog »Zveze«.
Železničar, ki ni »klerikalec«, pač pa zaveden katoliški kristjan.
Pogafanja v Zemunu so končana. Vsled večne zavlačevalne taktike komunistov pogajanja niso mogla nikamor. Zato je prometno ministrstvo pozvalo zastopnike, naj podajo svoje zahteve pismeno, kar se je zgodilo. Nato se je enketa razšla. Krivda leži pri komunistih.
Politični intriganti so nas oropali ravnateljstva v Ljubljani. Mesto tega so nam pustili nek nestvor, ki so ga krstili z imenom: inšpektorat. V Zagrebu pa imamo babilonski stolp — mažaronsko ravnateljstvo, Upali smo, da bo ministrstvo saobra-čaja očistilo ta kaos v Zagrebu in tudi ravnateljstvo zopet upostavilo v Ljubljani-Zdaj čujemo, da se razpusti tudi inšpektorat v Ljubljani, proti čemer nimamo povoda ugovarjati, ker ne odgovarja našim potrebam in zahtevam, saj nihče niti ne zna, kako daleč sega kompetenca inšpektorata, vemo le to, da je neka instanca v želez, upravi, ki prav po birokratično zavira redno poslovanje. Tega pa ni krivo naše uradništvo inšpektorata, ki mora uradovati v delokrogu, ki ga določa oz, ga je določiia gospoda v Zagrebu. Mi apelu-jemo na gosp. ministra saobračaja, da res ukine poslovanje inšpektorata, in sdcer s tem, da zopet upostavi ravnateljstvo v Ljubljani. Mi se pač ne moremo sprijaznili z dejstvom, da se tudi Slovenija okuži po mažarskih razmerah, ki so doma v Zagrebu. Dokler pa imamo ravnateljstvo v Zagrebu, in sicer tako kakršno je danes, ne moremo pričakovati, niti upati, da pridemo do rednih .razmer katerih tako nujno potrebujemoi, Saj dobro urejeni železniški promet z vzorno upravo, ki je kos svoji nalogi, je prvi pogoj za dobro uspevajočo državo in blagostanje njenega ljudstva.
Za zopetno upostavitev železn. ravnateljstva v Ljubljani, bi se morali zavzeti
tudi vsi trgovski in industrijski krogi in ne le mi železničarji. Če se danes ti krogi ne zavedajo, kolike važnosti je, če imamo ravnateljstvo v Ljubljani, se zdramijo, ko bo prepozno.
Nesrečna socialistična politika je razpustila ravnateljstvo v Ljubljani in vrgla lepo število slovenskih železničarjev na Hrvalsko. Seve, da niso šli tja reformirat znanih razmer —• za to je dobro skrbelo mažaronstvo. Prišli so tja le kot podložni sluge mažaronske klike. Tisočaki se mečejo — takorekoč — v zrak. za dnevnice slovenskim železničarjem, ne da bi ti tisočaki kaj koristili. Brezmiselno so jih vrgli tja doli, razkopalo se je družinsko življenje, vzelo veselje do službe. In vse to ne v korist železničarjem, ne v korist državi, Vse to je rodilo nesrečno političnoi intrigantstvo — ljudi »reformatorjev« državnega reda in »rešiteljev« jugoslovanskega proletariata.
Seja »Prometne zveze« se vrši dne 17. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni II, nadstropje. Polnoštevilna udeležba potrebna!
Ljubljana. Pretekli mesec je preteklo eno leto, odkar smo si z velikimi težavami ustanovili svojo skupino. Prve, ki so se dale organizirati, je bilo šest delavk, in teh so se nasprotniki ustrašili. Stavili so nam takoj ultimat, Ker se pa seveda nismo dale takoj ugnati in smo vstrajale, danes po enem letu vidimo, kaj je pomagalo tiste par dni korajže in neustrašenosti. Po enem letu obstoja šteje naša skupina v Ljubljani nad .100 članov, akoprav nas gotovi ljudje štejejo samo za deset, Ako pomislimo, kaj smo morali prestati, smo vendar veseli, ko vidimo, da naš trud ni bil zaman. Po delu pride plačilo. Sedaj je naša naloga, da nadaljujemo še z večjo vnemo kot smo do-sedaj. Sedaj nas je že toliko, da ni več o kakšnem terorju nobenega govora. Gledati rnorar ;, da bo ob drugi obletnici naše število zopet podvojeno. '
Delavstvo papirnic.
Vevče. Hudi duhovi so se že nekoliko pomirili. Zopet imamo redne razmere tudi pri nas. Zanimanje za našo organizacijo precej dobro napreduje. To' je pri vsaki stvari; ljudje predno ne poskusijo, ne verjamejo in se bolj daleč prvič drže, ko pa skusijo potem pa tudi verjamejo. Treba bo zopet shoda. Sedaj že dolgo časa. nismo imeli nobenega slioda ali sestanka. Prej je bila dolgo časa v veljavi naredba, s katero je bila ukinjena zborovalna svoboda, sedaj so pa druge prireditve. Shod bo dal novega življenja, nove moči za bodoče delo.
Medvede-Goričane. Pri zadnjih pogajanjih sklenjeno pogodbo smo morali v nekaterih stvareh spremeniti. Pogodba, ki je bila sklenjena v Vevčah, se ni popolnoma strinjala s tukajšnjimi razmerami Pri tem ima naša skupina precej zasluge. Tu se pač vidi, kaj je oi’ganizacija, kjer je doma zrelost in delo. Tu smo pa tudi videli, kje je doma sebičnost. Te hvala Bogu
—	pri. nas ni. In ravno zato moramo reči, da napredujemo vzlic zavijanju in blatenju od druge strani.
Kovlpar.
Guštanj. Pri nas se stvar dobro razvija. Sedaj je prišel poziv od višjega obrtnega nadiomištva iz Ljubljane, da naj izvedejo stari zaupniki nove volitve delavskih zaupnikov. Obveščeni sta bili obe organizaciji in je izrecno bilo zapovedano, da se morata organizaciji sporazumeti glede kandidatne liste, Z ozirom na to je šel naš zaupnik k predsedniku nasprotne organizacije ter ga vprašal, kako mislijo oni. Naš zaupnik ni dobil nobenega odgovora, Tu je sedaj jasno kot beli dan, da morajo naši člani proporcionelno izvoliti svoje zaupnike, ali pa, da ne bo nobenih zaupnikov. Gospodje! Ali ni to, kar počenjate, tista zahrbtna taktika, kakor pravite sami, ko se je vam javilo in niste dali niti odgovora. Vladni organi so storili svojo dolžnost, da so dali navodila, kako se je ravnati, naša skupina se je po temu ravnala in sedaj, kje tiči krivda? Potrkajte se na prsa in recite: Krivi in zahrblni smo mi in ne tisti, katerim očitamo.
To nas ne bo motilo; mi gremo pogumno naprej. Vlado pa opozarjamo na to, da bo o priliki, ko bo imela z zaupniki gvoriti, tudi naše upoštevala. Člani skupine, tovariši! To naj Vas ne moti, Korajžno naprej, prišel bo čas, ko se bomo z veseljem ozirali nazaj v trudapolno in požrtvovalno preteklost.
Slamnika?.
Domžale. V nedeljo dne 6- t. m. se jc vršila seja J- S. Z. v Domžalah. Skupina jc poslala potom okrožja J. S. Z. v Kamniku svoje zahteve na vodstvo tovarne. Razen ene tovarne, drugih odgovorov točasno še
nismo dobili. Prva bolniška podpora v skupini se je izplačala Gorenje Janezu v znesku 70 K. — Imenovani tovariš je plačeval prispevke svoji organizaciji redno od ustanovitve pa do danes, Vsak, kdor ne plačuje redno prispevkov, zapade glasom pravil podporo, To v opomin vsem onim, ki pozabijo (?) plačati mesečne prispevke' Meseca avgusta priredi 'skupina igro v korist J. S. Z. v Domžalah. Na zadnji seji sc je sklenilo, da se udeleži skupina po svojem zastopstvu delavskega zborovanja v Mariboru. Imena onih treh delavk, ki so brez pooblaščenja organizacije v tovarni Oberwalder ob priliki preiskave po g. drž. nadzorniku Skalerju pričale, so nam znana. Mi si jih zapomnimo. Tov. Ant. Kogej, ki je vodil celo leto našo organizacijo se je zopet vrnil med nas. Sedaj je nastanjen v Kamniku pri Krištofu. Delavstvo naj se obrača za nasvete na njega-
Živilski delavci.
Ljubljana — skupina »Krek«. Zahvala.
Podpisani odbor delavske skupine »Krek« se v imenu svojih članov iskreno zahvaljuje JSZ za blagonaklonjeno posredovanje ob priliki njihovega mezdnega gibanja. Obljublja, da bo po svojih močeh delal nato, da se v kratkem razširi skupina na celi kolodvorski okraj. — Skupina delavstva »Krek« Jugosl. Strok. Zveze za kolodvorski okraj, Ljubljana.
Viničar*
Ljutomer. Zveza viničarjev namerava v bližnji bodočnosti prirediti več ljudskih predstav v prid društveni blagajni. — Ker ji manjka v ta namen primernih iger, se obrača zveza viničarjev na vsa bratska društva s prošnjo, da ji vpošljejo tam igrane ljudske igre bodisi tiskane, bodisi v rokopisu, katere se nepoškodovane vrnejo. Tozadevne pošiijatve prosimo na naslov: Zveza- viničarjev v Ljutomeru in se za vse že v naprej zahvaljujemo,
Ljutomer. V nedeljo dne 6. junija se je vršil občni zbor skupine Jugoslovanske strokovne zveze, na katerem je govoril odposlanec JSZ glavni tajnik g. Komljanec, Izvolil se je sledeči odbor: Jož. Sutz, predsednik, Ignacij Topličar, podpredsednik, Jakob Terstenjak, tajnik, Alojzija Terste-njak, blagajničarka, odborniki: Rubin Jožef, viničar, Mihalič Matija, delavec, Vogrinec Janez, viničar. Zaupniki: Slamnjak, Husjak Ivan, Nunska graba. Pukšič Alojzij, Škrjanec, Stročja vas, Gresovčak, Rubin, Pukšič, Mir, Martin, Radomerščak, Jerebič, Jerusalem, Slamnjak, Nemec Fr.
Čipkarica.
čipkaricam. Kako pa ve, da ni nika-kega glasu od vas, kako životarite? — Tu
v	Ljubljani ste nam opetovano v mislih in vrše se o vas skoro dnevni razgovori. — Pred očmi imamo velikopotezno akcijo, ki naj vam pomore do boljšega kruha in obenem povzdigne čipkarstvo na višjo kulturno in tehnično stopnjo. — Saj čas je, da se nekdo pobriga za vas in vas reši suženjstva, pod katerim ječite malone pol tisočletja. Če pogledamo v preteklost, za čas početka idrijskega rudnika, v kateri dobi je zadobilo svoj izvor tudi čipkarstvo, in gremo z leti dalje do današnjega dne, vidimo, da ste čipkarice skozi vsa ta dolga leta služile le žepom oholih in brezzvest-nih trgovcev in špekulantov, ki so si za vaše žulje kopičili milijone. — In ne le to, so vas te ljudske pijavke izmozgavale denarno, zasužnjevale so vas tudi materi-jelno. Čipkarice, se li spominjate, kolikokrat ste odšle s prodajalne tega ali onega trgovca, z objokanim obrazom in še žalostnejžim srcem ob zavesti, da je za košaro izdelanih čipk ostala še dolžna?... Bil je ves trud in delo zastpnj, čipkarica je, vkljub vsem prebitim nočem »ob buli«, lezla v dolgove ali pa si je komaj zaslužila za borno čašico kave, kar pa le, če se je revica čezmerno žrtvovala. — Kaj pa danes, je li kaj bolje? Ne, pač slabše v toliko, v kolikor se je pojavilo novih čipkarskih krvosesov — žensk, ki barantajo z vami za čipke, gredo od hiše do hiše in vam vaše težko pi-idelane izdelke plačujejo pod nizkotno ceno, same pa si pri tem priverižijo tisoče in. tisoče. Čipkarice, verujete, da je v kratkem ena izmed takih prekupčevalk zaslužila pri eni sami poti okroglo 12.000 K zase. — To pa ni ena, sličnih je mnogo, saj jih poznate. — Vse te žive na vaš račun in to je krivično! Vprašam vas, hočete to li še nadalje mirno gledati in trpeti za zlate vaših izkoriščevalcev? Ve se otresite težkega trusta kapitalizma, danes je čas zato! Smo v dobi demokracije, delavec zahteva, kar mu po vsi pravici gre in sam si odločuje svojo \isodo. Tako si tudi ve postavite samosvoj dom, v katerem si boste gospodarilo same.
—	To storite potom organizacijo, čipkarice, strnite se skupaj in ustanovite si vsepovsod samostojne čipkarske skupine.
V	skupnosti je moč, ki premaga tudi najstrašnejšega giganta-kapitala! Jugqslpy.au-
ska Strokovna Zveza vam z orga~ ~ -daje samostojni čipkarski oddelek, rega skrb bo, da vas čimpreje clovM.C lastnih čipkarskih zadrug, ki vam oddajale sukanec in delo ter Pre^e .. izdelke. Iz teh zadrug pa bi se s0 Centrala, ki naj bi vam na svetovnem kar najboljše vnovčevala čipke in razdeljevala po proporcu dobiček-^' ^
to bi bila institucija, ki bi - . . za< našnjim socialnim razmeram, in bi vod, ki bi dajal svojemu delu čast. — karice, stopite na noge in pojdite s
geslom na delo!
Grap
iar«W<
Služkinja.
Iz življenja služkinj. Iz Maribora;
šno je mnogokrat življenje služkinji pričata najbolj naslednja dva res slučaja, ki sta se pred kratkim dogo Mariboru. Kuharica Micka je sluz1 a . sto in marljivo čez deset let pri Zin01i)i ki je bila s svojo služkinjo tudi P°P°j, u. zadovoljna. Saj pa je bila Micka u harica, kot jih je malo, a ob ene p V^at-
vi	angelj varuh domačih otrok, Pf®®, . j, kim pa je Micka hudo zbolela. In L tedaj storila ga A.? Nevoljna vsled ni Mickine je isto koj prvi dan “a ujcja ljati v bolnišnico, kjer se je ubog3 ^ več tednov zdravila in premišjevai ^ je resničen pregovor, da je nehvaJle . plačila sveta;; kajti gospa, kateri je . let zvesto služila, se ni zmenila vec za ^ in tembolj nesrečno in zapuščeno
čutila naša Micka, Le njene tovarišic ^ so jo mnogokrat prišli obiskovat, 1 x koliko olajšale njen žalostni P°'0jfj <{jtf Drug slučaj pa nam kaže, da so tuon ^ gačne družine ozir, gospodinje, in med njimi mnogo takih, ki imajo < poslov blago in plemenito srce. P/1 Cajnkar, soprogi predsednika °. oaje> sodišča (mislim, da jo pač lahko t®* j^, mo po imenu, naj svet zve o njene® ^ gem srcu) je službovala druga Micka- ^ maj nad pol leta j eslužbovala, kar j* ^ la zbolela — a dobra gospa pa ^|Cia z* pustila odstraniti, temveč je s ‘*ir$2> njo, kakor skrbi mati za svojega 0	,
Poklicala je zdravnika, opravljala, a Mickino delo ter gledala, da bi Micl ozdravela in da bi se ne čutila zaPUvSjeJ in osamelo. In res je Micka, mnog0 ^ požrtvovalnosti dobre gospe ozdravel ^ še dobila 14 dnevni dopust, da s&t okrepi in utrdi svoje zdravje. In	<
čemo k tema dvema slučajema? 1 ^ zega kakor čast komur čast!	v-,
komur sramota!	-
m
Cestar.
Prevalje, Naša skupina je Pos^l. n» 15. maja svojo prošnjo glede ceS*a2lnr^ gradbeno! direkcijo za Slovenijo-, d so zahteve tako ponižne, se ji®„ fap ustreglo. Kako je mogoče v ginji, da živi cestar s 15 kronami To je za 1 kg moke — kje pa še drug® Upamo, da vlada vendar že enkrat e da morajo tudi cestarji živeti, če n° ■ ‘ gaziti do kolen po blatu.
Posredovalnica
t f
Izučen ključavničar, star 26 1 službe. Poizve se v pisarni Jugosl. Zveze
Delavski obzornik*
Kongres krščanskega dela^^ref Parizu. V Parizu se je vršil 24. 'i0.. vseh krščanskih strokovnih organizaCjafllcC terega so se udeležile tudi odp°* ženskih strokovnih organizacij vse s]ugc Predsednik Decauje je povdarjal za krščanskega delavstva za potlačeni0 ^  	•»----	v	sc	1c	-
in
jaških stavk. Vseh 200 delegatov -- ^ JV reklo za sprejemanje tujih rokode c poljskih delavcev in za zvezo medna stikov s krščanskim delavstvom
sveta.	^
ISarocSno sledil®*
Drama:	g
Četrtek, 10. junija: Pritožne bukve, Petek, 11. junija: Zaprto.
Sobota, 12. junija; Veleja, A.
Opera:	q.
Četrtek, 10. junija: Jevgenij O n, f ^11' rSk c-Petek, 11. junija: Vesele žene w>n . Gostuje g. Nikola Zec, prvi	;
žavne opere na Dunaju. Izven. gylpllt' Sobota, 12. junija: Pagliacci. LeS
des, D.	-urind5^
Nedelja, 13. junija: Vesele žene j^js ske. Gostuje g. Nikola Zec, Pr' državne opere na Dunaju.
Odgovorni urednik Jože Izdajatelj konzorcij »Večernega 1 .^jj Tiska »jugoslovanska tiskarna« *