Poitalna plačana v gotovini Leto LXm., št. S8. ▼ Ljubljani, v torek 11. marca 1930 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje ta praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. _»Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Hindenburg grozi z odstopom likvidacijske »ostrila in Hindenburg odklanja podpis Youngovega načrta in nogodbe s Poljsko - Kriza se je vsled tega skrajno vlada bo najbrže že danes podala ostavko Berlin, 11. marca. Notranjepolitična kriza se je v Nemčiji zadnje dni tako poostrila, da skoraj ni videti nikakega izhoda. Odpor proti Youngovemu načrtu in likvidacijski pogodbi s Poljsko je zavzel tak obseg, da na sprejetje teh zakonov v državnem zboru ni niti več misliti. Vsa prizadevanja vlade za dosego sporazuma s strankami so ostala docela brezuspešna. Domnevalo se je, da bo vlada našla končno izhod iz tega nevzdržnega položaja na ta način, da bo predlagala razpust parlamenta in nove volitve. Snoči pa so se v političnih krogih razširile alarmantne vesti, da se je ta poskus vlade razbil na odporu državnega predsednika Hindenburga. Nemški kancelar dr. Miiller je včeraj popoldne poročal predsedniku Hindenburgu o položaju. Pri tej priliki je bilo tudi govora o tem, kako naj bi se rešila situacija. Pri tem je predsednik Hindenburg odločno odklonil predlog vlade, naj bi odredil razpust parlamenta in na podlagi ustavnih pooblastil sam podpisal odnosno ratificiral Youngov načrt in likvidacijsko pogodbo s Poljsko. Po vesteh, ki so razširjene v parlamentarnih krogih, je Hindenburg izjavil, da raje takoj odstopi, kakor pa da bi proti volji naroda prevzel odgovornost za te usodne zakone. Pač pa je predlagal, naj se izvrši o Youngovera načrtu in likvidacijski pogodbi s Poljsko ljudsko glasovanje. Ker znači to stališče predsednika Hindenburga desavuiranje vlade, bo vlada bržkone še tekom današnjega dne podala ostavko. Kriza bo s tem dosegla vrhunec in se bo še bolj poostrila, ker ni videti nikakega izhoda. Docela negotovo je tudi, kakšna bo v tem primeru usoda Youngovega načrta in v zvezi s tem haaskih sporazumov. Avstrijske notranje težave Borba socialnih demokratov proti »terorskemu« zakonu — Gospodarski program Schobrove vlade Dunaj, 11. marca. Kakor se pričakuje, bo tekoči teden politično precej zanimiv. Predvsem je treba razčistiti usodo zakona proti terorju, ki je povzročil koncem zimskega zasedanja parlamenta precej težav. Socijalni demokrati zastopajo mnenje, da zakona v dosedanji spremenjeni obliki ni mogoče sprejeti, zaradi česar obstruiraio na sejah pravnega odbora z dolgimi govori. Večinske stranke vztrajajo na tem, da je treba zakon proti terorju, ki je nekako dopolnilo ustavne reforme, čimprej sprejeti. V sredo bi se morala vršiti zadnja seja Narodnega sveta, ki pa ne bo zadnja, ker se bo tedaj zopett sestala plenarna seja gospodarske konference, čtje komisije so deloma zaključile poverjeno jim delo. Zvezni kance- lar dr. Schober je dal izjave, v katerih napoveduje, da je vlada sama izdelala velikopotezni program za bodoče delo, ki ga bo predložila gospodarski konferenci. V tem načrtu so tudi številne nove eradnje, ki naj bi v doglednem č~su zaposlile najmanj 50.000 delavcev. Dunaj, 11. marca. AA. Finančni odbor parlamenta je sprejel včeraj vladni načrt novega zakona o narodni banki, ki ureja pogodbo med vlado in narodno banko, določa razdelitev čistega dobička in podaljšuje način privileg do leta 1957. Finančni minister Juch je branil vladni predlog proti očitkom socialnih demokratov in naglašal, da je vlada bila na mestu, ko je skrbela za solidnost narodne banke v času, ko gre za plačila v mednarodno reparacijsko banko. V Strumici sta bila ranjena tudi dva Slovenca Beograd, 11. marca. Pri atentatu v Strumici sta bila težko ranjena rudi dva slovenska geometra, g. Bogomil Vrtnitk iz Maribora in France Kovačič iz Podrožnika. Oba sta bila še le pred par meseci premeščena v Srbijo v svrho merjenja zemljišč za uvedbo katastra. Usodnega dne sta se proti večeru vrnila v Strumico. Nastanjena sta bila iznad kavarne ^Ujedinjenje«. Zvečer sta bila v kavarni. Ko so padli prvi streli, sta skupno z drugimi skočila proti izhodu, v tem trenutku pa je že eksplodirala bomba. Oba sta dobila, kakor večina ranjencev, težke poškodbe na nogah in spodnjem delu telesa. Danes so vse ranjence prepeljali v Štip, kjer bo tekom dneva izvršena operacija. Tudi Bolgari obsojajo komitske atentate Ugotovitve mešane komisije — Odločna obsodba atentatorjev v bolgarskem tisku Carihrod, 11- marca. Jugoslovensko - bolgarska mešana komisija, ki se Je sestala v Caribrodn, da v smislu sofijskega sporazuma preišče atentate, ki ©o bili v zadnjem časa izvršeni na našem ozemlju, je dokončala svoje delo in sestavila svoje predloge v obliki protokola, ki bo predložen obema vladama. Komisija je ugotovila, da so prišli atentatorji i« Bolgarije }n 6© po Izvršenih dejanjih »opet pobegnili na Bolgarsko. Zato bo predložila ves materijal o teh atentatih bolgarski vladi, da uvede proti krivcem kazensko zasledovanje. Sofija, 11. marca. AA. O pohticnih atentatih, izvršenih na teritoriju kraljevine Ju-gGrtavrje, piše med drugim poklužbenj de- mokratičen ki zgovor< sledeče: Dejanja, slična onim, ki so se nedavno dogodila v Pirotu, Kočanah in Krivi Palanki, so izzvala povsod samo gnus in odvratnost v vseh tiviliziTanih državah. Tudi Bol-gaTska je sprejela z istim gnusom te atentate in bolgarsko javno mnenje jih odlično odklanja brez czira na to, kdo je atentate izvršil. Prelito je bilo preveč krvi in bolgarsko meSčanstvo ni tako neuvidevno, da bi pozdravilo in odobravalo taikšna in slična dejanja. Mi energično odbijamo vsa sumni-čenja, izrečena proti Bolgarski. Mi obsojamo atentate, pa najsi so njihovi storitelji navadni razbojniki ali politični zločinci. S sredozemskim Locarnom ne bo nič Francija bi znižala svojo tonažo le, če se sklene sredozemski Locarno, kar pa druge države odklanjajo London, 11. marca- Včerajšnji razgovori med Macdonaldom in Briandom so se v glavnem nanašali na vprašanje, ali U bilo Franciji mogoče popustiti pri sedanji celokupni tonaži 724.000 ton. Kakor se zdi, bi bil Briand pripravljen na to le s pogojem,, da se sklene splošna pogodba o Sredozemskem morju. Ostali člani konference niso posebno pripravljeni pristopiti k tej pogodbi, ki bi vsebovala nove obveznosti. Pod temi okol-nostmi ni izključeno, da bo konferenca odstavila takozvano vprašanje varnosti z dnevnega reda, ter se bo v bodoče omejila samo na popolnoma tehnična vprašanja. Belgijski kraljevski par v Egiptu AleksandrJla, VL marca. S pa ni ikom >Esperia« sta prispela v Egipt belgijski kralj ki kraljica. Bdgaaski kraljevski par ic po-tadravil v imenu egjptskega kralja princ Toussun. Nesreča v rudniku Amsterdam, 11. marca. AA. Po poročilu fe Ofaia se je tamkaj ponesrečilo v premo-gokopu 98 rudarjev, ki jih je podsulo. Vsi so taiM rešeni, razen 2, ki so ju mrtva po-logjajM izpod ruševin. Ureditev mednarodnih razstav Beograd, 11. marca. AA. Posebna mednarodna tkonrisija v Parnu je sestaivHa načrt mednarodne konvencije o prirejanju mednarodnih razstav. Mednarodna trgovska zbornica je poslala vsem nacionalnim odborom načrt take konvencije s prošnjo, da se ji dostavijo odgovori na vprašanja: al: obstoja žeija po regleraentaciH mednarodnih zborov in na kakšnih osnovah na« sloni ta konvencija. Medna.nodna tingovska zbornica hoče konvencijo o mednarodnih razstavah opreti na carrn-stoe, davčne in druge olajšave za prireditelje sejmov, kakor tudi za razsteviljalce m (ttsetoike. Banaški obrtniki za zaščito obrtniških interesov Predlagajo čimprejšnjo izdajo enotnega obrtnega zakona, obvezne stanovske organizacije, bolezensko in starostno zavarovanje in odpravo šušmarstva Vel. Bečkerek, 11. marca p. VčeraO se je vršilo v Vel. Bečke reku zborovanje delegatov obrtniški j organizacij iz vsega Banata. Prisostvoval mu je tudi predsednik beograjske obrtne zbornice Mrlan Stojano-vid Po vsestranska debati je bila sprejeta resol-ucija, v kateri se naproša vlada, naj carnprej uveljavi enoten obrtni zakon za vso državo, pred tem pa zasliši mnertje obrtniških ustanov in organizacij. V prlmeiu da bi vlada hotela izdati zakon o obratih kot celoto, smatra skupščina, da bd bilo najprimernejše, ako se v ta zakon vstavi poseben oddelek o obrti v interesu celotnega gospodarstva. Skupščina smatra kot brezpogojno potrebno, da temelj* obrtni zakon na naslednjih načeldh: 1. Obrtne delavnice smejo voda'ta samo osebe, ka so za to usposobLjene. Usposobljenost se dokazuje s spričevalom o izvršenem mojstrskem iz* pitu. Mojstrske izpite smek> delati osebe, ki so bile zaposlene v obrti najmanj pet let kot pomočniki. Pravno priznani mojstri morejo vodita samo svojo delavnico. Pri osnovanju podružnice je lastnik dolžan, da ima strokovnega delovodjo za njeno vodstvo, ki mora imeti kvalifikaauo pravno pri- znanega mojstra. Isto velja za delavnice vdov in mladoletnih otrok umrlih mojstrov. 2. Osnujejo naj se potrebne strokovne obrtne šole obvezne za vse obrtniške vajeneit ki naj T:m država nudi potrebna sredstva za obstoj. 3. Z zakonom naj se zaščit: domača podjetnost pri državnih in samoupravnih licitacijah in dobavah. 4. Uvede naj se obvezno zavarovanje obrtnikov za slučaj bolezni, starosti in smrti. 5. Prepove naj se delo v kaznilnicah in izda strokovni zakon gJede na javno prodajo. 6. Onemogoči nad se brezpravno delo (šušmarstvo) v kakršnikoli obliki. 7. Podpira in pospešuje naj se obrtniška podjetnost ter ustvari posebna državna pomoč v to svrho. 8. Ustvarijo naj se obvezne obrtniške organizacije na profesijonalni podlagi. 9. Osnujejo naj se posredovalna sodišča za reševanje sporov, nastalih v odnošajih med delodajalca in delavskim osobjem. 10. Osnujejo naj se stalna izvoljena sodišča pri ztx>rndcah. 11. Uvede naj se sistem posebnih obrtnišlknih zbornic ki bd bile najzanesljivejša zaslomiba pravega razvoja obrtniške podjetnosti in ki bi posredovale med obrtnim stanom in pristojnimi obrtnirns oblastmi. Letalska nesreča v Mostar ju Smrtno sta se ponesrečila dva Slovenca — Letalo je padlo s precejšnje višine ter se razbilo, oba pilota pa sta obležala mrtva Mostar, 11. marca. AA. Včeraj ob 10.30 dopoldne se je pripetila na letališču blizu Mostarja tragična letalska nesreča, ki je brez njihove krivde zahtevala življenje dveh mladih intelektualnih dijakov. Dijak-narednik Fran Zalar in di-jak-podnarednik Ivan Rakovič so se dvignili nekaj po 10. uri v zrak in krožila v zraku. Iznenada pa je eksplodiral motor in letalo se je v plamenih strmoglavilo na tla, kjer je pokopalo pod svojimi tlečimi ruševinami obe nesrečni žrtvi. Ne-utegoma so pritekli na pomoč vojaki, toda njihov trud je bil zaman. Vojaška komisija je mogla ugotoviti smrt obeh dijakov, nato pa način, kako se je nesreča pripetila. Stojadinovičev doktorat Beograd, 11. marca. V pravdi beograjske občine proti bivšemu njenemu podpredsedniku dr. Kosti Jovanoviću se je očitalo v javnosti sedanjemu podpredsedniku b&ograjsek občin« dr. Miroslavu Sto-jadinoviću, da je njegov doktorat sporen. Sedaj je objavil dr. Stojadinović izjavo, v kateri pravi, da je dovršil pravno fakulteto v Lausanni in sicer na oddelku za socijalne znanosti. Diploma mu je bila izdana pod št. 1620 z dne 16. julija I. 1919. Konkurz beograjske tvornice bonbonov Beograd, 11. marca. p. Pred beograjskim trgovskim sod.'sčem se je vršil danes narok konkurz a tvornice bonbonov bratov Magdič. Branitelj konkurzne mase Božidar Raič je ob tej priliki prečital poročilo, iz katerega je razvidno, da znašajo aktiva tvrdke 617.225 Din, v kar je všteto tudi nepremično imetje. Pasiva znašajo 1389.060 Din, čista pasiva pa 771.935 Din. Lastnik tvrdke Dušan Magdič je prosil, naj se kon-kuTzni narok odgodi za mesec dni, da bi mogel v tem času pripraviti ponudbo za prisilno poravnavo. Njegovemu predlogu se je ugodilo. Mineralna voda v Sisku Sisak, 11. marca. ć. Tu se mudi že nekolik} dni univerzitetni profesor dr. Franjo Bubano vic, ki proučuje radioaktivnost jodove vode v navrtanjih industrijca Petra Te-elica. Ko bo kemijsko preizkuševahšče v Zagrebu izvršilo svojo analizo, se bo ta voda pričela oddajali v promet. Delovni čas gledališkega osobja Beograd, 11. marca. p. Danes so bila pre-ikinjena pogajanja med upravo Narodnega gledališča in zastopniki njegovega tehničnega osobja o izdelavi posebnega pravilnika o delu. Delovni čas tehničnega osobja doslej ni bil urejen ter je bilo tehnično osobje zaposleno tudi po 15 ur na dan, ne da bi dobilo za prekourno delo kako nagrado. Pogajanja za ureditev delovnih odnošajev so se pričela že pred dvema mesecema in je posredovala tudi delavska zbornica. Do sporazuma pa ni prišlo in so bila zato. danes pogajanja prekinjena. I Organizacija našega izvoza ■ Beograd, 11. marca. ć. Kakor je bilo že i javljeno, kaže udruženje naših izvoznikov veliko aktivnost v prizadevanju, da bi se plasirali naši proizvodi na inozemskih tržiščih, zlasti ker je za letos postal nemogoč sporazum med jugoslovenskimJ, madžarskimi in rum unski mi izvozniki za skupno organizacijo izvoza živil, zlasti koruze. Predstavniki udruženja izvoznikov so v to svrho poselili tudi ministra trgovine Demetroviča, ker žele osnovati centralo za Izvoz živil in drugih kmetijskih proizvodov, za katero naj bi jamčila država. Med tem pa se je pojavilo nasprotno mnenje zadružnih krogov, ki smatrajo za potrebno, da naj bi se izvoz in prodaja kmetijskih proizvodov organizirala s pomočjo zadružnih organizacij po tkzv. kanadskem sistemu (pulovi), ter naglasajo, da bi vsako podpiranje izvoznikov bik> v škodo producent d v ter narodnega gospodarstva sploh. Zaradi tega sta predsednik zveze zemljoradničkih zadrug Jevrem Protić in direktor zveze Voja Gjorgjevic posetila danes ministra trgovine Demetroviča ter mu obrazložila stališče zadružnih krogov. V ponedeljek bo v kabinetu ministra trgovine skupna kon-ferena zastopnikov izvoznikov in zastopnikov zadružnikov, na kateri se bo obravnavalo to važno vprašanje. Katastrofa ▼ japonskem kinu Tokio, 11. marca. Pr§ neki ldnenrajto-grafski predstavi v pomorskem c^onišou Š&nfead v južna" Koreji je pričeli goreti fikn. Kino ie bil kmalu v plamenih. Po dosedanjBfo poročili so prt tej katastrofi iz&ufo&e življenje 104 osebe. Ranjenih je btio nad sto lgudi. Skoro vse 104 žrtve požara v kinematografu v Šonkaju na Koreji so brli otroci; odrasli so b$i med nftrrš le 3. Mednarodne letalske nagrade Pariz, 11. marca. d. Mednarodna letalska liga je razdeljevala včeraj vsakoletne na- frade. Mednarodno letalsko nagrado je do-il znani francoski svetovni rekorder Co-stes, mednarodno nagrado za zrakoplovstvo kapetan e odgovarja obveznostim ljubljanske občine. naredil celoto. Predstava sc je precej zavlekla, zato bi kazalo, da se nekaj besedila črta, morda v drugem dejaarju. Občinstvo je šentjakobsko dvoranico zasedlo, kakor po navadi, do zadnjega kotička in se je prav dobro zabavalo. Še enkrat koča na Peci Odgovor na notico »Koča na Peci« v slovenskem Narodu* št. 46 z dne 25. februarja 1930. Podpisana društva so ugotovila: 1. da koča na Peci ni bila izropana — torej niti ni bilo v njej tihotapcev; 2. da tudi nacijonalni položaj tri tak, kakor ga slika članek, kajti v Mežiški dolini deluje več narodnih društev, ki imajo člane v vseh slojih nagega naroda; tudi splošnega avstrofilstva ni; 3. splošni napadi take narave, kakor je bil v omenjenem članku, so neumestni; če ima dopisnik konkretne podatke, naj jih navede, naj pa ne napada splošno vseh prebivalcev Mežiške doline; 4. čtankar ne pozna bojev tukajšnjega prebivalstva ob prevratu za osvoboditev in obuditev narodnega mišljenja, se manj pa pozna današnje razmere. — Mežica - Črna, dne 6. marca 1930. Za Sokolsko društvo Črna: inž. Fetrich, starosta; Kališ, tajnik. Za Sokolsko društvo Mežica: inž. Gogala, starosta; Jazbinšek, tajmk. Za Jadransko stražo za gor. Mežiško dolino: Rvndin, predsednik; Manchter, tajnik. Ljubljana pred loo leti Za časa Francaaov je bila v Ljubljani knjigotržnjca Kora, ki je leta 1826 izdala v nemškem jeziku zanimivo knjigo »Kraljevima Ilirijac. Knjigi je tu> Šikova. Kino Ideal: Črni domine. Predavanja: Francosko predavanj v univerzitetni zbornici. Predava prof. Emile Haumarrt. — Predavanje o stari LjubJgaui ob 30. v Kazim. Predava g. Atofctf Potočnik. DEŽURNE LEKARNE. Dam: SuSnft, Marijin trg; Kurajt, Gospo-svetska cesta. Triurni slovanske pesmi! Jutri premijera! Kozaška pesem Zvočni veleflhn. Sodeluje pevski zbor doti s k »h koz a kov V glavni vlo-g* Fians A. Schlettow Elitni kino Jttatica če nosi ženska moške čevlje Vesela zgodba iz litijske okolice — Strah kmetov neopravičen Litija, 10. marca. Iz gradiških hribov ie prisopihal v Litijo dečko, ves preplašen. Pastir ie. ves zasopel pripovedoval: — Gospod, pri nas se bo zgodila ponoči nesreča ... že špijonirajo . . . naši so me poslali, naj grem po orožnike . . . tistega moškega, ki ee je preoblekel v žensko, imajo zdaj Pri nas doma . . . V hišo na Gradišču ie stopila ženska v inoikih čevljih, — je nadaljeval pastirček. Govorila je zelo živahno, vprašala je po tem, zanimala se je za ono, tudi za pijačo. Zagonetna oseba zagorelega obraza, temnih, ciganskih oči in las, seveda kratko pristriženih, je pridno praznila kupice. Prestrašeni kmetje pa so takoj dejali: — Tujec je le v žensko preoblečen moški, prišel je »špegat«, kako je pri nas doma ... Joj! Ponoči nas pa napadejo, okra-dejo in morda celo pomore! Med tem, ko je sumljivi gost sedeJ za pečjo in je s pogrnjene mize praznil pridno čaše. je pripovedoval o sebi zanimive «tva- ri. Crnolasa Lojzka je pravila, da je No-tranjka. — Imaon hišo, denarja dovoli in lepih oblek polne omare . . . zdaj je pred-pust in me mika pred oltar . . . zato iščem ženina ... je pripomnila in dvignila čašo. — Na zdravje mojega bodečega ženina, je še vzkKknila in postavila prazno caŠ3 na mizo. — Saj se mu ne bo pehalo pri meni, ker imam denar tudi v hranilnici. Kmalu ©o bili preplašeni kmetje še bolj prepričani, da imajo opraviti s nevarnim rMovatfem. Med tem je vstopila v M5o ocožnfika patrulja. Sumljivo žensko v moških čevl£h so povabili orožniki s seboj. — Kaj hočete z menoj, poštena ženska sem, — je zatrjevala ob aretacij! Lojzka. No, da je Lojzka res frtnflka. so brž ugotovili, o njeni poštenosti pa se niso moglj tak>j prepričati. Doma so iz spisov ugotovili, da je bila Lojzka 3 leta gost ženske kamimioe v Begunjah. _ Ne, pomota je, gospodje, — je pojas- nfevala zgovorna gospodična. — Je že res, da sem bila precej Časa na Gorenjskem, ampak zaprta nisem bila, gori sem s« nčBa le za »Stikarieo« . . . Ker je prišlo oMastvom tudi na uno, da se je Lojzka isdajala po litijskih hribih za »gromoc, ki ji ni nič za grot?vBko Čast m slavo, ampak hodi rajo kot preprosto dekle okrog dobrih kmečkih ljudi, so Jo pridržali nekaj čase v hotela >Trtica«, da ugoiove, če se ljudski glas ni motiL Potem jo pa i»-ženo na Notranjsko, v mili domači kraj. —Cemn pa nosite sumljive moške čevlje? — I, prav so mi, in drugih nimam 1... — Kaj pa ^no bahanje zaradi grome, ženina in hranilnih knjižic? _Ljudje lažejo ... je odgovorila Lojzka. Zdaj čaka Lojzka, ki se vlača okrog po svetu, na pisma, bodo potrdila, če nima na vesti Se kakih drugih nerodnosti. Gradi-ščand pa so se potolažili, ko so zvedeli, da je popotna »gTofnac res dokle, čeprav j* tičala v sumljivih mo&klh čevljih. Iz gledališke pisarne Drama Začetek ob 20. Torek, 11.: Nai zospod župnik. A. Sreda, 12.: zaprto. Četrtek, 13.: Va>ar, jM-emijcra. Izven. Petek, 14.: zaprto Sobota, 16.: ob 15. Don Car los, draška predstava pri znatno znižanih cenah. Izven. ob 20. Glavni dobitek. E. Ljubljanska drama vpričor. nocoj ob 20. francosko veseloigro *Naš gospod župo*« v običajni zasedbi ea aboneate reda A. V ostalem veljajo običajne dramske cene. Prenilera v ljubljanski drami. V četrtek« 13, t. m. bo v iiublaoski drami premijera Shafce-spearejeve komedije v petih dejanjih, »Viharc. Glavne vioge tega Shakespearevega dela, ki pride prvič na slovenski oder in to v Oton Zupančičevem prevodu, so stedeče: Prospero, zakooiegov sin — g. Jan, Sebastfan, Akmsov brat — g- ZeleznSc, Antooio. nezakoniti vojvoda milanski — g. Gregonin, Trioculo, salei — g. Phit, Stephano, prjan t očaj — g. Cesar. Man»še vloge igrajo gdčna Vida, Mira Danilova, ga Maria Vera in rg. Jerman, Sancin, Kaokler in FVrtokar. Za to dTamo je napisana posebna glasba, kf sestoM iz cele vrste prekrasnih vlođk, delo skladatelja Huinperdincka. Pri predstavi bo sodeloval orkester dravske divizije (24 mož) pod vodstvom višjega kapefo&a dr. Conoa. Za prenukro so napravljene popolnoma nove kulise po osnosrkih šefa Skrnžirvia fn de! novih kostumov po osnutkih prof. Vavpotiča. Premijera se vrSi izven abonma}a. Opera Začetek ob poi 20. Tanek, 11.: zaprto. Sreda, 12.: Oksnaci, Oumni Sebičen;. Četrtek, 13.: Boneme. C Petek, 14.: Domfaničev večer. fev. Sobota, 15.: rkisanagimca. D. A. Qa K. Stafler-Stotter. operam pevk*, imena Outblanskenm občmstv« ko* Ijcbka Mada m* Bobte-rAv. nastopi v sredo v operi »domači« kot Neddeu P«**9o poje t slovenskem froriba. Sreda, 12. marca, 1230: RepcodaickaiM glasba. — 13: Casovos napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Iz dana sodih dnovnAov. — 1730: Koncert Radto-orkestra. — 1630: Otroški kotiček, ga. Gabrtjei-čščeva. — 19: Podobe iz sk^venske Ikecarne rec-dovine. — 1930: Dr. St- Leben: Francoščina. — 20: Otroški večer v pesmi in orkestru, krvaja Radio-orkester. — 21 z Komorni trio (sodefc^c>o gr- Pfeofer. Ščvic, Šnsteir&C). — 22: Ceeovra. ospoveri in poročila, sepovod procrama za naslednji dan. Četrtek, 13. marca. 12.30: Reproducirana gjasba. — 13: Časovna oapoved, borza, reproducirana glasba. — 1330: Iz daoainirh dnevnikov. — 1730: Koncert Radio-orkestra. — 1830: Dr. Be]c: O jeziku in jezikih. — 19: Dr. Rupel: Srbobrvasčaoa. — 1930: Uvod v prenos. — 1930: Prenos fiobJS. opere (»Bohe-me«). — 23: Napoved programa za nasiedn* dan. Umor pod Rožnikom še ni pojasnjen Skrivnostni umor neznanca pod Rožni« kom še vedno nI pojasnjen. Včeraj popoldne je bilo umorjenčevo truplo obdudrano. Obdukcija se je vršila v vlaki mrtvašnici ob prisotnosti državnega pravdnika dr. Lav-renčaka, preiskovalnega sodnika dr. Leder-hasa, zapisnikarja dr. Drakalerja in policijskega nadzornika g. Močnika. Truplo sta obducirala zdravnika dr. Košir in doktor Suhar. Obdukcija se je vršila ob 16. in je trajala dobro uro. Po obduciranju so sestavili zapisnik, na kar so okoH pol 18. umorjenca pokopali. Njegovo obleko ter vse stvari je shranila policija. J-uori se poje LeoacavaBa opera »Gl»-muči«. Delo Je vsied svoje krasne m osvajajoče glasbe ter prepričljive tragične vsebine za-vojevak) ves kufcnrni svet. Tam' v L)rib#aai >c bilo podano že mnogokrat z odiičnrrni interpreti To pot je zasedba ponovno zeto zanimiva. »Ncd-do* po|e ga K. Stafler-Stotter, »Cania« prvič naš mladi tenor 2. .Marčec, »Tonia< odftčni naš Primožič, ki je pel to partijo že pod vodsovom svetovno znanih dirigentov, »Silvia« simpatični i rt mnogo obetajoči g. Grba, »Beppa« vztrajni naš Mohor ič itd. Nato sledi zabavna Puccinijcv »G i a n n i Schiccbit z z. PrirrKviičern v naslovni pariiji. Tudi to delo je opernemu občinstvu v najlepšem spominu. V par tiri Simona se predstavi g. Betetto. ki ie s to kreacijo žel pod osebnim vodstvom Puccioija na dunajski bivši dvorni opera velik uspeh. »Rinciccio« Je ena izmed najboljših vlog našega Kovača. Dalje nastopijo ga Ribičeva, gdčna Španova, pjena Ram-šakova ter gg- Grba, MohoriČ, Perko. Sekir!a in dragi. Obe operi dirigira g. Neffat, režiserja gg. prof. Sest in Primožič. Predstava se vrši za abonma K Stric z dežele. — Kako sta se torej zabavala v sle-daiišču. striček in teta? — Kakšna zabava! Odmor je trajal komaj 10 minut. V pisarni — Gospod šef, dajte mi, prosim, pet dni dopasta. oženi! bi se rad. — Kaj niste mo^li opraviti tega med rednim dopustom? — Obžalujem, gospod šef, nisem si hotel pokvariti poČrtaiic. Čudno. — Poznala sem vašega prvega moža. Zares Skoda je. da je tako kmam umrl — Crnino, moj drogi mož mi pravi večkrat isto. MODERNO. — To je grozno! Zakaj ljudje sploh obešajo take slike? — Najbrže zato, ker ne morejo obesiti atikarje«. ki so jih slikali. Stev. 5S »SLOVENSKI NAROD«, dne 11. marca 1930, Stran 3 Dnevne vesti —Ban dravske banovine inž. Dušan Ser-nec odpotuje uradno iz Ljubljane in zato odpadejo v petek običatoi spreiems strank. — 50 letnica pisateljevanja duhovnega svetnika Šašlja. Letos poteče 50 let, odlkar se pisateiiskjo udejstvuje folklorist duhovni svodnik Šožeđd, najrjiodnejši, najskrbnejši in najotnogosrtraneiša med žfvečhni slovenski-rrti folkloristi. Zaninrivo je, da je pričel ju-brfant objavHati slovensko narodopisije v »Slovenskem Na rodu c. Izmed njegovih številnih spisov so vzbudidi rragveojo pozornost poleg znanih »Bisernic«: »Zgodovina sempeterske fare na DcrtenjsfcerrK. >Zgodo-vina adlešičke fare na Bek^antrsketrK, >Ooneski k zgodovini zvonarjev iz zvonov na Kranjskem«, >Grad Pobrežije v Beli KralJm"". »Zigodovunske drobti-tiice iz ne katerih cerkva na Dolenjskem«, »Zadostna ćora na Dolenjskem«, »Orad Krupa v Be li Krajami< in *lz spominov na lakotno leto 1817*. Jubilantu, ki ie lani praznoval 70 let nico rojstva, želimo še mnogo srečnivi m plodnih Jet! — st at i* tika tujskega prometa v naši državi. Z letošnjim letom so začela v oddel ku za turizem v trgovinskem ministrstvu zbirati točne podatke o tujskem prometu v naši državi. Zbrani so že podatki o tujskem prometu v nekaterih banovinah za lansko leto. Hrvatsko Primorje in Gorski Kotar sta posetila lam 51.702 tujca, od teh ?3.745 naših državljanov, 9770 Avstrijcev, 7770 Nemcev, 6324 Cenoslovakov, 1505 Madiža rov, ostali pa odpadejo na druge narodnosti .Dubrovniško rivijero je posetik* 35.210 tujcev, od teh 15.123 Jugoslovanov, 8693 Nemcev, 4292 Čeboslovakov, 4206 Avstrijcev, 499 Madžarov, ostanek pa odpade na druge narodnosti. Dravsko banovino je po-setilo lani 52.810 turistov, od teh 35.353 naših državljanov, 5574 Nemcev, 5357 Avstrij cev. 3643 Cehoslovakov. 2193 Madžarov itd. Že iz dosedanjih podatkov je razvidno, da je bilo največ tujcev v Primorju, Gorskem Kotoru. Sloveniji in na dubrovndška rivijeri. Na podlagi statistike za lansko leto bodo oristoine oblasti ukrenile vse potrebno, da bo tujek.; promet leto« Se večji. — Kongres poljsko - juoslovenskih dru. štev*. 23. t m. se bo \tš\1 v Varšavi kongres poftsko - jugoslovanskih društev, katerega ee udeleže delegati iz Poznanja. Krakova, Lvova in Katovic. Namen kongresa je ustanovitev skupne poljsko - jugoslovenske lige na Poljskem. — Trgovcem in javnosti. Bližano se vc-Hkonooni prazniki in z njirnd lep običaj v vsem krščanskem svetu, da si sorodniki, znanci in prijatelji ter hvaležna svoj m dobrotnikom voščijo praznik vstajenja. Tudi v našem narodu je ta običaj močno vkore-nrrnaen in leto za letom prodajajo trgovci jn kupuje naš narod velikonočne razglednice, a žal po veČini le twie. importi rane. sabkm-sko izdelane— in dobiček gre v žepe tujcev. Ln vendar imamo mri 5^venca toliko tako lepih domaČih razglednic. Letos ie izdaja J unosio venska Matica deset novib ve-Mkonočnm razglednic z lepimi narodnimi motivi in abnčajS, ki so umetnina našin strokovnjakov in naših tiskaren in ki jih prodaja Jugoslovenska Matica na korist svojega naTodno-obrambnega dcia. ApeKrarmo na našo javnost, da povsod zahteva jn kupuje sacno te raz&lednioe, naše trgovce pa jrrosrmo. da s? naročijo pri Jugoslovenske Matici v Ljubliiani, SeJenibungova ul. 7/II za prodak) potrebno jim število teh raz-sjledntic. Cena raagflednicacn je 1.— Din, za raziprodajalce znaten popust. Razglednice bodo naprodaj tudi pni vseh podružnicah JurgosJ-o*\'entske Matice, v L^Mfeni pa po vseh knjigarnah jn trafikah. — ? Spasilac« — novi brod naše vojne mornarice. Nedavno je pristala v spflNskem pristanišču naša najnovejša bojna ladja > Spasilac*, ki je bila naročena v Nemčaji. S tem brodom je naša mornarica dobila najrnodernejišo ladjo za reševanje ladši na morju. Brod ima dva stroja z 2200 HP in lahko vozi s hitrostjo 12 do 17 milj na uro. Dolg je 60 m, širok pa 8.7 m. Brod je namenjen v prvi vrsti gašenju požarov na ladjah. Ima dve centrifugalni sesaJiki ter šest manjšin prenosnih bencanjskah sesakk, k! laliiko črpajo na uro do 3000 ton vode. Brod bo naš>i mornarici v korist in ponos. — Promet v našiti pristaniščih. V januarju je pristalo v splitskem pristanišču 764 parnikov s skupno tonažo 220.440 ton, v Šibeniku 350 pa mikov, na Sušakn 354, v Da. brovniku pa 342 parnVcov. V vseh iiašrb pti-stamšcnn jc pnista«lo v januarju 7211 paroi-kov z 1,236.000 tonami. — Sneg v Sarajevu. V Sarajevu m okolici je v nedeljo močno snežilo. Zapadlo je več centimetrov snega, ki se je pa seveda takoj spremenil v broz®o. Ozradje se ie znatno obladalo. — Čebelarji. Občni zbor Čebelarskega društva za Slovenijo se bo vršil 19. t. m. ob 10. uri v Celju v Domu v Samostanski ulici t. običajnim dnevnim redom. Popoldne ob 15. uri pa bo v isti dvorani zborovarno« in posvetovanje o ustanovitvi oebeferefce zadruge. Zaradi važnih zadev prosim, da 00 občnega zbora udeležb kar največ čebelarjev. Polovic na vožnja k občnemu zboru pa nam {al ni bila dovoljena. Tajnik. — Slovenci v Ameriki. Nedavno smo poročali, de je v Barbetonu 21. novembra Slovenec Josip Skarba ubil svojo ženo ki hotel Izvršiti samomor. Ker je mož kazal simptome bfcaznoeti, 90 ga postati nt ope-. ^ovalni oddelek v uroobokiico v Lima. Zdravniki 90 ugo-tovili, da je mož dejansko blazen in <4a za. svo^e dejanje ni odgovoren. Zeto šfcarba ne pride pred poroto. V Raifeetonu, država Obio, sta prem mula Anton Kapelj, doma iz St. Petra na Krasu ter Janez BoBia, doma z Iga. — V kraju Ezport je umrla v stsroati 38 let Ana Božič, doma iz 9t. Jerneja na Dolenjskem. Podlegla je pljučnici. Pokojna je bivata 0 let v Ameriki. — V Shebovganu, država Wj3oontin«, je 31. januarja preminula v vi-JKifci »taro«« 81 let Alojzij« Povh. doma hn Drjfejegs Kitelui«. obdte« Mirna peč. V Ameriki je bivala 36 let. — 3. februarja je podlegla v istem kraju pljučnici Ana Jerale, rojena Kotnik. Pokojna je bila iz vasi Trebeljno na Dolenjskem. Zapustila je moža, dva sinova in dve hčerki. — V Detroitu, država Michigan, je umrla Slovenka Vertin, doma iz Doblič pri Črnomlju. Pokojna je bila dvakrat poročena. Njenega prvega moža je leta 1888 povoril vlak. — V Eveletbu je umrl Janez Gornik. — Poučno potovanje °a£lh hotelirjev v Švico. Začetkom maja priredi Zveza za tujski promet v SJevenis poučno potovanje naših hoteKrjev v švico. Potovanje bo trajate 12 dni in si bodo udeleženci ogledali vse večje kraje in letoviSča v Svioi. Cena Je izredno nizka ter stane potovanje v II. razredu 4590 Din, pil čerrrur moramo vpo-števati, da bodo udeleženci ufivafli prav posebne ugodnosti. Podrobnejše informacije daje Zveza za tujski promet v Liubljan5, Dunajska cesta 1. Prijave se sprejemajo samo do 20. t. m. — Krajevna organizacija jugoslorenskih emigrantov (Orjem) v Kočevju ima ovoj redni sestanek v soboto 15. marca L 1. ob 8. uri zvečer na običajnem mestu. Priditj vsi! — odbor. — Vreme. Vremenska napoved pravi da bo oblačno in deževno vreme. Včeraj je bilo jasno samo v Mariboru, drugod pa bolj ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu 15, v Splitu in Skoplju 14, v Mariboru 13, v Ljubljani 13.2, v Sarajevu 11, v Beogradu 10 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 752.3 mm, temperatura je znarsala 7 stopinj. — Dva delavca smrtno ponesrečila. V kamnolomu pri selu Mac v Dalmaoijii sta se te dni smrtno ponesrečila delavca Mi»o Radan in Jakov Krivajič. Zasula ju je debela plast zemUje jn kamena a. Druga delavci so Sima takoj priskočili na pomoč in ju nagflo izkopali izpod prsti. Bila sta pa že mrtva. — Poneverba v Splitu. Blagajnik urada za delavsko zavarovance Juraj Matjašcč je poneverfl 51.000 Din. Polt;:?a ga jc izročila sodišču. — Dva poskušena samomora v Osijeku. V nedeljo ponoči se je v Osijeku z nožem zabodel v prsa 24 letni trgovstkl potnik Lazar Ban-SČ. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Vzrok samomora je b3 obup* ker je bil nedavno radj nravstvenega zločfiaia obsojen na leto dni ječe. — 22 letna Ana QoW se je zastrupita s sublimatom. Tudi njeno stanje je resno. — Družba sv. Cirila in Metoda prosi svoje podrvžinice. da čim preje skEčeft) občni zbor ter potem začno na novo pobirat)! članarino, darove in prispevke. 189n Iz Ljubljane U— Družabni večer komiteja za prireditev kuJmarične razstave se Je vršaJ sino-č& v prelepo opremfttenri dvorani Krapeževe restavracije. Na tem zakđjučajem večeru, kjer se je v cela vrsta govorov obeležfil nepričakovano veliki gmotni jn moralni uspeh kulinarične razstave, je bflo ob splošnem navdušenju sprejeto na znanje skrivno razodetje, da je duša vsega pokreta, g. Babi-nek, te dni stopal pred Abrahama. Izrečene so mu bile najprisrčnejše čestitke. Takisto je brila v vseh govorih povdarjena zasluga vseh onih, ki so po svojfh najboljših močeh pripomogli k tako lepemu uspehu. Kot kučegazda. kj je rudi tokrat izvrstno postregel z izbranimi dobrotami svoje kufai-nSe in kleti ter kot predstavnik prindpa-lov je bal navdušeno pozdravljen g. Krape ž, nadalje pa so bile tople pozdravne besede izrečene tudi 62-Ietnemu seniorj-u gosp. Etmdlu KržJrsndku in soprogi, ki sta svojčas vodila restavracijo v Narodnem domu. Veselo razpoloženje je močno dvignil Krape-žev godbend trio, po čigar zaslugi se ie ta lepa družabna prireditev zaključala s "»pov-štertancom«. —00 Domjaničeva proslava v ljubljanski operi. V petek 14. t m. se bo vršila v L^ub-Uanš prva proslava pesnika bratskega hrvatskega naroda. To proslavo priredi Slovensko prosvelaio društvo v Zagrebu, ki je z največudm in nagiepsum uspehom priredilo v Zagrebu proslavo naših umetnikov, in si-cer Žnpaočiča, Cankarja in Jakopiča. Ta proslava naj bo sdjatjna manifestacija kui-turafti vezi. ki naj spajajo LJiJMjano in Zagreb. Pri predstavi sodelujejo poleg Matičnega pevskega zbora, opernega orkestra in gojenik Mestne ženske gimnazije v Ljubljani več naših najboljših opernih solistov. — Program jc sestavljen is slavnostnega govora, pokftoratvenega prizora pesniku, recitacije rtiegoviii pesni in u dasbenjfa točk. Akademija se bo \ršđa kot predstava izven gjledaHšJkoga abonmaja. Gene zoržane operne. —1 j Zanimivo francosko predavanje. Ponovno opozarjamo cenjeno občinstvo, predvsem pa prijatelje francoskega jezika na zanimivo predavanje prof. Emila Haumanta: >Spomini starega slovanofilac. Profesor 25. Haumant je zvest prijatelj našega naroda. Vedno in ob vsaki priliki je to tudi dokazal. Za njegove zasluge ga je naS kralj odlikoval, beograjska univerza ga je pa imenovala častnim doktorjem. G. Haumant predava danes ob Šestih zvečer v univerzitetni zbornici. —lj Oljnata slika gospe Jerice Oblakove razstavljena. Ob današnjem slavju visoke starosti osemdesetletnice gospe Jerico Oblakove z stare hiše in gostilne, znane š«ntpeterske rodbine »pri Jerneju« je napravil snani portretist Franjo Sterle, aka-demični slikar njen portret — katera slika je razstavljena v izložbi trgovine >Ebte« v Prešernovi ulici. Jubilarka je, kakor znano, mati znanega odvetnika v Ljubljani in najboljšega pisatelja - turista. Vkljub njeni visoki starosti se počuti prav zdravo in čilo in želimo gospe ob redkem slavju se mnogo let. — informacije ki dnevi o uporabi pitna: Lanska predavanja m poskusno kuhanje na pitan je obtskavaio toJtioo na&h go- spodinj, da bo mestna plinarna ljubljanska tudi letos nadaljevala s tem načinom pouka in rx>svetovanša. Da pa bo ustreženo vsem gospodinjam, kuharicacn in služkinjam, ki nimajo časa posečati predavanja zvečer in popoldan, bo v dneh 36., 27. in 28. t. m. cel dan, od 9. ure zjutraj do 13. Ln od 2. do 6. ure popoldan na razpolago gospodinjska učitelC-ica z nasvet in podukom, in sicer v meščanski šoli prf Sv. Jakobu, vhod iz Mor-janske ulice. Razstavljeni bodo štedftnilci iz t\x>rndce Prometjeus iz Necnčaje. Poleg tega bo dne 26. in 2$. predavanee in poskusno kubanje ob 8. uri zvečer in dne 37. t m. ob 4. uri popoldne. Po predavanju bo poskušnia skuhaaarri in in pečeaSh jedil. Na željo se ponovi predavanje in kuhanje tudi v opoUdajO-skSh urah. Vstop je seveda prost. Kubanle na pfenru ni umetnost ali težka stvar, ie mnogo cenejše kot na r^emogu, pazita je le treba, da se 3 plinom postopa varčno, in to bodo pokazale te prireditve. —U Važno predavanje v šentjakobski šoli. Na prošnk) podružnice »Sadjarskega in vrtnarskega društva« v Ljubljani bo predaval ju*ri, 12. t. m. ob 20. uri v šentjakobski šoli gospod dr. Pir c, ravnatelj higi-jenskega zavoda o važnosti zelenjave v prehrana. Ker je ta veda važna za vse sloje, zlastj za matere m gospodtage, naj mbče ne zamudi, da bi ne poshisal priznanega strokovnjaka. Vstop je dovoljen vsem in je brezplačen. —lj Ljubljana za žrtve Povodni i v južni Franciji- Ljubljanski župan g. dr. Puc je ob priliki vesti o katastrofalni povodnji v južni Franciji, ki je zahtevala poleg veriklh gmotnih tudi številne človeške Žrtve, poslal naslednjo brzojavko pariškemu županu: »Občinski svet in mesto LJubljana v Jugoslaviji Vas naprošata, da blagovolite biti tolmač nagega sočutja za žrtve povodnji v južni Franciji. —lj Kostume, plašče zadnje dunajske in francoske novosti po meri in konkurenčnih cenah izdehi>e Pariški salon, Stari trg 19, Ljubljana. 188/n —lj Obrezovanje sadnega drevja. Podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva« v Ljubljani priredi v torek, dne 11. L m. praktične demonstracije o obrezovanju pritličnega sadnega drevja. Zbirališče na cesti pod Rožnikom pri mestni vrtnariji ob 16. uri. Poučeval bo višji sadjarski nadzornik g. Humek. Dobrodošli vsi prijatelji sadjarstva in vrtnarstva. —lj O stari LJ ubijani bo dre vi ob 20. url predaval v Kazini g. Potočnik. Predavanje je zelo zanimivo in je opremljeno s 120 redkimi slikami stare Ljubljane. lj— »Matterboru«. V petek, na dan kulturnega fifcna ZKD, se bo predvajal v kinu Ideal ves dan grandiozni velealprnski Hm »M a 11 e r h o t n«, na katerega opozarjamo že danes Bubctelje planin 'in narave in športne kroge. Predstave v petek 14. t. m. ob 4„ Md, M«, m 9. zvečer. — Cene izredno nizke! lj— JNAD Jadran. 31. redni občna zbor društva bo danes ob 20. v drnstverš Čltai-ntoi. —K Izgubila se je včeraj ob pol 12. srebrna doza z monogramem V. R. v Prešernovi ulici. Najditelja prosim, da jo odda ▼ oglasnem oddelku lista proti dobri nag-ado. Iz Celja —c >ove evidenčne tablice za motorna vozila. Nove evidenčne tablice za motorna vozila so Že prispele v Celje in jih dobe interesenti od včeraj dalje pri policijskem pristavu g. Škofu v predstojnistvu celjske mestne policije, poslopje celjskega sreske-ga načelstva, pritličje, levo. Tablice naj dvignejo vsi lastniki motornih vozil, bivajoči v mestu ln pa v s rezu Celje. Stare tablice je treba pravočasno vrniti. —c Izstop iz našega državljanstva. Izstop iz našega državljanstva kraljevine Ju« goslavije je prijavila pri celjskem sreskem načelstvu 611etoa zasebni ca Marija Lud-vtg, rodom iz Gradca, pristojna v Braalov-če v Savinjski dolini, ker hoče postati avstrijska državljanka. —e Kolavdaclja v novi celjski **kAlMUri soli. Ponovna kolavdacija strojno • tehničnega dela v novi celjski deški okoliški osnovni soli bo jutri 12 t. m. ob 10. —c Fovecnnje cinkarne v Celja« Ravnateljstvo Cinkarne d. d. v Celju je zaprosilo pri sreskem načelstvu za obrtno-oblastveno odobrenje za zgradbo novega poslopja za produkcijo cinkovega balila. Novo poslopje bo stalo tik dosedanjih tovarniških objektov. Komistjonelna poizvedba in obra vna bosta v petek 14. t m, ob 11.30. —c Štiri najdbe. Maks Rados je našel 8. t. m. v mestnem parku otroški jopič, Marija Pukmeistrova je našla na Kralja Petra cesti d. t. m. rjavo žensko o vratno boo. na isti cesti na je našel 7 L m. Anton Bržič otroška čeveljčke iz pepelnato sivega platna in z gumijastimi podplati, končno pa je našla Marija Božičeva t garderobi Celjskega doma« po malkaradi na pustni torek ženski dežnik. Vsi najdeni predmeti se dobe v predstojništvu celjske mestne policije. —c Nabavite al takoj vstopnice za jubilejno predstavo priljubljenega komika mariborskega Narodnega gledališča gosp. Josipa Daneša-Gradiša, ki nastopi v glav- ^ T&CJ <^£)£P si zzo bje OW Hi SARGOV ni vlogi v izborni francoski komediji s Naš gospod župnike jutri 12 t. m. ob 20. uri v celjskem Mestnem gledališču. Vstopnice, katerih pa ni več veliko, se dobe v pred-prodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek na Kralja Petra cesti. SOKOL — Priprave za L vsesokolski ^Iet SKJ v Beogradu lepo napredujejo. Zletai prostor je že skoraj popolnoma izravnan in se bodo v kratkem začela prva dela na tribunah. Zletnj odbor se je dogovoril z beograjsko radijsko postajo, da bo zdaj pa zdaj oddajala poTOčiJa in korminikeje zletmega odbora, kakor tudi pozneje potek zleta samega. Kakor kaiejo vsa poročala, ki jrih dobiva z3et-nd odbor, je po vseb krajih naše države nenavadno veliko zanimanja za zlet. — Sokolski Glasnike ostane še nadalje službeno fflasilo Saveza in bo izhajal, kakor doslej, po dvakrat na mesec, sredi in konec meseca. Svojo zunanjo obliko je ohranil, r.a znotraj pa bo urejen takole- prvi stolpec na prvi strana je dok>čen za uvodmk, ostaK štirje stofcpci pa za slavnostne proglase in pozive Saveza, za aktualne članke 5n sffte. Na drugi in tretjg strani pa bodo rubrike: »Slovansko Sokolstvoc s poročili o življenja in delu bratskih slovanskih sokotsknii organazaotj, >fe Saveza SKJ«, v kateri bodo objavljeni zapisniki odborovih sej in službeni razglasi, >Iz Svtfjenja in sveta«, kjer bo do vestf iz kufosuTooga in narodnega življe-rrfa sk>vanskđh narodov in poročila o neso-tooHskah telovadnCi organizacij a h, >Naš prvi zlet«. ki bo posvečena prvemu zle tu SKJ v Beogradu. V rubrikS »Kn^ževnost« sc bodo ocemjevale ziasts sokolske in tudi druge knjige ter časopisi, rubrika »Iz žmp in društev« pa naj bd bala verna slaka njih delovanja in žlvijenga. Poleg »Sokolskesa glasnika« bo izhajaj vsak mesec še »Prednjak«, gfasS'lo savezueea TO. Sokolič za naraščaj in »Naša radost« za deco. Vse štiri lisrte sokolom najtopleje priporočamo. — Križevci pri Ljutomeru. Nov SOkol uspeva kar najlepše in se s p^Inoštevtlnimi odelki pridno pripravlja na nastope, posebno za Beograd. Lepo je uspela vsakoletna maskarada, gmotno tn dostojno društva. V nedeljo 9. t m. pa je ob 11. un| priredil s sodelovanjem drž. osn. sole in Bralnega društva skromno Masarvkovo proslavo v Stocnskovi dvorani ob navzočnosti zastopnikov vseb uradov in v glavnem sok. članstva, tako da smo tudi pri nas naši moči pTinierno proslaval'i prezid en t a Masarvka. — Zdravo! — ar. — Sokolska konjenica. Na zadnji seji izvršilnega odbora SKJ je bilo sklenjeno glede konjenice, da nosi navadni sokolovi kroj, škornje in bele rokavice z manšeti. Konjenica ne sme bi tj samostojno društva ampak samo odsek društva. Društvena uprava ime-nufje vodilo tega odseka, odsek sam pa spada pod društveno načelništvo. Pri svečanostih bo nastopala konjenica s kopji, na katerih bo državna zastavica. — Uredniški odsek se je ustanovil na zadnji 6eji izvršilnega odbora SKJ. Predsednik odseka ie brat Gamgi urednik »Sokolskega glasnika c in »Nase radosti r, podpredsednik brat Verij švajger. Člani pa so bratje doktor M urnik, urednik >Prednjakac, Ivan Baj-želj, urednik »Sokolića^, Stjepan Čelar, doktor Fux, dr. Kandare, Josip Jeras, Ferdo Jn-vanec Vladimir Suklje, VekDslav Bučar, Mi-ca KoeČeva, And jelko Sieber. Odsek jo na svoji prvi sejS poudaTn, da bo treba največ pozornosti posvetiti listom za deco in naraščaj. Kislo zelje — najbolj zdrava hrana Kislo zelje je pri nas zelo razširjeno, seveda bolj zato, ker je poceni, kakor zaradi svojih dobrih lastnosti, katerih Jjudje večinoma sploh ne poznajo. V Ameriki pa hočejo sedaj napravili iz kislega zelja delikatoso tn obenem uni-verzahio !ekans*vo. In tako postane kislo zelje sčasoma morda tudi pri nas redka Uetfkatesa in učinkovito sredstvo za lepoto. Zaslugo, da pride kislo zelje na prvo mesto jedilnega lista najboljših restavracij, si je pridobila ameriška avtoriteta v kuharski umetnosti Ch. Fre-derickova. ki ie priobčila nedavno v »Newyork Američanu« članek o kislem zerju, poki hvale in občudovanja. Po njenem prepričanju je kislo zelje najbolj zdrava hrana. Zelje samo po sebi ima v sebi mno^o minerakiih snovi, posebno apna m luga, a te snovi so neobhodno potrebne za vzdrževanje in razvoj Človeškega organizma. Kislo zelje se pa še posebno odlikuje s tem, da ima v sebi mnogo vitaminov in da se dela v njem mlečna kislina, ki pospešuje prebavo, čisti telo m uničuje v njem škodljive bakterije. Kdor je kislo zelje, se obvaruje nalezt^vth bolezni, pospešuje svojo prebavo in jed mn bolj tekne. Velika prednost kislega zelja pred drugim sočivjem je tudi v tem, da :e lažje prebavljivo. Kislo zelje gre k vsem vrstam mesa. Ko: prikuho ga lahko jemo s poljubnim mesom. Kot posebno delikatesi« priporoča Frederickova fižol s kislim zeljem. Pogosto uživanje kislega zelja obnavlja in čisti baje kri tako. da se čiovek pomladi, da postane koža nežna in gladka, oči pa lepo blesteče. V tem pogledu je napravila Frederickova kislemu zelju pristno ameriško reklamo. Eno napako je pa kljub temu zagrešila in sicer tako hudo, da vsa njena reklama kislemu zelju ne bo pomagala, da bi prišlo v izložbe delikatesnih trgovin. Frederickova namreč priporoča Američanom, naj pijejo namesto coetaila sok kislega zelja. Ta dobro mišljeni, toda slabo formulirani nasvet bo naletel na prrja-telje epoinih pijač, ki jih ie v Ameriki od dne do dne več, tak odpor, da bodo pregnali kislo zelje celo \z kraimarij. kjer ga sedaj prodajajo. Sejem za neveste V osrčju Himalaje v kraju Sepi blizu Simle, prirejajo še zdaj sejme za neveste. Taki sejmi so bih nekdaj v navadi v Carigradu in nekaterih drugih •turških mestih, toda zdaj so večinoma že izginili. Sejem v Sepi je v pravem pomenu besede namenjen prodajanju in kupovanju nevest. To je velesejem s paviljoni in atrakcijami kajti ljudje sc povsod radi zabavajo. Glavni cilj je pa najti dobrega ženina za dekleta iz sosedne dežele. Za možitev godna dekleta spremljajo navadno njihovi očetje in bratje, ki so praznično oblečeni in pridejo na sejem že na vse zgodaj z>u-traj. Neveste spremljajo dekleta, ki še niso godna za možitev. Kakor neveste, tako so tudi njihove spremljevalke lepo oblečene in nališpane z vsem, kar premorejo. Zene smejo nositi v nosu zlat prstan, dočim dekletom to ni dovoljeno. Očetje in sorodniki moškega spoia se zbero v krogu in so vedno pripravljeni začeti pogajanja z ženinom. Ce je dekle fantu všeč, se mu njen oče ali brat takoj približa in začne se mešetarenje kakor na živinskem sejmu. MeŠe-tarji se pa ne smejo prenagliti. Vse mora rti lepo počasi in dostojno. Vsaka naglica velja za grobost. Mešetarjenje se začne navadno s kompliciranimi pozdravi z obeh strani, kar ima namen čim bolj za vleči glavno vprašanje. Spo-četlka se sploh ne sme omeniti, zakaj pravzaprav gre. Ko pa pridejo do glavnega vprašanja, pokliče oče ali brat dekleta, naj pride doli iz »kurnika«, da jo predstavi fantu. Razume se, da se fant in dekle navadno poprej sploh nista videla. Ce fant dekletu ni všeč, je zadeva s tem urejena, če pa napravi na njo ugoden vtis in če je tudi fant zadovoljen, se začne pravo mešetarjenje. Oče ali ožji sorodnik dekleta začne pripovedovati, kaj vse dobi nevesta za doto, fant pa navede znesek, katerega je pripravljen izplačati njenim roditeljem. Končno začneta fant in dekle kramljati in ko se za silo seznanita, kupi fant 3 do 4 kg vsakovrstnih slaščic iz katerih teče navadno sirup. Slaščic pa ne dobi nevesta, temveč se žrtvujejo v svetišču bogovom svatbe. Cim je kupčija sklenjena, se fant in dekle takoj poročita. Po poroki se napotita na ve-selični prostor, kjer se gugata in sučeta na vrtiljaku, kupujeta slaščice, poslušata čarodeje, kako zagovarja kače itd. S sejma se vrneta na možev dom in že-nitovanje je končano. Mestna mladina. — Ta paglavec mi dela skrbi. Začel je kaditi. — Daj mu prečrtati razpravo o po-giibonosnem vplivu nikotina na mladino. — Saj še ne zna citati. Pri izoiru. — Koliko litrov krvi ima odrasli človek, gospod kandidat? Kandidat molči. — No, torej koliko bi dobil, če bi vam prerezal vse glavne žile? — Najmanj 10 let. Dobro je izbral. — Ali vas ni sram, da takole posedate in lenuharite? Kaj ne veste, da ste na zemlji zato, da delate? — Vem, toda baš zato sem postal mornar. To je nekaj drugega. — Čug'te. Fani, to je grozno, že pol ure snažite moj plašč samo zato, da lahko stojite pri o jih advokatov pisano, nanašajoče se name, kajti če nisem že sam sramfjiv, imam pa zelo sumjrvo sorodstvo, — se je pošalil Dick. kt ko je korakal po Piccadiflv, je še vedno razmislili o sumljivem sorodstvu. In ns bilo golo riaik^uoje, da je srečal na Piccadilly Cirousu svojega brata. Graham HaHavvell ni bili več tako zanemarjen, kakor v Toweru, ko je posetiil svojega brata. Od klobuka do lakastih čevUjev je bil poosebljena krojaška umetnost in lalkajska skrb. Prvi hip je bfl Dick presenečen, potem se je pa ziaismejal in nadaljeval bi bil svojo pot, da ga ni Graham ustavil. — Rad bi govoril s teboj, seveda če te ne moti, da govoriš javno z bivšim kaznjencem, t- je dejal Granam hladino. — Niti kralj, niti čas ni ugoden za to, — je odgovoril Dick. — Toda če gre za denar . . . — V edino misliš samo na denar. Ne, hotel sem govoriti s teboj o Diand. Didk Hallowelfl se ni več smejal — To je pa še posebno odveč, — Rad bi samo, da ostaneta prijatelja, — je dejal Graham predrano. — Zakaj bi se maščeval? Kaj res ne moreš pozabiti, da je dala prednost drugemu? — Na to sem misHl vedno s hvaležnostjo, — Je odgovoril Dick. — In to je tudd edino, za kar ji morem biti hvaležen. Pogledal je na uro. — Obžalujem, da te ne morem več zabavati, kajti čez pet minut imam sestanek s prijateljem. Povej Diani, da se ne jezim in da so domneve o osveti smešne- Samo sestati se z njo nočem več, ne morda zato. ker bi mi olbudala neprijetne sipomiine, temveč zato, ker je poosehljemost lastnosti, ki jih sovražim, poosebljena hfaavščina, zahnbt-nosrt in klepetavost. Po tem je pozdravil m zapustil začudenega Granama, ki je gledal, kako gre čez cesto in se izgublja v množici, hiteči po Lower Regent Streetu. Diana ga je čakala v sprejemnjoi in čim je vstopa, je instinflotivrno uganila, da je govoril s svojim bratom. — Govoril je z menoj zelo samozavestno, kakor je pač njegova navada, — je godnnjal Graham. Sedel je v naslanjač in vzel iz žepa dozo. — Pravi, da ti odpušča, da te pa noče več videti. — A kaj si pričakoval? — Mislil sem, da bi bilo za vse bobe, Če bi se vidva pobotala. Toda Dick si ne da nič dopovedati. Stala je pred njim in ga nekam skrivnostno gledala. — Tebi se meša, — je dejala smeje. — Si mu kaj omenil glede podipoTe? Graham se je kislo zarezal: — O podpori? Kaj pa misliš! Ne. OdJklonriđ je mojo prošnjo, še predno sem jo izgovortl. Sicer pa, če me sprejme Travne v shižlbo, bova imela dovolj denarja in tudi na varnem bova. Diana si je zamišljeno grizla ustnice. — Kakšno delo ti je ponujal? — je vprašala. — Sam bog ve. Graham se je razjezil. — Kaj misliš, da mi bo Travne telefonirali, kaj bi rad od mene? Kaj nisi še nikoli delala zanj? Vem, da si, Diana. — Zelo plemenit je, pa tudi zelo nevaren, — je priznala. — Nevaren? Zakaj? — I4udje, kakršen je on, so vedno nevarni, — je odgovorila Diana zamišljeno. Delo, katero naj bi opravila zanj, ni bilo pretežko, toda bilo je potrebno za uresničenje njegovega načrta, kar razumem šele zdaj. Bilo je pred dvema letoma. Zahteval je, naj odvedeni lorda Firlinghaima v eno njegovih igralnic, katero je imel najeto v hiši na Portland Place. Naročti mi je, naj lorda nalažem, da imam tam zmance. Nekega večera sva se z lordom na povratku iz gledališča res ustavila v igralnici. Lord Firlingnam je izgubil v kratkem štirideset tisoč. Seveda sem zvedela to šele pozneje. V trenutku, ko sem odhajala, je s^fajno dobival. Sele ko sem dobila dvajset bankovcev po sto funtov, sem pomislila, kako temeljito so morali lorda osknbsti. — Torej dvatisoč funtov? — Graham je tiho zažvižgal. — Ta dečko plača res dobro. — Prvi hip mi to ni ugajalo, — je nadaljevala Diana, — toda Firlingnam je tepec in najbolj zoperen človek v Londonu. Pogledala je na uro, stoječo na kaminu. — Ali ne bo že Čas? Graham jo je začudeno pogledal. — Pa vendar ne nameravaš k Tigru menoj? Diana je prikimala. Naznanilo Vsem svojim cenjenim odjemalcem naznanjamo, da je naš inikasant Ivan Krelj, ki se je izdajal tudi za potnika, dne 1. marca t. 1. izstopil iz službe pri nas. Vse cenjene odjemalce prosimo, da vzamejo gorenje sporočilo na znanje, ker kakega plačrla, ki bi ga kdo hotel nakazati nam po izstopivšem gospodu Ivanu Kreiju, ne moremo priznati. Obenem javljamo, da gospod Krelj ni več pooblaščen sprejemati naroČila. 99Spectrum" d. do tvornica ogledal in brušenega stekla, LJUBLJANA VII., Celovška cesta 81. — Namignil mi je. da mi bo samo koristilo, če pridem s teboj, — je odgovorila. Mousetrap Club, ki ima svoje krasno opremljene prostore blizu Soho Squarea, šteje med svoje člane nekaj najznamenitejših mož Angldsje. Razkošna oprema in krasne sobe so napravile iz njega res redko posebnost med klubi. Bilo je znano, da se v klubu igra za težke tisočake, a dobra kuhinja m izredno nizke cene so hitro širile feru/bov sloves. Čeprav je bil klub znan kot igralnica, vendar se policija nikoli ni zanimala zanj. Enkrat ali dvakrat so se pomešali med goste detektivi, pa niso opazili nič pregrešnega. Gostije so igrali samo brige in največ za sto petdeset funtov. A ker je način igranja brid-gea povsem privatna zadeva, kd nima nič skupnega z vodstvom kluba, so odšli detektivi praznih rok. Baccarat so pa igrali tajno, brez dovoljenja klubo-vega odbora. Novi člani so smeli igrati le, če so imeli zelo zanesljiva priporočila. Vsi so bili prepričani, da se igra docela pošteno, a vendar je dobival Travne, ki je stavil ogromne vsote in često prevzel bank. tako, da je odhajal vedno s polnimi žepi denarja. Ko sta Diana in njen spremlje/alec vstopila v vestibuL so bUi odšli že vsi člani kluba, ki so prihajali sem na iuneh. — Gospod Travne je v tajništvu, — je zašepetal sivolasi vratar in prišleca sta odšla za njim po dolgem hodniku, pogrnjenem z mehko preprogo, v zadnje krilo poslopja do palisandrovih vrat, na katera je vratar potrkal. Za vrati se je začni glas, naj vstopita. Vratar je pritisnil na kljuko in se umaknil gostoma. Cim sta vstopila, je zaprl za njima vrata. Mož, ki je premeril prišleca mfirno in samozavestno, je moral biti že blizu šestdesetih let. Njegovi gladko počesani lasje so bili že sivi, a izrazit, skrbno obrit obraz je bil brez gub. Tudi če je sedel, je bilo jasno, da je visoke postave in izredno širokih pleč. V čudovito belih zobeh je držal ostanek cigare. To je bil torej Tiger Travne, Diana je takoj pomislila, da ni pričakovala, da je na zunaj tako človeški. Počasi je vstal in vrgel konec cigare v peč. — Pazdravdjjena oba, — je dejal in se dobrohotno nasmehnil. ~ Vi ste Diana Martvinova, kajne? Imel je globok, mehak glas. Govoril je neprisifeno, naravno. Diana je pomi-siJa, da še ni videla človeka, ki bi jo tako prijetno presenetil. Takoj je spoznala, zakao ta duša in gonilna sila mnogih zločinov še ni pod ključem. Spomnila se je vsega, kar ji je pravil CoHey, pomislila je na pastfi, katere so nastavljali Travtneu, na gosto mrežo, razprostrto noč in dan okrog njegovega nebanja. Najboljši možgani dveh delov sveta so se združili, da ujamejo tega tigra, to divjo zver. ki se je znala vedno spretno izmuzniti. — Gospod Travne, gotovo se me spominjate, — je dejala Diana smeje. Smrt perzijskega šaha Bivši perzijski šah Ahmed Mirza je umri zapuščen in pozabljen, čeprav je bil neizmerno bogat 2e zadnjič smo poročala, da je umrl v NeurJlu pri Parizu šah in šah, kralj kraljev, bivši vladar Perzije Ahmed Mirza. Star je bil šele 32 let Rojen je bil 20. januarja 1898 v Teheranu kot sin šaha Mohameda Ah Khana. Nihče takrat ni slutil, da bo umrl ta dedič nekdaj mogočne države osamljen v izgnanstvu, oropan razkošja in sijaja pravljičnega orijentalskega mogotca. Z njim je legel v grob zadnji potomec stare perzijske dinastije Kadšar, katere Člani so se ponosno nazivali kraBji kraljev, kakor perzijski vladarji v slavnih časih perzijske zgodovine. Od velike moči, katero so imeli per-kralji skozi dolga stoletja, je ostalo njihovim modernim naslednikom malo. 2e davno je obledela slava kraljev Dareia in Xerxa. ki je v svoji nadutosti bičal morje in se napotil z ogromno vojsko v Evropo kaznovat uporne Grke. Perzija je že davno obsojena na politično smrt. Toda od pravljičnega bogastva, po katerem so sloveli perzijski vladarji v starem veku, se je vendarle ohranil del njihovim potomcem. Čeprav dinastija Kadšar ne živi v prijateljstvu s starimi perzijskimi kraljevskimi rodovi. Takrat je bilo razkošje perzijskega dvora naravnost pravljično, njegovo zlato in zakladi so bili v boju s sovražnikom učinkovitejši od vseh bojnih vozov in puščic. Perzijskemu zlatu so podlegli celo nekateri Grki. V žalostnem spominu je ohranjeno ime špartanskega kralja Pausania, katerega je perzijsko razkošje tako omamilo, da je pozabil na domovino in ra junaško borbo grških junakov za svobodo ter se prodal perzijskemu kralju za zlato in za roko perzijske princeze. Zdi se, da so ohranile zakladnice jnerzijskili kraljev skozi dolga stoletja bajne zaklade, ki so se v zadnjih stoletjih po vojnih ekspedicijah še pomnožili. Zmagoviti Nadir je odpeljal iz najbogatejših indijskih pokrajin v Perzijo neizmerne zaklade, krasne dragulje, ki jih je spravil v svoje zakladnice. Samo ob posebno svečanih prilikah na dvoru so ladovedneži videli te dragulue. Leta 1739 je Nadir ukradel med ropanjem mesta Delhi slavni dijamant Kohinoor, ki je šel pozneje iz rok v roke, dok!er n: prišel v angleško kraljevsko zakladnico. Toda »Veliki Mogul«, ki spada med največje digamante sveta, je še sedaj v rokah perzijskega šaha. Ta dijamant, ki je tehtal pred brušenjem 870 karatov, so našli v Indiji. Zdaj, ko je že brušen, tehta »samo« 280 karatov in tako je postal drugi največji dijamant sveta. Ima obliko čez pol presekane krogle in zato je še posebno dragocen. To ;c najlepši dijamant na svetu. Ahmed Mirza, ki je umrl zapuščen in pozablijen v izgnanstvu, je imel v draguljih milijardno .premoženje. Njegove zakladnice so bile podobne Aila- dinovi jami iz »Tisoč in ene noč7*. N\ znano, kolfko draguljev je o unesel v izgnanstvo, gotovo pa ni pršei v !uy.:n nraznih rok. Ahmed Mirzi, ki je stop.l n2 prestol perziiiskiii kralje" v zgodnji mladosti, ni imel srečnega življenja. decembra 1906 je dal umirajoči Šah Mu-zaffa Eddki »po hudih političnih bo.ih svojemu narodu ustavo. Toda Mohamed Ali, oče Anmeda Mirze, je spodil 22. junija 190S poslance iz »doma pravičnosti«. Moral je pa bežati pred vojsko perzijskih knezov in 16. julija 1909 se je odpovedal prestolu. Mađarske posle je prevzel mladoletni Ahmed Mirza. Toda dinastija Kadšar ni bila zmožna vlade, ker ni mogla zadostiti vsem modernim zahtevam notranje in vnanje politike. Ahmed Mirza je preživel večino let vedno v Parizu, ker mu ni dišalo postati žrtev političnih homatij. Leta 1925 je bil odstavljen in je tiho izginil. Vladarske posle je prevzela nova dinastija Ali Riza Khan, ki se ie povzpel na prestol iz najnižjih slojev perzijskega ljudstva. Zato je bolje razumel glas svoje dobe, nego dinastija Kadšar. Segel je po vseh modernih sredstvih, da dvigne svojo domovino na stopnjo kulturne države. Organiziral je vojsko, uvedel je splošno vojaško obveznost, izpopolnil je šolstvo, zatrl banditizem, ki je ogrožal mirno prebivalstvo, in zboljšal javno upravo. In dočim se stara Perzija naglo modernizira, je umrl v tujini pozabljen in zapuščen mladi ex-šah, pravljični princ z dijademom, posutim z rubini, bmaragdi in dijamanti. Naša doba pravljičnim princem pač ni naklonjena. Največja zakonca »Človeška nebotičnika« se imenujeta mlada zakonca, ki nastopata v zadnjem času v londonskem cirkusu. Žena, po imenu Titania, je stara šele 17 let in meri 230 m, njen mož je pa še 10 cm večui. Spričo orjaških zakoncev je Eski-mo Karo, ki tudi nastopa v cirkusu, neznansko majčken. Možic je star že 34 let, pa ne meri niti en meter. Pri pogledu na orjaška zakonca se človek nehote vpraša, kje je skrajna meja človeške rasti. V Patagoniji živi pleme, katerega moški dosežejo navadno 1.90 do 2 metra. Moški nekega zamorskega plemena v vzhodni Afriki so pa Še večji. Največji človek na svetu je bil doslej Dunajčan VVilzelmann, visok 2.56 m. Skoro tako velik je bil tudi Rus Luskin. Med orjaškimi ženskami je treba omeniti Ano Swannovo, ki je merila 2.27 m. Leta 1871 se je poročila z moškim, ki je bil samo nekaj centimetrov nižji od nje. Imela sta otroka, ki je meril ob rojstni 75 cm in tehtal 11 kg. Največja ženska na svetu je bila miss Miriam, ki jo merila 2.45 m._ Spominjajte se slepih! LH H.B HJDODTTTfTinrTl JL.O"TT¥ H.OTO, H I M IJU! IHIM1MBIIIIM Žrebanje državne razredne loterije V III. razredu, dne 6. t m. so bHe izžrebane sledeče pri nas, ozirom;. v naših prodajalnah, kupljene srečke . Din 250.400 je zadela srečka štev. 58.824 Din lOOO je zadela srečka št« Po Din 400.— so zadele srečke štev.: 1860, 9.742, 16.021, 17.921, 17.968, 17.976, 19.134, 27.707, 29.206, 33.785, 36.620, 36.633, 36\692, 37.765, 37.769, 37.770, 39.549, 39.550, 47.500, 56.057, 57.353, 59.528, 59.576, 67.506, 67.568, 67.587, 68.754, 69.116, 69.134, 69.498, 72.084, 73.757, 75.141, 75.146, 75.162, 75.174, 76.659, 76.669, 76.671, 77.251, 77.351, 78.043, 84.171, 84.189, 84.171, 84.189, 86.961, 87.227, 87.245, 87.276, 87.297, 87.227, 87.245, 87.276, 87.297, 87.916, 91.339, 98.101, 98.170, 98.925, 98.926, 98.956, 98.995, 98.925, 98.926, 98.956, 98.995. Onim, ki hočejo igranje na visoke dobitke v V. razredu nadaljevati, bomo izžrebane srečke zamenjali za neizžrebane, v kolikor je še neizžrebanih na razpolago. Izžrebane srečke nam pošljite takoj. Združna hranilnica r.z.zo.L, Ljubljana, Sv. Petra c 19 Vsaka beseda 50 par. Plača me lahko tuđi m znamkah. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne ■ i odAovarlamo. - Najmanja oglom Din 5*—% — Samostojna gospodinja srednpih let, sposobna vseh gospodinjskih poslov, se sprejme k starejšemu cospodu. — Poniudke s shko na upravo pod >PerfdkrtJiac 1926. 1066 Ribje olje sveže, naj-fki-ejše, norveško, iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani, se priporoča bledim, ska-botirim osebam- S7-L Seme pravega kašoljskega zelja prodaja Ig. Mercina, Zgornji Kašelj, pošta D. M. v Polju — 20 gr za 8 Din. 1109 Vrt z majhno hišo tolarsko delavnico, shrambo za les, ob cesti v mestu Radeče, vsied preselitve takoj proda Ferdo Laz-ruk. 1108 Na obroke kupke lahko vsakovrstno blago s posredovanjem Kredttae zadruge dcilijlntfa trgovcev, Cigadetova ufc-ea 1. Posredne hitro iSk>v. Naroda«. 935 ZA STAVBE po znižanih cenah vsakovrsten suh, tesan in žagan les. Vsaka množina v zalogi, žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo. FRAN ŠUŠTAR lesna industrija in trgovina, parna žaga LJUBLJANA, Dolenjska cesta 12. LOKAL eden ali dva — skupno 40 do 50 m- na prometnem kraju sredi Ljubljane i š č e m. Ponudbe pod >Denar« na upravo >S1. Naroda«. 1088 đšo&f* aieCje Sagotje $opet tedne pebCujc Poceni in vendar najboljša je SEVER JEVA OTOMANA z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju; velikost 185 X 78 Cena Din 570.— do 850.— po izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce! najboljši materijal! RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg št. 2 Brovning pištole f loberte, lovske puške, pištole za strašen je psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9. Revmatizem Zahvalnica. G. dr. L Rahlejevu, Beograd, Sarajevska 70. Pred dvema dnevoma sem dobil od Vas steklenico RADIO-BALSAMIKA, ki sem jo takoj začel porabljati. Spoznal sem takoj, da je lek vrlo uspešen, ker se vsak dan čutim zdra-vejšega. Zatorej prosim, da mi pošljete se tri steklenice Radio-Balsamika. Resnično vidim, da je ta lek jako koristen in uspešen. Nisem se že več nadejal, da se mi povrne moje staro zdravje, pa sem, hvala Bogu, nenadejano ozdravel. _ Zahvaljujoč se, Vas pozdravljam Oklij-Knin. Josip Knežević. Lek RADIO BALSAMIKA izdeluje, prodaja in razpo-šiHa po povzetju laboratorij Radio Balsamika dr. L Rahlejev, Beograd, Sarajevska 70. Dobiva se po vseh lekarnah. !■ !■ II* y- F1F1I« 11» H« II« 11» H« IFTF1FFB" j j Flji Un^ivc Josip ZupaoOE. — 2* »Narodno tiskamo«; Fran Jeseriek. — Za upravo ki jasnami del lista: Oton CbriMoL — Vsi v LMtiani.