DtJbnla« MI^^M M r osmim {nsrcass ▼ fofrmra Postgetoiihi bax bezahii leto XXIV., St. 230 upravaiStvo. L|uol|aaa, Puccuujeva ulica J. Telefon 4t 41-22. 51-23. 31-24 n&eiatnj jddelek i Liubijaoa, Pucrinijeva alt- ca 5 - Teleton k. 51-25. 31-26 fodruimo. Novo mesto: Liubl lanska cesta 42 Izkliučoo castopstvc a oglase 12 Italiie io inozemstvo -. UPI S. A., M1LANO Račuai; za LiuDl lanske pokrajine pri poštno čekovnem zavodu Sl 17.749. za ostale kraje Itiliie: Servizio Cono Con. Post. Nc 11-3118 TmvzmH Feindiiehe Biirehbriichsversttclie ln Raum Tfirnh&ist und siidlich Geilenkirchen. ver- eitelt Angriffe zvvisohen Eplnal und Lure zerschlagen — Vergebliches Anrennen der Anglo-Amerikaner in Mittelitalien — S clnvere Kampfe siidlJch des Eisemen Tores und im Raum von Bel grad — Dcu tseh-ungarisehe Gegenangriffe vvestlich Arad gevvin nen an Boden Auf dem Balkan dauern die schvveren Kampfe an den bisherigen Brennpunkten siidlich des Eisernen Toreš und im Raum von Belgrad vveiter an. Im Raum vvestlich Arad gevvannen die Gegenangriffe deutseher und ungariseher Verbande mit TJnterstutzung unserer Schlachtflieger vveiter Boden. An der iibri. gen Front 'des ungariseh - rumanisehen G r en z gebiet e s, sudvvestlich Grossviardetn und vvestlich Thorenburg vvurden feindiiehe Angriffe abgevviesen. In den Waldkarpathen habetrdie sovvje-tlschen . Gros*:angriffe gestern an Ilefrig tieit nachgelassen. Die an zahlreichen Stel-fen bei starkem Reger. und ersten Sefcnee-fšiilen geflihrten schvvacheren Angriffe bSieben erfolglos. Siidlich Rozan griffen die Bolschevvisteu aus ihrem Brfiekenkopf heraus an. Sie vvurden abgevviesen. ortliche F,5nbrucbs-stelien im Gegenangriff abgeriegelt. In den heiclen letzten Tagen vvurden h.i den Kampfen ara Nare.vv insgesamt 78 feindiiehe Panzer vernichtet. Sudvvestficb und nord-vvestlich Sehanlen traten die Sovvjets mit starken Kraften unter UinsatT zahlre oher Panzer und Schlachtflieger zum Grcssan-griff an. Harte Kampfe sind hier im Gange. Unsere Besatzung von osel steht im Nordostteil der Insel in heftigen Kampfen mi gela-ndetem Feind. In der Agais versenkten ieiehe dert^ehe Seestreitkrafte ein briti«eh3S Kanonen* und nahmen Teile seiner Besatzung geiaa- gen. Anglo-amerikanische Terrorflieger griffen gestern Minister und K:ila »n und rich-teten vveitere Angriffe gegen Wiihelmsha-ven. Dortmund. Koblenz und Rheine. In der vergangenen Nacht *rar da« Stadt. gebiet von Saarbriicken das Ziel ''er bri-tisehen Pombenterrors, Einzelne rirgzetige vvarfen Bomben auf Berlin FLikartilJerie der Luftvvaffen sehoss 19 Flugzeuge, da-rnnter 14 viermotorige Bomber, ab. Ljabljasss, S3fe?ta 7« afotefera i Pp»!s Cena i.— I. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 lir. Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva u.,;ca št. 5. Telefon št. 31-22 31-23. 31-24 Rokopisi $e ne vračajo. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 6. Okt. DNB. Das Obeikommando der Wehimacht gifct bekannt: An der VVestfront setzte der Feind im Raum nordlich Turnhont nach Zufiihrung neuer Kršifte seine Dnrohbruchsversuche auf Tilburg fort. Nach geringen Anfangs-<-•■ igen vvurden seine Angriffsspitzen im G- angriff zuriick gevvorfen. Besonders he. • :sr« KSmnfe enfvviekelten sich im Raum v: W:».S!*ningen, wo unsere Divisiimen v u (.Klan und VVesten her zor Einengnng d: fe ndlichen Brlickenkopfes znm Angriff an a!en. Der Feind leistet dort erbitterte:! Wklarsland und verstarikt seine Brii-ckenkopfbcsatznng durch Abvvurf vveiterer ■> FaKschirmjiiger. Heftige Kampfe sind im Gange. Siidlich Geilenldrchen trat der Feind ans sei!\fm Einbrnchsraiim erneut zum Angriff Osten ond Nordosten an, v.iirde jedoe,h dureh ««fert einsetzende Gegenangriffe 7.111 i Stehen gebvacht. In den beiden letzten Tnve.n vv i:-r<'en bei diesen Kampfen 40 fei ? Panzer abgeschossen. 'N.'tncy vvurde e?ne feindiiehe Einbruchsstelie bereinigt. dabei vier Offi-7.\<-re ::•: ■■' mehrmals vviedernolt vvur- den. ze—seh^agen. ?,■>! A-.irinti«eh«n Kiistenabschnttt schei-t-^r* u f;n>nl';)'!a ?lle feindlichen Vorstosse. es? -- ■&SEZ5S&&S? Psglti na snefe Memsije k dr. GBbbelsa v tista „®as keleh" csait^ i: : ::n. 6. okt, Količine vojakov, ki jih je zahtevala vojska za postavitev velikemu ste\'iia novih ljudskih grenadirskih di-\ izij, je v avgustu in septembru tudi točno dobiia ter jih bo tako prejela tudi v pr:iiodnjLh mesecih, ugotavlja minister dr. Goebbeis v svojem uvodniku v najnovejši števi.ki tednika »Das Reich«. Tudi pro-. e delovne sile, pravi nadalje v članku, so v taki meri ns rcizpo^s go, da se delovni inr.di in vojna proizvodnja naravnost mu-č:jo, da bi jih sploh lahko zaposlili v obo-• 1-' ževalni proizvodnji. Tudi v človeškem r .'■..podarstvu vojne smo pričeli delati ši-i*okopoiezno in bomo na ta način še naj-bO;je prestali sedanji položaj. Nadalje piše dr. Goebbels: »V Londonu, Washingtonu in Moskvi bodo še obžalo-i:, ker niso hoteli resno upoštevati to-nega sodelovanja vsega nemškega na-r;; a v vojni. Sovražnik hoče izsiliti hitro zmago. .Doseči mora svoje politične cilje, Nemci pa mu hočemo z vsemi sredstvi to h uro zmago preprečiti in mu tako sploh C' i\ zeli možnost zmage. To je mogoče, ker t- borimo eb mejah Nemčije in često v mnogo ugodnejših okoliščinah kakor prej, ko bilo bojišče daleč stran v sovražni der.el; ter ;e bila naša oskrba izpostavljeni. neprestanim napadom. Sedaj se morajo s tem odločilnim problemom ukvarjati Sovjetska zveza na vzhodu in jugovzhodu ter Angleži.m Američani na zapadu in jugu. Iz lastne izkušnje dobro vemo, kakšen pomen ima ianko to dejstvo. Vsekakor se bistveno razlikuje, ali imajo boreče se čete za hrbtom tuj oziroma sovražen ali pa lasten narod. Vsekakor uživamo danes -vse prednosti, kratkih zvez z bojiščem, doč'm se morajo nasprotniki posluževati dolgih in poškodovanih prevoznih pof.i Poleg tega se bore sedaj naši vojaki za svojo ožjo domovino in vedo točno, da predstavlja urnik na kakem mestu bojišča sedaj često od-icpitev domače zemlje. Pri tem ne smemo pozabiti, da so se naši ukrepi v o :viru totalnega vojnega sodelovanja priče':, šele pred kratkim in da bodo imeli popoln učinek šele čez nekaj časa. Samo' po sebi umevno .je uporaba novega nemškega or žja naša velika čeprav ne edina nada Iz izkušnje vemo. da je prednost, ki jo lahko doseže kak narod z uporabo novih tehničnih iznajdb, v vojni često le kratkotrajna kljub temu pa ne .smemo podcenjevati svojih možnosti, saj tvorijo dodatek k ostalim našim načrtom in jim tako zvišujejo njih učinek. Ako je mislil precr , :5nik Roosevelt, da bo lahko z zmago v Evropi pričel novo volilno kampanjo, potem mu je nemško vod-st"ro s pomočjo vsega nemškega naroda pač krepko prekrižalo načrte. Le narodi z brezznačajnimi voditelji padalo v skušnjave, da se približajo svojim maščevalnim sovražnikom. Primeri Italije, Rumunije, Bolgarije in Finske so nam doka raJi. kam to vodi. Ako bi ti narodi lahko še enkrat doživeli dan svojega odpada cd naše skupne stvari, potem bi verjetno bolje vedeli, kaj morajo storiti, kakor so vedeli, ko so stali pred težkimi odločitvami. D„«nes tudi ni nobene razlike, ali se predajajo Sovjetski zvezi ali Angloameričanom. Kdor odloži orožje, odpre vrata lakoti, terorju, samovolji ter anarhiji in v končnem posledici, boljševizmu. Grozna stiska, ki spremlja vsepovsod naše savraž-riike. vlada tako v Italiji kakor v Franciji ter deže'ah jugovzhodno in na Finskem. Mi predstavljamo novo. revolucionarno državo. Naš narod je zdrav in sposoben za odpor. Njegova vojn p. morala je vsekakor nedotaknjena in tudi materialne pogoje za uspešno nadaljevanje vojne posedujemo še v polni meri. Zato gledamo mirno na nadaljnji razvoj vojne na vojaškem in političnem polju. Grožnje naših sovražnikov niso vplivale na naše srce in se bomo borili. do poslednjega diha. Ne le naši sovražniki, tudi mi gledamo na meje Nemčije. Oni se bore za zmedo, mi pa za nov stvarni red. Ni dvoma, kdo bo končno zmagal. Mi smo poroki nove bodočnosti vsega poštenega človeštva«. Nsvs wm tstalsio Berlin, 5. okt Državni pooblaščenec za totalno mobil zacijo državni minister dr. Goeb-bels je izdal nove odredbe, izmed katerih so najvažnejše naslednje: 1) Da bodo razbremenjeni prezaposleni civilni zdravnik in da se bo nadalje nud'h pre-biva'stvu zdravniška pomoč, bodo sedaj obsežno pritegnjeni k zdravniški nomoči za civilno preb valstvo tud' oni vojaški zdravniki, k- delujejo v domovini V vojaških bolnišnicah bedo ord.nirali vojaški zdravniki za civilno prebivalstvo v smHu ambulatorijev 2) Kongres- n zborovanja ki niso neposredno voia-'ko važni se med vojno ne bodo več prirejal-. 3) Omejeno bo podeljevanje edlikovenj n časitn.h znakov, nadalje pa bodo nodeljeva'i od''kovania in častne znake za resnične vojne zasluge, -kakor na pr Železni krž in vojno- zaslužni krž. 4) Podvzeti so bili posebni ukrep' zj omejitev in poenostavljenje statistične orgun^za-ciie. Nlesnška pomoč varšavskim beguncem Berlin. 6. okt. SS Oberfiihrer prof. dr. Hol-felder je ustanovil skupno z vojaškimi zdravnik' ;n v najožjem sodelovanju s poljskimi zdravniki* odbor za prvo pomoč m khbčno zdravljenje ti6<;č:h bolnikov in ranjencev iz Varšave. San'tetn: vozovi nemške vojske vozlič sedaj neprestano skoz-, prehodna mesta k novo urejenim bo!ni:nicam. ki so bile prav tako postavljene s pomočjo nern;ke vojske ter skrbijo, da dob:jo bolni polički begunci č m pre j zdravn:ško pomoč Berlin, 6. okt. Kakor je zvedel DN"R. je našlo 350000 polkih mož. žena in otrok iz Varšave, po tednih pregnanstva v temnih kleteh k?na'ih. bunkerjih in razvainah varno zatočišče v svet'h dvoranah pod jot i-Pnjszkovv \'časiih ic priš'o v te prost-re po 5000 ljudi na -dan. ki so rsVal: varstva n nomoči Nenvka vojs^;. je Vc'ikopotezno ped-nrala »pobsk pomožni odbor«, dala na r.:z-nolago zdravnike in zdravila ter z 'artnim< sredstvi podnira'a begunce \em;!lej zaprla že pr:b'-žuo 4000 o~.'b. Po nef-rem zakonu, ki so ga prog'as;li v torek, bodo te osebe kaznoval, s smrtio ali z dosmrtno ječo ter bodo morale razen tega plačati globo 15 mir ionov levov. Te osebe bodo pcdi'e tako zvana »ljudska sodišča«. Vz33es2slsrfe*t-fe v Tu?c'ji Stockholm, 6. okt. »Goetebcrgs Handcls und Sch:ffahrts Zeitung« javlja iz Ga'ate. da so v Turč'j' vznem rjeni nad napadi sovjetskega radija proti Turčiji v poslednjem č su ter zaradi zahtev bolgarskega zunanjega m ni-stra g'ede zveze z F.gejskim morjem. Vnrašu-jejo se. al. ne pripravlja morda Moskva z Bolgarijo kot kuliso odskočno desko za bodoče napade. V znamesifis „S5»&rati2t!$tva" Ženeva, 5. okt. Moskovska poročeval-ka služba javlja, da je bilo boljševiško-anglo-ameriško pobratmstvo ponovno podčrtano s podelitvami odlikovanj. Montgommerv in ne-kater drugi poveljniki angloameriških »čet na zapadu in v Italiji so prejeli visoka sovjetska odlikovanja. Prav tako sta bila odlikovana lord Beaverbrook in britansk- industrijski minister Lyttelton za zafUuge. ki sta si jih pridobila za vojaške dobave Sovjetski zvezi. Roosevelt pa je poslal Stalinu svoj doprsni kip. Istočasno javlja Moskva, da bo priredil narodni svet amer:ško-sovj>efcskega prijateljstva letos po vseh mestih Zed;njcnih držav velika zborovanja, da _ da izraza prijateljstvu do Sovjetske zveze Amsterdam, 6. ctkt. Kakor javlja agencija Reuter iz Teherana, lahko sedaj sporočijo k izjavi, ki. je bila podana prejšnji mesec, češ, da se nahaja v Teheranu sovjetsko odposlanstvo, ki razpravlja s tamkajšnjimi oblastmi o gospodarskih vprašanjih, posebno glede možnosti pridobitve petrolejckih koncesij, da so tudi zastopniki petrolejskih družb »dveh drugih velesil« v-odri že več mesecev dogovore z iransko vlado. pred težkimi h®ji Prebivalstvo Dtsnksrpea so spravil! na varno Berlin, '5. okt. V trdnjavah Dunkerquu. Lc-rientu, St. .Nazairu in na obeh straneh iztva Gironde se pripravljajo nemške po-adke na sovražnikov naval Zaradi velikih izgub, k- so jih utrpeli francoski civilist- predvsem pr sovražnikovih letalskh in topniškh napadih na Le Havre. je poizkušal trdnjavski poveljnk Dunkerqua spraviti na vamo c'v-lno prebivalstvo, ki šteje približno 35.000 ljudi. Tckrat so oblegovalci. v nasprotju z Le Havrom. sprejeli predlog Moral- pa so prstati še na razširjenje bojnega odmora preko 36-umega premirja za izgraditev in novo postavitev minskih zapor n-a cestah, po katerih so evakuira c'-vilno prebivalstvo Jutri ob 6. uri zjutraj bo končano premirje. Ob jiržno-bretonski obali je oživelo krajevno bojno delovanje. V ponedeljek zvečer ie ojač'1 sovražnik pr Lorientu svoj topniški ogenj proti področju Guidel-a ter proti postojankam mormsri-kega protiletalskega topništva, k; je s svoje strani uspešno- obstreljevalo sovražnikove pripravljalne postojanke pr Hannebontu. Pr' obramb"' poizkusa, da bi sovražnik odrezal neko nemško napadalno skupino. so uničila hitro došla ojačenja dve ame-rišk;" četi. Sovražnik je izgubil pri teh boj"'h več kot sto ljudi, mrtvih in ranjenih. 47 j:h je trlo ujetih. Izgubil je tudi mnogo lahkega orožja. V torek ie sovražnik ves dan z mo-tiln:m ognjem obstreljeval severn,_ odsek n mestno področje, med tem ko je nemško mornariško protiletahko topništvo podpiralo obrambo krajevnih sunkov ter preprečilo poseg rezerv v borbo. Pri St. Naza:ru je Mo le obojestansko topniško delovanje, pri čemer so nemške baterije prisrilile sovražnikovo topništvo k molku Nemške čete so odbite- moč- Preprečeni sovražnikovi m pri T^mli^ntn in južna ViV - '-i. ti L. Napad! med Epina'om in Luro razbiti — Brezuspešni angloamer;:^ naval v srednji Italiji — Težki boji južao od Železnih vrat in na področju Leograoa — Nehiško-rumunski protinapadi zapo,dno od ..raca so napreaovuii Fiihrerjev glavni stan, t>. okt. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Na zapadnem bojišču je sovražnik na področju severno eu Tiiri.iiouta. po dovozu svežih sil še nadalje poizkušal, da bi preb.l bejiio črto v smeri proii Tlib. rgu. Po malih začetnih uspehih smo vrgli njegove na-padaine konice s protinapadom nazaj. Posebno siioviti boji :h> se razviti a r-H-ii VVageningena. kjar so pričele naSf divizije od V7.hcda in zapada n^pad, ki naj zoži sovražnikovo pi cihnostje. Sovrn/.nik t a t, -kaj ogorčeno upira in oj.u-.ije »vop p-v,ad-Ijo :ia predmostjii z .rv.lr-n/1;- Na Balkanu se n dose" in na podre Na podi ški in ni a jejo težki boji na od Žele/.nih vrat oai zap so tiem- O'' I* s podporo ns predovali. >' runiu nekega | palro'ja prot; vzhodu in severovzhodu, vemiar smo ga s takojšnjimi protšnapaii ustav a V *'-poslednjih dr.eh smo uničili v taii boji': V) sovražnikovih oklopnikov. Severno od Nane.vja sr.io a.astili sovražnikov vdor ter zajeli pri ter,i štiri častnike in 110 incž. Med l pinalom in Luro je poi 'kt:šal nasprotnik na široki bojni črti vdiati v na.^5 postojanke na predgo ju £aptvin?ls Vogea »v, njegove močne napp.d? pa smo pavsr deloma v protinapada razbili all prestreg*. Vel-področje Londor.a smo zopet obstreljevali z ognjem »V 1«. * V sreduji iti. nji je ponovil -ovražnik 7. močno u;>orebo topništva svoje a-ci»eh straneh cente, ki pelje v B«$!ogno, da M na ftlroki bojni črti prodrl na£e . .. -postojanke in vdrl v Pa!*sbo pUbit V tel k!h bojih smo re; bi"; ■ ; vra"' 'aove napada, ki jih je v razi:m-'« c<: ; a. ii vevkra-.i , '»* novil. V jadranskem od so se prav tako zfuš;l> sovražnikovi sunki. aioc kra> :a .v Na- ; lup- ine spnT v. en t sovrr so j-režle š-evilrJa Tu geverno-b jih z :>:kr- <-."!? nemške i ,-aaiii; čoln ter An «.. : nki so ter tudi i-ael-ianz in no področje ' ke*ietza ležečem Fort iDrantu ter pri So^zbiirgenu in pr: gozdu Parroy. kjer so nemške čete s protinapadi ponovno zavzele nekaj krajev in gozdu ii prede- ieom ni bilo po-Metza sd Se-iv silami napa»la!i >!l območja. Nemarno od Metza pri .ov se nadaljujejo menja 'c. se bo j L "'"TTzr^šai nejše napade sovražnikovih napadalnih skupn. Na trdnjavskem območju severno in južno od Gironde ni bilo pomembnih bojev. Terorističen napad na Mtinshen Berlin, 5. okt. O težkem terorističnem napadu, ki so ga izvedli severnoameriški bombniški oddelki v včerajšnjih opoldanskih urah na mestno področje Miinchna, je zvedel DNB, da so bili poleg stanovanjskih okrajev, v mestu zadete z rušilnimi in za-žigalnimii bombami tudi šlevilne javne zgradbe, socialne in zdravstvene ustanove ter cerkve. Med ostalim je bila težko poškodovana očesna klinika, bakieriiološki zavod,. bolnišnica Schvvabingen, cerkve Vstajenja, sv. Petra, sv. Diha v mestnem okraju Tal in Pavlova cerkev. Razmejitev Po*ka!e Stockholm, 6. okt. Po nekem poročilu agencije »Tass« iz Helsinkov, ki ga je razširil moskovski radio, je prispela na Fin=ko sovjetska delegacija za določitev mej ozemlja Por-kala-Udde, ki je bilo »dano v najem« Sovjetski zvezi. Vodja delcgacije je Aleksandrov. Ždanov v Helsinkih Stockholm, 6. okt. Predsednik sovjetske nadzorovalne komisije na Finskem »generalni polkovnik« ždanov je piispel v četrtek v Helsinke. Na letališču so ga sprejeli in vdano pozdravili finski ministrski predsednik in skoraj vsi ministri. 2danoy, ki je znan kot zagrizen sovražnik Fincev, je tajnik boljše viške stranke v Leningrada m član izvršnega odbora •Kominterne. V«sn B«g?Msse der OpSer des ItrsasrsKr"3t*ssh€n Massenmsrdes In JeleiK-s! Ohen: Elne nach der andern werden die Leichen der Opfer im Wr ;de ausgegraben und geborgea — Unten: Die Aufbahrung der Siirge mit den 119 gemordeten Opfern vor der Kirche in Ribnica Foto Pavlovčič S pogreba žrtev komunističnega miftožestvenega »mora v Jeleni*©tu Zgoraj: Drugo za-drugim dvigajo trupla žrtev iz groba v gozdu ter jih polagajo* v krste — f*oodaj: Krste s 119 umorjenimi žrtvami na mrtvaškem cdru pred cerkvijo v Ril) niči ♦ • »JUTRO« št. 230 SetMta, 7. X. 1944 Mučenikoitt iz Jelendola % Padli so, ker so ljubili Boga, dom in narod — Dva nagovora ob pogrebu Izkopanih kstmmističstili žrtev v Ribnici Včeraj smo poročali o izkopu trupel Slovencev in Slovenk iz faznih naših krajev, katere so komunisti umorili v dveh nočeh lanskega oktobra v temnih gozdovih sedaj tako žalostno znanega Jelendola na Kočevskem. Poročali smo tudi o njih pretresljivo veličastnem pogrebu v Ribnici, kjer se je zbrala ogromna množica tržanov in okoličanov. OD krstah, ki so počivale na trgu ob ribniški cerkvi, sta poleg drugih spregovorila zastopnik ljubljanskega škofa kanonik dr. Kraljič in načelnik informacijskega oddelka Pokrajinske uprave dr. Lu-dovik Puš. V naslednjem prinašamo glavne misli iz njunih govorov, ki sta na vse napravila najgloblji vtis. Kaiscdk dr. Kraljiš Zastopnik ljubljanskega škofa kanonik dr. Kraljič je v svojem nagovoru med drugim izvajal: »Ko sem pred nekaj dnevi prejel od svojega nadpastirja naročilo, da odidem v Ribnico, sem imel dvojno nalogo: da prisostvujem odkopu nedolžnih žrtev in se poslovim od njih :n pa da se zahvalim vsem tistim, ki so pripomogli, da smo mogli izvršiti delo krščanskega usmiljenja in naklonita tem žrtvam, da bodo počivale v blagoslovljeni zemlji: Večni jim mir in pokoj! Mi vsi želimo, da bi bili ob naši "smrtni uri obdani od naših dragih, ki bi nas tolažili in nam brisali smrtni pot s čela. Tega te žrtve niso bile deležne. Ko so jih p^ed letom dni vodili komunisti v ta trg, so bili še mnogi, ki so jih psovab in pljuvali na-' nje. Kaj so storili ti ljudje, da so bili deležni take usode? Mi se ne zavedamo, da bi storili kaj hudega, živeli so kakor sta jih učila oče in mati. Niso delali hudega, niso morili, niso ropali niti požigali. In zato, ker so delali tako, kakor sta jih učila oče in mati, so padli. Ljubili so domovino, svoj dom in neomadeževano narodno zastavo, če bi našli na njih kakšno krivdo, bi jim jo dokazali. Kazanje niti namišljenega pi očesa, kakor je bil v Kočevju, niso priredili, nič, samo odpeljali so jih v temno noč. Nedolžni so bili, zato so jih v nočni temi vodili na morišče. Enostavno pozabi so jih hoteli izročiti, Stodevetnajst trupel leži pred nami, a to ni niti procent tega, kar jih še leži mrtvih v naših gozdovih in hribih. Najbolj žalostno je to, da so padli od hudobnega človeka. Kristus je imenoval hudobnega onega, ki je nasul Ijulilte med pšenico. Ali moremo reči, da so dobri oni, ki so te žrtve ovajali, gonili na morišče in streljali? Najhuje je, da je to storil brat bratu. Pravijo, da so Slovenci, pa pobijajo Slovence! Celo :eto so klali in morili in so še celo hoteli, da bi drugi odobravali, kar oni delajo. Niso več ljubili resnice, niso bili več dobri m so postali hudobni. Obetali so raj, pripravili so pekel. Ta dejanja so žalostne priče zločinov onih, ki so zapustili nauke cerkve in vero očetov. Ta trupla pred nami nam morajo biti trojni vzor. Biti nam morajo sol modrosti, luč življenja in mesto na gori. Sol modrosti, da nas bodo varovala komunistične gnilobe pod krinko OF, kakor sol varuje meso gnilobe. Nekoč so nas ljudje povsod cenili zaradi naše kulture, danes pa se pišejo naisramotnejši listi slovenske zgodovine. To v znamenju osvobodilnega boja, ki veže svoje žrtve v žiCo in jih strelja, čeprav jim ne more očitati nobene krivde. Luč življenja nam morajo biti ta trupla, zakaj včasih mrtvaška sveča sveti močneje od sonca. Ta trupla nam pričajo o kratki komunistični oblasti, a kaj bi bilo, če bi ta trajala deset ali celo sto let? Mesto na gori, ki je vsakomur vidno, so nam ti junaki v življenju in smrti. Da bi tudi mi znali hoditi svojo pet življenja kakor nam zapoveduje poslanstvo vesti, naroda in cerkve. Ali vi Ribničani. ki ste danes tu zbrani in mislite pošteno, še sedaj pljuvate na te žrtve kot na izdajalce ? Mislim, da ne. Pridite tudi vi in recite: »Gospod, daj jim v blagoslovljeni, sveti slovenski zemlji večni mir" in pokoj, ki jim ga zločinci niso privoščili.« Načelnik dr. PuŠ Zbrani množici je nato spregovoril načelnik informacijskega oddelka Pokrajinske uprave dr. Ludovik Puš, ki je med drugim dejal: »Mrtvi junaki, borci in mučenci! Opro-slite, da v tem tužnem trenutku, ko vas polagamo v blagoslovljeno zemljo, začnem z nenavadnim uvodom. Pokopavamo stodevetnajst .izdajalcev'... — tako mislijo Še mnogi ribniški tržani in še nekateri drugi slovenski rojaki, ki jim je komunistična OF zameglila pamet in srce. Ti .izdajalci' so branili do poslednjega diha vero v Boga, ljubili so narod in domovino bolj ko svoje življenje. Za te najvišje vrednote so šli v boj in so zanje padli. Vprašam vse one, ki še vedno odobravajo ali celo podpirajo OF, kdo je upravičen soditi v imenu slovenskega naroda: ali teh 119 junakov mučencev in z njimi vsi oni tisoči, ki so v borbi s komunizmom darovali življenje, ah peščica sprijene gospode, ki podpira zla dela mednarodnih zločincev ? Grobovi po gozdovih in gmajnah* mučenih in pobitih ljudi, ki se niso mogli več braniti, strahotno tulijo. Sedaj bodo tulili tudi na ribniškem pokopališču, da bodo bliže ušesom onih, ki jih morajo slišati. Tem žrtvam se moramo zahvaliti, da nas ni vseh' zalila rdeča povodenj. Spomnimo se na to, ko slišimo turobni klic teh grobov. Borili so se za narod, da ga' ne bi uničil komunistični satanizem. Včeraj smo videli njih izmučena, zvezana in s streli preluknjana telesa in smo verovali in verujemo, da njih žrtve ne morejo biti zaman, ker so darovane za pravično in sveto stvar. Mi bi verovali v zmago slovenskega naroda nad komunizmom tudi če ne bi bili videli teh strahotnih grobov. Blagor vsem onim Slovencem, ki verujejo v to zmago, ne da bi jim bilo treba videti vse one grozote, kakor smo jih včeraj morali gledati mi. Junaki! Padli ste, storili ste svojo dolžnost. A boj še ni dobojevan. Pri Očetu v nebesih ste prejeli krono zmage,« ovito s palmo mučeiuštva. Prosite za svoj narod, za katerega ste dali svojo srčno kri, da bp'cln kom slovesno jamčil; življenje. Kljub temu so jih aretiral in jih nekaj prepeljali v Rbmco. kjer je bi Poženel zaprt skupno s trgovcem Barago in z občinskim tajnikom Ferjančičeim, k. so ga komunisti' prev tako žanr'" Vse tr eo ubil: brez vsake obsodbe 15, oktobra 194*. pn t- večeru. Na žejo svojcev, ki so bili navzoči o pr- j i ki takopavanja množičnih grob:3č v Jelendolu, so navtsdege tri mučen:ške žrtve prepeljali v Ljubljano, kjer počivUjo vsi trije v kapelic; sv. Andreja na Žalah, 'od koder bo pogreb danes. v soboto, ob 15. uri na pokopa-bšče k Sv. Križu. Ljubljanskega pogreba treh je'endoiskih mučencev se bodo poleg njih svojcev, sorodnikov in znancev udeležili tudi člani komisije, ki je vodila izkopavanje v Je'en-uoiu, ter predstavniki institucij, ki so se fc%'i komisiji pridružili. Spomin narodnh žrtev pa bodo o priliki današnjega pogreba s svojo udeležbo počastili tudi številni v Ljubljani bivajoči begunci, zavedna m"a-dina. zastopniki organizacij in ustanov, ki predstavljajo naše javno življenje, ter drugi narodno čuteči Ljubljančani. Nadalfnje prepoznane žrtve Izkopavanje trupe? od komun"s?l*.v v Jelendolu pob tih žrtev so prisostvovali. kakor smo včeraj poročali, tudi svoje- mnogih zmed mih pogrešanih, kr.tere 90 bil' svoj čas komunisti odvlekli n za katere se ie -edelo a'' vsaj domnevalo dft so bil; umorieni in pokopan" v Jelendolu. Predvsem s pomočil teh svojcev je bilo mogoče veltco število zsopan h trupel prepoznati. Njihova imena .vmo navedi že včeraj. Med žrtvami iz tretjega grobšča. v katerem ie bilo 24 trupel, so poleg včeraj ;mt-novan"h petih že takoj ob 'zkopn prepoznali še nadaljnje tr'. Bili so to Oražem Anton in Zakrnišek Jože 'z Runarskega na Blokah in zasebni uradnik Pavel Poženel iz Ljubljane, Oaljevca 204. Nekateri srvojc'. ki iz tega ali onega razloga n so mogli v Jelendol. a so menili, da so med tamošniimi žrtvami b;li tudi njihov* ljudje, so prišli na dan pogreba v Ribnico. Tam so j'm na nj!hovo prošnjo odprli krste S1 trupli neprepoznanih žrtev. Ob tej prliki so mogli ugotovit' še imena 12 umorjencev. Objavili smo j;h že včeraj skupno z on'mi ki so b:li prepoznani že ob izkopu v Jelendolu. ForaSlo o v©fnem položaju Berlin, 6. okt. O položaju na bojiščih poroča vojaški sodelavec nemškega poročevalskega urada dr. Max Krui: »Nahajamo se v obdobju prenovitve strateških načrtov. Za pa dne sile hočejo za vsako ceno spraviti bojno črto med Zui-derskim jezerom in švicarsko mejo zopet v gibanje. Nemško vodstvo se ravna predvsem po načelih premične taktike, ki drobi nasprotnika, dočim so boljševiki že pričeli žeti politične sadove svoje vojaške setve. Na zapadu se položaj ni spremenil. Sovražnikov pritisk se je sicer nekoliko oja-čil, zlasti pri Aachenu in Metzu. Američani pa morajo sedaj sami priznati, da nimajo delni uspehi severno od Aachena, kjer so napredovali za nekaj kilometrov, z dejansko ofenzivo nič skupnega. Pač pa niso ameriške izgube prav nič manjše, kot bi bile v veliki bitki, čeprav je bil edini uspeh teh borb zasedba nekaterih majhnih vasi. Dejstvo, da označuje nasprotnik prekoračenje rečice Wurm za poseben uspeh, kaže, kakšen pomen pripisujejo tem bojem. Sicer pa navajajo obojestranska poročila o vojaških dogodkih "vedno znova iste znane kraje. Vreme je zelo zavrlo operacije ter je poučilo nasprotnike, da so možnosti njihovih uspehov brez absolutne letalske premoči dokaj manjše. Nasprotnik pritiska z močnimi oddelki proti vzhodnemu in zapadnemu krilu prehoda Eindhoven-Nijmegen, da bi dobil več Jo gibalno svobodo. Nadaljevanje ameriških napadov pri Metzu priča, da še vedno niso izgubili upanja, da bodo prišli vendar še v Pošarje. S središčem pri Cha- teau-Salinsu se tu boji nadaljujejo. Borbe med Rambervillersom in Remiremon-tom dobivajo vedno bolj krajevni značaj. Težišča bojev na vzhodnem bojišču leže še nadalje na skrajnih krilih. Boljševiki so pričeli po zavzetju otokov Moon in Dago izkrcavati svoje čete na Oeselu. Njihova vzhodna mornarica si je odprla vrata iz Finskega zaliva ter si prizadeva,- da bi skupno z oddelki vojske odprla okno Petra Velikega v baltsko področje, kot je dejal zastopnik nemškega vrhovnega poveljstva. Tu je treba pričakovati še težkih bojev. Na Karpatih je osredotočil nasprotnik svoje napore na prelaz Duklo, vendar je utrpel zaradi nove nemške taktike pomembne izgube, zlasti še ker v ozkih gorskih dolinah ni mogel razviti svoje Številčne prembči. Strnjeni sunek boljševi-kov s področja pri Železnih vratih proti zapadu v smeri proti Beogradu bo vodil po zaključenih nemških pregrupacijah do hudih bojev za ceste in železnice iz srednjeevropskega področja na Balkan. Madžarski uspehi pri Makoju se še nadalje jačijo, pri Velikem Varadinu pa so Nemci vrgli nasprotnika nazaj in osvobodili madžarska tla. Spričo razmeroma velikega miru v tem prehodnem obdobju vzbujajo naravno mnogo bolj pozornost priprave na zimo za bojišči. Tu zasluži prvenstvo razvoj novih nemških sredstev za borbo proti letalom. Nemčija je prav v tem pogledu v obdobju dohajanja nasprotnika, pri čemer ji le čas, ki ga je pridobila ob nemških mejah, omogočil še posebne razvojne možnosti«. Nadaljnji težki boji v etrušklh Apeniniih Berlin, 6. okt. V etruških Apeninih so se v sredo ves dan nadaljevali težki boji. Po izredno močni topniški pripravi so napadli oddelki pete severnoameriške armade s podporo številnih oklopnikov, bombnikov in borbenih letal. Dočim 3e je nasprotniku posrečilo, da je okrog Monte Venera nekoliko napredoval, so se njegovi sunki pri Villi Sasaonero ln južnovzhodno od -Lojana izjalovili v strnjenem nemškem obrambnem, ognju. Tudi ob obeh straneh velike ceste, ki vodi iz Florence v Bolog-no, so Nemci odbili ali ustavili na široki črti napaidajočega sovražnika. Na bojišču vzhodno od tod so odbile nemške čete več ameriških izviiniških sunkov. Na cesti iz Palazuola v Mercatalo so obstreljevale, pehotne in p-evozfte kolone. Na višinah severnovzhodno od Merca-tale je vrglo nekaj odločnih mož sovražnika z važne postojanke ter jo nato obdržalo kljub vsem nadaljnjim napadom. V nemških rokah je ostalo 50 ujetnikov in mnogo orožja. Ob Jadranu se je ponekod povečal sovražnikov topniški ogenj, vendar fazen obojestranskega izvidhiškega delovanja ni prišlo tu kot tudi na »zapadnem delu bojišča do nikakih pomembnejših bejev. - . Boj! ob Dunavu Berlin, 6. okt. Močnejše sovjet-ske motorizirane edinice so prodrle v zadnjih dneh severno od Dunava proti zapadu in so dosegle področje severnovzhodno od Beograda. Boljševiški poizkusi, da bi se z brziml edinicami polastili Pančeva, so se* krvavo izjalovili. Nemci so prednje oddelke praktično popolnoma uničili. Južno od Dunava je prišlo v bližini velikega dunavskega loka ob železnih vratih do bojev med sovjetsko oklopniško brigado in nemškimi varovalnimi oddelki. Boljševiški napad se Je izjalovil. Uničenih je bilo 13 bojnih voz. Boljševiki so imeli velike izgube. Sovjetski napad na otok Oesel Berlin, 5. okt. Po štiridnevnih obsežnih pripravah se je pričel kmalu' po 9. dopoldne boljševiški velenapad z otoka Moon na Osel. Težišče boljševiškega napada je bilo najprej na obeh straneh od Nemcev razrušenega cestnega nasipa, ki veže otok Moon z Oslom. Tu ie prišlo do ogorčenih bojev, ki še trajajo. Za razbremenitev tega težišča so napadli boljševiki severno in južno od tega nasipa z več sto napadaln"-mi čolni m lahkimi ladjami 6 pribito štirimi strelskimi divizijami vzhodno obalo Osla. V današnjih opoldanskih urah so bili na vsem .izkrcevalnem področju v polnem teku ogorčeni boji. pri čemer se je posrečilo premakljivo operin jočim nemškim branilcem na več mestih vreči boljševike nazaj Značilen dogadek o Kramfn in jim zadlat? zelo težke izgube. Neka nemška baterija je uničila 20 polno zasedenih iz-krcevalnih čolnov, ki so se potopil: z vsem moštvom in tovorom. Boljševiki napadajo skupno s sedmimi divizijami in motoriziranimi oddelki __ Razdeljevanje oblačilnih izkaznic Šef pokrajinske uprave je odredil, da se mora takoj pričeti razdeljevanje oblačilnih izkaznic. Izjemno od dosedanjih predpisov dobe individualno oblačilno izkaznico tudi osebe, ki skupno žive v samostanih, zavodih in. slično in se oskrbujejo iz rednega civilnega sektorja, tako da doslej običajna skupinska nakazala za te skupine oseb (kon-vivence) odpadejo. Oblačilna izkaznica v smislu veljavnih predpisov ne pripada osebam^ ki morajo nositi uniformo, pripada pa organom, ki imajo uniformo poleg civilne obleke, kakor na pr. finančni kontrolni organi. Rok za dodelitev oblačilne izkaznice, ki pripada osebam z dopolnjenim 15. letom, se določi s 15. oktobrom; kdor bo tega dne dopolnil 15. leto starosti, prejme oblačilno izkaznico za odrasle, kdor to starost doseže po tem roku, pa prejme oblačilno izkaznico za mladoletne. Občinski preskrbovalni uradi smejo na račun stroškov za tisik, pisanje in razna-šanje oblačilnih izkaznic računati odškodnino v znesku 2 Idr. Oblačilne izkaznice se pričenjajo uporabljat is 15. oktobrom t. L in sicer za obdobje mesecev oktober in november v tejle izmeri: a) Oblačilna izkaznica za moške in ženske: 10 araibskih točk, 2 abecedni točki in nakupni izkaz I. za nogavice. b) Oblačilna izkaznica za mladoletne: 20 arabskih točk, 2 abecedni točki in nakupna izkaza L in II. za nogavice. c) Oblačilna izkaznica za dojenčke: 80 arabskih točk in 4 abecedne takoj ob izstavitvi izkaznice, nadaljnih 40 arabskih točk šest mesecev po izstavitvi. d) Dodatna oblačilna izkaznica za bodoče .matere: 'vseh 30 arabskih točk veljavnih od dneva izstavitve Vtem obdobju se sme razdeliti med potrošnike količina, ki je že določena s posebno odredbo. Trgovci se opozarjajo, da pred to odredbo izdane nabavnace aH nakaznice niso več veljavne in da morajo voditi strogo natančno evidenco nad prevzetimi oblačilnimi nakaznicami oz. odrezki in točkanri oblačilnih izkaznic. Postopek je v ostalem predpisan v izvršilnih določbah k cit. neredki Iz Kranja smo prejeli značilno poročila ki vnovič nasorno ksže, kako brezvesten je komunizem pri Izbiranju svojih sredstev. Prizorišče dogodka je bil trg pred restavracijo »Stara pošla« v Kranju. Dne 21. septemera t. 1. je okrog 18. ure prlvozil tam mimo na kolesu neki Dorfer Janez, doma lz Okroglega St. 5. Dorfer, ki Je letos dopolnil 39 let, je tri dni poprej zapustil delo pri Vincencu Osseliju v Kranju in se podal v gozd med goSarje, kjer je bila tudi njegova hčerka Hedvika. Navedenega dne je privoztl na kolesu v Kranj. Ko je vozil mimo »Stare pošte«, je imel pri sebi aktovko. Nenadoma je oglušila vso okolico močna eksplozija, zaradi katere so popokale šipe na vseh hišah v soseščini. Ljudje se najprej niso znašli in niso vedeli, kje naj iščejo vzrok tej močni eksploziji. šele pogled na odtrgano nogo, razdrobljeno kolo in povsem razmesarjeno človeško truplo sredi trga je dal slutiti, kaj se je prav za prav zgodilo: Dorfer je imel v aktovki tem-pirano bombo (preiskava je kasneje ugotovila, da je bila bomba angleškega izvora). Očitno je bil poslan, da izvrši kako tolovajsko dejanje. Usoda pa je hotela, da mu je bomba eksplodirala prej kot je bilo določeno. Tako je ekrazit ugonobil tistega, ki se ga je hotel poslužiti v zločinske namene proti drugim. Dogodek je zelo značilen. Dorfer je prav gotovo imel. določeno nalogo. Izvršiti bi bil moral kak atentat, ki bi bil najbrž zahte- val veliko človeških življenj, morda na kak nemški urad. Žrtve pa bi ne bili samo Nemci, katerim naj bi bil atentat namenjen, temveč predvsem kranjski domačinL Le golemu naključju je treba pripisati, da ni zahtevala pripravljena bomba človeških življenj, ki bi jih bila izbrala tudi med mirnimi delovnimi in poštenimi Kranjčani. Eksplozija sama zgovorno dokazuje, da je komunistom, ko; jim gre za to, da bi sejali smrt in teror na Gorenjskem, prav vseeno, ali mora največje žrtve zaradi tega njihovega zločinskega delovanja prenašati domače ljudstvo samo. To pot pa si je usoda izbrala žrtev samega zločinca in ga neusmiljeno kaznovala za njegove zločinske namene. * Gornje poročilo iz Kranja je še en dokaz več, kako so komunisti v svojih zločinskih metodah povsod enaki. Na Gorenjskem sri prav tako brezvestno pripravljeni žrtvovati nedolžne ljudi, kakor so jih že toliko tiso-čev žrtvovali na • Dolenjskem, Notranjskem in drugod. Zato pa jih tudi Gorenj« bolj in bolj spoznavajo, vedno ostreje obsojajo in se vedno bolj odločno odvračajo od njih. Kakor niso mogli Dolenjcev, Notranjcev in Primorcev, komunisti s svojim terorjem tudi Gorenjcev ne bodo ustrahovali. Vse naše ljudstvo je v odporu proti komunizmu vedno bolj strnjeno in v borbi ne bo odnehalo, dokler ga ne iztrebi. * 1 plJ? gf * ■'£ iS Miii > ii S 1 Predavanje dr. Otta Driinnerja v Nemški akademiji Ljubljana, 6. oktobra. Snoči je priredil tukajšnji lektorat Nemške akademije v srebrni dvorani Uniona drugo predavanje pravkar začetega akademskega leta. Prireditev je počastil s svojim obiskom g. prezident gen. Rupnik z gospo hčerko. Prisotni so bili nadalje gg. kancler Liesenberg, hrvatski podkon-zul grof Pavlov ič, predstavniki oficirskega zbora SS in razni drugi zastopniki, razen njih pa običajno obč instvo, ki je predavatelja g. dr. Otta Driinnerja ohranilo v simpatičnem spominu izza časa, ko je bil v Ljubljani lektor. G. Prezidenta in ostale goste je pozdravil v otvoritveni besedi sedanji vodja lektorata g. prof. dr. Svoboda in nato izročil besedo g. dr. Driin-nerju, ki je nastopil v uniformi oficirja nemške vojske. Tema njegovega predavanja je bila: C. F. Meyer in Machiavelli. Predavatelj je takoj dejal, da ne predava tokrat kot znanstvenik, kot lektor, marveč kot bojevnik, zakaj sedanji trenutek ni primeren, da bi človek preveč stikal po knjigah. Treba se je bojevati za veliko odločitev v sedanjo vojni, za zmago rajha in nove Evrope. Zaradi tega si je izbral izmed literarne snovi sama pereča vprašanja :pokazati hoče na nekaterih konkretnih primerih, kako se je vprašanje državne nujnosti in sile izoblikovalo pri nemških teoretikih in v znanih naukih renesančnega političnega filozofa in zgodovinarja Machiavellija. Najprej je citiral dve značilni izjavi: besede pruskega vojaškega misleca in teoretika v. Clausevvitza o pojmu časti in dolžnosti v boju za moč in Machiavellijeve besede, da se sme državnik poslužiti vseh sredstev, če se država bori za svoj obstoj. Predavatelj je tu opozoril na značilne miselne diference, vendar je dejal, da je Machiavell'jeva teorija vladanja in izrabe politične moči, sloneča na zakonu demonije moči, tako pomembna izpopolnitev človeškega mišljenja, kakor so bila tedaj Galilejeva odkritja in Descartesova filozofska metoda. Toda demonija moči je koristna in uspešna samo tedaj, če je v rokah velikega mojstra. Zgodovina nam kaže, da so se tudi oni, ki so nasprotovali Machiavelli ju, v politični' praksi oklepali metod, ki so bile daleč od visokih moralnih zakonov. Tako pa je vprašanje vladanja zmerom živo zanimalo politične teoretike in praktike. Središčni del predavateljevih izvajanj je tvoril prikaz spisa švicarskega pisatelja Conrada Ferdinanda Meyerja (1825—1898) »Die Versuchung des Pescara«. V tej zgodovinski noveli nastopata zmagoviti vojskovodja Karla V. (v 16. stol.) Pescaro in njegova žena, pesnica Vittoria Colonna. Italijanski patriotje nagovarjajo Pescaro, naj se izneveri cesarju, da se bo pod njegovim žezlom Italija zedinila in osvobodila. Tudi žena podpira patriote. Pescaro pa si noče omadeževati časti, tembolj, ker čuti bližino smrti in ostane do zadnjega zvest cesarju. V tem Meyerjevem delu je iz globokega nakazan večno in posebej še danes aktualni konflikt med močjo in pravico, državo in nravnostjo, v njem je neposredno in posredno odgovorjeno na Machiavellijeve teorije. Meyer je pokazal bistvo dveh načinov vladanja: z zakoni in z močjo, ter Je v tem delu, kakor tudi v nekaterih pesmih, ki jih je predavatelj citiral, nasproti'razumskim moralnim predpisom postavil čustveno, v samem ljudstvu živečo nravnost, ka- Umrl nam je dragi oče, stari oče in stric, gospod Jože Acoetto Pogreb se bo vršil v soboto, dne 7. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti, Brdo St 25, na pokopališče Vič. Ljubljana, dne 6. oktobra 1944. ŽALUJOČI OSTALI. kor se razodeva v nemškem pojmovanju moči in kakor jo kaže tudi citirana Clanse-witzova izjava. Po podrobnem orisu Meyerjevih nazorov, izraženih v delu »Die Versuchung des Pescara«, je prešel predavatelj k nekaterim značilnim sklepom, ki naj pokažejo, kako so posamezne ideje, ki se pojavljajo sem in tja v nemškem svetu, tuje nemškemu bistvu. Tako je nemško mišljenje premagalo Machiavellijev pesimizem o človeku z zdravim realizmom, slonečim na čustveni nravnosti, časti in zvestobi, ter na priznanju ljudskega duha. Posebej se je predavatelj izrekel zoper Fichtejevo miselnost, ki je bila vse preveč pod vplivom francoske revolucije. Poudaril je Herderja, Goetheja in nemške romantike kot nositelje prave nemške miselnosti. V njihovem duhu se je izrekel zoper brezobzirni nacionalizem, ki da je plod francoske revolucije, in je naglašal idejo rajha, potrebo »koncerta enakopravnih držav«, skupnost harmonično strnjenih narodov z vsemi možnostmi uveljavljanja njihovih narodnih in jezikovnih posebnosti. Zoper to idejo, je dejal predavatelj, se danes bor? judovski nacionalizem, vendar je gotovo, je zaključil svoja izvajanja g. dr. Driinner, da bo Nemčija izbojevala svojo bitko pri Salamini in tako odločila novi red v Evropi. Predavatelju se je zahvalil za njegova izvajanja g. prof. dr. Sv/oboda, prisotni re-prezentanti pa so mu čestitali k uspehu njegovih z ognjevitostjo bojevnika izpove-danih besed. Go$p< Maksimalni cenik za dela modistinj Na podlag: naredbe bivšega visokega komisarja o predpisih glede cen blaga, storitev in rabokupov z dne 9. maja 1941 je prezident pokrajinske uprave div. general Rupnik zdal maksimalni cenik za dela modistinj, k-; je objavljen v »Službenem listu« 4. oktobra in je z dnem objave stopil v veljavo, ko je istočasno prenehala veljati naredba visokega komisarja z dne 13. junija 1942. Najvišje cene za dela modistinj v Ljub-ljam so določene takole: izdelava klobuka iz velur tulca 67 lir; izdelava klobuka iz tulca »har« ali »flamo« 54 lir; -zdelava klobuka iz tulca »pol« 44 lir; izde'ava klobuka iz novega baržuna iz svile ali volnenega blaga 67 lir; preoblikovanje klobuka »velur«. »vol«-, »har« ali »»flamo« 40 lir; preoblikovanje baržunaste-ga ali svilenega klobuka 54 lir; izdelava žalnih klobukov iz žoržeta 67 do 80 lir V teh cenah so obseženi tudi režijski stroški m je nedopustno zaračunavati kakršnekoli pribitke. Dela, ki niso navedena v ceniku, se plačajo po predhodnem dogovoru. Najvišje cene v ostalih krajih Ljubljanske pokrajine določajo okrajna glavarstva, upoštevajoč krajevne razmere. Te cene pa ne smejo biti višje od cen. določenih v tem ceni/cu. Ceniki z najvišj:mi cenami morajo biti iz-vešeni v vseh obratovalnicah na vidnem mestu. Kršitve te naredbe se kaznujejo z denarno kaznijo do 5000 lir ali z Žaporom do 2 mesecev Gospodarske vesti = Obvezno pridelovanje zdravilnih rastlin in rastlin za začimbo v Nemčiji. Da se omogoči kritje ravtoče potrebe domač:h zdravilnih rastlm in rastlin za začimbo.^ki nadomeščajo prej uvožene začimbe, bo prihodnjo leto za določene kategorije cvetrčnih vrtnarjev stopilo v veliavo obvezno pridelovanje teh rast'in. Za vnovčenje pridelka bodo skrbeli veletrgovci s sočivjem in zelenjavo. — Strogo raeloniranje oblačilnih predmetov v Švici. Kakor poroča Švicarski vojno-lndustrijskl urad, ni mogla Švica od leta 1942. Hvoziti pomembnejših količin volne in bombaža Zaradi tesra je prisiljena; občutno znižati prodajo tek-^Pnlh proizvodov. JSgOggJIftg * Narodni prostovoljski zbori v Bolgariji. Iz Budimpešte poroča DNB: Bolgarski narod nikakor ni voijan mirno gledati bolj-ševizaeijo Bolgarije. Pozivi narodne bolgarske vlade so našli povsod v deželi močan odmev. Iz vseh krogov naroda so se javili prostovoljci, ki so pripravljeni boriti se proti boljševizmu. Tako javlja sedaj tudi »Pester Lloyd«, da se zbirajo narodno zavedni Bolgari v prostovoljskih zborih. Staino prihajajo z dežele in iz mest novi prostovoljci, v posebno velikem številu pa se odziva meščansko prebivalstvo. * Francoski in belgijski bankovci kakor tudi novci teh dežel se morajo vrniti nemški devizni banki najpozneje 10 dni potem, ko je lastnik takega denarja prestopil nemško mejo. Ta odločba velja tako za zasebnike kakor tudi za podjetja. * Obletnica Reriibrandtove smrti. Pr d 275 leti je umrl svetovno znani slikar Rem-branat, eden največjih umetnikov čopiča in mojster radiranke. Kakor mnogi drugi veliki umetniki ni ime' sreče v vs-.ikdanjem življenju, zato pa se je s t=m globljimi črkami zapisal'v zgodovino človeštva. * Argentina ne dobiva več angleškega premoga. Kakor javlja britanska poročevalska služba, je izjavil minister za pogonska sredstva Lloyd George na neko vprašanje v spodnji zbornici, da Velika Brtanija sedaj ne izvaža v Argentino nobenega premoga. Ta ukrep je utemeljil s pomanjkanjem ladij in premoga. 1 nt&llam d— Nova- grobov^. Nenadoma ie umrl, zalet od kapi, gostilničar in posestnik v Borovnici g. Anton Drašler. Učakal je starost 76 let. Pokojnik ni bil samo dcber gospoda**, ampak se je udejstvoval ' udi v javnem življenju. Zato ga je domača ub-čina izvolila za častnega občana. Pogreb blagega pokojnika bo v soboto ob po! S. zjutraj iz hiše žalosti na farno pokopališče v Borovnici. — Za vedno je zapustil svoj. ce. okrajni šolski nadzornik v pokoju g. Janko Grad. K večnemu počitku bode rajnega spremili v nedeljo ob 16. iz kapelice sv. Janeza na Žalah na pokopališke k Sv. Križu. — Pokojnima nai bo ohranjen, lep spomin, njunim svojcem pa izrekamo naše odkritosrčno sožalje! u— I j'i b'lana v egiptovski temi. Maloštevilni so bili med sedanjo vojno v našem mestu dnevi, ko je bila zvečer taka tema, kakršna je bila snoči. Kdor je po 18. uri stopil na ulico, je moral stopati z največjo previdnostjo. Ker je bilo nebo oblačno, je bila »zatemnitev« naravnost vzorna. Med 18. in 20. je bilo po ulicah kljub temu še zelo živahno. Ljudje so se tipaje pomikali v namenjeno smer. Mnogi so si pomaga!? z žepnimi svetilkami, ki so kakor kresnice svetile po ulicah. Zanimivo je bilo opazovati promet po živahni ulici z višine. Videl si samo premikanje lučk. ljudi sploh ni bilo opaziti. Tu pa tam se je ulica izdatneje razsvetlila, ko je privozil mimo kak kolesar. Ponekod je prišlo do zabavnih prizorov iskanja robnikov, ali pa, ko so se ljudje umikali prividu, pa se zaleteli v resničnega človeka. Tema je bila z zadovoljstvom sprejeta samo od zaljubljencev. ki so bili zavarovani pred očmi radovednežev tudi sredi mesta. Okoli 21. je tema nekoliko popustila in je bila hoja po ulicah lažja. Ker je verjetno, da bodo ullc.e na poloben način zatemnjene, je potrebno, da se temu vsi prilagodimo. Ljudje naj ne puščajo po ulicah vozil brez nadzorstva, kakor se je to zgodilo snoči. Mnogi pešci, ki so se umaknili s hodnika drugim. so neredko neusmiljeno treščili v vozilo, ki je stalo ob hodniku nerazsvetljeno. Pešci pa naj bi, če le mogoče, uporabljali cestne hodnike ali pa vsaj desno stran hodnikov. u— Zlato poroko sta slavila te dni upokojeni faktor g. Zdenko Valašek in njegova soproga Marija. Ko se je 23 letni lito. graf Zdenko v Tratnovu poročil s tri leta mlajšo Marijo Graetzovo, ni slutil, da ga bo življenjska pot za dolga desetletja privedla v Ljubljano, kjer ši je poleg slovesa in ugleda v tiskarski stroki pridobil tudi mnogo prijateljev, ki njemu in njegovi dobri življenjski družici iskreno čestitajo. u— Za mestne reveže daruje g. Trogrlic Mirko 200 lir. Denar hrani uprava »Jutra«. u— Višji trgovski tečaj v Ljubljani sprejema slušatelje-ice z višjo predizobrazbo (dovršeni redni Enoletni trgovski tečaj ali višji razredi srednje šole oz. dovršena srednja ali strokovna šola). Vpisovanje dnevno. Pričetek pouka 9. oktobra. Na razpolago prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Vodnikova družba bo priholnjl mesec poklonila svojim članom lep književni dar roman »Pod križem«, najnovejše delo pisatelja Loj»efca Zupanoa. Borba slikarja Petra Grada za obraz in prikaz upodabljajoče umetnosti in strastna ljubezen do žena, ki križajo njegovo življenjsko pot, vse to je spretno in umetniško opisano v tej knjigi, ki jo bo Vodnikova družba poleg vsakoletne Vodnikove pratike za mal denar podarila svojim zvestim članom. Pohitite s prijavami, dokler je še ča«! dane sprejemajo poverjeniki,- pisarna VOlnikove družbe (Narodna tiskarna), knjigarna Tiskovne zadruge (Selenburgova 3) in knj;garna Učiteljske tiskarne (Frančiškanska 6). u—' Večerni trgovski tečaj — središče mesta — pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2/n. prične s poukom 16. oktobra (knjigovodstvo, korespondenca, računstvo, stenografija, jeZ:ki, strojepisje iti.). IzbiVa predmetov po želji. Praktična izobrazba potrebna vsakomur! Vpieovnnje dnevno, tudi zvečer. UCttiPa fcirieriia. Zahtevajte prospekt. -■- Ravnateljstvo. u— V včerajšnji os^r^-nVi za pokojno gospo LevstokoVo jc oilo krstno ime po pomoti napačno natiskano in s6 mera pravilno glasiti Zofa. kar s tem popravljamo. u— Specijalni učni teča.jl knjigovodstva, stenografije, korespen lonce, strojepisja, jezikov. — dnevni in.večerni — pričenjalo 12. oktobra. IzbL a predmetov po Žflji. Praktično znanje, potrebno in koristno vs? komur sedaj in v bodoče, doma in v službi, v zasebnem ali javnem poklicu! Vpisovanje dnevno. Na razpolago prospekt: Trgovsko učšlišče »Christofov lični zavod«, Domobranska 15. . u— Združenje trgovcev v LiW.bljb.Tii naznanja, da bo začotek šolskega leta na trgovski strokovni nadaljevalni šcM v torek dne 10. t. m. ob 8. url V nrostorih Grafike, nasproti kolodvora. PodrObeh razpored pouka bo razviden v veži palače Grafike. u— Pouk za dijake srednjih in liudskih šol se vrši v »kCrepetltorlhi«, Mestni trg 17/1. Sprejemajo se priv^isf.! Vpisovanje in informacije lnevno od 9.—12. ure in od 14,—16. ure, u— Knjigovodstva, korespondence, stenografije, strojepisje itd. se temeljito in hitro naučite v specijalnih dnevnih ali večernih tečajih. Pričetek 16. oktobra. Prospekti: Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2/n. u— Vpisovanje v trgovsko »Chri- stofov učni znvodr, Ljubljana, l>omobran-s?sa 15, za Enoletni trgovski tečaj in Višji trgovski tečaj se vrši dnevno dopoldne in popoldne. Pričetek pouka 9. oktobra. Na razpolago prospekt. — Ravnateljstvo. SLOVENCI — BERITE! UL«! jr fc 22. SEPTEMBER 1943—1944 SLOVEM6K! PREZIDENT HBSK£E2E®ZSiaEeaBRat» Obvestilo Razdeljevanje krompirja Kromp!r na odrezke od štev 1—20 nakaznice za krompir, delita poleg že menovan:h tvrdk tudi Glavna kmet-blagovna z r druga, Maistrova ul. 10 in Oven, Hrenova ulica 19. Opozarjamo stranke, da dvignejo krompir do vključno 9. t. m., ker s tem dnem ti odrezki končno zapadejo. Mlekarnicam Kavni nadomestek za oktober se bo delil pri zadrugi »Mlekotrg« do vključno 20. t. rrt. KNJIGO DOBITE V VSEH KNJIGARNAH IN ZALOŽBAH mora obvezati, da bo predvideno količino ra^vjzil v predpisanem raku in v to svrho mora vložili pri bkgajni okrajnega cost-nega odbora kavcijo v znesku 1000 lir. Opozorilo rejcem prašičev. Ugotovilo se je, da nekateri rejci prašičev živali koljejo brez predhodnega dovoljenja, kakor tudi da prašiče kupujejo in prodajajo, ne da bi to javili občinskemu uradu. Da se rejci izognejo kazenskim posledicam, opozarja občinski urad vsakogar, da je treba vsakega prašiča prij&viti v petih dneh po nakupu in prav tako odjaviti vsako spremembo v petih dneh. Za zakol je potrebna dovolilnica, ki se izdajajo samo v času od 1. novembra do 30. aprila. Pod 70 kg težkih prašičev ni dovoljeno zaklati. Vsak rejec pa bo moral oddati od zaklanega prašiča določeno količino slanine. 1- Pouk v novomeški gimnaziji. Kakor na drugih srednjih šolah, je bilo tudi na novomeški gimnaziji vpisovanje prve dni oktobra. Otvoritvena služba božja je določena za ponedeljek 16. t. m. ob 8. v frančiškanski cerkvi, redni pouk pa se bo pričel naslednji dan ob 8. Ako bi se na tem roku kaj spremenilo, bodo učenci obveščeni po oglasu v šolskem poslopju in po oznanilu v cerkvah v Novem mestu in šmihelu v nedeljo 15. t. m» Vožnje gramoza. Gramoz, ki je pripravljen v "kamnolomih v Močkovcu, Otoč n, Griču in Družinski-vasi, je treba razpeljati po pokrajinski cesti Novo mesto—Bela Certkev. Pozivajo se vozniki in lastniki metrskih trug, da se javijo v pisarni okrajnega cestnega odbora v Novem mestu in stavijo svoje ponudbe. Vsak ponudnik se Zaradi velikega zanimanja bo film PLES V OFEEI na sporedu še v nedeljo dne 8. t. m. Uprava KINO UNION Dnevi trgatve na Štajerskem se približujejo. Grozdje je dozorelo in viničarji se pripravljajo na trgatev. V nekaterih krajih se začenja trgatev s pokanjem možnarjev, ki bo letos marsikod sicer odpadlo, ne da bi pri tem trpelo delo v vinskih goricah. 50!etnica VVestnovega podjetja. 50tetnieo obstoja je obhajao te dni zflano podjetje West£n v Celju. Tovarna je daleč naokoli znana kot izdelovalnica emajliranih predmetov, katere je eksportirala iz Celja na vse strani. Zlasti na jugovzhodu je imela tvrdka "VVesten ogromno odjemalcev ter si je pridolbda vodilni sloves.v svoji stroki. Izdelki Westnove tvornice nosijo tvorniško znamko dva leva in niso bili naprodaj samo v Evropi, temveč tudi v Afriiki in Prednji Aziji Ob 50letnici je biil v nedeljo 1. oktobra v • Cel»j.u sestanek, katerega so se udeležili predstavniki podjetja, po tudi štajerski Gauieiter ter general Ringol. Ob 50-letnem jubileju WeS>tttove tovornice je prejelo nad 300 zapcsslencev častne listine, slo-veznost pa se je zaikl jučila 2 izrazom vdanosti vodilnim smernicam Hitlerjeve Nemčije. Albert Kampel je Padel v Karpatih. Pri obrambnih bojih na vzhodnem delu Gozdnih Karpatov je padel vodja bramibovske standarte iz Ljutomera poročnik Albert Kampel. Bil je med najstarejšimi vod te1 ji štajerskih hrambovcev. Norod.il se je v Pi-šecah pri Brežicah ter se je moral leta 1934. zaradi svojega političnega prepričani a umakniti v Nemčijo. Leta 1941. se je vrn i v Ljutomer, kjer je prevzel takoj vodstvo ondotne sfandarte. Udeležil se je bojev v Franciji, Rumuniji ter Grčiji ter je bil odlikovan z železnim križcem 2. razreda. V Selnici ob Dravi so položili k večnemu počitku inž. Franca Wendnerja, ki je bil ubit od bainditov. Od pokojnika se je poslovil okrožna vodja Dobocziky, ki je poudaril, da pomeni smrt inženjerja Wend-nerja izgubo enoga najboljših članov stranke. Wendner je ves čas svojega življenja delal za ci"je narodnega socializma. Z Goreajsksga Počastitev vojnih prosto v«Hjc-v v Cei«\ -cu. V ponedeljek 2. oktobra je bil v Celovcu sestanek vojnih prosWvoliCev. katere je nagtJvorU okaožnl voJja d«. Pototsch-nigg v« navzočnosti župana Franza Oba sta ae prisotnim zahvalila za požrtvovalnost ter vsakemu zborovalcu poklonila spominsko knjigo. Poklicna šola v Velikovca vpisuje svoje gojenoe od četrtka 5. do nedeljo 8. oktobra. Na tem zavodu se šolajo trgovski vajenci, pisarniške moči ter vseh vrst rokodelski naraščaj. Letošnji pridelek tobaka so začeli trgati. Tobačne rastline na Koroškem so zadovoljivo uspele. Posadili so jih na svojih vrtovih tudi nekateri meščani, ki so trdno upa-. 1:, da bo tobak na njihovih gredah dozorel. Pridelek tobaka je bil po poročilih tiska v splošnem dober. V Celovcu so umrli: #541etni železničar Franc Peternel, 67ietna vciova po tobačnem prodajalcu Marija LavričeVa in 701etni dui-nar Tomaž Pavs na. Po daljši bolezni .e umrl v 81. letu svoje dobe višji sodni ofi-cij3l Anton 2etinski, v 73. letu življenja pa je zapustil svojce višji revident državne železnice Peter Jurič iz Beljaka.' Končno je umrl 851etni bivši čevljarski mojster Matevž Rošer. Obsojena eleparka. Pred celovškim sodiščem se je morala zagovarjati 271etna Helena Salamoncva iz Gradiščanske, ki ž>vi in stanuje v Celovcu ter se je po letalskem napadu IG. januarja t. 1. prijavila kot -jš ;-dovanka po terorističnem bombnem napadu. Zlagala se je, da je pri tem napadu izgubila svojega otroka ter je na ta račun dvignila 400 mark podpore. Poleg tega si je dala izstav ti nakaznico za oblačilne predmete, čevlje in por do. Preiskava je aognala, da je Salamonova pri bombnem napedu utrpela le majhno škodo, njeu otrok ter inventar pa sta ostala skoro nedotaknjena. Sodišče jo je obsodilo zaraui tega na tri leta ječe. Beležnici* KOLEDAR Sobota, 7. oktobra: Justina, Sergij, Kra/-ljica rožnega venda DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Vizija na jezeru Kino Sloga: Zakaj lažeš, Elizabeta? Kino Union: Ples v operi DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Khiet, Ciril Metodova ul. 43, Tmkoczy ded., Mestni trg 4, Ustar, šelen-burgova ulica 7/ Is Trsta Prijava za delovno službo. Vsd rr.o.:ki od 16. do 70. leta, ki bivajo v tržaški občini in ki ne pripadajo določenim strdkam, so se morali posamično prijaviti pri namestitvenem uradu v Macchiavellijevi ulici 1. Poslednje večerne tramvajske vožnje. OdsTej so veljavne naslednje sklepne večerne vožnje: na progi št. 1. od igrišča ob 20.40, od osrednjega kolodvora ob 21.09. Na progi 2: od Eošketa ob 20.S8, s Skednja Ob 21.07. Proga 3: od Sv. Ivana ob 20.18, Scampa Marcia 20.58. Proga 5: S trga Pe-rugino ob Ž0.39, iz Rojana ob 20.36. Proga 6: z Goldonijevega prehoda ob 20.54, iz Bai-kovelj ob 21.12. Proga 7: iz Sv. Ivana ob 21.02, z osrednjega kolodvora ob 21.19. Proga 8: iz Rojana ob 20.47, s postajališča Cam-po Mac&io ob 20.47. Proga 9: iz B:oleta ob 20, s postajališča FassereUa ob 20.10. Proga 11: z Muittijeve četrti ob 20.59, z Verdijevega tjrga ob 20.58. Pnoga; B: z Bo znega trga ob 20.25, od Sv. Celina ob 20.44. Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 7lletna Ara Marija Berto, 481etna Garliza Mondarič, Marij Godlna, 79letna Ivanka Puntar-Poseco in 19'etni Fulvij Lipič. Ljudsko gibanje. V Trstu je bilo 1. in 2. oktobra 16 rojstev, 16 smrtnih primerov in 2 poroki; dne 3. oktobra pa 7 rojstev, 10 smrtnih primerov in 2 poroki. Ponesrečenci. 35l'etni zidar Franc Pahor iz Panoramske ulice 6 se je ponesrečil med delom. Ima poškodbe na glavi. Desno nogo si je zlomil pri padcu s 3 m visokega ob-zidka 24letni Gaston Giaconia iz Galerijske ulice 12. 51etni Klavdij Spoto je padel s prvega nadstropja in odnesel na srečo le lažje poškodbe. Popadljiv pes je ugriznil malega Arnalda Chiepo iz ulice Sv. Mavricija 9; ima ranjeno desnico. Avto je povozil 55-letnega Jožefa Vekjeta, ki je obležal s številnimi poškodbami. Med delom se je ponesrečil v pekariji 28letni Fulvij Mekler- iz Petronijeve ulice 7; ima ranjeno levico. Brezobziren motocikiist je povozil 551etnega Petra Padovana iz Travniške ulice 4. 22-letni mehanik Franc Makin iz De :anq* si je s srpem po rezal levico. Ponesrečenci eo bili prepeljani v tržaško glavno bolnišnico, kamor se je zatekla tudi 451etna Ana Besednjak z Reške ulice 12, ki jo je sin v prepiru pretepel. KINO SLOGA TeL 27-30 OD DANES DALJE VSAKO NEDELJO IN PRAZNIK OB 10. URI MATINEJA DB2AVKO GLEDALIŠČE D B A M A ' Sobota, 7. oktobra, ob 18.: Kar hočete. Premiere. Red Prenvereki. Nedelja, 8. oktobra, ob 18.: Iiar hočete. Izven. Za današnjo premier o komedije -»Kar hočete« veljajo vstopnice, ki so bile kupljene za sredo 4. t. n:., ko je bila premiera »Kar hočete« zaradi omejitve električnega toka odpovedana- Red četrtek bo imel predstavo »Kar hočete«, ki je bda iz istega razloga ta četrtek odpovedana, v četrtek | 12. t. m. in so *udi e.r.8 vstopnice, cup-ljene za četrtkovo pie-stavo, t. j. 5. t. m. datirane, veljavne zil 12. t. m. Shakespeare: »Kšč hočete?-:. Prevod: O. Župančič. Vsebinslu piinaša ta ljubezniva, segava komedija konflikt, ki nastane na zamenjavi oseb. Klasični Komični tipi nosijo dejanje. O^ebe: Orsino, vojvoda ilirski — Drenovec; Sebast jan, mlad piemič — Nakerst; Antonio, pomorski kapitan, Sebau-stijanov prijatelj — VI. Skrbinšek, pomorski kapitan, Violin prijatelj — P. Kovič; Valentin in Curio, plemiča v vojvodovi službi — Bitenc in Mlklavc; vitez Tob ja Rig, Olivijin stric — Peček; vitez Andrej Bledica — Jan; Malvolio, Olivijin dvornik — Gregorin; Fabijan ln Norec, v službi pri Oliviji — Gorinšek in Sever; kapucin --Lipah; vodja biričev — Verdonik; Oliv'ji.1 sluga — Raztresen; Olivija, grofica — >;a-rieeva; Viola, Sebastijanova sestra — Raz-bergerjeva; Marija, Ollvijina h:šna — Sve-telova. Godi se v ilirskem mestu in na bližnji morski obali. Rčžiser: prof. O. šest. Scena: ing. arh. E. Franz. Kostumi: D. Kačerjeva. Scenska glasba: H. SveteL OPERA Nedelja, 8. oktobra, ob 17.: Jenufa. Premiera. Otvoritvena predstava operne sezone 1944-45. Red PremierskL Otvoritev operne sezone bo v nedelji X. t. m. z delom skladatelja Jansčka, »Jcmi-fa«, ki si je utrlo pot na vse odre. Poieg »Katje Kabanove« najbolj znano in zaradi svoje umetniške moči posebiio čislano deio bo izvajano v letošnji izvedbi v pretežno novi zasedbi partij: Jenufa — Heyba!ova; cerkovnica Buryja — Karlovčeva; stavka Burvja — Golobova; Laca Klemen — Li-pušček; Sveta Buryja — Uršič; mlinar — Dolničar; Rihtar — Zupan; Rihtarica — Poličeva; Karolka — Bukovčeva; dekla — Sadnikova; Barena — Senegačn kova; Jano, pastirček — Barbičeva. Dirigent:, dr. švara. Režiser: C. Debevec. Opozarjamo, da je začetek predstave ob 17. uri in za red Premierski. iransko Priinsrje RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 7. OKTOBRA 7.—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—7r50: Jutranji pozdrav. Vmes od 7.30—7.40 poročila v slovenščini. 7.50—9.: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Jutranji koncert. 9.—9.10: Poročila v nemščini. 12.—12.10: Plošče. 12.10—14: Prenos osr. nem. sporeda: Glasba za premor. Vmes od 12.30 do 12.50 poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda. 14,—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.: Vaška godba in so-pranistka Branka Strgar (spremljava: A. Stanko, harmonika, F. Stanič, kitara). 17. do 17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.: Glasbeni osrednjih nemških postaj: Razpolo" in muhavosti. 18.—18.30: Prenos osr . ajega nemškega sporeda: Nesmrtne besede nemških mojstrov. — Govorijo m. dr.: Ev-ald Bal-ser, Gunther Hagank, Gustav Knuth, Albin škoda. 18.30—18.45: Pregled športnih dogodkov (nem. in slov.). 18.45—19.: Gospodinjsko predavanje — Helena Kelhar: Delo gospodinje v kuhinji. 19.—19.30: Fantje na vasi. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.: Aktualno predavanje — govoi-I Hans Fritsche.. 20—29.15: Poročila v nemščini. 20.15—22.: Slov. slikanica. 22—213.15: Poročila v nemščini in napoved spore(da. 22.15—24.: Prenos osrednjega nemškega sporeda. Kuharska knjiga iz zdravniškega peresa Tradicija slovenskih kuharskih knji« sega k Valentinu Vodniku, ki je izdal 1. 1799. svoje »Kuharske bukve« ln tako utemeljil koristno panogo gospodinjskih priročnikov, kakršnih smo dob'li v teh necelih 150 letih, kar nas loči od Vodnikove knjige, lepo število. Med njimi so poleg prevodov in navadnih kompi-Iacij tudi uvaževanja vredna samostojna dela. Sedaj je Kn'igarna Tiskovne zadruge v Ljubljani pridružila dosedanjim še dosegljivim kuharskim bukvom originalno delo. ki sta ga srkala zdravnik in zdravnica. Pravkar je namreč i zle I v knig' na 112 straneh priročnik »Sodobno kuhanje s posebnim ozirom na pra-vitr-j prehrano«, ki sta ga spisala univ. profesor dr. Kare' L u š i c k y m univ. 3s:stentka dr Bržcna M e r 1 j a k. Že samo deis+vo, da ima ta kuharski prlročrrlk tako odlična avtorja, d ia knjigi izreden značaj n se bodo lahko uno~tevala znanstveno dognanj pravi«a — mnogo pr^kFčno uporabnih r.asvctov in mig-'jftlev; A poglavje o enolončnicah služi tudi stanju vojnega časa. Ker je kuharstvo najpri-kupnejš« eksperimentalna stroka, bo seveda šele praksa pokazala vrednost teh receptov, o kater h p' ne moremo dvomiti, da so izbran! z okusom, sktfšeftostjo in zdravstveno pozornostjo. Ob koncu knjige je natisnjen po G. v. Wendtu prirejen, pregled človeških živil v obliki tri strani obsega oče razpredelnice; koristna je tud. izmera nekaterih kosov pribora. sit-, amo karalo pa olajšuje hiter pregled in irpor b^o-t v knj:r?i natisnjenih receptov. Z novo knjigo »Sodobno kuhanje« bo irtrežmo enim. ki še prehranjujejo po dieriovh predpish. kakor tud! vsem drugim, ki vdijo v pravilno urejeni prehrani važen pogoj svojega obstoja in dela. V dobrem jeziku spisana, pregledno urejena in okusno natisnjena knjiga (tek Narodne tiskarne) se priporoča že Po seb\ Ob stoletnici Dumasovih »Treh mušketirjev« V letu, ko poteka sto let, kar ja izšla prva izdaja Dumasovih »Treh mušketirjev«, je izdala Knjigarna A nt. Turka nasl. v Ljubljani ta sloveči roman v novem prevodu dr. Janka "T a v i e-s a. V dveh kjpjigah, ki dajeta malone 800 strani in s prevajalčevim literarno-zgodo-vinskim uvodom, se to delo zopet ponuja slovenskemu bralcu. Knjige, ki tudi £ec sto let — ln še kako važnih, dogodkov ia velikih sprememb polnih sto let! — neugna-no mikajo bralce, so gotovo zadele ob tiste strune človeškega srca in vzburile tisto plast človeške duševnosti, ki ne podlega bežnemu valovanju časa in njegovim zgodovinskim spremembam. Ce smo zapisali, da so »Trije mušketirje« sloveč roman, Bi bil ta pridevnik postavljen samo po naključju, kot ena izmed stereotipnih puhlic, s katerimi se dostikrat označujejo stare knjige in njih avtorji. Devetnajsto stoletje, ki je bilo sicer za roman močno rodovitno, nam je zapustilo le malo pripovednih del, ki bi si pridobila tako širok sloves in imela tako milijonsko armado zvestih bralcev, kakor jo je imel ta Dumasov roman. S tem nikakor ni rečeno, da temu poljudnemu slovesu ustreza tudi umetniška vrednost in visoka slovstvena dognanost Dumasovega romana. Sloves »Treh mušketirjev« je pač v tem, kar je zapisal o njem slovenski prevajalec v svojem uvodu: »malokateri roman v svetovni književnosti je zabaval in razvedril toliko ljudi, kakor ta«. Zabavati, razvedriti... zares, v tem je njegov prvenstveni pomen. In tudi nadaljnje njegove značilnosti je dr. Tavzes lepo označil: »Ci-tatelju vzbuja simpatije čudovita romantična vsebina, dvorsko kovarstvo, nagli daljnosežni mušketirski sklepi, njih juna-, ški podvigi in uspehi, preziranje smrti, kadar se bore po častni dolžnosti, neizprosna tragika in slikoviti prizori; povsod mu prevladuje prijazni in bodri svetovni nazor, ki je človeškemu srcu najbližji in se mu v vsakršni dobi najbolj prilega.« Plodovit, da, Čez mero plodovit, skoraj bi rekli: tovarniiki izdelovalec romanov je bil Duma« oče. Glede teorije zgodovinskega romana pa je bil v vsem veren učenec Walterja Scotta. Ce je nekoč neverjetno razširjena moda Scottovih romanov, ki so v slovenskem slovstvu zapustili trajno sled v JurCičevem -»Desetem bratu«, prvem slovenskem romanu. Že zdavnaj splahnela in je ostal od njih morda samo Še kak »Ivanhoe«, se Dumasovi »Trije mušketirji« ali njegov »Grof Monte Cristo« še vedno zahtevajo in prebirajo. Prav dr. Tavzesov prevčd priča, da se jih še vedno lotevajo resni, slovstveno razgledani prevajalci. Tako je Dumas oče vsaj z nekaterimi svojimi deli glede trdoživosti prekosil svojega vzornika in učitelja, za kar gre v nemali meri hvala Dumasovemu izrednemu živahnemu, toplemu, strastnemu temperamentu, ki je prilil njegovim delom veliko fantazijskega ognja in jim dal tisto romansko slikovitost in iskrivo notranjo moč, ki usvajata trajneje nego Scottova bujna, vendar v nekem smislu hladna fantazija. Odveč bi bilo obširneje pisati o romanu, kakor so »Trije mušketirji«, o katerem je bilo že zdavnaj vse povedano in se samo ponuja bralcu s starim geslom: Vzemi me in beri! Beri, če hočeš na lahnih perutih bujne domišljije uteči stvarnosti svojega časa in se vživeti v svojevrsten svet preteklosti. v junaštva in pustolovstva po svoje živečih ljudi, ter uživati v lahkotnosti in prijetnem toku Dumasovega pripovedovanja. Cesa več pa nikar ne išči: svet Duma-sove fantazije ni ustvarjen za težo duhovnih in moralnih problemov, preveč je zunanji, a zato tembolj bleščeč in mikaven v svojiH slikovitih kontrastih. Irdni poznavalec francoskega jezika ln literature dr. Janko Tavzes je to veliko epično delo prelil naravnost iz izvirnika v naš jez'k. Casniški prevodi iz Dumasa, kar jih je nekaj izšlo pred prvo svetovno vojno, so nastali večidel kot prevodi prevodov. V Sedanji izdaji je Dumasov roman dostopen slovenskemu bralcu v polnosti in izrazni gibčnosti, ki sta lastni izvirniku. Da je prevajalec tudi to, nedvomno širšim čita-teljskim vrstam namenjeno izdajo »Treh mušketirjev« opremil z dobrim, literarno spisanim uvodom, mu je samo v čast. Obe knjigi sta natisnjeni prav čitljivo in izdani v obliki, ki je dostojna tudi glede na letošnjo stoletnico tega popularnega •zgodovinskega romana. v " m Pomen apeninskih prelazov Vojni poročevalec' Walter Brandecker priobčuje v dunajski izdaji »Vdlkischer Beobachterja« naslednji aktualen članek: Zdaj popolnoma dobro vemo, da nas niso varale izvidniške ugotovitve zadnjih tednov, kajti za razmeroma šibko zasedenimi črtami na severu Florence ter na vzhodnem in zapadnem delu mesta so nakopičili Angloameričani močne sile,- Zdaj so nastopile k napadu z namenom, da bi prebile nemške postojanke na severu Florence, predvsem pa da bi obvladale prelaz Futa ter preko njega in drugih prelazov apeninskih gora prodale v Padsko nižino. Potem ko se je angloameriškim vojskam in njihovim pomožnim četam posrečilo prebiti nemške postojanke pri Riminfju in na ta način stopiti v Padsko nižino, kjer je mogoče z oklepniki in motoriziranimi oddelki večje gibanje, so skušali z napadom na alpske ceste v Apeninih prisiliti nemško vodstvo k temu, da bi rezerve, pripravljene za poseg v boje pri Riminiju, v7rgli na tem mestu v borbo. Mogoče so tudi mislili, da so nemške postojanke v Apeninih tako oslabljene, da se jim bo posrečilo prebiti jih z nadmočjo moštva in materiala. V prvih dneh napada je bilo težišče sovražnikovega napada še nekoliko nejasno. Popolnoma izven dvoma pa je, ds merijo Angloameričani na probo.i apeninskih prelazov ter odondod na prodor v dolino Pade. če v Bologni po- leda človek ponoči proti jugu, kjer stoje Apenini, vidi v tej smeri neprestano svetlikanje. ki nastaja ob bombardiranju, pa tudi nepretrgan ogenj protiletalskega topništva. Podnevi so sovražni lovci brez prestanka nad ovinki gorskih cest. Piloti p"PŽe ns vsako vozilo, ki skuša napredovati proti gorskim postojankam. Lahko se reče. da skoraj ni kraja, katerega ne bi bili Angleži in Američani napadli z bombami podnevi ali ponoči. Kdor korači po gorski cesti v višino, mora mimo razvalin predmestij Bologne, kjer je ozemlje vse polno lijakov, povzročenih no sovražnih izstrelkih. Tudi ob cesti, ki drži mimo malih gorskih vasic proti prelazu, leži naokrog vse polno izstrelkov. V neštetih okljukah in zavojih se vije cesta proti prelazu. Pot čisto svojevrstna. Po rodovitnosti in bogastvu, ki ga človek sreča v Padski nižini, pomeni srečanje B to cesto velikansko nasprotje in siroma- štvo. Na gorskih rebrih, ki se dvigajo ponekod do 1000 m visoko, rasejo le še nizke trte. Polja so pusta in prazna, noti v teh krajih pa hladne, kakor malokje v Italiji. Na višini prelaza, kjer je danes vse polno jarkov in postojank, rasejo jelke — kar je v Italiji res nekaj izrednega, človeku se zdi, da je prišel z nižine, kjer se podi na milijarde komarjev, nenadoma v skoro severnjaško pokrajino. Tudi ljudje, ki žive tod okoli, so popolnoma drugačni in se razlikujejo od prebivalcev tam spodaj. Je že tako, da gore vplivajo na značaj prebivalstva z življenjskimi pogoji, ki jih ustvarja njih bližina. Prelaz sam, s katerega se obrne cesta proti jugu, pomeni za napadajoče anglo-ameriške polke trd oreh, ki ga ne bo lahko -streti. Grič za gričem se niza-v tej valoviti pokrajini in vs^k izmed njih nudi nove možnosti za obrambo.. Napredovanje izključno po cestah je skoro nemogoče. In kako se sovražna pehota boji bojev z nemškimi grenadirji iz bližine, o tem nudijo borbe v Italiji več nego dovolj dokazov. Apeninske gore bi lahko v resnici oznanili za naravno trdnjavo, kjer se lahko od-'mikaš s postojanke na postojanko, ne da bi pri tem sovražniku prepustil odločilne pozicije. V minulih tednih, od kar so Nemci Anglo-američanom ppenustili Firenc brez boja, so v Apeninskih hribih vojaki neprestano gradili nove postojanke. Vsako izmed teh postojank mora torej sovražnik najnrej predreti. če hoče Driti naprej, toda vsak takšen napad je plačan z obilnimi človeškimi žrtvami. Tudi z materialno premočjo se na tem ozemlju ne bo dala izsiliti nikaka odločitev. In če bi se Anglo-Američanom posrečilo doseči višina na nre-lazih, s tem še ni rečeno. da si brido izvo-jevali prodor proti nižini Pada. V dnevih bojev, ki se vodijo z- veliko ogorčenostjo, sicer ni mogoče ničesar napovedati, izven dvoma pa je. da bo ofenziva Anglo-ameri-čanov na italijanskih prelazih zahtevala takšne žrtve, kakršnih še niso doživeli. Nihče ne osporava, da ra*pnl««ra sovražnik z veliko premočjo na ljudeh in materialu. Nemški vojak pa je že dokazal v vseh krizah. kakšna"je njegova veljava in orav gotovo je, da ne bo junaštvo brp.nito,iev apeninskih višin prav nič manjše od junaštva grenadirjev pri Riminiju. MALI OGLASI Kdor išče službo, plača za vsako besedo L 0.50, najmanjši znesek za te oglase je L 10.— Za ženitve in dopisovanja je plačati za vsako besedo L Z•—, za vse druge oglase L 1.— za besedo, vendar pa plačajo posredovalci L 1.50 za besedo. Najmanjši iznos za te oglase je L 15.— Za vsak oglas Je' treba plačati d rt. tir proT. takso L 0.60, za dajanje naslova ali Šifre pa L 3 — Veroši Odšla si, draga ti, ponos življenja uboge majke, sivega očeta, v teniote večne črni plašč odeta, mladostnega še polna hrepenenja. Usoda skrajšala je pot trpljenja, v naročaj dala ti le mlada leta, a polna nadebudnega obeta. V njih skromno si živela brez drvenja. Jesen je. Sad ob sadu dozoreva in kliče starost in mladost in vabi... I ti, Veruša, priti ne pezabi! Na vrtu tiha. jablana sameva. Korakov tvojih ljubkih ni odmeva ... O pridi in odzovi se jesenskih vabi!*) *) Dr. Veruša štolfa je padla kot žrtev dne 3- oktobra 1943, vršeč dežurno službo v ženski bolnišnici v Novem mestu. Bila je vestna, marljiva, splošno priljubljena. zrlo socialno čuteča, narodno zelo zavedna. Stara ie bila ",1 let. Srednjo šolo je dovršila v Kočevju, kjer je maturirala z od. 1'iko. Medicino je študirala deloma v Ljubljani, deloma v Zagrebu, kjer 'je bila diplomirana že po 5 letih in pol. Rojena je bila v Sežani. Nespametni so oni, ki se smejejo tistim, ki se vestno drže navor?!] za zaščito pred letalskimi napadi, ker se ravno njim lahko zgodi, da bodo bridko obžalovali svojo neumestno jpnaštvo in vsevednost. Deset enajstorlc na stateu v šil&i Jutri dopoldne od 9. in popoldne od 13.45 dalje Kakor smo že opozorili, se bo jutri že četrto nedeljo zaporedoma nadaljevalo edino spottno tekmovanje letošnje jeseni, ki so ga — kako /pa drugače — priklicali v življenje in ga z večjo ali manjšo srečo vodijo proti koncu aktivni pristaši nogometne1 igre. Konkurenca v dosedanjem poteku ni imela prav posebno omembe vrednega športnega ali propagandnega uspeha, je pa vendar predvsem zamašila mučno vrzel, ki bi jo bili občutili prijatelji športnega gibanja, če bi vse čemerne jesenske nedelje ne bilo na spregled nobenega izmed onih sto in sto mladih ljudi, ki so visoko držali prapor našega športa. V tem pogledu so torej naši nogometaši storili hvalevredno delo in jim moramo že zato ne glede na njihove skromne športne podvige med seboj izreči vse priznanje. Ta nedelja bo glede športne višine nogometnega sporeda, ki je v teku, nekoliko močnejša. Po povratku Hermesa, ki je zadnji dve nedelji s pridom uporabil za dve uspeli gostovanji na Koroškem, so zdaj zbrani doma spet vsi udeleženci tega turnirja in naključje je hotelo, da bodo jutri prvič v seniorski skupini med seboj pomerili sile samo oni štirje, ki imajo od vsega početka zadostno kvalifikacijo in bodo tudi imeli glavno besedo in poglavitni delež pri razdelitvi končnih nagrad, onih 25 tako potrebnih in težko dosegljivih nogometnih žog, ki jih je za vzpodbudo, in večje veselje ssdeluiočih podarila tovarna Mergentha-ler v Most^r. Med omenjenimi štirimi kandidati za najboljša mesta — vsega bo tam igralo deset enaistoric — bosta prvi par tvorila Mladika in Iztok, v drugem srečanju pa bosta nastopila v medsebojnem dvoboju v zadnjih letih naibolj ogorčena nasprotnika iz domače srenje — Ljubljana in Hermes. Po formi na papirju bi povprečni ocenjevalec kratko in malo prisodil zmago Iztoku in Ljubljani, toda ne glede na to, da je žoga okrogla in se baš nogometni izidi nikoli ne "d a i o z gotovostjo napovedovati v naprej, toda res je še eno, in sicer, da sta Mladika in Hermes, ki naj bi bila v naprej obsojena na izgubo nedeljskih tekem, pokazala prav v letošnji jeseni toliko vrlin da bi kakšno presenečenje v njihovo korist tudi v jutrišnjih srečanjih ne bilo izključeno, če te senzacije ne bo. bo pa gotovo jutri popoldne na igrišču Hermesa v šiški tri uae nogometa, ki bo vsaj nekako vreden onega iz nekdanjih boljših časov, da ho vsaj za silo — in kolikor je dandanašnji pač mogoče — zadovoljil gledalce. ABSOLVENTKA trgovke šole išče kakršnekoli zaposlitve. Cenj. ponudba na ogl. odae-lek Jutra pod »Hvaležna« 23230-1 PEK. POMOČNIKA sprejme Grčar Dunaj ska '58. 26203 1 a ,WS/. POMOČNIKA vajenega drla na stroiu. takoj sprejmem F.-tota k.) -prejmem tudi mi-z..1enca Naslov v ogl ^d Jutra 25476 la ARAN2ER izložbeni. dobi .ke galoše. Guček. — Borštnikov trg l-l!.. desno. 26382 6 RJUHE IN KAPNE prodam. Naslov v oglas, nem odd. Jutra. 26385-6 MOŠKO OBLEKO črno. za srednjo postavo prodam. Naslov v oglasnem cdd Jutra. 26386-6 KUPUJTE edino pri naših ~n* * C:^"'f . Prireditelji, ki se jim z odigranjem konkurence seveda ne mudi nikamor, želijo izvesti spored v kolikor toliko ugodnem vremenu in so se to pot spet odločili za delno pogojno izvedbo. Medtem ko bo dopoldanski spored med mladinskimi moštvi odigran v vsakem vremenu, bodo popoldanske igrali samo tedaj če ne bo dežja. Podrobno je spored razdeljen takole: ju ni or ji: ob 9.: Iztok-Vič. ob 10.: Žabjak-Hermes, ob 11.: Mladika-Korotan; se ni o rji : ob 13.45: Mladika-Iztok, ob 15.30: Ljubijana-Hermes. BEL PLAŠČ nov, primeren za zdrav, nika ali t>rivca in 3.25 m črnega volnenega blaga za obleko, prod;on. Ogled od 10. do 12. Pur-lan. Dunajska 25. dvorišče. levo. 26391-6 SIVO SUKNJO novo. prvovr-tno blago, poceni prodam. Ogled: Lombar, krojaštvo. Go-sposvetska 12. 26396 ^ ŠIVALNI STROJ najboljše nemške znam ke, pogrezljiv pred i m ResHeva 30, podpritl čje 26397 6 ŠIVALNI STROJ popolnoma nov »Singer« zadnji model, prodam. Naslov v ogl. odd Jutra. 26400-6 PLEMENSKO SVINJO prodam. Ogled cd 11. do 4. ure. Rožna dolina c. II. št. 6. 26402 6 ZEFHIR PEČ" in železen štedilnik naprodaj v Strekljev: 9. 264Na rač^n 25381-7 m* wmm LEPO PARCELO na suhem gr-.moznem terenu prodam za 350 tisoč lir. Ponudbe na ogl odd Jutra pod šifro »Sončni kraj« 2S238 20 VILO ALI HIŠO v lep' vilsk četrti Ljub Ijane kupim do 2 mili iona lir Ponudbe n» ogl odd Jutr* pod ši fro »Ko-pfortnn« 25S27 2C ZEMLJIŠČE prazno ali s kakšn mi ob jektl za industrijske na mene vsake velikosti kupim tudi do 1.800 001 lir. Resne ponudbe na ogl. odd Jutra pod ši fro »R-ab m zase« 25819 2( HISO z gostilniškimi lokali al! tud tako ki bi dah preurediti v ta namen— kupim do 1.900-000 ur Sumu resne ln odločne ponudbe na ogl odde lek Jutra pod -Takoj ir. direktne« - 25820 2< PARCELO /Za zidavo vile v lepi vil ski četrti Ljubljane. D<"o dam za 485.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod -Ve;ika 980 kv m. " 26239-20 PARCELO (do 250 ti-oi iir) n;. »e vem. ali V2»iodnl strmi Ljubljane, kupim. Pla čam delno tud; z gr.-d ben;m ma;er:'iom Po ni'dbe na ogl. odd. Ju tra pod -Lep-.« 26216 2C: STAVBNO PARCELO lipo v bi žini nove cer kve v š.iki. vel.ko 650 kv. m pr.-23a OFREMLJ. SOBO s posebnim vhodom — iščem. Imam svoje pe-rlo. Ponudbe na oglasni odd Jutra pod šifro s Dam lepo nagradoc 26S39-23a PRAZNO SOBO iščem ta ko i za shrambo pohištva Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro Plačam dobro« 26403 23j KOMISIJSKA TRGOVINA Hinko Privšek ^e je pre selila v oradišče štev. 7 nasproti Dramskega gle dal<šča. 26271-37 VEČJO VSOTO denarja je izgubila ali pozabila revna delavka v trgovini Ažman na Tržaški cesti. Poštenega najd.teiju prosimo, da vrne denar v tovarni kle ia Smartinska 5C. 25312 37 IZGUB'LA SEM črnn usnjeno rokavlep z rdečini progami. Poštenega najditelja prosim, naj io odda R.rr.-k "e sta 1-1 26333-37 NAROČILA ZA SLAMO sprejema: Glavna Irre-tijska blagovna zadruga v Ljubljani. Novi trg 3 26355 37 V TOREK popoldne je ušel plavi pap. gajček Odda naj se ga pri g. Kunz. Karlov. fka c. 1 samo do 9 dopoldne ln od 7. zvečer dalje proti dobri n;igradi. 26353-37 STENICE vam ur.i.-lmo s plinom Stanovanje takoj upo rabno Ni.-lov pustite v ogl odd. Jutra pod ši-fro »Diskretno« 26334-37 KOMISIJSKA TRGOVINA HINKO PRIVŠEK SE JE PRESELILA V GRADIŠČE ŠTEVILKA 7 NASPROTI DRAMSKEGA GLEDALIŠČA Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je božja Previdnost poklicala k večnemu počitku našega ljubljenega soproga, očeta, tasta, gospoda starega očeta OKRAJNEGA ŠOLSKEGA NADZORNIKA V POKOJU Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 8. oktobra 1944 ob 16. uri iz kapelice sv. Janeza na Žalah. Priporočamo ga v blag spomin in v molitev. Maša zadušn'ca se bo brala dne 13. oktobra 1944 ob 7. uri v farni cerkvi tv. Družine v Mostah. Ljubljana, Beograd, Gornji Stu-panj, šlezija, dne 6. oktobra 1944. »ž« T Naznanjamo tužno vest, da nas je nenadoma zapustil, zadet od kapi. naš dragi mož, oče, stari oče, brat, svak in stric, gospod II 1 SV vlj i f-e? rt Vi ^ba^I H ■7.*'. ' f- r--« rmitfh gostilničar in posestnik, častni občan občine Borovnica itd. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 7. L m. ob V28. uri zjutraj iz hiše žalosti na farno pokopališče v Borovnici. BOROVNICA, LJUBLJANA, dne 6. oktobra 1944. Žalujoči: EEKT.-V. roj. CESAR, žena; BERTA vdova ŠKEULJ, FINI vdova MIKLAVIC, MILI por. ŠTURM, hčerke; JOŠKO, OT i \R. vnuiia; JANEZ, JOzE, brata; MARTIN in LENČKA CESAR, svak in svakinja ter ostalo sorodstvo T lit i v KINO ^TATICA Telefon 22-41 Priljubljeni Pal Javor, šarmantna Erszi Simor in lepa Klari Tclna.v v romanci ljubezni in plesa VIZIJA NA JEZERU Predstave: ob 16. in 19. uri KINO SLOGA Tel. 27-30 Zabavna komedija po Sc.hne;der-For.gt-lovem romanu ^Poletna opojnost« ZAKAJ LASES ELIZABETA ? Carola Hohn, Paul Richter Predstave ob 16. in 19. uri KINO UNION Telefon 22-21 Iz dunajskega predpustnega vrvenja PLES V OPERI Paul Horbiger, Marte Harell, Heli Finkenzeller, Ilans Moser, Theo Lingen Predstave ob 16. in 19.15 uri ZA2JVAJLA Zahvaljujemo se najtopleje za izraženo sožalje ob izgubi naše ljubljene hčerke Posebej iziekamo našo zahvalo vsem oniin. ki so jo počastili s cvetjem, pevcem za ganljive ža-lostinke in vsem drugim, ki so našo nepozabno ranjko spfemili k zadnjemu počitku. Ljubljana, 6. oktobra 1944. ŽALUJOČI STARŠI D. Goebeler: 'e. miTi m »m« Roman In baš ko je iztegnil roko po Rozi. je prišla nasreča polom pri Fabriciusovih. Po tem takem je imel spoštovani gospod Ado'f Hunter tudi tam prste vmes.'V ječo so ga hotela spraviti, pa jih je prehitel in storil tisto, kar so mislili o starem Fabrieiusu: pomagal si je z vrvjo. Onemel je na veke! Tomaž Malten je zasopel, kaikor da se mu je odvalijo težko breme. Vstal je in iel hoditi po sobi sem ter tja. Torej vendarle ni bulo prav, da je takrat podrl vse mostove za seboj in jo popihal na-tuje! A saj se lahko vrne. brez tistega pritajenega strahu, ki ga je odvračal doslej. Brez skrbi se lahko vrne, z lahkim srcem... Tudi k Rozi Fabriciu?ovi. Zakaj ne? Kaj pa je zdai še tisto. z?radi česar sem odšel? Zasmejal se je: »Dekile sem zapustil, nisem se vrnil k nji, ker se sin pokojnega gospoda mestnega svetnika, sin spoštovane Maltenove redbine, ni mogel zvezati s hčerjo samomorilca, ki je bil neikdaj naš prija-,telj. To ni bilo lepo od mene, vem, da ne! V takih primerih moraš stati svojemu' dekletu ob strani, če si pravi mož; jeli, Roza F-abriciusova, kaiko si me v svojih Dismih klicala nazaj! Ko nisi vedela, da kličeš ne- koga, ki jo je sam popihail pred biričii »Strahopetec«, si zapisala v zadnjem ps-mu, ki sem ga dobil od tebe. Ali ni rekel takisto tudi profesor? Da je vedel, klavrne, ki te je zapustil, da je vedel, čemu se odpoveduje ... Morda pa je vedel, dragi gospod profesor! Morebiti ve še danes, nemara da bo':e ko kdaj. Očetova nedolžnost izpričana, zločinec razkrinkan, rodbinska čast, ime in premoženje rešeno, da, zlasti premoženje. In vse po njeni zaslugi? Gromska strela! Dejal bi, da se ji globoko odkrivajo, kadar se zdaj pokaže v starem domačem mestecu. Kar naj se ji, saj je vredna. Kdo je kdaj bolije od mene vedel, koliko si vredna, Roza Fabriciusova. ^ Vsakovrstne slike so vstajale pred njim m rojile Okrog njega. Ne, takrat se nisem vrnil, Roza, a zdaj sem spet tu, in če ti porečem: Nisem te pozabil in nobena druga ni — misel se mu je utrgala, toda le za trenutek, potem jo je predel dalje: Ne, nobena druga ni osvojila mojega srca. Kar je bilo takisto po strani, pha — saj ni vredno besede, bilo je pač toliko, kolikor pobeTe tudi vsak drug, ko se pa samo ponuja. Da, evo me, Roza, prost sem, in prosta" Si tudfi ti! Nikogar drugega nisi hotela vzeti, vedela si, kaj naju spaja, na tihem si mislila: Pride dan, ko bo spet pri meni! Nu, zdaj sem se vrnil, in če ti hoč&š — zakaj ne bi hotela? Misli so mu plale, se dvigale in padale, preteklost in prihodnost sta se mešali d'liga z drugo. Treba si je bilo p- iskati mesto, zastran tega ga ni bilo skrb. zmožnih inženjerjev povsod potrebujejo. Ko bi potem našel še prijazen dom! Roza? v h'š ob Malem Wanskem jezeru z vrtom ln parkom bi imela idealno gnezdeče. Tiste ve-kajoče otročadi bi se sčasoma "tresla. Kar moči zložno bi si uredila življenje. AH — kaj je bilo res. da ga čaka sreča? Gluh strah ga je popadel. Pa se mu je precej uprl: Pha, nesreča v igri, sreča v ljubezni. — Prav za prav jo je zmerom imel — grd smehljaja mu je izpreietel obraz. Zakaj je ne bi imel tudi zdaj, ko je vse tako postavljeno, da utegne njegova edina velika ljubezen šele resnično zrasti. Le pogum, Tomaž Malten, saj si še korenina. čeprav ti je štirideset let! Prižgal je luč, stopil pred veliko zrcalo in se pogledal. So mu bila leta vtisnila svoj pečat? Prav za prav ne, in kadar - koli je hotel napraviti vtis, mu je šlo zmerom vse po sreči. Zadovoljen s seboj in z bližnjo prihodnostjo je Tomaž Malfen nazadnje legel k počitku.--- • Se nekdo drug je sedel tisti večer v svoji sobi in mislil na domači kraj. Heinz Jordan | si je primaknil stol, se spustil nanj in gie-| dal za oblački svoje cigarete. Tudi pred ! n;:m so vstajala davno pozab jena mlada leta, in modroval je: Smešno, kaj se je pa zgodilo? Videl sem človeka, ki se je v -ti-r h časih motovilil okrog mene na šolsk'h klopeh. Zakaj me je to tako vznemirilo? Sam ne vem — in vendar vem! Zato. ker je hkratu s tem tudi vse dru^o vstalo iz pozabe. Leta, ko je bila Roza Fabriciusova v nesreči, čas, ko se je morala boriti s stisko in sramoto. A vse to je vendar minulo, vse to je zdavnaj premagano. Komaj da še k-'a j pa kdaj mimogrede pomisli nanjo. Nu, kaj za to? Da je ta tisti, ki jo je takrat izdal in zapustil — to je. Zdaj je mahoma vedel. Da, ta je bil, Totnaž Malten, lepega Toma so ga dekleta imenovala v onih dneh. Hm, trohico tega ima še vedno, in nekakšen pustolovski sij ga obdaja. Bo vplival tudi nate, Roza Fabriciusova? Si žalovala za njim? Si ga skrivaj čakala in zaradi tega odbijala vse druge? Pa da je tako kar meni mar? Vrgel je cigareto proč, poskočil in jej nemirno korakati po sobi sem ter tja. Prav tako mahoma je zdajci obstal. Nagla misel ga je bila izpreleteJa: Kaj je storilo, da se je zdrznil, ko sem rekel, da je bil lopov Adolf Hunter pravi krivec? Da je imel ftajbrže tudi pajdaše ali vsaj take, ki so ved^i? Oh. proč v-e to! Ki\k = misel imajo vobče te stare istorlje, Poza Fabriciusova se je pretolkla. Vrlo dekie je, ženska in pol, koristna tovarišica pri de.u, kaj si more želeti še več? Ničesar ne! A ko je tako pomislil, se mu je nehote iztrgal vzdih. * Gnbniško jezero se ie iskrilo v sončni bleščavi avgustovega dne. Nebo in voda s a bila temromoara, borovje temnozeleno. Med cvetočifi vrtovi so se beliie vile Nekje je nekdo pel. »Kakor v sanjah!« je vriskala Cilika Fabriciusova. »Ahim, takisto mi je, kakor da sanjam!« Vznak je ležala na bregu v tra, i, z rokami sklenjenimi pod glavo, in v duševni zamaknjenosti blodila z očmi po n3-besnih globinah. Vitke nege so ji otepale po zraku in udarja e ob tla. »Kar prekpo je. Ahim. Kako gozd diši, in valovi, kako pljusketajo. Človek je skoraj žalosten-, ko pomisli, da bo moral spet odtod.« »Pa še kmalu se bo treba odpraviti.«. Doktor Ahim Burger' ki se je v čolnu ukvarjal z motorjem, je pogledal na uro: »Precej bo š-est. Niti minute časa nama ne ostane. Ob sedmih moram biti v domu, da vidim, kako je z Martico Bockovo. Ze opoldne ni bila nič kaj prava. Kaže. da je z vratom nekaj narobe.« SfhrUueiler • Urejuje: Davorin Bavljen — Fiir das Ronsortlum »Jutro« als Verlag • Za tfakftraarja: Fran Jeran — Fttr ddn konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Vtrant — Fto »Narodna tiskarna A. G.« als Drnckstelle — Za »Narodno tiskarno d.