mnSJBopnmi Samo: 031 726 814 Aleš: 041 615 050 wm Knjižnica sp ZASAVC 2009 352(497.12 Zagorje ob Savi I hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče Poiščite več informacij na WWW.fSh.Si tl m r .»j 9 masažni aparati www.semos.si l^^nKftrc-Aii^y ; š i ■ ■ COBISS e SÄFS^I / e mffrogpfeg i nordijsko iz Poboja do Zagorja '>A öEsafl imJMkß [jMašmi krnspou’ 000 Gradimo čistilni napravi in kanalizacijska sistema Vsak od nas proizvede približno 150 litrov odplak na dan. Prebivalci občin Trbovlje in Hrastnik skupaj vsak dan izpustijo 4,4 milijona litrov onesnažene vode. Čiščenje odplak, ki obremenjujejo vodotoke, je del naše odgovornosti do okolja in naša naložba za prihodnost. Skoraj dve tretjini sredstev za gradnjo čistilnih naprav in kanalizacijskih sistemov v občinah Trbovlje in Hrastnik sofinancira Kohezijski sklad EU. Projekt delno financira Evropska unija B— Projekt delno financira 1 Republika Slovenija ! © KOHEZIJSKI SKLAD OBČINA TRBOVIJE OBČINA HRASTNIK Ta projekt prispeva k zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med državljani Evropske unije. 73 vn HP vi @1 Morate prebrati: Vlada odgovornost prelaga na Bruselj Rekreatur 2009 in Matkurja Intervju: Dušan Kastelic Reportaža: Avala - planina plava Špegu za Marinko Matko Gamsom uspel veliki met A. Porednik: Ne daj se, Leko Kofetkanje s Perom Brkovičem Deveti festival praženega krompirja m m m Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Ranči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750.00 sm, polletna 13,52 EUR (3.240.00 siti. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. r M akorakali smo v september in mLjs tem v pestro družbeno, politično in kulturno dogajanje, skratka v vročo jesen, čeprav temperature zraka padajo. Se pa dvigujejo po sejnih dvoranah. To, da morajo predstavniki Rudnika Trbovlje Hrastnik prav naravnost v Bruselj s svojimi dokazi o upravičenosti nadaljevanja izkopavanja in z nji- mi vred tudi elektrarnarji, ki jim je bilo že izdano prostorsko dovoljenje za novo plinsko parno enoto in tudi pretovorno postajo so si izbojevali in obnovo kurišča...ah, to ni nič. Tako pač zahteva evropska komisija. Tudi to, da se naši podjetni cementarnarji gredo z republiško agencijo za okolje nekakšen »ti jo maš« še ni najhuje. Saj smo že vajeni da nam dajo, vzamejo, pa spet dajo ...Ja, tudi korupcije ni in je nikoli ni bilo in je (menda) tudi ne bo. Zupan trboveljski ni dobil žlice cementa, no, ja, enkrat je dobil sendvič v Cementarni, je rekel, ker je prišel lačen na popoldanski sestanek direktno s svojega ta drugega delovnega mesta. Super! Vse je v najlepšem redu, odpadke bomo skurili, onesnaževali pri tem ne bomo nič bolj kot smo in kot dovoljujejo v Evropi in obdržali že tako razredčeno zaposleno delovno silo ter pri tem še kaj zaslužili. Le zakaj bi se še sekirali? Ja, zato, ker ta naša cementarna ni več konkurenčna, ker zaloge stojijo v skladišču in tudi peč za klinker je ugasnjena. Vsak mesec za nekaj tednov - hm! Zdaj smo pa stvar priterali tako daleč, da so ugotovili v tej, še pred kratkim najuspešnejši tovarni z dolgoletno tradicijo, obnovljeni, modernizirani in z očiščevalnimi napravami, tako daleč, da ta ponedeljek sporočili javnosti, da so peč spet ustavili in poslali delavce na čakanje do začetka naslednjega leta. A, koliko? No, tega pa nekako niso zmogli in znali pošteti. To pa JE hudo čudno! Saj, so pa ja morali vedeti, koliko jih lahko poslali domov... Mogoče bi jim pa morali deliti kornete, le-te bi lahko prej prešteli ... Pozdravljene Radeče! Vse lepo ob vašem občinskem prazniku in mnogo uspehov pri razvoju občine vam želimo vsi Zasavci in NASimuA šJB/m me 2fy. 2.0 0^j Nono na pokopališču - Čikoija an ^Jcantavtorja Iztoka Mlakarja, v animaciji >'73SV |Q FUNšiem September je mesec, ko se običajno odločamo o tem, kaj bomo počeli v naslednjih mesecih, ko bodo dnevi nekoliko krajši, vse do naslednjega poletja. Nekateri prisegajo na šport in rekreacijo, drugi na kulturne prireditve, nekateri si želijo novih znanj... Če ste med slednjimi vas vabimo, da v dneh od 16. do 18. septembra obiščete STOJNICO ZNANJA, ki jo bo Svetovalno središče Zasavje za vas postavilo pred Sparovimi trgovskimi centri med 9. in 12. uro, in sicer: v Trbovljah v sredo, 16. 9. 2009, v Zagorju v četrtek, 17. 9. 2009 in v Hrastniku v petek, 18. 9. 2009. Stojnico znanja bomo postavili v okviru dogodka Dnevi slovenskih svetovalnih središč, Id bo letos potekal že petič. Obiskovalcem stojnice bodo na voljo informacije iz razpisov za vpis v študijske programe, informacije iz razpisov za vpis odraslih v javno veljavne programe, informacije o aktualni izobraževalni ponudbi v Zasavju ter informacije o dveh aktualnih razpisih za sofinanciranje izobraževanja odraslih. Prvi je razpis Zavoda RS za zaposlovanje »Znanje uresničuje sanje«, s pomočjo katerega lahko zaposleni zaprosijo za sofinanciranje jezikovnega in računalniškega izobraževanja ter pridobitve certifikata nacionalne poklicne kvalifikacije, drugi pa je razpis za sofinanciranje šolnin za odpravo izobrazbenega primanjkljaja, preko katerega je mogoče zaprositi za povrnitev stroškov, povezanih s srednješolskim izobraževanjem odraslih. Letos smo svetovalna središča ob tej priložnosti pripravila tudi prav poseben brezplačen časopis, ki bo prinašal zanimive vsebine s področja izobraževanja odraslih. Svetovalno središče Zasavje deluje na Zasavski ljudski univerzi že od leta 2003, njegovo poslanstvo pa je informiranje in svetovanje v izobraževanju odraslih. S stojnico znanja želimo naše delo, brezplačno svetovalno dejavnost v izobraževanju odraslih, približati občanom zasavskih občin, ponuditi informacije »na terenu« ter vzpodbujati odrasle k vseživljenjskemu učenju. V akciji bodo sodelovale tudi nekatere partnerske izobraževalne organizacije iz Zasavja. Če boste stojnico znanja zamudili, lahko BREZPLAČNO pomoč - informacije in svetovanje s področja izobraževanja odraslih - poiščete osebno v Svetovalnem središču Zasavje v Trbovljah (Trg svobode 1 la - Delavski dom), po telefonu (03 56 31 191) ali posredujete svoja vprašanja na el. naslov isio.zasavjejSguest.arnes.si. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT R Naložba v vašo prihodnost OPERACIJO DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA Evropski social skad Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 - 2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja. Promocijsko besedilo V torek, 1. septembra, se je uradno začelo novo šolsko leto. Vsak dan mediji pišejo ali govorijo o vseživljenjskem izobraževanju. Napovedujejo, da bo srednješolska izobrazba kmalu enakovredna današnji osnovnošolski. Vse bolj se je treba prilagajati zahtevam delovnih mest, ld se spreminjajo po zahtevnosti zaradi upoštevanja novosti in spremenjenih zahtev. Zdaj je pravi čas, da se pri najbližjih izobraževalnih centrih pozanimamo, kakšne možnosti izobraževanja nam ponujajo, da pridobimo nova znanja in formalno izobrazbo. Predlagamo, da obiščete ISIO - svetovalno središče Zasavje, ld deluje pri Zasavski ljudski univerzi, da bodo pomagali najti najboljšo izbiro za pridobitev ustreznih znanj ali formalne izobrazbe. Tam izveste, kje se programi izvajajo, za avc da boste poiskali najugodnejšo možnost. Nekatere šole izvajajo svoje programe tudi v Zasavju. Vredno je poskusiti in če ne bo šlo, lahko iščete še naprej tisto, kar vas bo zanimalo in dalo energijo za naprej. Naučite se tujih jezikov, dokončajte srednjo šolo ali kakšno višjo, ki jo zaradi različnih vzrokov še niste naredili ali opravite nacionalno poklicno kvalifikacijo, da zadostite formalnim pogojem in svojim željam. Nikoli ni prepozno prijeti za učbenik in se učiti! Besedilo: Irena Vozelj fUMftggC 0 Zasavc se je rodil pred dvajsetimi leti, njegov prvi odgovorni urednik Marko Planinc, ki ga je postavil na noge, pa je pred kratkim praznoval malce bolj okrogli jubilej. Voščil mu je tudi Vlado Poredoš, ld se rad spominja začetkov Zasavca. »Tu in tam sem napisal kak aforizem, name pa je napravil velik vtis tudi članek Romana Rozine Adijo, knapi...,« je povedal Vlado za doma narejenega Zasavca, ld so ga sestavili in poldonili Marku njegovi najbližji. Marku Planincu želimo veliko uspehov pri novinarskem delu vsepovsod, kjerkoli že je, predvsem pa zdravja in ustvarjalnega nemira. Zasavčeva sodelavka od začetka in še vedno - Fanči Moljk in vse sedanje uredništvo z urednico vred: Iskrene čestitke in še na mnoga delovna srečanja! i koraki mmmMk V vseh zasavskih občinah so se odgovorni, starši in šolarji, razen prvošolčkov, dobro pripravili na prvi šolski dan in dneve, ki prihajajo za tem, saj se otroci v dneh po »velikem prvem dnevu« bolj sprostijo in so temu primerno tudi manj pazljivi. Za prvošolčke so najbolj odgovorni njihovi starši oziroma spremljevalci, ld morajo kar budno paziti na živahno mladež. Rumene rutice so sicer že znak za neuke v prometu, niso pa še zagotovilo za varnost. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Zagorje ob Savi je opozarjal na skrajno previdnost voznikov, policisti so z budnim očesom nadzorovali promet ob konicah - prihajanje v šolo in odhajanje domov - prostovoljci so dodatno varovali otroke na prehodih za pešce na šolskih poteh. Tako kot vsako leto doslej, so v prvih šolskih dneh varovanje otrok opravljali policisti, prostovoljci Društva upokojencev Zagorje in člani AMD Izlake. Tudi v Trbovljah so na šolskih poteh za varnost skrbeli policisti ob pomoči članov Društva šoferjev in avtomehanikov Trbovlje, ki so že leta najbolj nepogrešljivi v prvih šolskih dneh. Tudi prostovoljci - starši so bili v pomoč. Vsekakor je za vse Trboveljčane velik dosežek sprostitev prometa z odprtjem prenovljenega cestnega odseka med krožiščem in štirikrakim križiščem na Trgu revolucije, katerega uradni rok dokončanja je bil konec oktobra, vendar ga je občinskim možem uspelo skrajšati na konec avgusta. Uradna otvoritev je sicer napovedana za 9. september, vendar je župan Bogdan Barovič glede tega datuma skeptičen zaradi dela v Državnem zboru. Več podatkov bomo natrosili ob uradni otvoritvi, o kateri bomo še poročali v Zasavcu. Občine Hrastnik, Radeče, Litijo in Šmartno pri Litiji so se na prvi šolski dan temeljito pripravile in povsod je bilo za varnost poskrbljeno vsaj v teh prvih dneh, a šolsko leto traja veliko dlje in tudi ob drugačnih vremenskih razmerah. Prepogosto pozornost vseh udeležencev v prometu po mesecu septembru popusti. Otroci pa so tako zelo nepredvidljivi... Varnost šolarjev pa ni pomembna samo v prometu, ampak tudi v šolskih učilnicah in telovadnicah je zelo pomembna in vsaj zaželena, če jo že ni mogoče zagotoviti v polni meri. V Trbovljah so končali dela pri Osnovni šoli Tončke Čeč, ki je bogatejša za okrog 370 kvadratnih metrov prostorov. Investicijska vrednost del je 1,4 milijona evrov. Država je primaknila nekaj manj kot 360.000 evrov, za ostali del sredstev pa se je občina Trbovlje zadolžila. To je, po besedah ravnateljice Zore Berzgovšek, prvi omembe vredni naložbeni projekt v štirih desetletjih obstoja šole. Do letos je osem generacij prvo leto devetletke gostovalo v prostorih vrtca. Letos so se morali šolarji umakniti povečanemu številu vrtičkarjev in zato so prizidek s tremi učilnicami, multimedijskim kabinetom in tremi manjšimi učilnicami za nivojski pouk in nova telovadnica bili nujno potrebni. Ob tem so lahko eno od učilnic spremenili v likovno. Letos obiskuje OŠ Tončke Čeč tristo otrok in od tega kar 41 prvošolčkov. Kljub 300 kvadratnih metrov veliki novi telovadnici pa v njej za vse šolarje le ne bo dovolj prostora. V njej bodo telovadili otroci od prvega do petega razreda, večji bodo imeli pouk telesne vadbe v Športni dvorani Polaj, ld je v neposredni bližini šole na Plevčkovem hribu. V Litiji se ubadajo z drugačnimi težavami. Poročali smo, da so ob koncu januarja letos na Osnovni šoli Litija, ld se ponaša s stotimi leti, odkrili zdravju škodljive plesni in glive. V poletnem času je občina Litija pričela temeljto sanacijo prostorov, ld je bila končana 17. avgusta 2009. Šolska inšpektorica je po temeljitem ogledu šole in na podlagi strokovnega mnenja ZZV Ljubljana odločila, da šole le ne bo treba zapreti, zato pa je nepooblaščenim prepovedan prehod po hodniku kleti iz enega dela šole v drugega. Občino Litija je zadolžila, da naroči nove meritve vsebnosti spor plesni v zraku, pridobi strokovno mnenje in ga nemudoma posreduje na inšpektorat ministrstva za šolstvo in šport. Župan občine Litija Franci Rokavec je povedal, da je naročeno občina takoj storila in upa na dobre rezultate analize. MaH “7 c\\/n 0 FWStBte UTO bije pM mi =• ^Maj Qdig:OjVornost prelaga na ifuseUl Nadzorni svet Rudnika Trbovlje-Hrastnik je na 6. redni seji konec avgusta obravnaval polletno poročilo, odpiranje in pregled prijav na razpis za delovni mesti direktorja in namestnika direktorja, obenem pa se je seznanil tudi s sklepi 14. redne skupščine družbenika Republike Slovenije. RTH d.o.o. ob koncu prvega polletja 1. 2009 izkazuje negativen poslovni izid v višini 1.704.483 EUR, pri tem proizvodnja negativen izid v višini 1.250.583 EUR ter zapiranje negativen izid v višini 453.900 EUR. Za doseganje rezultatov, načrtovanih za leto 2009, bo potrebno v drugi polovici leta povečati dinamiko odkopavanja, dosegati višjo kakovost premoga in skrbno omejevati stroške. Na zapiralnem delu bo potrebno pospešiti realizacijo na področju izdelave tehnične dokumentacije, nabave opreme, stroškov premoženjskega dela in KS P. Ostala realizacija poteka v sldadu z načrti. Proizvodnja premoga je potekala na področju Trbovelj iz jame Trbovlje -III. Izkopano je bilo 239.224 ton po povprečni kvaliteti 10,38 GJ/t. Proizvodnja je bila glede na operativni plan nižja za 1%, količina toplote pa je bila 7% nižja od načrtovane. Skupno so prihodki v prvi polovici leta 2009 na proizvodnji premoga znašali 7.565.821 EUR oz. 47 % letnega plana. Zapiralne aktivnosti so v obdobju januar - junij potekale na osnovi programa zapiranja RTH za leto 2009 ( 2. izdaja ) ter v okviru pogodbe o financiranju programa zapiranja RTH za osem mesecev leta 2009. Finančna realizacija proračunskih sredstev v obdobju januar - junij v RTH na zapiranju znaša 9.913.607 EUR, kar predstavlja 49% plana za leto 2009. Cisti poslovni izid na zapiranju je negativen v višini 453.900 EUR, kar je posledica stroškov amortizacije osnovnih sredstev, ld so bila nabavljena iz sredstev proizvodnega dela RTH in so v souporabi na zapiranju ali pa so bila prenesena v zapiralno podbilanco. Ker v programu zapiranja za te stroške niso predvidena sredstva za pokrivanje, to vpliva na poslovni izid. Člani nadzornega sveta so odprli in pregledali 21 prijav na javni razpis za delovno mesto direktorja družbe RTH in za delovno mesto namestnika. Nadzorni svet je vse vloge posredoval lastniku družbe RTH, Vladi RS, ki bo v sldadu s 23. členom Statuta JP RTH d.o.o opravil imenovanje poslovodstva. Zasavski poslanci Melita Zupevc (SD), Miran Jerič (LDS) in Bogdan Barovič (SNS) so vlado že opozorili na resnost problema zasavske energetike (o tem smo v Zasavcu poročali) in predlagali podaljšanje zapiranja Rudnika Trbovlje Hrastnik do leta 2017. Poročali smo tudi o odgovoru vlade, Id izhaja iz programa zapiranja RTH. Iz vsega, kar so v odgovoru navedli sledi, da lahko v najboljšem slučaju RTH računa le na enoletno podaljšanje izkopavanja premoga in konec z letošnjega konca leta premakne na konec leta 2010. Tudi glede plinsko-parne elektrarne gre za j aro kačo. Od EK (evropska komisija) preko celega »rožnega venca« slovenskih vladnih organov in ministrstev, že izdanih dovoljenj in pogojno povezanega celotnega energetskega problema z brezposelnimi zasavsldmi knapi in štromarji vred, je vse v končni fazi odvisno od mnenja EK o dovoljenih državnih pomočeh... Skratka: vlada je vse odločitve, ld se nanašajo na podaljšanje proizvodnje v Rudniku Trbovlje Hrastnik in na prenovo kurišča v Termoelektrarni Trbovlje označila kot mogoče in jih predložila EK (evropski komisiji). Na dan izida Zasavca bodo zasavski predstavniki na poti v Bruselj s pristojnimi države in z zelo pičlo vladino popotnico. MaH Pred kratkim smo poročali o novi strehi na dolski župniji, konec avgusta pa so se lotili še fasade na cerkvi. Od začetka do konca avgusta so potekala tudi dela na cesti od gasilskega doma do odcepa proti Predovniku. Tako je zdaj center Dola pri Hrastniku v novi preobleki. Na obeh straneh ceste so pločniki, ki jih prej ni bilo, uredili pa so tudi vso infrastrukturo, se priključili na kolektorski vod, položili kabelsko in telefonsko napeljavo. V kratkem bo na tem področju še nova cestna razsvetljava. Ta dela pa sodijo v nadaljevanje projekta, ki je delno sofinanciran tudi iz evropskih sredstev. Besedilo in slike:Fanči Moljk Občina Trbovlje je, do nadaljnjega, ravnala pravilno Občina Trbovlje prejela sodbo Upravnega sodišča RS. Tožba proti Občini je zavrnjena. Upravno sodišče Republike Slovenije je odločilo, da se tožba Branimirja Bajdeta, zastopnika civilne iniciative »Za bodočnost v Občini Trbovlje«, proti Občini Trbovlje zavrne. Civilna iniciativa je 18. maja letos županu Bogdanu Baro-viču in Občinskemu svetu Občine Trbovlje vložila pobudo, v kateri je zahtevala izdajo splošnega akta »Občinski odlok o prepovedi sežiga ali sosežiga odpadkov in prepoved uporabe iz odpadkov pridobljenih goriv na območju občine Trbovlje«. Zupan je vlagatelje pozval, naj pobudo dopolnijo, kar je civilna iniciativa storila 3. junija, pri čemer je dopolnila tako referendumsko vprašanje kot besedilo odloka in njegovo obrazložitev. Trboveljski župan je tožnika teden dni pozneje, 10. junija, obvestil, da je njegova pobuda z omenjeno zahtevo nezakonita, saj bi s sprejetjem odloka Občina posegla v pristojnosti države in tako prepovedala nekaj, kar ni v njeni pristojnosti. Ob tem je župan ponovno pozval vlagatelja k odpravi neskladij oziroma k obrazložitvi svoje zahteve. Zastopnik civilne iniciative Branimir Bajde je 19. junija pobudo dopolnil in pri tem izrazil mnenje, da predlagani akt ni v nesldadju z Ustavo RS in zakoni. Zato je župan Bogdan Barovič ponovno preučil predlagani odlok in 29. junija izdal akt, s katerim je, sldadno s 4. odstavkom 93. člena Statuta Občine Trbovlje, odločil, da se šteje, da pobuda ni bila vložena. Zoper izdani akt je Branimir Bajde v imenu civilne iniciative vložil tožbo na Upravno sodišče, katerega odločitev je Občina Trbovlje prejela v torek, 25. avgusta. Upravno sodišče je odločilo, da je bilo stališče Občine pravilno, postopek pred izdajo akta, kot tudi sam izpodbijani akt, pa v celoti izpeljan na podlagi obstoječih zakonov, medtem ko je tožbo tožnika označilo kot neutemeljeno in jo zavrnilo. Vsa stvar pa še malo ni končana, Branimir Bajde gre s »Civilno iniciativo »Za bodočnost v Občini Trbovlje« naprej! MaH Dvotirno vodenje v SVEI Na Skupščini delničarjev so odločili, da v SVEI Zagorje ostaja še vedno dvotirno vodenje, tako kot je bilo dogovorjeno lani in predlog za petčlanski upravni odbor ni bil sprejet. SVEA je obdržala tudi dosedanje nadzornike. Šele v lanskem letu je vodenje SVEe prešlo s petčlanske uprave na tričlansko, ki ji predseduje Miroslav Strajhar, mandat pa ji je pričel teči 1. januarja 2009 in to naj bi bil glavni razlog, da predlog za petčlanski upravni odbor tokrat ni bil sprejet. Družbeniki SVEA Inženiringa imajo v lasti 65 % SVEE, to pa pomeni okrog 75 % glasovalnih pravic. Drugi razlog, poleg lastniške strukture, je položaj celotnega svetovnega gospodarstva. Delničarji so se strinjali, da lanskega bilančnega dobička (760.000 evrov iz preteldih let in 98.900 evrov od lani) ne bodo delili. Nazadnje so dobiček delili leta 2007, kako bodo porabili tokratni nerazporejeni del pa bodo odločali v prihodnjih letih. MaH Pismo Lafarge Cementarne Trbovlje protilcorupci j slci komisiji Generalni direktor Iztok Virant se je s pismom Komisiji za preprečevanje korupcije odzval na obtožbe, ki letijo na podjetje in na njihove poslovne partnerje in trboveljsko občinsko vodstvo v zvezi s koruptivnimi ne-dejanji. V uvodu je zapisal:« Iz medijev smo razbrali, da vaša komisija proučuje prijavo, ld jo je dobila v zvezi s sumom korupcije, ki naj bi impliciralo družbo Lafarge cement iz Trbovelj in župana Občine Trbovlje Bogdana Baroviča. Kot vam je znano, to ni prva absurdna obtožba, zlonamerna insinuacija ali podtikanje, ki se je v zadnjih letih poskušalo očitati našemu podjetju. Ker se Komisija za preprečevanje korupcije do danes še ni obrnila na naše podjetje za pojasnila ali posredovanje informacij, Vam jih želimo posredovati sami.« To je v nadaljevanju pisma tudi storil in pojasnil, da so v preteldih letih nekateri posamezniki v zvezi s Cementarno že namigovali, da naj bi bili na plačilnem spisku Lafarge cementa številni slovenski in tuji politiki, kot tudi uslužbenci vseh pristojnih državnih organov, vendar ti takih dejstev niso nikoli mogli potrditi niti kakorkoli drugače dokazati svojih obtožujočih navedb. Zato verjame, da so avtorji prijave, ld jo je dobila Komisija isti posamezniki, ki merijo na stigmatizacijo njihove družbe in na ustvarjanje sovražnega razpoloženja v javnosti, ki naj bi rezultiralo z odvzemom dovoljenja IPPC. Po njegovih trditvah so insinuacije, ki so se pojavile v javnosti neresnične, za družbo Lafarge pa žaljive in v celoti nesmiselne. Povabil jih je na obisk v Cementarno Trbovlje, da preverijo relevantna dejstva za zlonamerna namigovanja in obtožbe. Kakorkoli že, je spomladi, na zahtevo tamkajšnjega občinskega vodstva ARSO meril emisije prahu v Hrastniku - prvič v zgodovini! Rezultati so bili ugodni - zaradi vremena in ustavljenih peči v TET (remont) in LC. Na ARSU pripravljajo načrt dopolnitve državne merilne mreže, zlasti PM 10 in bodo v tem sklopu razmišljali tudi o vzpostavitvi meritev v Hrastniku. V Hrastniku je potrebna čimprejšnja vzpostavitev stalnih meritev. MaH Kot vsako leto, je Komisija za delo starejših gasilcev pri GZ Trbovlje, ki ji predseduje Ivan Gračnar, tudi letos organizirala srečanje. V letu 2008 so križarili z dvema ladjama po slovenski obali, letos, 3. septembra pa so se zbrali pred Planinskim domom na Mrzlici, kjer je bilo družabno srečanje z športnimi in družabnimi igrami. Prisotnih je bilo blizu 70 starejših članic in članov iz vseh osmih gasilskih društev v Gasilski zvezi Trbovlje. Igre so potekale v prijetnem sončnem dnevu in sicer v metanju podkev v pnevmatiko, pikadu, metanju vrvi v krog ter balinanju. Vsaka ekipa in vsak zmagovalni posameznik v svoji discipli- ni so prejeli pokale oz. praktične nagrade. Poleg dobre hrane oskrbnika v domu, je Gasilska zveza vsakemu udeležencu poklonila majico GZ Trbovlje ter pohodne planinske palice. Na prijetnem druženju je zbranim spregovoril predsednik GZ, poveljnik GZ in podžupan občine Trbovlje Mitja Roži-na. Predsednik komisije za delo starejših veteranov se vodstvu GZ Trbovlje zahvaljuje za izvedbo srečanja. Za starejše gasilce GZ Trbovlje zapisal Srečko Kerin Oživljanje Rimskih term Šest mesecev je trajala negotovost glede zagotavljanja denarja za gradnjo osrednjega objekta v zdravilišču Rimske Toplice. NLB je, po zagotovilih direktorja družbe Rimske terme Maksa Brečka, zagotovila 4 milijone kredita. Banka je solastnica družbe, ki vodi projekt oživljanja. Polovico zneska so porabili za zapadle obveznosti, za že opravljena gradbena dela Vegrada in drugih izvajalcev, polovica pa je namenjena za postavitev temeljev osrednjega in novega zdraviliškega objekta. Gre za kratkoročni premostitveni kredit za čas, dokler v konzorciju državnih bank ne bo sprejet sklep o dolgoročnem kreditu, s katerim bodo lahko dokončali gradnjo in obnovo vseh objektov zdravilišča, je povedal direktor Maks Brečko. Oživljanje zdravilišča je doslej stalo 20,5 milijona evrov, za dokončanje 49,5 milijonov evrov vredne naložbe pa investitorji potrebujejo še dodatnih 22 milijonov kredita, sedem so jih pridobili iz evropskih sredstev. Družbeniki Rimskih term Unior Zreče NLB, NKBM, Mobitel, Zavarovalnica Triglav, Kapitalska družba in SCT so v obnovo starih zdraviliških objektov, predvsem Sofijinega dvora in Zdraviliškega doma, ureditev energetskih in infrastrukturnih objektov ter izkop in utrditev gradbene jame za centralni zdraviliški objekt, ki je zaradi plazovitega terena stal 2,9 milijonov evrov več od predvidevanj, doslej vložili dobrih 19 milijonov evrov. Reldi bi, da je kredit NLB kot kaplja v morje... MaH Metuljček na Dobovcu ni razprl kril V trboveljskih vrtcih so zasedene vse kapacitete in prostora za malčke je zmanjkalo. V vseh enotah Vrtca Trbovlje je skupaj je prostih le pet mest. Ne glede na to, pa so na Dobovcu ostala vrata Vrtca Metuljček zaprta. Zaradi premajhnega števila predšolskih otrok niso mogli v Krajevni skupnosti zagotoviti števila malčkov, kot ga zahtevajo normativi. Zmanjkali so jim trije malčki. Od zahtevanega normativa 12 otrok se jih je vpisalo le devet. Občinski svetniki so še pred poletjem sprejeli sklep, da se v enoti trboveljskega vrtca Metuljček na Dobovcu uvede samo popoldansko varstvo otrok. S tem se krajani ne morejo strinjati, saj zaradi svojih službenih obveznosti otrok ne morejo voziti v mestni vrtec. Krajani s predsednikom sveta KS Dobovec Francem Princem se še vedno ne morejo strinjati z odločitvijo, saj Pravilnik dovoljuje izjeme na območjih s posebnimi razvojnimi problemi in za vzgojo otrok Romov. Prepričan je, da je Dobovec s svojo okolico zaradi umeščenosti v Krajinski park Kum in demografske ogroženosti upravičen do svoje enote vrtca prav zaradi navedenih izjem v Prvilniku. Časi samoprispevkov - tudi vrtec je zrasel iz njih - so že davno pozabljeni. MaH Urad za verske skupnosti z Alešom Guličem Nekdanji zasavski poslanec Trboveljčan Aleš Gulič -Leko (LDS) je prevzel predsedovanje Urada za verske skupnosti in nadomestil Draga Čeparja. Tako je v zadnjem trenutku delovno mesto dobil in se zaposlil še en poslanec DZ »na čakanju«. Generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl zagotavlja, da ni bilo političnega kadrovanja. Od štirih primernih kandidatov je izbrala dva in se po pogovoru odločila: »...ker je prepričan (gen.sekretar, op.p.), da bo znal voditi strpen dialog z vsemi verskimi skupnostmi in ker je kot poslanec vsebinsko že deloval na tem področju...« MaH Radečani so si za svoj občinski praznik izbrali 8. september, ko je vlak pripeljal še zadnje slovenske izseljence z juga. Prireditve se vrstijo že od začetka meseca in se bodo nadaljevale še ves september. Najpomembnejši dan pa je zagotovo 8. september, ko so svečano predali v uporabo prenovljeno parkirišče ob železniški postaji Radeče in se zvečer zbrali na slavnostni seji v radeškem kulturnem domu, na kateri so podelili občinska priznanja, zlatnike, srebrnike in izbrali najlepše urejene hišo, kmetijo in krajevno skupnost. Zupan občine Radeče Matjaž Han je v svojem voščilu občanom in občankam poudaril, da je to čas radosti in radostnih dogodkov. Mesto Radeče označuje slikovita geografska lega v severovzhodnem delu Posavskega hribovja. Zamejujejo ga reka Sava ter apniško-dolomitski “dolenjski Triglav” - Kum (1220 m) in Lisca (948 m).. Prvotno naselje, trg in kasneje mesto so nastali ob izlivu rečice Sopote v Savo. Ko se slednja izvije iz tesnega objema zasavskih sotesk, se pri Radečah umiri in zareže strugo v osrčje Posavja. Na reki Savi se je že v srednjem veku ustalila meja med Štajersko in Kranjsko, ki velja še danes. Staro mestno jedro se nahaja pod Graj sidrn gričem, z žal zaraščenimi razvalinami graščine, tik nad ustjem Sopote. Novejši del mesta se širi proti Savi in navzgor ob Sopoti. Zgodovinsko izročilo pravi, da je bilo tu nekoč osrednje pristanišče na Savi. Mnogi splavarji so si tu služili kruh. Njihovo življenje je pustilo kraju neizbrisen pečat, njihove šege in običaje pa še danes obujajo splavarji s tradicionalnim splavarjenjem in splavarskim krstom. Z ukazom kralja Aleksandra so Radeče 15. julija 1925 postale mesto. Do leta 1951 je bil sedež občine v Radečah, zatem se je selil v Hrastnik, kasneje v Laško. Občina Radeče ponovno postane samostojna 1. januarja 1995. Današnja Občina Radeče spada med manjše občine. Njena velikost je 50 kvadratnih kilometrov. Ima štiri krajevne skupnosti Radeče, Jagnjenica, Svibno in Vrhovo in 23 naselij. Ob praznovanju se vrstijo kulturne prireditve in športna tekmovanja, v nedeljo, 13. septembra 2009 pa bo tradicionalni pohod na Nebeško goro, kjer bo slovesna otvoritev zvonika. Odhod z avtobusom je ob 8.00 uri s Trga v Radečah na štartno mesto v Zagradu. Na dvorišču Osnovne šole Svibno bo ob 15.00 prireditev »Nedelja pod vaško lipo« in razstava »Praznilo v letu« v organizaciji Društva kmečkih žena Arnika. Na zadnjo nedeljo v avgustu, leto za letom, romajo verniki na Kum k Sv. Neži in Sv. Joštu, kjer je po tradiciji maševanje pod cerkvijo sv. Neže ob kapelici sv. Jošta. Ta dva svetnika se pač ne bosta nikoli združila in večno se bosta klicala in iskala, te zgodbe pa se prav nič ne drže pohodniki, kolesarji, planinci, ld so cerkveni praznik pobarvali, vsem v užitek in veselje, že pred časom povsem posvetno. Leto se je na Kumu srečalo dvatisoč ljudi iz vse Slovenije. Po sedmih letih je sv. Neža v cerkvici na Kumu spet dobila novo oblačilo. To je zaobljuba, ld so jo dali ljudje iz Kostanjevice na Krki, ker jih je sv. Neža rešila pred potopitvijo v času povodnji na Dolenjskem. Za telo so letos skrbeli člani Društva za krajinski razvoj Kum-Dobovec skupaj s člani krajevnega gasilskega in smučarskega društva. Letošnja posebnost so bili člani Športnega društva Jelovo, ki so prvič prišli na kumsko nedeljo v spomin na nedavno preminulega Janeza Medveška, Tončkovega Janeza, ld je bil vaški posebnež, a pošten in moralen mož. Zapisala: MaH V času od 24. junija 2009 do 10. avgusta 2009 so v hčerinskem podjetju Steklarni Hrastnik - Opal d.o.o. naredili remont obeh talilnih peči. Investicija je vredna dobrih 2 milijona evrov. Hčerinska družba Steklarna Hrastnik - Opal d.o.o. kot samostojno podjetje posluje od leta 2000. Osnovni proizvodni program je izdelovanje in obdelava razsvetljavnega stekla ter proizvodnja različnih ročno izdelanih steldenih izdelkov. Na elektro peči za taljenje steldene mase za opalno steklo so zamenjali ognjevzdržne obloge in delovni prostor prilagodili za mogočo bodočo robotizacijo proizvodnje. U-plamensko regeneratorsko plinsko peč, kapacitete 10 ton dnevno za prosojno steldo so podrli do temeljev. Od nje so delno ostali le betonski nosilni stebri talilnega prostora. Namen obnove obeh peči je zmanjšanje energetske porabe, potrebne za obratovanje peči in prilagoditev peči za boljšo kvaliteto stekla in prilagoditev delovišč bodoči robotizaciji proizvodnje. Kljub trenutni gospodarski krizi v Opalu mislijo predvsem na prihodnost in se usmerjajo na nove načine razmišljanja in dela. Vso energijo osredotočajo na nove produkte, novo tehnologijo in iskanje novih prodajnih poti. Steklarska peč je srce proizvodnje, talilni prostor pa srce steklarske peči in po stari glažutarski tradicije je direktor Steklarne Hrastnik - Opal d.o.o., Jože Holešek, 27. julija 2009 zabil zadnjo kajlo v svodu talilnega prostora. Za potrebe remonta obeh peči so porabili 564 ton ognje-vzdržnega materiala in približno 70 ton kovinske konstrukcije. Po viru: MaH. Od sobote 29. avgusta do sobote 5. septembra 2009 je v Gornji Radgoni potekal mednarodni kmetijsko - živilski sejem, na katerem se je skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije in Turistično razvojnim društvom Kampele predstavilo območje Lokalne akcijske skupine občin Litija, Šmartno pri Litiji, Dol pri Ljubljani, Lukovica in Kamnik, (LAS) “Srce Slovenije”. S promocijskim materialom so se številnim obiskovalcem predstavile tudi zasavske občine. RC Litija za avc e produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z | « £ možnostjo sponzoriranja postanltß DLcLU j| • trženje in produkcija za gospodarsko ■ •" e interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-1 E-mail: atv.signaI@sioI.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O o ELEKTROPROM EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 HI 2 Kisovec www.elektroprom.si 03-56-57-150 elektroinstalacije strojne instalacije daljinsko ogrevanje z lesno biomaso kabelsko komunikacijski sistemi trgovina EVJ Center delovni stroji in nizke gradnje bar Sedmica trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 storitve 03-56-57-150 lokalna televizija ETV etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 L KickboKhtg V septembru v klubu Pon Do Kwan Izlake vpisujejo v svoje vrste nove člane. Vpis poteka v telovadnici Osnovne šole Ivana Kavčiča na Izlakah v ponedeljek in sredo od 18.00 do 20.0 ure in v petek od 17.00 do 18.00 ure Več informacij na GSM 040 211 758 Miloš. Vabi Pon Do Kwan Izlake za av 0 PODJ0MŠM Podjetniška stran Irene Meterc: Informativni dnevi in projektna borza v okviru 7. okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj za leto 2010 Evropska komisija je konec julija objavila razpise v okviru 7. okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj za leto 2010. 7. okvirni program sofinancira projekte s področja raziskav in razvoja, sodelujejo pa lahko raziskovalne institucije, izobraževalne organizacije, podjetja, gospodarska združenja, lokalne skupnosti, neprofitne organizacije in posamezniki. V okviru mreže za uspešno črpanje evropskih sredstev, ki je bila med člani Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja ustanovljena marca 2009, bodo organizirali informativne dneve, kjer bodo predstavili posamezne razpise 7. okvirnega programa in organizirali t.i. projektne borze, kjer bodo predstavljene projektne ideje udeležencev in se dogovarjali o potencialnih skupnih projektih. Namen informativnih dni je predstaviti posamezne razpise, prioritetna področja razpisov, pogoje sodelovanja na razpisih, primere že uspešnih projektov ter predvsem predstaviti konkretne ideje udeležencev informativnih dni ter jih povezati v potencialne projektne konzorcije. Informativni dnevi bodo potekali 2. in 3. septembra 2009 v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije, Dimičeva 13, Ljubljana. Več informacij najdete na www.gzs.si. Vlada sprejela Poslovno politiko Javnega sldada RS za podjetništvo za obdobje 2009-2013 Vlada RS je v juliju sprejela Poslovno politiko Javnega sklada RS za podjetništvo za obdobje 2009-2013, ld jo je obravnaval Nadzorni svet Javnega sldada Republike Slovenije za podjetništvo na redni seji 19.6.2009. Slovenski podjetniški sldad ponuja ustrezne finančne rešitve za razvojno-poslovne projekte v podjetniškem sektorju v Sloveniji prek finančnega inženiringa, ki v največji meri temelji na finančnih instrumentih s povratnimi sredstvi (krediti, garancije za zavarovanje kreditov, subvencije obrestne mere, tvegan kapital) in omogoča kombiniranje finančnih virov različnih finančnih institucij (finančni vzvod). Vizija Sldada je postati učinkovita nacionalna finančna institucija z vzpostavljenim finančnim inženiringom, ki bo ponujal ustrezne finančne rešitve za razvojno-poslovne projekte v podjetniškem sektorju v Sloveniji prek treh finančnih linij ter znotraj njih ponujati ustrezne finančne instrumente: Kreditno - garancijska linija za m ikro, mala in srednje velika podjetja (MSP): garancije za nova podjetja 2010 - 2013, mikro garancije 2010 - 2013, razvojne garancije 2009 - 2013, neposredni krediti 2010-2013; Subvencijska linija za MSP: subvencije za nastajajoča podjetja 2009 - 2013, subvencije za novo tehnološko opremo 2009; Linija za lastniško financiranje za MSP: kapitalski vložki 2009 -2013, mezzanin krediti 2009 - 2013. V okviru omenjenih linij Sklad tesno sodeluje z drugimi domačimi in mednarodnimi finančnimi institucijami, kot so poslovne banke, SID-banka, Evropski investicijski sklad in Evropsko združenje garancijskih shem. Poslanstvo Sklada je: izboljšanje dostopa do ugodnih finančnih sredstev, ki vključujejo državne pomoči, za različne razvojno-poslovne projekte mikro, malih in srednje velikih podjetij (MSP) vključno s finančnimi sredstvi za zagon podjetij in mikro financiranje, ki omogočajo rast in razvoj podjetniškega sektorja v RS Sloveniji; razporeditev državnih pomoči Sklada v razmerju, da so zagotovljene v vseh razvojnih fazah življenjskega ciklusa podjetij; ustvarjanje vidnih učinkov državnih pomoči v okolju; zato so državne pomoči usmerjene v podporo tistih razvojnih investicij v podjetjih, ki zagotavljajo povečevanje rasti podjetja, ustvarjajo višjo dodano vrednost na zaposlenega (se približati evropskemu povprečju) oziroma nadomeščajo delovna mesta z nizko dodano vrednostjo z delovnimi mesti z visoko dodano vrednostjo in zagotavljajo uspešen prenos razvojnih idej podjetnih posameznikov v tržno uspešne podjeme; izvajanje javnih razpisov za dodeljevanje državnih pomoči za razvojne investicije v podjetniškem sektorju po načelih enostavnosti, preglednosti in transparentnosti. Dolgoročni cilji 2009- 2013 Mikro cilj: v obdobju 2009-2013 popolnoma preiti od finančne podpore s čistimi subvencijami, ki zagotavljajo nepovratna finančna sredstva, na podporo preko finančnega inženiringa, ki vključuje finančne instrumente, kot so krediti, garancije za zavarovanje kreditov, subvencije obrestne mere, kapitalski vložki, mezzanin krediti in zagotavljajo povratna finančna sredstva. Mikro cilj: v obdobju 2009-2013 zagotoviti cca 426,85 mio EUR ugodnih finančnih sredstev z državnimi pomočmi (cca 85,37 mio EUR letno) za izvajanje finančnih instrumentov v obliki treh finančnih linij: kreditno-garancijska linija za MSP, subvencijska linija za MSP, linija za lastniško financiranje za MSP in podpreti cca 2500 projektov (cca 500 letno) v podjetniškem sektorju v Sloveniji. Mikro cilj: v obdobju 2009-2013 zagotoviti posebne pogoje za nastajajoča in nova podjetja ter za hitro rastoča podjetja pri vseh oblikah ugodnih finančnih virov in s tem zagotavljanje finančne pokritosti vseh razvojnih faz življenjskega ciklusa podjetja. Makro cilj: ustvariti vidne učinke državnih pomoči v okolju 2009-2013: povečati dodano vrednost na zaposlenega v podprtem podjetju za cca 7,5 % v treh letih po zaključku projekta (cca 2,5% letno), povečati število zaposlenih za cca tri nova delovna mesta v treh letih po zaključku projekta na podprto podjetje - skupno 7500 novih delovnih mest. za avc finem vi Ma lisci peli v/ n ede ljo Planinsko društvo Lisca - Sevnica bo organiziralo v nedeljo, 13. septembra 2009, ob tl. uri na Lisci tradicionalno srečanje pevskih zborov LISCA POIE. Sodelovali bodo še s Tončkovim domom na Lisci, KŠTM Sevnica, JSKD Območno izpostavo Sevnica, Občino Sevnica in Klubom oglarjev Slovenije. Obenem bo potekala vse slovenska akcija SLOVENJA PLANINARI v organizaciji Zasavskega MDO 2009, za kar bodo na voljo posebni žigi. »Pohodniki se bomo podali na pot ob 8:00 uri izpred gostišča Na križišču v Sevnici,« je povedal predsednik društva Jože Prah, »na Lisci pa se bodo poleg zborov predstavili tudi umetniki in fotografi, ki so ustvarjali v Orglarski deželi...« Povedal je še, da bo zaplesala folklorna skupina DU iz Razborja, zbranim pa bo spregovorila direktorica ICTRC Radeče Marija Imperl. Pa še kakšno presenečenje čaka planince, ki bodo prišli v nedeljo na Lisco, (inf.: 041 657 560) Fanči Moljk Rezultati glasovanja Najdruštvo: 1. Društvo Osteoporoze Trbovlje 94 glasov 2. Združenje borcev za vrednote NOB Trbovlje 72 glasov 3. Turistično društvo Cemšenik 33 glasov Najprostovoliec: 1. Ladislava Medvešek 2. Viktorija Bočko 3. Stanislava Radunovič 96 glasov 70 glasov 27 glasov Z33VC Mrest Mreža nevladnih organizacij Zasavja Izžrebana glasovalka: Iris Medvešek, Obrtniška 1 la , 1420 Trbovlje Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. 8S?Mrest §S?Mrest Mreža nevladnih organizacij Zoiavjo Mroža nevladnih organizacij Zasavja GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 14/2009 Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je: (Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) Zanj (o) glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi §š?Mrest Mreža nevladnih organizacij Zasavja SMrest Mrežo nevlodnih orgonuaci| Zotovic GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE REGIJE 14/2009 Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je: (Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda) Zanjo glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi Rekreatur je štiridnevno kolesarjenje po Sloveniji, ki združuje vzdušje velikih etapnih dirk in popotniško kolesarjenje. Pomeni svež pristop do aktivnega in sproščenega preživljanja prostega časa. Zmaga ekipa, ki je najbližje povprečnemu času vožnje vseh ekip. Kolesarji se na trasi ustavijo na kontrolnih točkah. Start lanskega kolesarjenja je bil v Črnomlju, cilj kot vedno - v Kranju. Pot je kolesarje vodila tudi preko Izlak, kjer je bila kontrolna točka. Tako so tam pozdravili vseh 25 eldp: 160 udeležencev in 50 spremljevalcev. Pogostilo jih je Gostinsko podjetje Trojane. Hotel Medijske toplice je ekipo Karantanija - Elisa, ki je bila končni zmagovalec, nagradilo s kopanjem v tamkajšnjem bazenu. Predstavitev na Glavnem trgu v Kranju Matkurja - hop na kolesa V lanskem letu je REKREATUR prejel srebrnega SEJALCA 2008 - priznanje za najbolj inovativne in ustvarjalne dosežke v turizmu, ki prispevajo k večji prepoznavnosti turistične ponudbe Slovenije in ga podeljuje Turistična zveza Slovenije. Letošnji dogodki so se pričeli s prireditvijo Rekretur prihaja, ld se je 22. avgusta odvijala na Glavnem trgu v Kranju. Zbralo se je 16 krajev gostiteljev Rekreatura. S svojo kulinarično in turistično ponudbo so bili zastopani: Lendava, Rogatec, Izola, Dolenjske Toplice, Sevnica, Bela Krajina, Bohinj, Kobarid, Pliskovica, Nova Gorica, Pivka, Škofja Loka, Kranj in pa Izlake. Zasavski kraj so predstavili Turistično društvo Izlake, Športno društvo Izlake in RCR Zagorje. Na prireditvi so žrebali tudi startne številke za letošnje kolesarjenje, kjer je sodelovalo kar 31 ekip iz vse Slovenije. Ekipo Matkurja iz zagorske doline sestavljajo Srečko, Marko, Aleš in sposojena Mojstrančanka Nada. Kontrolna točka v Bohinjskem jezeru Matkurja - zmagovalci prologa Letošnja trasa je potekala od Bohinjske Bistrice preko Podbrda in Nove Gorice ter Postojne do Kranja in je bila dolga preko 360 lem. Zmagovalci prologa pa so bili kolesarji iz zagorske doline - Matkurja. Rekreatur 2009 je spet uspel. Letošnja posebnost je bila kontrolna točka, Id je bila v Bohinjskem jezeru in prevoz ekip ter koles z avtovlakom od Bohinjske Bistrice do Podbrda. Uspešen je bil še posebej zato, ker ni bilo, razen manjših prask, nobene resne nezgode. Trasa naslednjega Rekrearurja še ni znana. Matkurja mšmM © Zadnji vikend v avgustu 2009 je v Hrastniku že četrtič potekal v znamenju študentskih prireditev. Del udarne ekipe za pripravo festivala »Prireditev je namenjena sicer študentom, vendar se dogodkov udeležujejo tudi drugi,« je povedal predsednik študentske organizacije Nejc Kralj. »Pridejo tisti, ki uživajo ob glasbi, športu, kulturi in zabavi...« Zraven pa je vse dni festivala potekala še dobrodelna akcija. V dve največji trgovini v Hrastniku so postavili voziček, v katerega so zbirali obstojna živila. V sodelovanju z Rdečim križem so potem zbrana živila podarili ogroženi družini iz Hrastnika, ki pa ponavadi želi ostati neimenovana. V četrtek, 27. avgusta dopoldne, so organizirali otroške delavnice na športnem igrišču Log, kjer se je okoli dvajset otrok preizkušalo v ročnih spretnostih. Popoldne so se tam pomerili skejterji, od katerih je bil najboljši Mik Šver iz Trbovelj. Ob 19. uri pa je imel v knjižnici Marko Funld potopisno predavanje o Ukrajini in Rusiji. Dan so zaključili s koncertom In-sane, Gollivvog, Real Ufe version in Ta ki n g over Mars. Petek je zaznamovala odbojka na Stircu, kjer se je pomerilo osem ekip in otroške delavnice na stadionu Log. Zvečer pa še zabava z Dj-ji »Stany Abram in Salinas«. Ta se je po polnoči umaknila v klub Rondo, kjer so se mladi in starejši zabavali do jutranjih ur. Sobotne prireditve so zaradi dežja odpadle. Predstavila naj bi se hrastniška društva, nadaljevale bi se otroške delavnice, za koncert DAN D, ki je tudi odpadel, pa so se zanimali obiskovalci iz celega Zasavja. Rok je bil glavni pri šanku Na Logu lahko trenirajo skejterji že nekaj let Besedilo in slike: Fanči Moljk r — — — — — — — — — — — — — — — i ■ Alpinistične novice I V severni steni i in mladinski i i smeri Storžiča 1 V sredo, 19. avgusta 2009, se je član alpinističnega1 I odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastjan Jančič I | s soplezalcem Matjažem Čukom iz Kranja namenil v | • ICamniško-Savinjske Alpe. Tokratni cilj je bila severna . stena 2132 m visokega Storžiča. V lepem in toplem vre-1 I menu sta plezalca vstopila v 615 m visoko Kramar jevo ■ | smer. V steni nista opazila drugih plezalcev, zato sta | ■ sproščeno uživala v vzpenjanju. Po treh urah sta stala ■ na vrhu smeri, ocenjene s IV/1 II stopnje težavnosti. Po 1 I krajšem postanku sta se vrnila v dolino čez Škarjev rob. I | V nedeljo, 23. avgusta, se je Jančič vrnil pod severno | ■ steno Storžiča, tokrat v družbi članov alpinističnega od- ■ seka PD Trbovlje - Gustija Koncilja, Marka Zupana in 1 I Gregorja Tenerja. Lotili so se plezalnega vzpona v 600 m I | visoki Mladinski smeri. Vzpenjanje je potekalo brez ve-1 ■ čjih težav. Po štirih urah so priplezali na zahodni greben ■ Storžiča in se nato po običajni poti podali na vrh gore. ■ Mladinska smer je ocenjena s IV/1II stopnja težavnosti, • | poteka pa po lepih naravnih prehodih po vsej višini ste-1 ■ ne. Vsi štirje so bili z opravljenim plezalnim vzponom ■ zadovoljni. V dolino so se vrnili skozi Škarjev rob. Besedilo: Tine Lenarčič I k — — — — — — — - — — -m — -. — — JI “7 CA tn 0 mJŠMNO na Dolski gasilci so organizirali v soboto, 29. avgusta 2009, že šeste gasilske igre na Kopitniku. tipi'' u m \e 11 /V* f=> > Vi 1 v; *85 1 Ekipe so postrojene Dogodek je namenjene v glavnem druženju, saj se zberejo mladi gasilci in veterani. Seveda pa ne gre brez tekmovalnih iger v smislu važno je sodelovati. Poleg mokrih tekmovanj se pomerijo še v raznih spretnostnih in veščinah oziroma v ravnanju Timi Funkel, predsednik PGD Dol z obleko in °Premo- »Letos je nastopilo sedem e lup, od katerih je bila ena ženska, ekipa iz Čeč pa je zastopala trboveljsko regijo PGD,« je povedal predsednik PGD Dol Timi Funkel. Zmagala je ekipa Hrastnik - mesto in prejela prehodni pokal. Druženje so nadaljevali še pozno v večer. Pomembni sta hitrost in spretnost Ženska ekipa je bila deležna posebne pozornosti Priznanje za uspešen nastop Besedilo: Fanči Moljk Slike: Tadej Hršak in F.M. Dguflvavo 0 Prijetno sončno popoldne je bilo v sredo, 2. septembra 2009, ko je, kot vsako leto. Rdeči križ Trbovlje oziroma njegove delavke, kot organizator zopet pripravil čisto ta prav piknik, s čevapčiči, dobro glasbo in vsem kar paše zraven. To srečanje starejših pred domom upokojencev v Trbovljah na Tereziji je namenjeno oskrbovancem doma, njihovim sosedom s Terezije pa tudi drugim starejšim občanom Trbovelj. Ker je postalo že tradicionalno, privabi vsako leto več bližnjih in bolj oddaljenih starejših. Piknik je predvsem zabava, prijetna popestritev zadnjih poletnih dni in pa snidenje stanovalcev Doma starejših z ostalimi vrstniki, Id sicer še živijo na svojih domovih, se pa na ta način tudi ti spoznavajo z življenjem v tej ustanovi, med seboj malo poldepetajo, obujajo spomine, pa tudi zaplešejo ob zvoldh ansambla Duo Pink ponk plus, ld se je tudi letos prijazno odzval vabilu RK Trbovlje popolnoma brezplačno. Za to njihovo lepo gesto se jim še enkrat iskreno zahvaljujejo. Namen vseh programov OZ RK Trbovlje za boljšo kakovost življenja starih v občini Trbovlje, še posebno takšne oblike srečanj, je vplivati na manjši občutek socialne izključenosti, velika večina starostnikov je namreč vse bolj osamljenih, brez svojcev, socialno ogroženih .... In večini te populacije so tovrstna srečanja edini način druženja . Na ta piknik se vedno odzove veliko starostnikov in menijo, da tudi takšno spoznavanje življenja v domu pripomore k lažji odločitvi za bivanje v njem, kadar bo le-to potrebno. OZ Rdeči križ Trbovlje © mm/ Intervju Dušan Kastelic živi in dela bot svobodni grafični oblikovalec, ilustrator, animator, avtor stripov in programer računalniških igric v Zagorju ob Savi. Na lanskem Festivalu slovenskega filma je prejel nagrado vesna za najboljši animirani film. Oživil je zgodbo pesmi Iztoka Mlakarja Čihor- ja 'n kafe, ki ga je povsem prevzela. Dušan Kastelic Vsebina je preprosta: prikazuje skromno življenje nonota in none, v katerem izvemo za majhno prevaro - nona je kuhala nonotu cikorjo namesto kave, kar on ni nikoli opazil. S filmom zdaj potuje po svetu, kamor ga vabijo na različne festivale in kjer dobiva pomembne nagrade. To je bil tudi vzrok za pogovor z njim. Za vašo mojstrovino lahko rečemo kot za zgodbo o Martinu Krpanu - primerna je za najmlajše kot tudi za starejše poslušalce oziroma gledalce. Kaj je bilo tisto, kar vas je še posebno ganilo, ko ste poslušali Mlakaijevo pesem? Pesem mi je bila všeč že ko sem jo prvič slišal. Da bom iz nje naredil animirani film pa sem se odločil, ko mi je umrla stara mama, ki je bila precej podobna stari mami iz risanke - mirna voda, ki bregove dere. Animirani film je na nek način posvečen njej. Na nagrobniku v filmu je njeno ime. Kaj je torej za vas osnovno sporočilo pesmi? Zame osebno je to predvsem pesem o ljubezni. Ljubezenske zgodbe namreč niso samo burne romance, kot jih gledamo v mehiških nadaljevankah. Nekateri ljudje ne znajo pokazati čustev, kar pa ne pomeni, da nekoga nimajo radi. Tako tudi dedek v risanki ni znal pokazati svoji ženi, da jo ima rad, dokler ni bilo prepozno. Zanimivo pa je, da različne kulture vidijo v pesmi različna sporočila. V Španiji sem npr. dobil na nekem festivalu nagrado za film, ki promovira pravice žensk. V žiriji je sedela tudi borka za pravice žensk iz arabskega sveta, kjer imajo s tem še vedno hude probleme. Po podelitvi sva se o filmu precej pogovarjala in ona je odnos med dedkom in babico razumela kot premoč ženske, ki se navidez uklanja možu, v bistvu pa dela stvari po svoje. Presenetilo me je, da imajo Arabci povsem isti pregovor, kot ga je večkrat ponovila moja stara mama: „Mož je glava družine - žena pa vrat, ki obrača glavo, kamor hoče...“ Brazilci pa npr. osnovne alegorije sploh niso razumeli. Pri njih je namreč toliko kave, da kavnih nadomestkov sploh ne poznajo. Cikorjo poznajo samo kot solato, zato so bili malo zmedeni. Zdaj pa so mnogi zaljubljeni v oboje: v Mlakarjev tekst in vašo animacijo. Kadarkoli gledamo vaš film, lahko vidimo kakšno novo podrobnost, ki je prej še nismo opazili. Od kod vam tako natančno poznavanje predmetov izpred 60, 70 let? Zelo veliko časa smo vložili v priprave. Obiskali smo vse večje etnografske muzeje v Sloveniji, naredili več tisoč fotografij. Hotel sem narediti čimbolj natančen posnetek obdobja okoli leta 1930. Vendar mi ni čisto uspelo. Pozorni gledalci večkrat najdejo kakšno napako. Tako me je nek Zagrebčan opozoril, da škatla bonbonov Kraš v trgovini ne spada v tisto obdobje. Ampak zmotil se je tudi muzej, kjer sem dobil te podatke, saj je to škatlo uvrstil med eksponate, ld so jih uporabljali med obema vojnama. Sem jih že obvestil o napaki... Lahko poenostavljeno opišete 3D animacijo oziroma kako nastane ena sekvenca in koliko časa porabite zanjo? Postopek je precej zahteven in dolgotrajen. Ampak tako na hitro: najprej moraš v računalniškem 3 D programu oblikovati vse predmete in osebe, jih pobarvati, jim namestiti nekakšno računalniško okostje, s katerimi te like lahko premikaš. Nato sceno postaviš, jo osvetliš z umetnimi lučkami in na koncu like oživiš oziroma animiraš. To je zelo poenostavljen opis - v resnici je delo trajalo skoraj tri leta. Kaj je bilo pri tem delu najbolj naporno? Na tem animiranem filmu sem sodeloval v več vlogah: bil sem scenarist, režiser, animator, snažilka in producent. Najbolj naporna se mi je zdela vloga producenta, saj sem precej neorganizirana oseba, ki se slabo znajde s financami. Zaradi zamud pri izdelavi sem kot producent imel tudi resne probleme s filmskim skladom. Vendar če pogledam nazaj, je bila edina možnost, da film naredim s tako minimalnimi sredstvi ta, da sem ga sam produciral. Če bi bil producent kdorkoli drug, bi me verjetno nekje na sredi projekta zadavil. Celo jaz kot producent sem bil nenehno v konfliktih s sabo kot režiserjem. Pri financiranju vam je pomagal Filmski sklad Slovenije, vendar ste že večkrat povedali, da njihova pravila niso pisana na kožo animatorjem. V čem bi jih morali spremeniti, dopolniti? Zelo malo je ljudi, ld se v Sloveniji ukvarjajo z animacijo, zato so razpisi pač pisani za klasične filmarje, ld delajo s kamero in igralci. Tudi denar se deli bolj po minutaži kot pa po de- Dušan s Cikorjo DVD še ni naprodaj janski energiji in času, ki sta vložena v film. Desetminutni animirani film dobi približno enako vsoto denarja kot desetminutni igrani film, kljub temu da igrani film navadno posnamejo v mesecu dni, na animiranem filmu pa je treba garati leta. Se večji problem je rok izdelave - animatorji potrebujemo za film precej več časa kot ldasični filmarji, tega pa sklad ne upošteva. Zato prihaja do zamud, hude krvi, stresov in celo tožb... Mislim, da do te diskriminacije animatorjev ni prišlo namerno. Na to jih doslej pač ni nihče naglas opozoril. Upam, da bodo v prihodnje pravila spremenili. V Španiji ste dobili dve od štirih nagrad. Kakšne so te nagrade? Tudi denarne? Na festivalih kratkih filmov se obrača zelo malo denarja. Tako kot v kulturi na splošno. Nagrade so največkrat kar kipci in diplome. Kadar pa so denarne, so bolj simbolične - v povprečju od 500 do 1000 evrov za prvo nagrado. Gre bolj za prestiž. Če je tvoj film mednarodno uspešen, boš lažje prišel do denarja za naslednji projekt. Zdaj lahko izvemo iz pi-ve roke, kako taki festivali potekajo? Iz prve roke boste izvedeli, če se boste osebno udeležili kakega festivala. V Sloveniji imamo kar nekaj dobrih filmskih festivalov. Vsekakor priporočam Animateko, ld bo v Kinu Dvor potekala v decembru. Tam boste lahko videli vse najboljše filme, narejene po svetu v preteklih dveh letih. Lepo bi bilo, če bi kak podoben festival imeli tudi v Zasavju, vendar se bojim, da bi bilo premalo obiska. In še odgovor na vaše vprašanje: festival najprej pošlje razpis, na katerega filmarji prijavijo svoje filme. Na pomembnejše festivale prijavijo avtorji več filmov, na manjše festivale pač manj. Na festival Sundan-ce so letos menda prijavili preko 12000 filmov! Od tega so jih prikazali samo 150 - tako kratkih, dolgih, dokumentarnih kot tudi animiranih filmov. V povprečju pa festivali prejmejo okoli 3000 filmov. Pomeni, da je že velika čast, če se v tako močni konkurenci sploh uvrstiš v tekmovalni program! Tekmuješ namreč z najboljšimi filmarji iz celega sveta! Če je film izbran v tekmovalni program, festival navadno povabi avtorja, da pride osebno na festival ter po projekciji odgovarja na vprašanja publike, včasih da kak intervju. Sam se na taka vabila odzovem bolj izjemoma, ker sem velik zapečkar. Že če grem v Ljubljano imam reizefi-ber! Ampak vseeno sem se udeležil nekaterih pomembnejših festivalov. No, čisto na koncu pa festivalska žirija podeli nagrade za filme. Moram pa povedati, da te nagrade niso tako objektivne kot npr. pri športu. Tam je vse jasno - tisti, ld najhitreje teče, pač dobi zlato medaljo. V umetnosti pa je vse subjektivno in podrejeno okusu žirije. In se zgodi, da žirija na nekem festivalu filma sploh ne uvrsti v program, na drugem festivalu pa ta isti film dobi glavno nagrado. Tako je veliko odvisno tudi od sreče. Kam boste še odšli v prihodnjih mesecih? Kot sem že omenil, moram večino vabil zavrniti. Ta trenutek bi moral biti v Italiji, v prelepi pokrajini Luca-nia. Zelo žal mi je bilo tudi, ker sem moral zavrniti povabilo na KROK festival v Ukrajini, ld se vedno odvija na ladji in tako deset dni križaril po Volgi; na koncu se ustavil v Odessi na Črnem morju. Verjetno pa bom v naslednjem mesecu šel v Švico, Srbijo in Egipt. V začetku avgusta 2009 so vaš film predvajali na Festivalu Ljubljana kot predfilm dokumentarca Človek na žici, nagrajenega z Oskarjem. Kakšno je bilo vzdušje oziroma kako so ga sprejeli na ljubljanskem gradu? Vzdušje je bilo izredno! Direktorica festivala mi je dan pred predstavo relda, da bi bili zadovoljni z dvesto obiskovalci, na koncu pa jih je bilo kar 850! Posebno presenečenje je bil Iztok Mlakar, ki se je nenapovedan pojavil tik pred projekcijo in v svojem slogu napovedal film. In to tako kot zna samo on - s poezijo in igro, da so nam šle kar dlake pokonci! Mislim, da smo bili vsi zadovoljni - tako občinstvo kot tudi organizatorji in avtorji. Vaš DVD je neverjetno lepo »oblečen« in primeren za vsakršno darilo. Kje ga lahko dobimo in kakšna je cena? Na žalost se ga še ne da kupiti. Dokler se film predvaja po festivalih, se ne sme na noben način distribuirati (TV, DVD ali bognedaj po internetu...), saj ga drugače lahko diskvalificirajo. DVD, ld ste ga izjemoma dobili, je namenjen festivalskim selekcijam in ni namenjen za prodajo. Ko se bo festivalski cirkus končal, pa nameravam izdati posebno izdajo DVD-jev v precej nizki naldadi. Raje imam namreč nizke naldade, kjer bodo DVD kupili tisti, ki jim to nekaj pomeni in so se za to pripravljeni malo „potruditi“, kot pa velike naklade, kjer se DVD-ji še leta valjajo po raznih razprodajah. To namreč razvrednoti izdelek in je malo ponižujoče za avtorja. Če ga kdo želi, mi lahko že vnaprej pošlje e-mail in ga rezervira: dušan lcaste-lic dusan@bugbrain.com Hvala za pogovor! Želimo vam še veliko uspešnega dela! Besedilo in slike: Fanči Moljk Zgodba prevzame tako mlade kot starejše za avc 0 mmšM Tabo bot vsako leto, so na Rdečem brižu tudi letos že v poletnih mesecih začeli z abcijo zbiranja šolsbih potrebščin, tobrat v sodelovanju z Mladinsbim centrom Trbovlje. V mesecu juliju so nakupili šolske torbe, zvezke, mape, ri- žin, katerih dohodki so izjemno nizki. salne bloke, barvice, tempere, puščice ... nekaj potrebščin, Do začetka šolskega leta so z najnujnejšimi potrebščinami ki jim niso več potrebna, so darovali tudi šolarji na zbirnih za šolo oskrbeli preko 200 otrok. mestih MCT-ja. Nekaj zx-ezkov so dostavili osnovnim šolam v dogovoru, da Vse skupaj so začeli razdeljevati po 15. avgustu 2009, njihova socialna služba tudi med šolskim letom le-te sproti osnovnošolcem in tudi dijakom iz socialno ogroženih dru- razdeljuje med šolarje, ki so tega potrebni. Rdeči križ Trbovlje Informativni dan za odrasle na Srednji šoli Zagorje bo 23. 09. 2009 ob 18.00 uri. Marfittsfei center- Mtiljjat Mladinski center Litija ponovno vabi v svoje pisane prostore na Ponoviški 12 v Litiji. Po pestrih in zelo lepo obiskanih počitniških programih so v petek, 4. septembra 2009 pripravili »Dan tradicionalne kulture«. Predstavilo se je društvo DAMO - DAR - Društvo za popularizacijo Hare krišna gibanja iz Celja. Predstavili so indijsko transcedentalno meditativno glasbo in modrosti stare Indije, dali na pokušino indijske vegetarijanske jedi in pokazali nekaj indijskih plesov. Ob tej priložnosti so odprli razstavo likovnih del udeležencev poletne delavnice in natečaja »Fast art kisoque« na kateri so mladi ustvarjali na temo strpnosti. V soboto 5. septembra je bila redna ustvarjalna delavnica Društva prijateljev mladine Litija. Z Mileno Krive so izdelovali tihožitja iz modelirne mase. V nedeljo, 6. septembra pa je Mladinsko društvo Jevnica organiziralo »Jevniške igre« z rekreativno zabavnim odbojkarskim turnirjem v Športnem parku Jevnica. MCL Srednja š<&la Za gor j e = zdrava šMa Srednja šola Zagorje je del slovenske mreže Zdravih šol. Dve članici tima, Stana Kovač Hace in Barbi Vidmar, sta se udeležili mednarodnega kongresa zdraxnh šol, ki je potekal v Vilni, v Litvi, od 15. do 17. junija 2009. Prvi mednarodni kongres je bil leta 1997 v Grčiji, naslednji leta 2002 na Nizozemskem, po sedmih letih pa v Litvi. Rdeča nit kongresa je uvajanje zdravega življenja na vsa področja šole in življenja. Predavanja in posterji, ki so jih nekateri predstavili, so obrax-navali predvsem: - principe za promocijo zdravja x' šolah: etika, demokracija, toleranca, - šolsko klimo in kulturo, zdravje in dobro počutje dijakov in osebja, skrb šole za zdravje,efektivno šolsko politiko, - učenje in poučevanje: kurikuli, posebne učne potrebe,metode poučevanja...., - procese sprememb: načrtovanje, implementacije, podpora za spremembe, management..., - izgrajevanje kapacitet: osebni in profesionalni razvoj, viri, kompetence...., - šola in okolica: starši, socialni kapital, organizacija za podporo šolam, partnerstva..., - teme za promocijo zdravja: duhovno zdravje, okolje in zdravje, fizična aktivnost, kajenje, alkohol in druge substance, - mentalno zdravje in dobro počutje: pozitivno mišljenje, odpravljanje negativnih čustev, konflikti in krize.. Dogajalo se je hotelu Karolina. Predavatelji so bili profesorji in doktorji z univerz iz Avstralije, Danske, Nemčije, Finske, Litve, Portugalske, Norveške, Irske, Cipra, ki so predavali o projektih, v katere je vključenih več evropskih držav. Udeleženci iz Slovenije so predstavili projekt, ld ga trenutno sicer ni več: Jabolko v šoli, o njem je spregovorila predstavnica Ministrstva za šolstvo in šport Alenka Pavlovec. O Zdravih šolah v Sloveniji in promociji zdravja pa je prisotne seznanila Vesna Pucelj z Inštituta za varovanje zdravja. Na hodnikih in na stenah so bili obešeni posterji z določeno temo, slovenski so predstax'ili: - Pozitivno mišljenje in samoaktualizacija - Univerza v Ljubljani, - Promocija zdravih šol v Sloveniji - Zavod za varovanje zdravja, - plakati iz nekaterih slovenskih osnovnih šol - delo učencev Poskrbljeno je bilo tudi za ogled mesta Vilne in parka. Predstavnici SŠZ sta se seznanili tudi z organizacijo SHE, ki zajema nacionalne koordinatorje iz 43 evropskih regij. Predvsem se ukvarjajo s promocijo zdravja v šolah in širjenjem informacij. Podpirajo jih tri mednarodne organizacije: WHO regionalna pisarna, Evropski svet in komisija. Bili sta eni redkih predstavnic šol, saj so bili sodelujoči pretežno z univerz, inštitutov in zavodov. Kljub temu je bila udeležba na kongresu zelo koristna, saj sta izvedeli marsikaj novega, kar bo koristilo pri promociji zdravja v zagorsld srednji šoli. Besedilo: SŠZ, mag. Barbi Vidmar akcij a Studia Las iz Zagorja in No, drage bralke in bralci! Ste lepo preživeli dopust? Tudi mi v Zasavcu smo si ga privoščili. Zdaj pa nadaljujemo z našo akcijo. Tokrat smo izžrebali Karmen Ostrožnik, Čolnišče 38, 1410 Zagorje ob Savi. Brigita v Studiu Las, pričakuje njen klic na tel.: 040 164 396 in dogovor za popolno preobrazbo. Prosimo vas, da kupone pošiljate na naslov: Zasavc, P.P. 79, 1410 Zagorje ob Savi. Pa veliko sreče pri žrebanju! Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! 'lili* Cesta zmage 65, 1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8,1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088 STILSKA PREOBRAZBA Ime:___________________ Priimek:_______________ Ulica:_________________ Kraj:__________________ Telefon:__________ f XGraOKa Oügracer Na startu že pred osmo zjutraj V soboto, 29. avgusta 2009 se je rodilo prelepo jutro, kot ustvarjeno za šesti Čemšeniški pohod v organizaciji Turističnega društva Čemšenik, v okviru praznovanja zagorske občine. V Evroparku so se že pred osmo uro zbrali najbolj zagnani pohodniki in čakali na start, ki je bil med osmo in deveto uro. Okrepčani s požirkom dobrodošlice in trojanskim krofom so se odpravili proti čemšeniškim pobočjem. Na cilju je golaž zelo teknil Letos so prvič obiskali srednjeveški grad Gamberk, kjer je bila ena od kontrolnih točk pohoda. Skozi Čemšenik je bilo treba še navzgor do sv. Primoža, kar pa žal vsem ni uspelo in so pohod malo skrajšali. Neurje, ki je zajelo naše kraje okrog 11. ure, ni zaustavilo izkušenih pohodnikov in vseh 70 je srečno prispelo v Zaloko, kjer sta jih je čakala golaž in zaslužen oddih v prijetni družbi. Slike in besedilo: St il. »jijudail Planina plava je ljubkovalno ime za Avalo, vzeto iz neke pesmi, ki govori o Beogradu. Po zaslugi križank pa so za Avalo slišali tudi tisti, ki jih zemljepis ne zanima preveč. Nekje piše, da je to hrib, nekje pa da je planina. Krivih je tistih nekaj metrov nad 500 m nadmorske višine. Avala je namreč visoka 511 m in zaradi tega nima nobenih pomislekov. Avala brez stolpa Tntjava Žmov Leta 1965 so P° načrtih arhitektov Uglješe Bogda- Ponosno se ogleduje naokrog, saj njen pogled sega do Be- novica in Slobodana Ja-ograda, od katerega je oddaljena okrog 1 7 km in na drugi njiča zgradili 202 m visok strani v širne daljave preko valovito zelenih šumadijskih televizijski stolp. Na višini polj in gozdov.... Jutro na Avali, večer na Avali, vedno je 120 metrov je bila tudi raz- lepo. gledna restavracija. Stolp, ki se je nahajal na nižjem delu Avale, je bil uničen leta 1999 med Natovim bombardiranjem Srbije, V--.-, ’S zato so leta z te dni. V nekdanji Jugoslaviji, ko še ni bilo v nebo vpijočih nebotičnikov, je V ' '•'■' •I ' ) ta stolp Glavna znamenitost Avale je spomenik neznanemu junaku, posvečen srbskemu vojaku iz prve svetovne vojne. Spon fc- Ivana Meštroviča, zgrajen je v obliki mavzo Še nekaj del na novem stolpu ti ...„7•••=»•' fAmiit' Stolp pred in po rušenju Gradbišče momtA mi kariatidami (stebri v obliki žensk, v tem primeru vsak predstavlja žensko iz druge zgodovinske regije Jugoslavije), dokončan pa je bil 1938. Status naravnega parka -spomenika je Avala prvič dobila leta 1859 po odloku princa Miloša Obrenoviča. V srednjem veku je na vrhu stalo mestece - trdnjava Zrnov, imenovano tudi Avalski grad, leta 1442 pa so ga zavzeli Turki in na mestu Žrnova zgradili novo naselje kot protiutež beograjski mestni trdnjavi Kalemegdan. Poimenovali so ga »havale«, kar v arabščini pomeni oviro, zatočišče. V vojni (20. oktober 1944). Spomenik je delo Jovana Kra-tohvila Zame Beograd brez Avale ni Beograd in Avala brez stolpa ni Avala. To sem tudi povedala Milošu - Bati Milatoviču, uredniku akcije „Zgradimo stolp na Avali“, s katerim sva se srečala v hotelu Avala blizu stolpa. Obljubil je, da bo stolp kmalu dokončan. Na vrhu bo spet restavracija, ki se bo vrtela, tako da pogled skozi okno nikoli ne bo enak. Stolp bo prav tako visok, kot je bil pred bombardiranjem, le antena na vrhu bo še malo daljša. Največji del sredstev so zbrali času Kraljevine Jugoslavije, natančneje leta 1936, je bil različni donatorji in ljubitelji te priljubljene izletniške toč-hrib razglašen za narodni park, leta 1946 pa je po odloku ke Beograjčanov. Okolica trdnjave je bila naseljena že v prazgodovini, Rimljani pa so imeli tam oporiščno točko, od koder so nadzirali in branili Singidunum (rimsko ime za Beograd) in rudnike, ki so jih imeli pod Avalo. V 19 stoletju so »Golo brdo« (Goli hrib), kot so ji tudi rekli, pogozdili in sedaj jo prekrivajo listopadni in igličasti gozdovi. Vznožje spomenika Neznanemu junaku krasijo čudovite srebrne smreke. predsedstva narodne skupščine Srbije Avala dobila status »javne lastnine za splošno dobro« in padla pod upravo srbske vlade Spomenik neznanemu junaku Kariatide Spomenik sovjetskim veteranom Stolp v celoti mz rod samim vrhom Avale se nahaja še en spomenik tragično umrlim sovjetskim vojnim veteranom 19. oktobra 1964. V nesreči ruskega letala, „Iljušin-18“, ki se je zrušilo na Avalo, so umrli vsi potniki in med njimi šestčlana delegacija sovjetske armije z maršalom Sergejem Birjuzovim na čelu. Delegacija naj bi v Beogradu prisostvovala proslavi 20-obletnice osvoboditve mesta Beograda v 2. svetovni Miloš - Bata Milatovič s snemalcem RTV Beograd, ki zdaj ve za Zasavca Besedilo: St.R. Slike: St.li. in vir internet š Trboveljski kronist Tine Lenarčič in akademski slikar Janez Knez Na druženju so se letos (spet) zbrala znana imena zasavskega slikarstva, brez katerih le-tega sploh ne bi bilo. Slikarji so prišli na Kum v petek, 4. septembra in sicer Benja- Maša Jazbec (skrajno levo) prvonagrajenka ex tempore 2009 za instalacijo z Majo Ideja o drugačni formi vi vi, kot smo je vajeni, je »otrok« akademskega kiparja Zorana Pozniča, v hotenju, da se združi oziroma zlije neokrnjena narava krajinskega parka s kiparskimi deli izpod rok človeka. Dogajalo se je, tradicionalno, na Kumu in v senci bumljansbih vedno zelenih iglavcev in listavcev. bi so v prvih dneh septembra že pričeli dobivati nadih toplih rdečbasto oranžnih odtenhov in vse to zaradi dolgoletne ljubezni abademsbega Šlibarja Janeza Kneza do slibarstva in Ku- mljansbega. min Kreže, Bogdan Cobal, Janko Orač, Tone Seifert, Milan Razboršek, Miki Beer in Janez Knez. Že drugo leto zapored pa so pod Kum prišli tudi kiparji. Prvi umetnici ne-tradicionalnega ustvarjanja v umetnosti kiparjenja sta bili Maša Jazbec in Katja Sovre. Zaradi njiju je zbirka »instalacij pod Kumom od 1. septembra bogatejša za železno instalacijo. »Zobnik je nekakšen simbol zasavske tradicije, ta skulptura pa je namenjena tudi temu, da mladi ne pozabimo to našo dediščino,« je razložila umetnica Maša Jazbec. Instalacija Maše Jazbec in Katje Sore z letošnjega Art K u m-a POSLOVNO-KOMERCIALNA ŠOLA CELJE 1 VIŠJA STROKOVNA ŠOLA vpisuje v višješolski študijski program izrednega študija EKONOMIST moduli: turizem komerciala računovodstvo Najnižja šolnina v regiji in ugodni plačilni pogoji. Želite pridobiti dodatna strokovna znanja? Možnost študija v Celju, Rogaški Slatini in Mozirju. • 03 428 54 50 • pks-visja.ce@guest.arnes.si • • www.pksola.com/visja/visja.htm • V okviru 12. KreArta, bi je letos potekal dva dneva 19. in 22. avgusta 2009 v Loki pri Zidanem Mostu in en dan, 21. avgusta, na Svibnem -v obliki trškega dne, je bil tretji dan zvečer v dvorani kulturnega doma v Lobi pri Zidanem mostu koncert Beneških fantov in otvoritev razstave fotografij Bojana Dremlja. Domačin Bojan Dremelj, ld pravi, da je fotografirati glasbenike pravi raj za fotografe, je ob tej priliki predstavil svoj pogled na Beneške fante skozi objektiv fotografskega aparata. Razstava je sovpadala s prvo obletnico smrti pevca Beneških fantov, Edija Bukovca in uradnim prenehanjem igranja v ansamblu njihovega kitarista in pisca besedil Petra Ajdiča. Po razstavi smo o tej postavitvi povprašali tudi avtorja Bojana Dremlja. Bojan zakaj ste se odločili in pripravili razstavo na to temo? Beneški fantje niso povsem ldasičen narodno-zabavni ansambel. To je ansambel, ld sodi v posebno kategorijo in prav zaradi tega smo se leta 2006, ko so te fotografije nastale, odločili, da jih povabimo kot otvoritveni band, na predvsem pa, kako mu je bila pomembna vsaka pesem, vsak delček koncerta, ld ga je odigral oz odpel in tako pokazal, kaj čuti do glasbe in Benečije. To je bilo tudi glavno vodilo, da sem pripravil razstavo ob jubilejnem koncertu. Razstava fotografij je v glavnem namenjena obletnici smrti Edija Bukovca, kakor tudi koncert v Loki pri Zidanem Mostu. KreArt. Čeprav so bili nekateri obiskovalci KreArta malce presenečeni nad našo odločitvijo, smo ravno s tem dokazali, da Beneški fantje v našem prostoru pomenijo čisto nekaj drugega kot ostala narodno- zabavna glasba ali pa večina komercialne glasbe. Tudi fotografije, ki so ob tej priložnosti nastale, so neobičajne za narodno-zabavne ansamble. So črno-bele in so osebni portreti glasbenikov. Najbolj se mi zdi pomembno, da so to ravno Edijeve fotografije oz portreti. Takrat sem imel srečo, da sem ga ujel v takšnih trenutkih in pozicijah, v katerih je pokazal svojo dušo, Kako je fotografirati naravno fotogenične ljudi? To je pa najlažji posel, ki si ga lahko zamišljate... Pravzaprav bom rekel, da je lepo ali pa luštno fotografirati glasbenike. Glasbeni- ki so ljudje, ld izražajo veliko čustev. Vsaj tisti, ta pravi glasbeniki in ta čustva pokažejo z mimiko svojega obraza, z obnašanjem na odru. Fotografirati glasbenike je pravi raj za fotografe. Tako čuti in razmišlja Bojan Dremelj. Besedilo: Rudi Špan Marko Funkl z Dola je pričel v četrtek, 27. avgusta 2009, novo sezono potopisnih predavanj v Knjižnici Antona Sovreta. Zbralo se je sicer bolj malo obiskovalcev, so pa ti z zanimanjem poslušali simpatičnega Marka, študenta filozofije in ruščine, ki se je podal v svet kar sam - z vlakom. Potoval je 58 dni in prepotoval kakih 10.000 kilometrov. V Ukrajini se je ustavil v Lvovu, Kijevu, Dnepropetrovskem, Jalti in Sevastopolu. V Rusiji pa ob reki Volgi, v Krasnodaru, Volgogradu, Saratovu, Kazanu, Moskvi in Peterburgu. Čeprav so ga mnogi opozarjali na nevarnosti, pa je ves čas srečeval le odprte in prijazne ljudi. Spal je v študentskih domovih in v privatnih stanovanjih, ki so bila cenejša od hotelov. Hrana je poceni, najbolj draga pa je Moskva. Mesta so lepa, vendar revna. Pogosto se ponavljajo imena kot Rdeči trg, Leninov trg... Povsod pa so zelo lepo urejeni parki in fontane. V Moskvi so ga navdušili metroji, kjer je vsaka postaja urejena drugače. Med potjo je obiskoval tudi prijatelje in nekateri so mu obisk v Novem Dolu, kjer je Marko doma, že vrnili. Ne morejo se načuditi Zasavju: «Pa saj ti stanuješ v planinah...!« Besedilo in slike: Fanči Moljk Z novim šolskim letom se pričenja tudi kulturna sezona in z njo zaživijo odri v zasavskih kulturnih domovih. Vse knjižnice v Zasavju so se s poletnega delovnega časa vrnile na ustaljen jesensko - zimski dnevni red. Bolj ali manj so obdržali tudi dneve, ko se dogajajo literarni večeri, pravljične delavnice za otroke, predavanja in potopisni večeri. Tako bi posebej opozorili na potepanje po Islandiji s Fanči Moljk, ki postaja vsako leto bolj 'svetska'. Njena opažanja na potovanjih po Skandinaviji, Turčiji, Baltiku, Albaniji in Portugalski so že v potopisu Po Evropi malo drugače, ki ga je v samozaložbi izdala leta 2007, razveseljevala bralce. V četrtek, 17. septembra 2009 ob 18.00 uri bo v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik spet mogoče poslušati in videti, kako je doživela Islandijo. Kulturni hrami, ld vsako jesen razpisujejo abonmajske programe, so letos pohiteli. O ponudbi abonmajev v Delavskem domu Trbovlje, Delavskem domu Zagorje in KD Svoboda Trbovlje smo bralce obvestili že na začetku počitnic. Tokrat le opozorilo, da se vpisni rok za stare abonente, ki želijo obdržati lanske sedeže, počasi izteka, za nove obiskovalce abonmajskih predstav pa tudi ni več dosti časa. Ponudba predstav je zanimiva in mamljiva in v ICC DD Trbovlje so pripravili letos dva abonmajska programa, rdeči in zeleni, kakor komu drago, eden za bolj zahtevno publiko, drugi za vse, ld želijo zabave in smeha. MaH V okviru XIV. mednarodnega festivala komorne glasbe Valvasorjevi večeri 2009 v Zagorju ob Savi gostuje 11. septembra 2009 ob 19.30 v Kulturnem centru DD Zagorje Orkester Mandolina iz Ljubljane. Začetki Orkestra Mandolina Ljubljana segajo v leto 1974, ko je bila na pobudo Slavka Kokalja pod okriljem Zveze borcev NOV ustanovljena manjša skupina ljubiteljev mandolin. Število članov je z leti naraslo in sc ustalilo na dvajseterici. Mnogi člani, nekateri od njih so še danes aktivni, so prišli iz tamburaškega ansambla Bisernica, ki ga je Slavko Kokalj ustanovil na bližnji Osnovni šoli dr. Vita Kraigherja in ga dolga leta tudi vodil. Mladi tamburaši so se igranja mandoline priučili v mandolinski pripravljalnici pod vodstvom Milana Kontarčka. Orkester se v dobrih tridesetih letih obstoja ni samo številčno okrepil, ampak se je tudi preoblikoval v stilu mandolmskih orkestrov. Sestavlja ga pet sekcij: 1. mandoline, 2. mandoline, mandole, kitare in kontrabasi. Ker se do pred nekaj let ni bilo mogoče učiti mandoline v glasbeni šoli, so člani svoje igranje izpopolnjevali na številnih mandolinskih seminarjih v tujini. Med največje dosežke orkester šteje številna in zaporedna zlata priznanja in nagrade s Srečanj tamburašev in mandolinistov Slovenije ter zmagi na dveh mednarodnih mandolinskih tekmovanjih: leta 2000 v Falkensteinu pri Frankfurtu na Maini in leta 2005 v hrvaškem Imolskem. Orkester Mandolina Ljubljana je do sedaj izdal dve zgoščenki, in sicer ob svojem petindvajsetem in tridesetem UČENJE JEVEDNO PRAVI ČAS /"CERTIFIKATI nacionalne I poklicne Xk;valifikacije JEZI KOVNI angleščina italijanščina nemščina/ ß^tEVANJE INVESTIRAJTE V ZNANJE -POSKRBITE ZASE IN ZA SVOJO PRIHODNOST. Zasavska ljudska univerza pokličite 03 56 55 120 ali 03 56 31190 jubileju. Vsako leto se predstavi z dvema celovečernima koncertoma v Ljubljani in številnimi nastopi na prireditvah (Slovenska ohcet, sklop prireditev ob vstopu Slovenije v EU) ter samostojnimi koncerti v Sloveniji in v tujini, predvsem v sosednji Italiji, Avstriji in na Hrvaškem (dve leti zapored je bil povabljen na Rovinjski poletni festival). Kot solisti so z orkestrom sodelovali številni glasbeniki iz sveta klasične in zabavne glasbe, kot so Anja Bukovec, Oto Pestner, Nuša Derenda, Vesna Zornik, Elda Viler in mnogi drugi, orkester sam pa je bil povabljen k snemanju zgoščenk Adija Smolarja in Guštija. Od leta 1999 dalje člani orkestra občasno sodelujejo tudi z orkestroma Slovenske filharmonije ter Opere in baleta v Ljubljani. Da se vedno bolj uveljavlja na amaterskem glasbenem področju, pa nenazadnje dokazujejo tudi številni prispevki o orkestru in prenosi njegovih koncertov na nacionalnem radiu in televiziji. Mali Odločili smo se, da bralcem Zasavca predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih srečujejo in bi si morda želeli izvedeti o njih, njihovem življenju in konjičkih kaj več. Spegu Mfa.mlnifcOi MfaitifeOi Veliko generacij učencev je popeljala preko čeri prvega razreda osnovne šole. Želela je, da bi bilo težav kar najmanj in da bi jih naučila čim več. V zadnjih letih službovanja je bila ravnateljica osnovne šole Ivana Cankarja, zdaj pa uživa sadove svojega dela. Zanima jo kopica stvari, ustvarja, bere, gospodinji in ima nadvse rada svojo vnukinjo Nino ... Marinka Matko z možem Dolfom Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili? Svojih domačih, prijateljev, iger, ld smo se jih igrali otroci s Terezije in Posetja. Sredi našega travnika, nad hišami, je rastla tepka. Stara hruška, razvejana in oguljena od vsega, kar se je dogajalo na njej in pod njo. Po mačje smo hodili po robu jame za smeti, ki je bila sezidana na začetku širokega dvorišča. Podili smo se okrog drvarnic in krušnih peči, ovirali stare mame pri peki kruha. Se danes si živo predstavljam velike hlebce kruha, njihov vonj in toploto okrog peči. Kadar sta Romiha žagala drva, smo bili otroci mirnejši. Široko dvorišče pred dolgo, nizko hišo je bilo idealno mesto za žoganje in skakanje skozi vrteči srobot. Žeje nismo trpeli. Štirna je bila za vogalom hiše. Zofija, Štefi, Dragi, jaz in kopica fantov smo preživljali srečne otroške dni. Spletle so se prijateljske vezi, zanetile prve iskre simpatij. Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat? Na svoje učitelje in profesorje imam lepe spomine. Dobri so bili. Učenci smo jih spoštovali. Sodelovanje pri pouku je bilo zelo pomembno. Starši so nas spodbujali in pomagali, a ne toliko kot to počno dandanes. Veliko smo si pomagali učenci med seboj, pri pouku in popoldan doma. Brati me je naučila Leopoldina Valentinčič. Pri njej smo vsak dan glasno brali, vedno nas je pohvalila, ko smo napredovali. Od tedaj rada berem. Vida Dolinšek nas je učila biologijo. Zahtevala je, da smo si snov pravilno in čitljivo zapisovali v zvezek. Ob ustnem spraševanju je zapisala v zvezek tri vprašanja, na katera si odgovarjal in oceno. Dobra ocena je bila zame spodbuda, da sem se ta predmet še raje učila. Razrednik Bogdan Mihelič ima zasluge, da se mi je uresničila želja nadaljevati šolanje na učiteljišču, saj je mamo prepričal, da je to prava usmeritev zame. Še danes vem, kako sem kot mlada in neizkušena učiteljica prišla v zbornico. Nekdanji učitelji in profesorji so postali sodelavci. Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje. Obiskovala sem osnovno šolo Ivana Cankarja. Na sošolke in sošolce me vežejo zanimivi spomini. Za sprejemne izpite na nekatere srednje šole smo se morali krepko učiti. Na učiteljišču smo jih imeli iz slovenskega jezika, matematike in glasbe. Nekateri sošolci so postali uspešni tehniki, profesorji, učitelji, javni delavci... Petletno učiteljišče sem zaključila leta 1962. Slovo od teh sošolcev ni bilo lahko. Postali smo odrasli, polni pričakovanj. Življenje nas je raztreslo po vsej Sloveniji. Čakali so nas učenci v velikih osemletkah ali v manjših kombiniranih oddelkih na podeželskih šolah. Pred nami so bile odgovorne na-loge. Pedagoško akademijo v Ljubljani sem končala, ob delu, leta 1974. Leta 1991 sem se usposabljala, kot ravnateljica, za spremljanje pouka. Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? Tudi razočaranje sem doživela. Hudo je, ko te razočarajo tvoji bližnji. Razočarana sem nad ljudmi, ki ne izpolnijo obljube in obračajo besede v svoj prid. Na mlajše, ki ne cenijo starejših in jim ne pomagajo, ko pomoč potrebujejo. Razočaranje sprejemam kot izkušnjo, človeka skušam čez čas razumeti in mu oprostiti. Razveselijo me drobne pozornosti, doma in drugje, prikupne razglednice s pozdravi nekdanjih sodelavcev, učencev ali sorodnikov. Najbolj sem vesela klica hčere in vnukinje iz Ljubljane. Vesela novica, nepričakovan obisk, prijazna beseda mi sežejo do srca in polepšajo dan. Piknik z družino Jiči Damjana, vnukinja Nina in zet Gorazd Vesela sem, da doživljam več veselih trenutkov kot razočaranj. Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot? Vsak si sam izbere pot življenja Ni idealna, a drugačne si ne bi izbrala. Imam svoj dom in družino, uspešno hčerino družino, lepo okolje in prijazno sosesko. Živim mirno in polno življenje. Sama priskočim na pomoč, komur je potrebna, enako kot drugi meni. Preboleti je treba tudi nepričakovane udarce, izgube ljubih oseb. Rana je globoka, bolečina pekoča. A življenje ne miruje, teče naprej. In mora teči. Življenjska pot postaja bogatejša, še bolj življenjska, še bolj tvoja. Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega? Rojstvi hčere in vnukinje sta zame najlepša in nepozabna dogodka življenja. Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Rada sem doma. Redu in čistoči namenjam precej časa. Po mnenju domačih, preveč. Poleti uživam v jutrih, ko se izza Žrebljevega hriba svetloba razlije po balkonu in dnevnem prostoru. Žejne rože čakajo na jutranjo vodo, lačne siničke na svoj obrok orehovih jedrc. Ko večina še spi, sta mir in tišina dobro zdravilo za dušo. Sredi dneva pripravljam kosilo iz zelenjave z domačega vrta. Pogosto mi družbo dela mož, navdušen gobar in sadjar. V kramljanju nama čas hitro mineva. Levji delež pridelave je sad Dolfijevih rok, za kar smo mu vsi hvaležni. Popoldanski čas, namenjen delu na vrtu, okrog hiše, nakupom ali skoku v Ljubljano, je vedno prekratek. Proti večeru se tempo umiri. Branje knjig, prebiranje časopisov, reševanje križank, ogled informativnih oddaj in dogovor za delo naslednjega dne je najin večerni ritual. Pogosto se nama dan konča s skromnejšo realizacijo, a nič ne de. Jutri bo nov dan. Kam se odpravite, ko si želite sprostitve? Najpogosteje v naravo. Hoja po gozdnih poteh mi je v veselje in sprostitev. Pot, ld jo največkrat prehodim v vseh letnih časih, je pot do Lize, mimo Jur-harja, na Planino ali v hrib Javor do Medvednice, mimo lovske opazovalnice, volčjih jam, do Zmrzlakove kmetije na Lizi. Rada sem tudi sama s seboj, v miru in tišini. Pozimi večkrat slikam na steklo: vaze, kozarce, steldenice zanimivih oblik, ld jih podarim svojim v uporabo in v spomin. Prijateljujem s knjigami. Lani so bile na vrsti zgodovinske, ki sem jih primerjala z resničnimi dogodki tistih, ld so bili izseljeni med leti 1941 in 1945. Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino? Ne pogosto. Manjka mi volje in poguma, posebno za eksotične, zelo oddaljene kraje. Rada letujem v zdraviliščih Tako je bilo - Marinka na stolu, sestra Edita, mama in oče in na našem morju. Občasno obiščem in si ogledam stara jedra slovenskih krajev, Id so vedno lepše urejena in cenjena. V lepem spominu imam Vaduz, glavno mesto kneževine Liechenstein, lepote Švice in otoka Kos v Sredozemlju. Prosimo, zaupajte nam, kje se »srečujete« s kulturo? Pravzaprav vsak dan, na vsakem koraku. V okolju, kjer živim, spremljam nastope otrok in odraslih. Zadnja leta sem bila povezana z glasbenim ateljejem Tartini, kjer se je izobraževala vnukinja Nina. Tam sem bila na številnih nastopih pevcev, orkestra, solistov... V Domu Svobode si ogledam komedije, ne zamudim prireditev učencev, kamor me povabijo. Najlepše in ganljivo je njihovo slovo, na prireditvi, ko zapuščajo osnovno šolo. Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete? Hiša brez cvetja se mi zdi prazna, zato vzgoji in negi rož namenjam čas od spomladi do jeseni. Pri nas, v hribu, se z balkonov in oken povešajo šopi pisanega cvetja. Lepo je, ker sosede med seboj menjamo izkušnje in si podarjamo cvetje. Ta dela nas povezujejo. Posebno takrat, ko po hudem nalivu, močnem vetru, rešujemo nastalo situacijo. Nimam odpora do posameznih opravil. Rada delam, a rabim tudi počitek in prosti čas, tega vedno več. Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje? V sedemdesetih letih sem se preselila v zgornje Trbovlje. Skupaj z družino sem se v tem okolju trdo ukoreninila. Dobro se počutim. Ne razmišljam o spremembi kraja in drugačnem načinu življenja. Samoten kraj ni zame. Raje sem z ljudmi, ld so mi blizu, v dobrem in slabem. Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite? V Trbovljah sem rojena. Tu bom ostala. Rudarski živelj je med seboj povezan. Pridnost, solidarnost, preživljanje številnejše družine je povezovalo naše starše. S sosedi smo živeli kot s sorodniki. Podobno čutimo nasledniki. Večina iz moje generacije je ostala zvesta kraju. Ustvarili smo si domove, družine in dočakali upokojitev. Razmere so se resnično spremenile in mlajši so odhajali na delo drugam. Ni bilo druge izbire. Prišli bodo zanje tudi boljši časi. Lahko bodo ostali doma v Zasavju in polno zaživeli. Upam, da kmalu! Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo? Žal, mnogih ni več. Prezgodaj so morali oditi. Za vsakim mi je bilo težko. Nekaj mi jih je ostalo. Srečanja z njimi so prijetna. Kjerkoli. Na ulici, v trgovini ali bifeju. Pokramljamo o vremenu, boleznih, ld nas tarejo, kritiziramo današnje razmere. Sproščeno spregovorimo o vragolijah, ki smo jih nekoč počenjali. Žal nam je za tistimi časi, ki so prehitro minili. Od štirih mladostnih prijateljic sva ostali z Zofijo. Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju. Ni sladu brez potu. V šolskem letu 1967/68 je v 3. a razredu učila 38 učencev Besedilo: Irena Vozelj Slike: arhiv Marinke Matko Glavno prizorišče malega nogometa v Zasavju je bil zadnji avgustovski konec tedna Šentlam-bert. Od petka 28. do nedelje 30. avgusta sta bila na sporedu 18. članski in 7. veteranski turnir, ki sta bila uvrščena tudi v sklop dogodkov v počastitev zagorskega občinskega praznika. Med 12 veteranskimi ekipami je bil najboljši Tito bar, ki je v finalu s 3:0 ugnal Sepro. V boju za tretje mesto je bil Pro-letarec/Planis z 2:1 uspešnejši od Lipovega lista iz Rimskih Toplic. Pokal za naj strelca si je priigral Zvone Razboršek (Tito bar), vratar istega moštva Matej Kos pa je bil razglašen za naj vratarja. V članski konkurenci 22 ekip je prvič doslej slavila domača ekipa. Šentlambert/Gamsi so bili po zanesljivi četrtfinalni zmagi s Praprečami po ogorčenem boju v polfinalu s 5:3 boljši in srečnejši od Colnišč. V finalu so naleteli na močno zasedbo Casinoja Rubin iz Savinjske doline in ga po pravi infarktni poslastici premagali s 5:3. Zaostajali so že s 3:1, a nato v zadnjih 10 minutah naredili preobrat ter poskrbeli, da je prehodni pokal ostal doma. Tretje mesto si je po streljanju 7-metrovk z 2:1 zagotovil hrastniški Pink panter. Naj strelec je bil igralec Šentlamberta/Gamsov Gregor Baš, Id je dosegel tudi zadnje tri gole v finalu, medtem ko je pokal za naj vratarja pripadel Zoranu Antunoviču (Pink panter). REZULTATI: Člani; polfinale - Šentlambert/Gamsi : Čolnišče 5:3, Casino Rubin : Pink panter 2:1; finale za 3. mesto - Pink panter : Čolnišče 2:1, finale za 1. mesto - Šentlambert/Gamsi : Casino Rubin 5:3. Vrstni red - 1. Šentlambert/Gamsi, 2. Casino Rubin, 3. Pink panter, 4. Čolnišče. Veterani; polfinale - Tito bar : Proletarec/Planis 2:0, Sepro : Lipov list 4:3 (2:2); finale za 3. mesto - Proletarec/Planis : Lipov list 2:1, finale za 1. mesto - Tito bar : Sepro 3:0. Vrstni red - 1. Tito bar , 2. Sepro, 3. Proletarec/Planis , 4. Lipov list. Besedilo in slika: Boštjan Grošelj Zadnjo soboto v avgu- Peter je z očetom odpotoval na svetovno prvenstvo v La stu, 29. VIII. 2009, ko Seu d.Urgell že v torek, 1. septembra, navijači pa dober so se slovenski kajakaši teden kasneje, v sredo, 9. septembra. Poleg hrastniških na divjih vodah pomerili navijačev je odpeljal v Španijo tudi avtobus iz tolminskega v Tacnu za naslov držav- konca. nega prvaka, je je ta na- V naslednjem Zasavcu bomo objavili reportažo o tem sve-slov - že petič po vrsti - tovnem prvenstvu in verjamemo, da tudi težko pričakova-osvojil Hrastničan Peter ni rezultat Petra Kauzerja ml., kar bi bila lepa nagrada za Kauzer ml., sledila sta vsa leta vztrajnega in trdega dela. mu Dejan Kralj in Jure Besedilo in slika: Fanči Moljk Meglič. Poo-Do-Kvai) Zagorje Klub borilnih veščin Pon-Do-Kwan Zagorje tudi letos omogoča vpis novih članov v svoje vrste. V klubu ponujajo treninge kickboxinga, samoobrambe, PDK aerobike in glasbenih form. Vpis poteka v mesecu septembru ob ponedeljkih od 18.00 do 19.00 ure in četrtkih od 17.00 do 18.00 ure v prostorih športnega doma Proletarec v Zagorju. Ugodnost za tiste, ki se ne morejo odločiti je brezplačni prvi trening. Vpisujejo tudi v malo šolo Pon-Do-I(wana otroke od 5. leta dalje. MaH Karate V trboveljskem karate klubu so tudi letos poskrbeli za plavanje na letnem bazenu, kjer so se navdušili za odbojko na mivki in poleg rednega kopanja izpeljali tudi prvenstvo dvojic v »balinčkanju«, izlet na Tabor, »Lov na izgubljeni zaklad«, dva turnirja dvojic in posameznikov v badmintonu, turnir v namiznem tenisu, tekmo med »mladimi in starimi« v malem nogometu in tekmovanje v odbojki. Trboveljski karateisti se bodo še dolgo prijetno spominjali šestega druženja v Puntiželi, kjer so ponovno preživeli »super« počitnice. Reprezentančni kandidati za nastop na Svetovnem kadetskem in mladinskem prvenstvu v novembru letos v Maroku so že v začetku julija začeli z resnimi in napornimi treningi. Julij so preživeli v Trbovljah in Puntiželi, avgusta pa so se udeležili treh enotedenskih reprezentančnih priprav, najprej v Murski Soboti, nato pa še v Kranjski Gori in na Pokljuki. V Gradu v Italiji je 29. in 30. avgusta potekal tradicionalni, že 24. mednarodni turnir »GRADO OPEN«. Tekme, ki zaključuje eno-tedenske priprave najboljše karate nacije na svetu - Italije, se je udeležilo skoraj 1000 tekmovalcev iz osmih evropskih držav. Tradicija in kvaliteta sta zaščitni znak tega turnirja v jesenskem delu tekmovalne sezone. Že več let se »Grada« udeležujejo tudi slovenski tekmovalci, ki močno konkurenco izkoriščajo za vpogled na trenutno pripravljenost. Slovenski reprezentančni kandidati so v Grado pripotovali s priprav na Pokljuki. Iz Pokljuke so v Grado so potovali trboveljski reprezentančni kandidati Tea LOPAN, Tim ŽLA1C, Aljaž VESENJAK, Žiga ROZINA in trener Miha KOVAČIČ, ld opravlja tudi funkcijo pomočnika reprezentančnega trenerja. Jernej SIMERL je iz Trbovelj pripeljal Timija UMEKA in Almina SALKIČA, ki se zaradi šolskih obveznosti nista udeležila reprezentančnih priprav na Pokljuki. Največ uspeha je imel prvi dan, v soboto, Timi UMEK, ki je izgubil šele v borbi za bronasto medaljo in se uvrstil na peto mesto. Ostali slovenski reprezentanti so v soboto osvojili šest odličij. V nedeljo sta v katah nastopila Žiga ROZINA in Almin SALKIČ, ki je imel svoj dan in v kadetski konkurenci zmagal kar prvih pet kol. Kljub temu, da je imel za nasprotnike odlične italijanske kataše, se ni prav nič ustrašil močne konkurence, saj je skoraj vse dvoboje rešil v svojo korist z maksimalnim rezultatom 5 : 0. V finalu je bil italijanski tekmovalec boljši in je zasluženo zmagal. Almin pa je bil s srebrno medaljo edini Slovenski reprezentant, ki mu je ta dan uspelo osvojiti odličje. Trboveljčani so te dni že začeli z rednimi treningi v vseh skupinah. Karate klub Trbovlje tudi letos vpisuje v začetni tečaj nove članice in člane od šestega leta dalje, vsako sredo in petek v mesecu septembru od 17.00 do 19.00 ure v Večnamenskem prostoru Osnovne šole Trbovlje na Mestnem trgu 6. Besedilo in sliki: Bogdan Simerl Rokomet Finančna suša posušila zelenilo, trboveljskega rokometa Finančne težave pestijo trboveljski rokometni klub Rudar že nekaj let. Tekmovalnim dosežkom niso bili kos ne po organizacijski in ne po finančni plati. Pred kratkim so s odpovedali igranju v prvi slovenski rokometni ligi MIK za moške. Rokometni klub Rudar Trbovlje ima eno najdaljših in tudi najbogatejših tradicij v Sloveniji. Bil je tudi prvi slovenski klub v prvi zvezni ligi nekdanje Jugoslavije - ponos Trboveljčanov. Od takrat je preteklo kar nekaj Trboveljščice in letos je postal, poleg drugih zasavskih paradnih konjev, žrtev gospodarske krize RK Rudar Trbovlje. V sporočilu ZROPS in RZS so zapisali: «Obveščamo vas, da je upravni odbor RK Rudar Trbovlje na seji 31. avgusta 2009 soglasno sprejel sklep, da izstopa iz tekmovanja v MIK 1. ligi za moške, kot tudi iz vseh drugih tekmovanj, povezanih s člansko vrsto kluba. O svoji odločitvi bo upravni odbor obvestil skupščino RIC Rudar Trbovlje na seji, ld bo 9. septembra 2009 ob 18.00 uri.« »Rez je dobrodošel, če se bo na novih temeljih začelo delati bolj resno in odgovorno,« razmišlja Jani Čop, trener in eden najbolj znanih rokometašev iz Rudarjeve šole, kjer bo začasno prevzel kadetsko in mladinsko ekipo, dokler ne dobi priložnosti za delo na višji ravni in zadosti svojim trenerskim ambicijam. Ugotavlja, da je bilo njegovo delo v klubu vse bolj rekreativno in napoveduje, da bo trajalo najmanj deset let, da se bo Rudar s člansko zasedbo vrnil v 1. ligo:«Hitreje bo šlo le, če bo prišel bogat 'stric' s polnim kovčkom denarja...« Čop se boji, da kriza ne bo pokopala le članskega dela ekipe, ampak bo zastalo tudi delo z mladimi. Naj so »knapi izobesili belo zastavo« (Delo) ali »črn rokometni scenarij v Trbovljah« (Dnevnik), v Zasavju je večina športnih klubov v težavah in vsak se rešuje, kakor ve in zna, 'stricev' pa ni od nikoder! MaH za avc © RAzmmo REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. 1 T a[l m - K o R l T A - N ~ ERE D !Ä \ p 0 R E č wr=' VJ |t|a m G |a : v A 8 3 9 \1 6 1 2 4, [i 4 6 1 9 5 2 7 3 8 5 2 7 4 8 3 6 9 1 2 8 3 5 7 6 4 1 9 9 7 5 2 1 4 3 8 6 1 4 6 3 T 8 5 2" 7 3 1 8 6 4 7 9 5 2 7 9 4 1 2 5 8 6 3 6 5 2 8 3 9 1 7 4 SUDOKU 2 3 1 7 9 7 1 8 4 8 6 2 9 2 1 8 2 6 1 8 3 7 3 6 9 KAKURO NURIKABE 10. september 2009 Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 19.09..2009 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 1 7/2009. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, lx bon za 12,52 EUR in lx za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 16/2009 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: 1. Rosanda Medvešek, Trg revolucije 16, 1420 Trbovlje - 20,86 € 2. Anica Poznič, Dolenja vas 47, 1410 Zagorje ob Savi - 12,52 € 3. Ana Kušar, Novi log 13, 1430 Hrastnik -8,35 € BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČIČARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO POSEBNA PONUDBA V PRODAJALNAH BRGLEZ JAKA IN MAJ V ZAGORJU PLAČAŠ 5 DOBIŠ ŠEST (Ponudba velja za izbrane artikle) Slaščica 5+1 =8,00 € Masleni rogljič 5+1 =3,25 € Žemlja 5+1 = 1,75 € POSEBNA PONUDBA TRAJA OD 10.09. DO 23.09 2009 TRGOVINA JAKA C.9. AVGUSTA 107, ZAGORJE TEL: 035660280 TRGOVINA MAJ C.ZMAGE 12 A, ZAGORJE mvemto © Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na slild v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in poldičite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka. 18. 09. 2009, po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZERIA ČEBELICA YRAÖEYIÖ molej Valvazorjeva 2. IZLAKE. Tel.: 05/56-74-1 $7 Kuhamo s Stašo Zvitek z mletim mesom in jajčevci Sestavine: I paket listnatega testa, 500 g mletega mesa (govedine in svinjine), 2 srednje velika jajčevca, I jajce, I čebula, strok česna, 250 ml paradižnikove mezge, 2 žlici olja, sol, poper, bazilika. Priprava: Na olju prepražimo na drobno nasekljano čebulo in česen. Nato dodamo mleto meso in dušimo tako dolgo, dokler meso ni skoraj kuhano. Nato dodamo na koščke narezana jajčevca. Vse skupaj dušimo tako dolgo, dokler se voda ne pokuha. Dodamo paradižnikovo mezgo, dobro premešamo, solimo in popramo. Pokuhamo in dodamo baziliko ter razžvrkljano jajce. Premešamo in ohladimo. Ohlajeno maso damo na razvaljano listnato testo, zavijemo in zvitek položimo na pooljen pekač. Nekajkrat ga prebodemo z vilicami in premažemo z razžvrkljanim jajcem. Zavitek pečemo na 200 stopinjah približno 20 minut. Dober tek! Staša Drage bralke, cenjeni bralci! Veselje in žalost se včasih menjata kot plima in oseka. Ne glede na to, kaj doživljamo, bi se morali zavedati, da gre za minljivi čustvi, ki izvirata iz nas. Če bi imeli širši pogled od majhnega in omejenega vsakdanjega dojemanja dobrega in slabega, bi videli, da ni razlogov za veselje ali žalost. Vrisk in jok prej ali slej utihneta, ekstaza in pobitost se umirita. Kaj ostane? Spomin in pesem. Toda ali ima obujanje spominov sploh smisel, če ne postajamo boljši ljudje, če še naprej upiramo pogled v tla, namesto da bi se zazrli kvišku, v svobodo, ki čaka, da jo zaživimo? Nihče nas v nič ne sili, a vsak dan je nov začetek. Se vedno velja: kot si boš postlal, tako boš ležal. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) POJDI Z ŽALOSTNI SANJE LASTOVKAMI SPOMINI Poljubljam te na ustnice Kjerkoli Sončevi žarki nežno, hrepeneče, že odložim kovčke, so blagi postali, božam po obrazu te oziram se za njimi, nič več ne žgejo, božajo le, in zrem v oči dehteče. ki lete nad mojo streho, v jate se zbirajo in spet grem. lastovke male, Počasi se približam ti meni spomini z roko po telesu, Nekje mora hiti topel, preplavijo srce. peresno lahek moj dotik udoben naslanjač, te ziblje kot pri plesu. kjer potipežljivo čakaš, Začudeno vnuček da hi mi v srce me opazuje, Zapite jaz imam oči, spustil sidro kodrasto glavo ko ljubiš moje prsi, in bi tam končno nasloni na me, ti pa opazuješ me, lahko pognala korenine. vem, ne razume, saj zvijam se kot trsi. zdi se mu čudno, Iščem, zakaj mi po licih Močno me zgrabiš za roke, kot da si mi kdaj napisal: polzijo solze. ko v pravi sva ekstazi, »Pojdi z lastovkami, božanski ta občutek je, čakal te bom v leseni hiši So lastovke odpravljale ki zdaj se vame plazi. v naravi, v tuje se kraje, sredi cvetja, ko meni je bitje V skrajnost ti poneseš me, sredi gob.« najdražje odšlo, kot eno zaživiva, vedno, ko čas ko nemo vame se zazreš Bom našla kdaj jesenski prihaja, in skupaj obleživa. to hišo, ali je to ...? se zdi mi, Pomislim kot da bi včeraj bilo. Vesna Malgaj in se zdrznem ...! Grob?! Od takrat minilo VEČNI SMEHLJAJ je mnogo poletij, Vesna Berk neštetokrat lastovke Poglej v zvezde. Še vedno vzele slovo, a one se vrnejo so tam, kjer so bile »Človek je ustvarjen za vsake pomladi, pred teboj, in bodo ostale, veselje in žalost; če se oh, le zakaj ko mine tvoja lupina. tega zavedamo, gremo pri ljudeh ni tako? Duh pa se večno smehlja. varno skozi svet.« (William Blake) Francka Šmid Dobji Znanec ______KOLUMNA ® Alebsij Poredni k: NE DAJ SE, LE KO! Zasavski rojak Aleš Gulič je bil izbran za direktorja Urada za verske skupnosti. Pri ne tako redldh Slovencih je to vzbudilo val nasprotovanja. »Kaj bo delal ateist na čelu službe, ld se ukvarja z versldmi skupnostmi?« »To je način, da se spet vrne nadzor nad vero, kot ga je poznal prejšnji sistem.« Skratka, v »rezervnem Kristusu«, kot ga je nekdo poimenoval na forumu RTV Slovenija zaradi zunanjega videza njegovega obraza, nekateri 'pobožnjakarji' vidijo živega hudiča. Jaz se postavljam na stran tistih, ld so se na Guličevo imenovanje odzvali kot na odlično izbiro. Ravno ateist je lahko v tem primeru najbolj nepristranska oseba. Urad za verske skupnosti bi moral namreč najbolj paziti na to, da se ne zapostavlja verskih skupnosti z maloštevilnim članstvom na račun prevladujočih religij. Že tako je vsakemu površnemu spremljevalcu dogajanja na verskem področju takoj jasno, da so najbolj zastopane religije privilegirane. Ne le zaradi večje moči, ld jim jo dajeta številčnejše članstvo in tesnejša vpetost v družbene tokove, ampak tudi zaradi odnosa večinskega prebivalstva do njih. Rimskokatoliška cerkev želi zaradi svojega zgodovinsko pogojenega, s tradicijo zakoličenega prevladovanja Slovence videti kot katoliški narod. To pojmovanje je očitno diskriminatorno. Ustavimo se ob njem - ne zaradi sovraštva do katoliške cerkve, temveč iz ljubezni do enakopravnosti. Dejstvo je, da katoliška cerkev na ozemlju, kjer živijo Slovenci oziroma kjer se nahaja Republika Slovenija, ni od vekomaj. Bogokletno bi bilo tudi trditi, da je najbolj prava vera. Tako se začne zapletanje v začarani krog, kdo bo koga. Fundamentalisti v pravoslavnih cerkvah menijo enako, islamski fundamentalisti prav tako ne popuščajo v zagovarjanju svoje vere kot edine prave. K sreči živijo tudi ljudje dobre volje in odprtega srca, navdahnjeni z Božjim Duhom, ki ne dovoli, da bi si ga lastile institucije. Nekoliko se še ustavimo ob Slovencih kot katoliškem narodu. Da, ob nastajanju slovenskega naroda s(m)o bili Slovenci po pripadnosti religiji v velikanski večini katoličani, lahko pa bi bili kaj drugega. Če bi v času vrenja reformacije na ozemlju, poseljenem s predniki današnjih Slovencev, vladal protestantski vladar, bi bili njihovi potomci protestantske vere. In nihče si ne bi zaradi tega belil las. Bi pač delovali skladno s protestantsko tradicijo in nas ne bi niti najmanj 'brigalo', da so bili predniki z reformacijo spreobrnjenih pradedov in prababic katoliki. Tradicija ima svojo moč, a kljub temu se vsaka tradicija nekoč začne in konča. S tem ne mislim reči, da bo katoliška vera izumrla, toda danes si noben pameten cerkveni dostojanstvenik ne more zatiskati oči pred očitnim raz-kristjanjevanjem slovenskega naroda. V ne zelo oddaljeni prihodnosti se utegne zgoditi, da bodo v Republiki Sloveniji katoliki postali manjšina. Ateizma je vse več in lahko bi rekli, da se začenja neka nova tradicija. To pa spet ne pomeni, da je ateizem slab, da je »hobotnica, ki žre težko priborjene dosežke dedov in babic, ld so v mnogo bolj zahtevnih okoliščinah ohranili svetlo luč vere«. Tradicija je torej ldjuč do razumevanja zastopanosti neke vere. Če bi šlo le za vero, bi katoliki pri nas že bili v manjšini. Ni treba imeti mikroskopskih leč, da bi to ugotovili, zadostuje že površen pogled rahlo slepega. Večina staršev, ki nese svoje potomce h krstu, tega ne dela zaradi vere, ampak je v ozadju tradicija. »Kar sem dobil, sem dal naprej,« je preprosta, vendar fenomenalno zgovorna izjava. Ni potrebno, da človek začuti bistvo vere, v kateri je vzgojen. Dovolj je - če vzamemo katoliško vero -, da ga nesejo h krstu, gre k prvemu obhajilu, birmi in se (če ni zagrizen 'koruznik') cerkveno poroči. To so dogodki, ld z redldmi izjemami sprožajo prijetne občutke. Logično, da jih velika večina ljudi privošči tudi svojim otrokom. In versko kolesje gre naprej. Urad za verske skupnosti je tukaj zato, da bi lahko vsak državljan, če se tako odloči - izbira je svobodna -, »dal naprej« svojo versko tradicijo, vsi, ki jih je vera »rešila«, jim omogočila, da so našli uteho, moč in luč za lažje in bolj ustvarjalno življenje, pa imeli zagotovljene pogoje za svobodno izražanje svojih versldh čustev. Pri tem se namreč ne sme delati razlik glede na versko pripadnost. Vsi so enakopravni, naj bodo katoliki, evangeličani, pravoslavni, muslimani, budisti ali pripadniki katere druge od 43 verskih skupnosti, trenutno registriranih v Republiki Sloveniji. Aleš Gulič, uspešno delo ti želim(o)! © mo/omsrtiA Kino Delavski dom Trbovlje Četrtek petek sobota nedelja ponedeljek torek sreda četrtek petek 10.9. ob 18.00 11.9. ob 18.00 12.9. ob 18.00 ob 20.00 13.9. ob 18.00 14.9. 15.9. 16.9. 17.9. ob 20.00 ob 18.00 ob 18.00 ob 20.00 ob 18.00 ob 20.00 18.9. ob 18.00 ob 20.45 sobota 19.9. ob 18.00 ob 20.00 nedelja 20.9. ob 18.00 ob 20.45 ponedeljek 21.9. ob 18.00 ob 20.00 torek 22.9. ob 18.00 sreda 23.9. ob 20.00 četrtek 24.9. ob 18.00 INJU, ZVER V SENCI- mistični triler VRAŽJE PUNCE IZ SV TRINIANA INJU, ZVER V SENCI VRAŽJE PUNCE IZ SV TRINIANA VRAŽJE PUNCE IZ SV TRINIANA INJU, ZVER V SENCI INJU, ZVER V SENCI BELE DLANI-športna drama BELE DLANI LJUBIMKI-romant.drama NESLAVNE BARABE-vojna akc. NESLAVNE BARABE BELE DLANI LJUBIMKI NESLAVNE BARABE NESLAVNE BARABE LJUBIMKI LJUBIMKI BELE DLANI NESLAVNE BARABE ZNOTRAJ-grozljivlca DRŽAVNI SOV RAŽ NI K-kriminalka Kino Delavski dom Zagorje Sobota 12.9. ob 20.00 HARRY POTTER IN PRINC MEŠANE KRVI Nedelja 13.9. ob 20.00 HARRY POTTER IN PRINC MEŠANE KRVI, Ponedeljek 14.9. ob 17.00 HARRY POTTER IN PRINC MEŠANE KRVI ob 20.00 TUJCI-grozljivka Torek 15.9. ob 20.00 Film teater: CRUZ 200- drama Petek 18.9. ob 20.0 BRÜNO-parodija Sobota 19.9. ob 20.00 SNUBITEV-rom.kom. Nedelja 20.9. ob 20.00 BRUNO Ponedeljek 21.9. ob 20.00 BRÜNO Torek 22.9. ob 20.00 Film teater: JESENSKI VRTOVI-kom.drama Kino Izlake Nedelja 13.9. ob 20.15 TUJCI-grozljivka Nedelja 20.9. ob 20.15 SNUBITEV-rom.kom. Kino Delavski dom Hrastnik Četrtek petek sobota nedelja sreda četrtek petek sobota nedelja sreda četrtek 10.9. 11.9. 12.9. 13.9. 16.9. 17.9. 18.9. 19.9. 20.9. 23.9. ob 20.00 ob 20.15 ob 18.00 ob 20.00 ob 18.00 ob 20.00 ob 20.00 ob 20.00 ob 20.00 ob 18.00 ob 20.00 ob 18.00 ob 20.00 ob 20.00 24.9. ob 18.00 PREKROKANA NOC-kom. SNUBITEV-rom.kom. PREKROKANA NOČ SNUBITEV SNUBITEV PREKROKANA NOČ BRÜNO-kom. BRÜNO BORBA-športna drama BRÜNO BORBA BRÜNO BORBA FIARRY POTTER IN PRINC MEŠANE KRVI HARRY POTTER IN PRINC MEŠANE KRVI Kino Dol pri Hrastniku petek 11.9. ob 18.00 SNUBITEV-rom.kom. petek 18.9. ob 18.00 BRÜNO-kom. ‘222' OLIMPIJSKI KOMIT1 SLOVENIJE Družinski pohod Zreče- Rogla- Resnik- Zreče Datum 10.9.2009 Organizator PD Zreče Dodatne informacije drago.cresnar@siol.net, www.planinskodmstvo-zrece.si, 041/725-033 Pohod po Kostelski grajski poti Datum 10.9.2009 Organizator Planinsko društvo Pošte in Telekoma Ljubljana Dodatne informacije 01/ 431 61 14, pd.telekom@siol.net, www.pdmstvo-ptlj.si, Stanko Jaki GSM: 041 696 925 Lepo Špičje (1851 m) - zelo zahtevna označena pot Datum 11.9.2009 Organizator PD Ljubljana Matica Dodatne informacije www.pd-ljmatica.si, info.pdljmatica@siol.net; Drago Metljak 041 750 785 oz. 01 515 01 15; drago.metljak@psm.si Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 11.9.2009 Organizator Zdravstveni dom Sevnica Dodatne informacije ga. Vladimira Tomšič, 07/ 8161 500 Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 11.9.2009 Organizator Zdravstveni dom Idrija Dodatne informacije ga. Špelca Prezelj, 05/ 3693 123 Olimpijski tek Domžale Datum 11.9.2009 Organizator ATLETSKI KLUB DOMŽALE Dodatne informacije Tomaž Jarc 040/795795,01/7226690, meritve.zavod-sport@siol.net. Pohod okrog Murske Sobote Datum 12.9.2009 Organizator Planinsko društvo Matica Murska Sobota Dodatne informacije 02-542-10-53, www.pdmaticams-dmstvo.si;www.pdmura.info; pdmura@gmail.com, g. Jože Ružič, mzicjoze@volja.net Zaključek poletne sezone na Ledinah Datum 12.9.2009 Organizator PD Kranj Dodatne informacije pd.kranj@siol. net, http://www.pdkranj.si, 041 636 007 Tradicionalni meddruštveni pohod po Žerdonarjevi poti Datum 12.9.2009 Organizator PD Ojstrica Dodatne informacije Ciril Černec, 031 654 627 Srečanje planincev Podravja na Boču Datum 12.9.2009 Organizator PD Poljčane Dodatne informacije Janko Kovačič, 051 211 801, Tone Purg, 031 331 042 Rigljica (2047 m) Datum 12.9.2009 Organizator PD Ljubljana Matica Dodatne informacije www.pd-ljmatica.si, 01 231 26 45, info.pdljmatica@siol.net; Bomt Naglič, 041710364, bomtn@email.si Od Sežane do Tomaja Datum 12.9.2009 Organizator PD Blagajana Dodatne informacije Barbara Rednak Robič 041/389-110 Pohod na Vrtačo čez Malo glavo (Karavanke) Datum 12.9.2009 Organizator PD Pošte in Telekoma Ljubljana Dodatne informacije 01/431 6114, www.pdmstvo-ptlj.si, pd.telekom@siol.net; g. Bomt Paškulin Srečanje planincev občine Šentjur Datum 12.9.2009 Organizator Planinsko društvo Slivnica pri Celju Dodatne informacije pdslivnicapricelju@gmail.com, g. Matej Planko, 040-161-352, matej.planko@alpos.si Pelc nad Klonicami Datum 12.9.2009 Organizator PD Ljubljana Matica Dodatne informacije www.pd-ljmatica.si, 01 231 26 45, info.pdljmatica@siol.net; Aleš Dolenc, 041827886, ales.dolenc@guest.ames.si Pohod na Žrd (Zahodni Julijci) Datum 12.9.2009 Organizator PLANINSKO DRUŠTVO ISKRA KRANJ Dodatne informacije http://www.planinskodmstvo-iskra-kranj.si, emil_sekne@volja.net Kolesarski vzpon Vipava - Nanos 2009 Datum 12.9.2009 Organizator Kolesarski klub izvir Vipava Dodatne informacije Branko Česen, 041 330 542; Lucjan Premm, 041 455 200; www.izvir-klub.si; izvir.vipava@email.si Kamniške alpe Datum 12.9.2009 Organizator PD Metlika Dodatne informacije Nemanič Peter, 041/993-819, Jenič Jože, 07/305-90-40, 040/150-249 Rinke - skozi Turski žleb Datum 12.9.2009 Organizator PD Grmada Celje Dodatne informacije www.pdqrmada orq Franc Šinko, 031/383-591 Toše, Polhograjska Grmada - izlet Datum 12.9.2009 Organizator PD Mislinja Dodatne informacije Peter, Franc, 031 392 578 Srebrnjak Datum 12.9.2009 Organizator PD Ljubljana Matica Dodatne informacije www.pd-ljmatica.si, 01 231 26 45, info.pdljmatica@siol.net; Peter Benedik, tel.: 031336787, andreja.peter@siol.net Izlet na Rjavino - 2 dni Datum 12.9.2009 Organizator Planinsko društvo Trbovlje Dodatne informacije Dom na Mrzlici, tel.: 03/ 564 15 35; načelnica MO PD Trbovlje ga. Cvetka Kozmus, tel.: 03/ 56 20 128, gsm: 040 864 664; vodnik g Štefan Sapač, tel.: 03/ 56 64 988, gsm: 040 622 574 Križevnik - Veliki vrh Datum 12.9.2009 Organizator PLANINSKO DRUŠTVO BREŽICE Dodatne informacije http:// www.sportna-zveza-brezice.si/pdbrezice, 074962979,051323335 Odprto ribiško tekmovanje v lovu rib s plovcem Datum 12.9.2009 Organizator RD Bistrica Domžale Dodatne informacije www-rd-bistrica-domzale.si Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 12.9.2009 Organizator Zdravstveni dom Medvode Dodatne informacije ga. Sonja Žura, 01/3619 900 Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 12.9.2009 Organizator Zdravstveni dom Ajdovščina Dodatne informacije ga. Tamara Kofol, 05/ 3693 123 S KOLESOM OKOLI URŠLJE GORE Datum 12.9.2009 Organizator Javni zavod za turizem in šport Slovenj Gradec Dodatne informacije 02 88 46 282 Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 12.9.2009 Organizator Zdravstveni dom Bohinj Dodatne informacije ga. Stanka Ravnik, tel.: 04/ 5727 121 „„ o -J------1___~ _______ i_ ■ _ i ŠTVO BRINJ POVIR Dodatne informacije http://www. drustvo-brinjpovir.si, Peter Samsa 031 376 767 8. SOBOČKI TEK + POHOD Datum 12.9.2009 Organizator ŠPORTNA ZVEZA MURSKA SOBOTA Dodatne informacije zas.ms@volja.net,info@sz-ms.si.si, Mirko Šeruga tel. 031 826 285,041 667 295 Bazovica - spominski pohod, nezahtevna označena pot Datum 13.9.2009 Organizator PD Ljubljana Matica Dodatne informacije www.pd-ljmatica.si, 01 231 26 45, info.pdljmatica@siol.net; Stol - Vajnež Datum 13.9.2009 Organizator PD Podpeč - Preserje Dodatne informacije Marko Goršič, 01 36 31 175 041 795 006 Pohod dveh slapov Datum 13.9.2009 Organizator PLANINSKO DRUŠTVO POLŽ VIŠNJA GORA Dodatne informacije Rok Kastelic, 041 751 238 Krn (2244 m) - zahtevna označena pot Datum 13.9.2009 Organizator PD Ljubljana Matica Dodatne informacije www. pd-ljmatica.si, tel.: 01 231 26 45, info.pdljmatica@siol.net; Maja Moškrič; 041 923 990; moskric.maja@gmail.com Sprehod po Krvavcu (Kamniško - Savinjske Alpe) - pohod Datum 13.9.2009 Organizator PD Pošte in Telekoma Ljubljana Dodatne informacije 01/431 61 14, www.pdrustvo-ptlj.si, pd.telekom@siol.net; g. Janko Mam, g. Boris Lazar Olševa (skupaj z OŠ Dravograd in OŠ Šentjanž) Datum 13.9.2009 Organizator PD Dravograd Dodatne informacije info@pddravograd.com, www.pddravograd.com, 031316392 35. Pohorski tek Datum 13.9.2009 Organizator SMUČARSKI KLUB POHORJE - HOČE Dodatne informacije Darko Vekjet 041 968 806, Oto Gradišnik 041 228 672, skpohorjehoce@email.si 24. Tek ob Krki Datum 13.9.2009 Organizator ŠPORTNO DRUŠTVO KRKA - KOSTANJEVICA NA KRKI Dodatne informacije 041/804-566 g. Polde Bučar Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 13.9.2009 Organizator ŠD Partizan in ZD Ravne na Koroškem Dodatne informacije ga. Pavla Naglič, 031 757 180 12. GORSKI TEK NA KOJCO Datum 13.9.2009 Organizator Vidaunk Dodatne informacije g. Mitja Troha, 041 404 811, mitja.troha@ydria-motors.si Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum 15.9.2009 Organizator ŠD Ljubljana Ježica Dodatne informacije g. Karel Lazar, tel.: 051 650 415 za avc mo/MGmiie mvmi oom ® Zaposlimo: - strojnika gradbene mehanizacije - voznika kamiona - mehanika Kontakt: Primož 041-625-913 mali oglasi »- ■■ ^ Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Zaposlimo: - natakarja - kuharja Kontakt: Maja 041-322-889 TAMBURAŠIG ORKESTER ŠMARTNO vabi vse ljubitelje ljudske pesmi na prireditev »ZAPOJ, ZAPLEŠI, ZAIGRAJ« Izmed vseh prispelih kupončkov bomo izžrebali srečnega dobitnika/co knjižnje nagrade. Vabljeni k sodelovanju! ime in priimek: točen naslov: podpis: Izžrebanci lahko nagrade dvignete na upravi Grafike Gracer v Celju. Id bo v soboto, 19. septembra 2009, ob 19.30 V ŠPORTNI DVORANI PUNGRT pri osnovni šoli Šmartno pri Litiji Gostje: ŽENSKA VOKALNA SKUPINA IN FOLKLORNA SKUPINA IZ TREBIŽATA, BiH. VSTOP PROST NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): r \ v J Tokratni dobitnik nagradne igre KNJIGE je: ANICA JERMAN Dobreljevo 15, 1413 Čemšenik Že vet kot 30 let... OBLIKOVANJE, TISK, DODELAVA IN ZALOŽNIŠTVO TISKOVIN lava 76,3000 Celje M.: 00 386 (0)3 5452 666, b,.: 00 386 (0)3 5473 166 bientet: www.grofifco-groter.si, e-maib info@grofiko-groter.si http://www.dd-trbovlje.si/ http://www.kulturnidom-zagorje.si/ Z ZASAVCEM V KINO! Vsako številko časopisa Zasavc imate možnost dobiti 2+2 brezplačni kinovstopnici za ogled kinopredstave po Vaši želji v Zagorju ali Trbovljah, st. 41 Seveda pa morate odgovoriti na tokratno nagradno vprašanje: Kdo je glavni igralec v filmu NESLAVNE BARABE? Pravilne odgovore z Vašimi podatki (ime, priimek, naslov) ter pripisom kateri kino boste obiskali (Zagorje ali Trbovlje) pošljite na: Grafika Gracer d.o.o. - ZASAVC, Lava 7b, 3000 Celje. Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali dva srečna dobitnika dveh brezplačnih bonov za kinovstopnici. Bona boste lahko zamenjali za poljubni kinovstopnici na blagajnah kinodvoran v Trbovljah oziroma v Zagorju. Uredništvo Tokratna srečna izžrebanca sta: Tilen Ritter (Zagorje) in Sabina Dolenc (Trbovlje) Sponzorja: Zavod za kulturo - Delavski dom Trbovlje in Kulturni center - Delavski dom Zagorje. ® w&wm Pero Brlcovič Zasavčanom dobro poznani Pero Iz Delavskega doma Zagorje je 22. avgusta zaključil pohod od rodnega Doboja do Zagorja, kjer si je ustvaril družino. Pero in Milena Brkovič v delavskem domu Zagorje Na pot, dolgo skoraj 450 lem, se je podal s tremi stalnimi spremljevalci in avtodomom. Tako so se Pero Brkovič, Marko Mazej, Slavko Kmetič in Peter Praznik ponoči in ob počitkih drenjali na slabih osmih kvadratnih metrih. K sreči so večinoma hodili in izmenoma vozili podporno vozilo. Na začetek poti, 11. avgusta2009, v Doboju, ga je pospremila množica domačinov, prijateljev iz Zagorja, občinski vrh iz Doboja s predsednikom občine Enesom Suljakovičem na čelu in zagorski župan Matjaž Svagan. Mnogi so ga spremljali in nekomu je ušlo: “Pa za pratenje ovoga trebaš kola....” Nič čudnega. Pero je hodec po nordijsko od lanske jeseni. Vendar ima zadeva korenine v letu 2005, ko je Pero Brkovič pojedel po šestnajst tablet, med drugim tudi proti holesterolu, za želodec, zaradi hude sladkorne... Menda za skoraj vse najbolj pogoste sodobne bolezni, pa še odvečne mase je bilo. Specialisti v Lju- bljani so mu takrat pošteno podkurili, ko so mu ob nespremenjenem načinu življenja prognozirali kake tri leta življenja. Pero, v mladosti sicer boksar, pravi, da se je takrat resno zamislil, vprašal zdravnika, kaj naj pravzaprav počne: “Hodite!” “Gospod doktor, saj na šihtu ves čas tekam po štengah, po dvanajst ur sem na nogah...” “Ne, po službi hodite, tako, za pol ure, uro, sicer vam pri the izvidih ne morem napovedati nič lepega.” In si Pero misli:”Imam družino, mlado ženo, če pofilam, bo pa kak drug k njej hodil. Ne to pa ne! Bom pač poizkusil.” Rečeno, storjeno. In je hodil. Ko je praznoval Abrahama, v Stekleni dvorani Delavskega doma, mu je njegov direktor, Rudi Medved izročil par pohodnih palic. “No in jaz Busanc, brihtn kot le kaj, bom pa hodil po nordijsko. Mal sem po internetu pogledal, mal po cajtngih, pa je blo.” Nov tistem pa se je po dolini že razvedelo, ljudje so ga videli kako hodi in ga nekega dne Janez Lipec ustavi ter povabi na tečaj v zagorsko knjižnjico. “Potem pa sem jaz študiral,” pravi Pero, “sam de si siv in 'maš dolge brke za Busanca, ne predstavl'a velik, sej to znam jaz vse tku k' ti.” Pa mu je potem Janez poklonil bon za tečaj. Pero, pravi, “malomarn lcukr s'm, s'm mislu da ga ne bom rabu.” Potem pa se je le odločil in šel na tečaj. Videl je, da vse tisto kar je pobral na spletu in po revijah ni dovolj. Važen je tečaj, še bolj pa praksa, pravi. Poslušal je, poizkusil po nordijsko in vztrajal. Shodil je. Na kontrolnih pregledih v Slovenj Gradcu so ga hvalili. Splošna zdravstvena slika se je izboljšala, sladkor mu je padel, je normalen, ni bilo več holesterola, ne težav s ščitnico. Jedel je manj, izgubljal težo. Res pa je, da si je uredil prehrano tako, da ima po šest malih obrokov dnevno. Teža mu tako že petnajst mesecev rahlo pada. Včasih je hujšal, potem pa še več pridobil. Vsega tega ne bi bilo brez značilne Pero tove trme, vzpodbude v družini in okolici. Pero vsem priporoča vztrajno hojo po nordijsko. Danes si življenja brez hoje s palicami ne more predstavljati. Vendarle pa pravi, da je ponosen na projekt. Ko je izustil, da bo šel, si sploh ni predstavljal, kako se bo izšlo. Najprej je hotel to izpeljati v ožjem krogu, potem pa se je izteklo tako, da so štirje hodili, številni so ga spremljali po delih poti, sedem evropskih držav pa po medijih. Velik medijski odziv je doživel v Doboju, čeravno ga je najmanj pričakoval. Tudi sicer je v vseh krajih, kjer je hodil vzbujal pozornost in simpatije. Ljudje so ekipo vabili na kosila, na pijačo, skratka, odprava se je izkazala za ambasadorja prijateljstva in dobre volje. Sprašujejo ga , ali je res prehodil vso pot in odgovarja, da tega ni počel zaradi javnosti, temveč zase in si dokaza, da to zmore. Krivci za pohod: Janez Lipec, Pero Brkovič, Slavko Kmetič in Peter Praznik V Doboju pred startom Sicer pa so tu še tri priče, dodajam sam. Pokazal je, kaj lahko človek iz sebe naredi. Pravi, da si bo še zastavljal cilje, tudi večje, vendar ne več tako medijsko podprte, raje bo šel z ožjimi družinskimi člani. Z meseci hoje si je pridobil obilo kondicije in zdaj jo skuša obdržati s tem, da dnevno prehodi 30 do 40 kilometrov. Na začetku dež... Zaupal nam je, da bosta verjetno v prihodnosti šla z ženo v Nemčijo, kjer ima Milena sorodstvo, kakih 850 kilometrov daleč. Pero pravi, da je pri tej odpravi ugotovil, da so pravzaprav imeli ogromno časa, saj so si lahko ogledovali zname- Med pohodom so jih ustavljali in se pogovarjali nitosti ob pot. Meni, da bi v drugačnih okoliščinah v Zagorje prispel dva ali tri dni preje. Zaradi spoznanj, ki jih je pridobil na tej poti, bo prihodnja potovanja lahko pripravil še bolj racionalno in sebi ter ženi na »kožo«. Spisal in uredil MM, slike Brkovičev arhiv Poročilo Petra Praznika, medicinca na pohodu: Vsi rodovi pred nami so hodili in se včasih tudi vozili. Čas, v katerm živimo je malo drugačen, tako kot je pot Pera Brkoviča nenevadna. Tudi Perovo zdravstveno stanje je bilo zaskbljujoče, ampak bilo... Bežno spremljam Petrovo vsakdanjo hojo in si mislim svoje. Prvi namig je bil pred kakim letom. Nakopal sem si na glavo avanturo in za povrh še v času dopustov. Nekako junija letos se je stvar premaknila, prvi sestanki, načrt poti, časovnice. Ekipa seje povečala na štiri, podpora turističnega društva in sokrajanov. Moja naloga: pripeljati nazaj domov celo in zdravo ekipo, za povrh še avtodom. Pripravil sem sanitetni material, tudi takega, za katerega sem upal, da ga ne bom potreboval. Večino sem dobil v Zdravstvenem domu Zagorje, Aljaž Groboljšek, vodja reševalcev mi je priskrbel defiblirator in kisikovo bombo, v lekarni sem dobil medikamente proti bolečinam in za vsak primer, mi žena da nekaj protibolečinskih in sprostitvenih krem ter napotke za masažo. Brkovičev osebni zdravnik me je opozoril na možne zaplete, ki jih lahko pričakujem. Prevzamem avtodom pri Avtohiši Kržišnik, naložim kolo in sanitetno opremo zloženo v dve potovalni torbi, ki se pritrdita na kolo. Start iz Zagorja z mano še Marko Mazej, sopohodnik in Slavko Kmetič, logistik in “Mädchen fürales." Doboj: Tik pred Startom zdravniški pregled pri dežurnem zdravniku in prvi dodatni napotki. Pero je povsem nared, Marko ima mejne vrednosti pritiska in krvnega sladkorja. Potrebna bo vsakdanja kontrola. Start in čez nekaj minut prve dežne kaplje, močan naliv... Po nekaj kilometrih slovo od družin, a ne od dežja. Oba pohodnika se preobujeta, oblečeta dodatno zaščitno obleko in odsevne jopiče. Vidlivost nikakršma, promet neverjetno gost. Prvi dan, pot opravljena, a prvi žulji. Nastali so zaradi velike količine vode v obuvalih, kot posledica prometa. Kamioni so iz kolesnic, v katerih je bila voda, večino te prelili na pohodnika. Voda je bila osvežujoča, a umazana in zatekala je v obuvalih. Takole je bilo skoraj sleherni dan: Dobro jutro, v kopalnici avtodoma ali v bližnjem lokalu. Sestanek ob jutranji kavi. Kontrola krvnega tlaka in sladkorja še na tešče. Slavko vse zabeleži. Gremo! Peter in Marko s palicami, midva s Slavkom z avtodomom. > Pospraviti avtodom, da je vsaj približno vse na svojem mestu. Sanitetna oprema je bila vedno pred prvim sedežem na tleh. Tako je bila vedno takoj dostopna. > Koliko je vode v rezervoarju za tuširanje? Prva črpalka, če jo ima. Sprazni rezervoar za odpadno vodo! > Hladna voda in mešanica za pohodnika. Kaj je še užitnega v hladilniku? > Pohodnika nista imela pri sebi vode, saj bi bila v nekaj minutah topla. Vsakih 2 do 2.5 km postanek z avtodomom. To je bil včasih podvig. Izogibališč ni, promet je gost za povrh, vsake toliko časa pripelje mimo kamikaza (vse je naše). Tudi v Sloveniji, da ne bo pomote. Večina voznikov ne ve kaj je cesta. Za veliko večino je poligon za samodokazovanje. > Slavko, je kaj za pojest? Svež kruh? > Prebrskam slike prejšnjega dne in napišem kratko poročilo Rudiju Medvedu. Še dobro, da je vse to mogoče preko mobilnika. > “A bomo kej jedi, Slavko?” “Ne me zdej, pišem dnevnik; kje so baterije za kamero?" Slavko vse to med vožnjo. > Spet postanek, kamera teče, voda teče. Marku namažem koleno, Pero spije še eno kavo, gremo... > Opoldanska pavza, nekaj pojemo, počitek pred večerno etapo. > Velikokrat delamo dnevno etapo nepretrgoma, takrat poiščemo prostor za počitek na kaki lepi lokaciji, po možnosti ob vodi in združimo kosilo z večerjo. > Po vsaki etpi tuširanje v kombiju!? 80 litrov hladne vode za štiri postavne? Ja prvi dan tako, nato tudi dvakrat na dan. Higijena na višku. Ha, ha, ha. > WC: če ne gre v kuruzi, v lokalu, na bencinski črpalki je v kombiju kemični K sreči, ali morda zaradi dobre priprave ni bilo nobenih posebnih zdravstvenih problemov, ki so običajni za take poti. Najmanj, kar bi lahko dobili, je kak črevesni infekt, prehlad, alergije, da kaj hujšega ne omenim. Vsega štirje žulji, po eden za vsako nogo: Pero in Marko. Terapija: higiena in odlični obliži v te namene. •:* Bolečine v Markovem levem kolenu, kot posledica okvare na palici in hoje po levem robu caste. Terapija: masaža s protibolečinsko kremo in po nekaj dneh magnetni trak pod kolenom. ❖ Vnetje kože med nogami. Terapija: večkratno tuširanje in posebno mazilo, ki je po navodilih proizvajalca namenjeno kravjim vimenom. Deluje, vprašajte maratonske kolesarje! Konec dober, vse dobro. Da se nebi sprli med potjo bi bila utopija. 8 m2 za štiri dedce v drugi poberteti je to čisto normalno. Pred potjo smo se poznali 5 minut, takoda smo si imeli kej za povedat in prepričat eden drugega. Priznati moram, da je vse ostalo samo pri besedah in še to na sobni jakosti. P.P v ptvn I® am 7mm Ukinimo umazano tfa>z^a>d!o» Bliža se Evropski teden mobilnosti, ki bo potekal že osmič, kot vedno od 16. do 22. septembra 2009. Širom Evrope v pobudi sodeluje več kot 220 milijonov ljudi, v Sloveniji pa je za letos prijavljenih dvajset občin. Občine vsako leto pripravijo pestro paleto aktivnosti, s katerimi opozorijo na problematiko, ld jo povzema vsako leto skrbno izbrana tema. Letos je to tema Dobra klima mojega mesta, ld se nanaša na kakovost zraka in klimatske spremembe, pa tudi na boljše vzdušje v mestih, ki niso okupirana s pločevino. Tudi tokrat se bo Evropsld teden mobilnosti zaključil z Dnevom brez avtomobila 22. septembra, ko bodo mestna središča zaprta za ves promet. Prosti tek tako ali drugače ustavljenih avtomobilov je popolnoma nepotreben vir onesnaženja zraka: s plini in delci ogroža zdravje meščanov, povzroča pa tudi ekonomsko škodo in podnebne spremembe. Puščanje prižganega avtomobila med čakanjem ali stanjem je pogost pojav ob naših cestah, na parldriščih, pred nakupnimi centri ter celo pred vrtci. Eni ga puščajo prižganega zaradi navade, drugi zaradi lenobe, tretji zaradi zmotnega prepričanja, da avtomobilu pogosto prižiganje in ugašanje škodi. A če je za mnoge prosti tek avtomobila nadležna razvada nespametnih voznikov, raziskave kažejo, da gre za zdravju, okolju in družbi izredno škodljiv vir popolnoma nepotrebnega onesnaženja. Vsakič, ko motor teče v prazno, se zmanjšujejo tudi možnosti za varno prihodnost naše in naslednjih generacij. Prosti tek namreč pomeni izpuste toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Prve dramatične posledice podnebnih sprememb je Slovenija že začela doživljati skozi udare ekstremnega vremena, suše in poplave. Ker je danes skrajni čas za spremembo naših navad in za omilitev podnebnih sprememb, se ukinitev prostega teka avtomobila ponuja kot optimalni prvi korak: navado je enostavno opustiti, nagrade pa so številne in navdihujoče. - Ugašanje avtomobila je vaš najbolj učinkovit ukrep proti podnebnim spremembam. - Prosti tek, ki traja dlje od 3 minut je v Republiki Sloveniji kazniv. - Zaradi novih tehnologij današnjim avtomobilom pogosto prižiganje in ugašanje ne škodi. - Prosti tek škodi vozniku: del izpuha vedno konča v kabini avtomobila, pogosto so koncentracije dušikovega dioksida notri celo večje kot zunaj. - Hrup zaradi prometa znižuje vrednost nepremičnine ob cesti in hkrati lahko povzroči dvig krvnega pritiska, številov utripov srca in raven stresnih hormonov. - Vsak prosti tek, daljši od 10 sekund porabi več goriva, kot ugašanje in prižiganje motorja. - Strošek obraba akumulatorja in uplinjača pri pogostem prižiganju je nekaj desetkrat nižji od stroška goriva porabljenega med prostim tekom. ZDRAVSTVENE POSLEDICE PROSTEGA TEKA Avtomobili v prostem teku povsem po nepotrebnem v zrak spuščajo dušikov dioksid, hlapne organske spojine, drobne delce in ogljikov monoksid - vse naštete povezujemo z resnimi zdravstvenimi težavami, med drugim z boleznimi dihal in srca, rakom, astmo, nižjimi inteligenčnimi kvocienti, zapleti v nosečnosti, itn. MaH ZELENA Apiurn graveolens L. Ljudsko ime: Opih Zelena je dvoletna dragocena zdravilna rastlina s svojevrstnim vonjem. Zraste od 40 do 80 cm visoko. Vsebuje alkaloid apiin, eterično olje in mnogo glukozidov, precej kalija, natrija, klora, vitamine A,B,C,E. Divje cvetoča rastlina ni zdravilna in jo imajo celo za stupeno! Užitni so tako gomolji, stebla in veliki, pernati listi. S kuhanjem se njen svojevrsten oster vonj spremeni in postane nežen in prijeten. Uporabna so tudi semena. (Uporabljamo jih zelo previdno, saj imajo zelo močan vonj in okus). Zdravilstvo: Zdravilnih snovi je največ v presnem, sveže iztisnjenem soku iz celotne rastline. (Listov uporabimo čim manj, saj bo tako sok manj grenak.) Sok uživamo sam ali zmiksan z drugimi sestavinami, do tri krat na dan, uro pred obrokom. S sokom zdravimo nagnjenosti k revmatizmu, protinu, debelosti. Zelo je cenjen pri kroničnem pljučnem katarju, pri napadih strahu, napenjanju, slabem želodcu. Sok zelene pospešuje mesečno perilo. (V nosečnosti soka zelene ne pijemo). Pri kroničnem vnetju ledvic se moramo tej poslastici odpovedati, oziroma se moramo predhodno posvetovati z zdravnikom. Zelena izboljšuje kri, pospešuje izločanje vode in ugodno vpliva na krvni obtok in je primeren dodatek k prehrani sladkornim bolnikom. Zaradi vseb- nosti ogljikovih hidratov je potrebna previdnost (posvet z zdravnikom). Najbolje je, če jo uživamo v juhah in omakah. Izboljša okus krompirju, kumaram, paradižniku, piščančjemu mesu, ribam, rižu, sojini omaki, tofu ju in zelju. Uživanje presne zelene je zelo učinkovita dieta pri kožnih boleznih. V ta namen nastrgamo in pomešamo enake količine korena zelene, jabolk ter dodamo po okusu še orehe in sladkor. Zanimivo: Rumenkasto olje, ki se pridobiva iz korena (6-8 kapljic, razredčenih z vodo 2 x na dan) krepi živce in povrne izgubljeno spolno moč. Pripravila: Ceda Vir: Zdravilne rastline in njih uporaba NAŠA gODOČNOV © Prenovljen liscmfei vrtec Na področju investicij v predšolski prostor so s sredstvi občinskega proračuna v poletnih mesecih 2009 uspešno zaključili prenovo vrtca v Kisovcu. Na objektu vrtca CICIBAN je bila zamenjana streha, prenovljena fasada, v celoti pa je bilo na kisovškem vrtcu zamenjano tudi stavbno pohištvo. V občinski upravi načrtujejo, da bomo že v prihodnjem letu pristopili k širitvi kisovškega vrtca. Z izgradnjo prizidka bo kisovški vrtec pridobil prostore za tri nove oddelke. Sicer pa se je v kisovški vrtec 1. septembra 2009 v dva jaslična in tri oddelke druge starostne skupine vstopilo 94 predšolskih otrok. V imenu župana in občinske uprave otrokom in zaposlenim seveda želijo prijetno delo in bivanje v prenovljenih prostorih. V lanskem letu sprejeta sprememba Zakona o vrtcih, ki določa, da ima vsak drugi in naslednji otrok vrtec brezplačen, izgradnja novih stanovanj v Kisovcu in občuten porast rojstev, ki ga v zadnjih dveh letih beležijo v zagorski občini, sta močno vplivala na povečano vldjučenost otrok v programe predšolske vzgoje. 1. septembra 2009 je bilo tako v programe predšolske vzgoje Vrtca Zagorje vključenih 507 otrok, kar predstavlja 57,18% vldjučenost vseh predšolskih otrok na območju zagorske občine. Programe predšolske vzgoje bo Vrtec Zagorje v vrtčevem letu 2009/2010 izvajal v 27 oddelkih. Od tega bo 10 oddelkov organiziranih za otroke 1 .starostnega obdobja, v 17 oddelkih pa se bosta vzgoja in varstvo izvajala za otroke 2.starostnega obdobja. V zadnjih dveh letih se je število vrtčevih oddelkov na območju zagorske občine povečalo za 4 oddelke. Glede na to, da obstoječe enote vrtca V Zagorju, Kisovcu in na Izlakah niso omogočale vpisa povečanega števila otrok, so v lanskem in letošnjem letu oddelke organizirali tudi na podružnični šoli v Kisovcu in podružnični šoli Mlinše. Z dislociranimi oddelki vrtca na podružničnih šolah, ld so jih za izvajanje predšolske vzgoje seveda tudi primerno opremili, so v Zagorju uspeli zagotoviti prostor za vse otroke, vpisane v vrtec v času uradnega vpisa, pa tudi kasneje, vse do konca meseca junija 2009. Sicer pa na občini predvidevajo, da se bo že v mesecu januarju 2010 število oddelkov Vrtca Zagorje povečalo še za en oddelek. Z oddelkom, ld bo organiziran na podružnični šoli Mlinše bodo v zagorski občini mesto v vrtcu zagotovili tudi otrokom, katerih starši potrebujejo varstvo v prvih mesecih prihodnjega leta. Foto: Vrtec Ciciban-Damii: K. r Naša bodočnost Mamica ................................... iz........................................ želim, da novico o veselem dogodku, o rojstvu mojega otroka, sina/hčerke....................... dne..................... objavite v rubriki NAŠA S0U0ČN0SJ v štirinajstdnevniku Zasavc. Podpis: ............................... k I Ob veselem dogodku se z Vami veseli ZASAVC s sodelavci! J NAŠA WWCN09 31.07.2009 S Tadeja Kutin, Polje 25, 1410 Zagorje ob Savi - sin Simon Mars 03.08.2009 Mensura ICadirič Durmiševič, Zagorje ob Savi -sin Amar 23. 08. 2009 Taja Lagonder, Vreskovo 43 Trbovlje - sin Matic Šutar Iskrene čestitke! 0 mitveNo/taepermtcA Razgibano poletje Letošnje poletje si bomo zapomnili po meteorološki razgibanosti. Poletno idilo z visokimi temperaturami so občasno zmotila temperaturna nihanja, zaradi katerih je prihajalo do obilnih padavin v obliki nalivov ali toče in močnih vetrov, ki so na posameznih področjih Slovenije povzročili, poleg običajnih nevšečnosti, veliko materialne škode. Poleg vremensko razgibanega poletja v letu 2009, pa smo beležili tudi za poletne mesece neobičajno aktivno politično dogajanje v našem življenjskem prostoru. Vlada se, poleg problemov, ld jih povzroča recesija, nenehno spopada še s konflikti bilateralnega značaja. Po sporih med Slovenijo in Hrvaško, ko je slovenska politika zaradi spornih dokumentov o meji sosedi ob naporih pri vstopu v EU prižgala rdečo luč, so bili medsebojni odnosi ohlajeni do ledišča, diplomatska retorika, še posebej po zaslugi diplomacije onkraj Kolpe, pa razgreta do tališča. Zapletom ni bilo videti konca. Po odhodu Iva Sanaderja s položaja predsednika hrvaške vlade, ki naj bi svoj stolček baje zapustil zaradi zdravstvenih težav, je Hrvaška dobila premierko Jadranko Kosor.V odnosih med sosedama je zavel nov, ugodnejši vetrič v obliki tihe diplomacije, ki javnosti daje občutek, da se klobčič obmejnih sporov kompromisno in v zadovoljstvo obeh strani razvija v pozitivni smeri. So se pa v zadnjih tednih zapletli odnosi med Avstrijo in Slovenijo. Avstrija Sloveniji oporeka pravico naslednice po avstrijski državni pogodbi, ld je bila resda sklenjena med rajnko Jugoslavijo in Avstrijo, njena vsebina pa se nanaša na pravice slovenske manjšine, živeče na avstrijskih tleh. Z Italijani se rojeva spor ob nameravani gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Civilna iniciativa je na naše Ministrstvo za okolje in prostor dostavila dokumentacijo, v kateri ni zaslediti navedb o škodljivih vplivih omenjenih terminalov izven italijanskih meja. Karel Erjavec je Italiji ob morebitnem neupoštevanju slovenskih pripomb napovedal tožbo pred sodiščem EU. Človek se, ob podobnem arogantnem in ignorantskem ravnanju sosednjih držav, še posebej tistih, ki so tako kot Slovenija članice skupnosti kot je EU, nehote vpraša, kakšne skrivne apetite še gojijo politične strukture v soseščini do sicer majhne a prikupne državice kot je Slovenija. V prvih dneh septembra smo izvedeli, da je vlada imenovala novega direktorja Urada za verske skupnosti. Novi direktor je Aleš Gulič, naše doline list. Ob imenovanju je Gulič v medijih poudaril, da bo deloval demokratično in korektno. Dokaj nekorektno izjavo pa je ob tem imenovanju za medije dala Mojca Kuclar Dolinar, ki je tudi kandidirala za omenjeno direktorsko pozicijo, pa ni bila izbrana. Izbrani kandidat po njenem mnenju ni primeren za direktorja Urada za verske skupnosti, ker bojda demokratičnost ni ravno Gubčeva vrlina. Morda je Dolinarjeva glede dela novega direktorja skeptična predvsem zato, ker je na novo imenovani direktor UVS-ja, v času svojega delovanja v DZ večkrat kritično spregovoril o RKC. Velja opomniti, da kritika še ne pomeni nekorektnosti in pomanjkanja občutka demokratičnosti. Vprašanje pa je, kako kdo kritiko razume in prenese. Poleg recesije, ld se po mnenju strokovnjakov počasi umirja, saj gospodarski in finančni tokovi puščice polagoma usmerjajo navzgor, nas čaka zanimiva in upajmo tudi plodna jesen. Mefisto -/ex Kdo sem in kaj se mi dogaja Naj sosedu crkne krava ali ta naša presveta zavist Uspešna družba bi morala biti sestavljena iz uspešnih posameznikov. V našem preljubem Zasavju, pa tudi drugod ni nič drugače, je uspeh prepovedan. Uspeh poraja zavist, a zavistni ljudje postanejo nasilni do tistih, ld jim je uspelo. Prepričani so, da uspešni tega uspeha ne zaslužijo. Prijateljstva propadajo, sorodniki se grdo gledajo. Zakaj? Zakaj se ljudje ne veselijo tujega uspeha? Tuji uspehi dražijo zavistneže kot rdeča cunja bika. Zavistna oseba se počuti neprijetno in ob uspehu drugega kar zeleni od zavisti. Kako to? Uspešni so pač izpostavljeni in štrlijo iz sivega povprečja in zavistneži se začnejo primerjati z njimi. Pravzaprav je srž zavisti v tem, da v uspehu drugega vidijo sebe kot slabe in neuspešne, nesposobne... kaj takega priznati sebi pa je (skoraj) nemogoče. Zavist ni čustvo do uspehov, ampak čustvo do uspešnih ljudi! Zavistneži so marsičesa sposobni: opravljanja, spletk, nasilja vseh vrst... Spletkarjenje in opravljanje sta najpogostejši obliki zavisti. Spletkarjenje je usmerjeno v uničenje uspešne osebe, moralni in družbeni diskvalifikaciji. Ko se uspešnemu uniči ugled, se končno znajde na mestu, ki ga po mišljenju zavistnežev tudi zasluži. Marsikoga od znotraj nažira in končno tudi požre njegova lastna zavist. Če ima sosed lepo in veliko hišo, dober novejši avto, bo zavistnež vložil vse sile v presežnike sosedovih dobrin. In ljudje propadajo, ker svojih dragih projektov ne morejo dokončati. Zavist ne spada med prijateljska čustva, saj je zelo negativno čustvo. Obstajajo ljudje, ki so hkrati prijatelji in sovražniki. Odnos z njimi je prijateljski vse do trenutka, dokler eden ne uspe. Takrat se prijateljsko obnašanje sprevrže v sovražnost in odnosi v družinah niso izjema. Kaj storiti proti zavistnosti? Pogovoriti se s seboj. Vprašanje ali so drugi resnično več vredni zaradi svojih uspehov, je na prvem mestu. Le zakaj se primerjati z drugimi? Namesto .trajbanje fovšije’ je bolj pametno uspešnega človeka spoznati, se učiti in znanje uporabiti. Zavist je lahko normalno ali patološko čustvo. V patologiji obstajata dve motnji zaradi zavisti: zavistneži in ljudje, ki živijo v strahu pred tujo zavistjo. Zavistneži zase smatrajo, da so žrtev velike življenjske krivice. Primerjajo se z drugimi, za katere mislijo, da so neupravičeno boljši od njih. Sebe doživljajo kot žrtve in se nikoli ne poskušajo vživeti v situacijo druge osebe in jo razumeti. Nočejo razumeti, da je pravi uspeh tisti, ki vodi k osebnemu zadovoljstvu in noben drug. Problem predstavljajo tudi ljudje, ld ne zavidajo, marveč živijo v strahu pred tujo zavistjo. Tako nastaja »skromnost«, ki je v resnici strah pred nasiljem drugih. Tu je pač treba sprejeti dejstvo, da ni nujno, da mora (in ne sme!) biti vsak človek všeč vsakomur. Ko sprejme sebe takšnega kakršen je in se ima rad z vsemi vrlinami in pomanjkljivostmi, takrat je vse v redu. Je z vami vse v redu? Staša Naslov bi se lahko glasil tudi: Za domovino, s praženim naprej! Tako navdušeni so namreč udi društva (člani) praženega krompirja, ki vodijo gibanje za popularizacijo praženega krompirja že od leta 2000. Takrat se je namreč skupina ljubiteljev te domače jedi odločila, da ustanovi društvo. Prvi večji dogodek društva je bil jeseni leta 2001, ko so v Mokronogu organizirali prvi svetovni festival praženega krompirja, ki se ga je udeležilo kar tristo ljudi. Uvedli so jedilnik, kjer je bil pražen krompir glavna jed, kot prilogo pa so imeli pečenega vola. Sledili so festivali v Celju, Tržiču, Kočevju, Vipolžah, v Metliki, v Črni na Koroškem in preteklo soboto, 4. septembra 2009, v Radečah. »Imeli smo veliko presežnikov,« pravijo organizatorji. »Udeležilo se ga je okoli 10.000 ljudi, ki so pojedli tri tone praženega krompirja. Pripravilo ga je petdeset pra-žilcev na sedemdeset načinov...« Svetovni dogodek v Radečah Poleg tega so dogodek obogatili s kulturnim, etnografskim in glasbenim programom, ki so ga izvajala radeška društva in društva iz drugih krajev. Čeprav so mnogi zamudili večino teh nastopov in tudi krompirja je po 16. uri že zmanjkovalo, se je valila od stojnice do stojnice reka ljudi. Le kaj jih je gnalo k navadnemu krompirju, ki bi ga lahko pripravili navsezadnje tudi sami doma? Še najbolj slikovito je to vprašanje pojasnila obiskovalka iz Zasavja: »Sprehod med stojnicami je potekal takole: Narediš dva koraka in padeš v objem znancev iz Šentjurja. Naslednji korak - pol sevniškega planinskega društva. Spet premik za en meter ali dva - prijateljica iz Ljubljane, za katero se ti niti ne sanja, da bo tam... Itd. Skratka, pol Slovenije je bilo v Radečah, vse polno znancev, veliko prijetnih srečanj in veliko Samo tnalo še, pa bo... Prekmurski Pozvačin Mirko iz Bukovcev: »Zraven je Pozvačin vabi na poroke še še čebula, zaseka in meso iz tun- v današnjih časih ke....« j smeha...!« No, pritegnila jih je še radovednost oziroma želja po novih receptih. Navedimo vsaj nekaj sestavin, s katerimi lahko popestrimo pražen krompir - z gobami, s slanino, s peteršiljem, s pekočo papriko, z zaseko, z mesom iz tunke ... in celo z medom. Privrženost tej aktivnosti je rodila tudi nekaj pesmi, med katerimi je postala Pražen krompir Dušana Velkavrha z glasbo Mojmira Sepeta, njihova himna. Prijetna je tudi pesem Zorana Predina o Jolandi, ki se konča takole: Dišal je tvoj zbogom ob zvokih sirene/dišala so pisma besede svilene/dišala je najina vojna in mir/a najbolj je dišal tvoj pražen krompir... Zasavski Gurman Zasavski Gurman je ponujal tudi svoj recept na listu Dodajmo, da je večina udeležencev prišla v ta slikoviti kraj ob Savi že v petek, da pripravijo pogoje za sobotno praženje. Prisrčno jih je sprejel tudi župan Matjaž Han. Priložnost so izkoristili še nadvse aktivni člani KTRC -Kulturno turističnega rekreacijskega centra Radeče, ki so popeljali obiskovalce po Savi s splavom. Slike in besedilo: Fanči Moljk mm se darilo prazniku svetega Martina * W i..a, o Martinu, moštu, g M* Andreja Frica 1 z a E 1IN<>V - • Kuharska knjiga o »Martinu, goski, moštu in vinu« v prvem delu opisuje pomen sv. Martina, običaj martinovanja pri nas in v svetu. V knjigi je opisan potek dela preko celega leta v vinogradu in pridelava sladkega mošta vse do takrat, ko se spremeni v vino. Besedilo je obogateno s poezijo pesnika Toneta Kuntnerja, s pregovori in reki, kratkimi zgodbami in šalami o Martinu ter nasveti za zdravljenje »mačka« po napornem praznovanju. Drugi del knjige je namenjen energetskim vrednostim in načinom priprave perutninskega mesa. V tretjem delu knjige pa so zbrani recepti za pripravo okusnih jedi (perutnine, gosi, race, kokoši, petelina, piščancev itd.), ki jih ob tej priliki pripravljamo širom po Sloveniji. So iz različnih virov: deloma so plod moje dolgoletne kuharske prakse, deloma pa sem jih zbral, dopolnil in popravil. Moj namen ni bil pisati o kulinarični umetnosti, temveč objaviti preproste domače recepte iz velike mize kulinarične zakladnice jedi slovenskih pokrajin. tBirhtuiiu gje t sibtei »lirami in jabolki Želim vam veliko užitkov pri pripravljanju opisanih jedi, veliko veselja ob praznovanju sv. Martina in zadovoljstva pri pokušanju jedi in mošta, ki se spremeni v vino. AKCIJSKA CENA ZA BRALCE ZASAVCA JE 23,00 € Z DDV. Avtor Andrej Fric drejFnc | E-mail: grafikagracer@siol.net Tel.: (03) 5452 666, Fax: (03) 5473 166 aa * > --x; Izšla je nova kuharska knjiga priznanega kuharja in viteza kulinarike Andreja Frica, >3 ST z naslovom f 356 strani barvnega tiska, trda vezava, format: 16 x 23 cm > Verjamemo, da bo tudi kuharska knjiga POSTRV IZ REKE NA MIZO postala uspešnica, saj boste v tej kuharski knjigi našli opis postrvi, ki se nahajajo v naših vodah odlične kuharske recepte za njihovo pripravo. Recepti so slikovito opisani in še tako nevešči kuhe si bodo lahko pripravili to odlično ribo. Postrv naš jedilnik obogati, vsebuje tudi številne minerale. Redno uživanje postrvi varuje srce in ožilje. S šter vilnimi zdravimi sestavinami prispeva k boljšemu počutju, zato naj se čim pogosteje znajde na naših mizah. Stari Grki so postrv imenovali troktes (požrešna). Ime se je obdržalo v večini evrop-' skih dežel, razen pri Germanih in Slovanih; tako najdemo pri Francozih ustreznico, trite, pri Italijanih trota, pri Špancih trucha, pri Angležih trout, in še bi lahko našte-' vali. Družina postrvi ni obsežna, saj zajema le pet rodov s štiriindvajsetimi vrstami. Za vse predstavnike te družine je značilna tolščenka ali tolsta plavut, ki leži med. hrbtno in repno plavutjo. Izmed predstavnikov te družine so v naših vodah navzoči rodovi Salmo, Hucho, Onchorhynchus in Salvelinus. v Naročila sprejemamo na: T: 03 5452 666, 041 617 878 grafikagracer@siol.net gracermiran@siol.net m.gracer@siol.net Cena knjige je samo 25,00 € V ceno je vključen ddv in stroški pošiljanja