Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Polletna naročnina . . . . L 1.250 34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel 3177 Letna naročnina . . L 2.500 PODUREDNIŠTVO : Letna inozemstvo . . ... L 3.500 [ 34100 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 i 'm Leto XX. - Štev. 1 Gorica - četrtek, 4. jan. 1968 - Trst Posamezna številka L 50 msihmsmiaajjVHnHiteto |skanje miru ob praznikih miru Dr. JOŽEF POGAČNIK Še vedno smo v letu vere. Cesto nam bodo pridigarji kazali na krščanska ju-Daka sv. Petra in Pavla, ki sta s svojo krvjo pričala, da je Kristus Bog, pot, resnica in življenje. Zato je njima veljalo Kristusovo slovesno zagotovilo: »Vsakega, , kdor mene pripozna pred ljudmi, bo tudi : Sin človekov pripoznal pred božjimi an-i Seli.« Kolik vzgled vere za nas! Oznanjeno nam je bilo, in to z božjo Pijavo, kdo je ustvaril svet, kdo nas je rešil teže greha in večne nesreče, kdo in kako nas z nevidnimi darovi krepi in povečuje. Po božjem naročilu smo bili Poučeni in zato vemo, čemu smo na svetu, kakšen je smisel našega življenja in kam moramo nekoč priti. Oznanjeno nam je bilo tudi, kako moramo živeti, da srečno Prispemo na cilj, to je k Očetu. Naš krščanski nazor, naš poklic je lep. Ker smo verni, vemo, da je vredno živeti da je lepo krščansko živeti. Kdo neki •Dora biti v srcu bolj miren in srečen kakor mi, ki po božji milosti verujemo? Seveda, svet tega, kar nosimo v svojem 8rcu, ne more z nobenimi instrumenti izslediti in zato tudi ne razumeti. Dar vere pa je za nas tudi naročilo: “Kakor otroci luči hodite« — sad luči je namreč v vsakršni dobroti in pravici in resnici. To so dolžnosti našega poklica lUdi v novem letu. Najprej se varujmo, da ne bomo delali hudega. Ne izrabljajmo stiske sočloveka v svoj dobiček. Pošteni hodim« doma, na trgu, v trgovini in kjer koli, ker Bogu ne moremo ničesar utajiti. Kdor dobiva za opravljeno delo polno Plačo, ne sme biti pri delu zanikrn, temveč vesten. Na vse svoje dolžnosti pa oblecimo v duhu koncila ljubezen, veliko ljubezen do nebeškega Očeta in veliko ljubezen do sočloveka. DR. MAKSIMILIJAN DRŽEČNIK Sin božji je prišel na svet v družini, da bi posvetil družino. Obnova sveta, tudi današnjega, mora priti preko krščanskih družin. Naše ljudstvo je svoje veselje 'n tolažbo nenehno zajemalo iz vere v božično skrivnost. To vero naj bi vsi ohranjali s čustvi hvaležnosti do Boga in do ‘istih, ki so nam to milost posredovali, hvaležnosti pridružimo še gorečo prošnjo, da bi vero leto za letom zlasti ob božičnih Praznikih podoživljali in jo ohranili tudi bodočim rodovom. DR. JANEZ JENKO Vsak božič nas spominja, da imamo ®oga med seboj. Čeprav nima od nas nobene osebne koristi, nas vendar neskončno ljubi. Vse, kar smo in imamo, prejemamo od njega. Največje njegovo darilo ^ njegov edinorojeni Sin Jezus Kristus 'n z njim njegovo kraljestvo. Naš odgovor na božjo ljubezen mora biti: tudi mi smo s Teboj, pri Tebi, za Tebe. Drugo, za kar se v novem letu trudimo, i® okrepitev družinske skupnosti. Družina pač osnovna celica človeške družbe. Cerkev postavlja vsem krščanskim družinam sveto nazareško družino za zgled. *Jej v čast je posvečen poseben praznik, krščanska družina je podoba in nekakšno nadaljevanje skrivnostne zveze med Kri* s,Usom in Cerkvijo. Zato pa sam Kristus nad krščanskim zakonom bedi, ljubezen n»oža in žene utrjuje ter jima pomaga Premagovati težave in ohranjati zvestobo. *al se starši ne zavedajo, koliko veliko kravic, pa tudi dolžnosti so prejeli prav v *vezi s potomstvom. Otroci so v krščanskem zakonu dragocen dar božji, naravni ad ljubezni in cilj, h kateremu zakonska *v®za teži. Oni prinašajo novo življenje, veselje in živahnost v družino ter še tcsne-^ Povezujejo starše med seboj. Fretja velika stvar je župnija. Je to Cerkev v malem, prava živa slika vesolj-ne katoliške Cerkve. Nevidna duhovna Slava vsake župnije je Kristus, vidna pa uPnik pod škofovim vodstvom. Odgovornosti za duhovno rast v župniji pa ne nosi samo župnik, ampak vsi verniki, vsak po meri darov in sposobnosti, ki jih je prejel od Boga. Srce župnijske skupnosti je nedeljska in praznična sv. maša. Zlepa ne bo vloženo dovolj truda in napora, da postane ta služba božja čim lepša, čim popolnejša. V dejavni ljubezni pri maši dosega župnijska skupnost svoj vrhunec. Kristusov namestnik vodi njihov zbor. V bogoslužju besede vsi molijo, pojejo in poslušajo Kristusa v berilu, evangeliju in pridigi. V evharističnem bogoslužju Kristus po mašnikovih rokah pred vsem občestvom obnavlja svojo golgotsko daritev. Tej nekrvavi daritvi pridruži vsak vernik svoj dar ter tudi on po mašnikovih rokah sebe, vse svoje in Kristusa daruje nebeškemu Očetu. Pri daritvenem obredu pa nebeški Oče vsem povabljencem postreže z najboljšo hrano in pijačo — s telesom in krvjo Kristusovo. Zato je čisto gotovo nedeljska maša višek župnijske skupnosti in neizčrpen studenec novih življenjskih moči v župniji. Samo po taki maši se bodo naše župnije obnovile po zgledu jeruzalemske občine, kjer so bili kristjani enega srca in duha, stanovitni v nauku apostolov in bratski skupnosti, v lomljenju kruha in molitvi (Prim. Apd 2, 42 in 4, 32). Letošnji božič v Betlehemu je nekoliko razočaral tiste, ki so pričakovali normalno ali še večjo udeležbo kot prejšnja leta pri polnočni sv. maši v betlehemski votlini. Izraelske oblasti so poskrbele, da ni prišlo do incidentov; kristjani, v glavnem Arabci, pa so se to pot raje držali doma kot pa da bi prisostvovali polnočnici, katero je opravil latinski patriarh iz Jeruzalema msgr. Gori. Tudi vreme je bilo vse prej kot ugodno: nebo svinčene barve in ledeni piš neprijaznega vetra. Arabski saboterji so za eno uro prekinili oddajo za radio in televizijo po kablu, ki veže Betlehem z Jeruzalemom. Poplave v sveti noči Beseda »mir« je bila v letošnjih božičnih praznikih osrednja misel, ki je dajala vsebino papeževim govorom in navdihovala njegove izjave ob srečanju s severnoameriškim predsednikom Johnsonom ter z diplomatskim zborom, ki je prisostvoval papeževi polnočni maši v Sikstinski kapeli. Sv. oče je začel svojo božično akcijo za mir s pozivom, naj bi bil letos dan novega leta svetovni dan miru. Štiriindvajset ur pred sv. večerom pa se je sestal s samim poglavarjem Združenih držav Severne Amerike in z njim polno uro razpravljal o bolečih točkah, ki zadevajo krhki mir na širnih področjih zemeljske oble. JOHNSONOVE IZJAVE Preden je severnoameriški predsednik zapustil Italijo, je bila časnikarjem in tiskovnim agencijam izročena sledeča izjava: »Ob priliki mojega srečanja s papežem smo razpravljali o življenjski važnosti napraviti nove korake za mir v Vietnamu in za ohranitev miru med vsemi narodi Kraji v Zahodna Nemčiji ure tesnobe, ker so začele velike reke prestopati bregove ter je grozila nevarnost poplav. Vzrok je bilo južno vreme, ki je nekaj dni pred božičem zajelo Zahodno Nemčijo ter povzročilo splošno talitev snega. Veletoka Ren in Mosell sta bila na tem, da se raz-lijeta; nemški in ameriški vojaki so z veliko naglico začeli utrjevati nasipe, da bi zadržali vodni pritisk, istočasno pa izpraz-njevati naselja ter njih prebivalstvo prestavljati na varne kraje. Marsikatera cesta in železnica je začasno prišla pod vodo. Oblasti so se posluževale helikopterjev, da so nadzirale položaj in spravljale ljudi na varno. Lepo vreme, ki je zamenjalo odjugo po dnevu sv. Štefana, pa je preprečilo hujše razdejanje in morebitne človeške žrtve. na svetu. Pogovarjali smo se tudi o žalostnem položaju naših ujetnikov, ki so v severnovietnamskih rokah in katerim se kratijo pravice, uzakonjene v mednarodnih pogodbah. Sedaj odhajam domov, da preživim božič v krogu svoje družine. Po vseh sicer kratkih srečanjih in pogovorih v Evropi se čutim ohrabrenega.« Komaj se je Johnson vrnil v svojo državo, je naslovil po radiu in televiziji poslanico na severnoameriški narod, v katerem je na kratko orisal 43.000 km poti, ki jo je v nekaj dneh naredil okrog zemlje. Potem ko je v Avstraliji prisostvoval mrliškemu opravilu za pokojnim avstralskim ministrskim predsednikom Holtom, kateri je bil izginil v morskih valovih ob priliki podvodnega plavanja, je obiskal severnoameriške vojake v Južnem Vietnamu, se za hip ustavil v Tajski in v Pakistanu, prispel 23. decembra na večer v Rim in bil naslednji dan spet v ZDA. Omenil je sv. očeta, tega velikega prijatelja miru, zaradi katerega je smatral za vredno preleteti deset-tisoče kilometrov, da »sprejme nasvete od tega dobrega moža««. Zatrdil je, da tudi Sev. Amerika željno išče konec vojne v Vietnamu in da je bilo do sedaj napravljenih žc* p Z', dosptins poskusov, d n do miru, čeprav žal do sedaj brez uspeha. Toda vsa ta razočaranja ne smejo biti ovira, da se ne bi našlo novih poti, ki bodo pripeljale do pogajanj. Vsa ta prizadevanja za mir so pa dobila surov udarec v obraz prav na božično vigilijo. Ameriški in japonski atomski strokovnjaki so ugotovili, da je bil v nedeljo 24. decembra okoli 4. ure po srednjeevropskem času izvršen na Kitajskem 7. jedrski poskus. Ameriška komisija za energijo trdi, da nova atomska bomba ni imela večje učinkovitosti kot ona prva, ki je padla 6. avgusta 1945 na Hiro-šimo. Dva dni po zadnji razstrelitvi je Maocetung spolnil 74 let življenja. Morda je bila ta bomba počastitev te obletnice, ali pa le člen v zvezi s pripravami na vodikovo bombo, ki jo baje kitajski strokovnjaki pripravljajo za letošnjo spomlad. Kar vzbuja pozornost, je dejstvo, da do sedaj kitajske oblasti eksplozije te bombe niso objavile. Atomske bombe v rokah revolucionarno zanesene Kitajske, to je tisto, kar pomeni največjo nevarnost za svetovni mir. Rdeča Kitajska je tudi tista sila v ozadju, ki torpedira vsak poizkus za sporazum v Vietnamu in izvaja pritisk na severnovietnamske kroge, da na pogajanja ne pristanejo. ODJEK NA JOHNSONOV OBISK V VATIKANU Vatikanski krogi so izrazili svoje zadovoljstvo nad Johnsonovim obiskom pri sv. očetu. Sv. oče je bil vesel Johnsonove pripravljenosti, da pomaga pri obnovitvi resničnega miru na svetu. Severnoameriškemu predsedniku je izrazil nekatere zahteve in predložil nekatere rešitve zlasti glede vojne v jugovzhodni Aziji. Tudi je papež poudaril nujno potrebo mednarodnega sodelovanja na vseh področjih, zlasti pa na področju podpore in pomoči deželam v razvoju. Papež je Johnsonu priporočil načelo medsebojne umirjenosti. Če bo to načelo sprejeto z obeh strani, bo stvar miru hitro napredovala. Tudi Johnson je bil mnenja, da je častna rešitev, ki naj napravi konec mračnemu in strahotnemu položaju v Vietnamu, še vedno možna. Trdno je odločen, ostati v tesnem stiku s sv. očetom, dokler ne bo mir zamenjal noža in granate na bojiščih. Če kdaj, je prav božični čas primeren, da se dela za ta vzvišeni cilj. KRŠČANSKI MIR Sv. oče Pavel VI. je v zadnjih nagovorih in v božični poslanici napravil iz besede »mir« osnovo vseh misli, ki jih je ob raznih prilikah razvijal. V božični poslanici je poudaril, da je politični, vojaški, družbeni in mednarodni mir mogoč le takrat, če so ljudje v posesti notranjega in osebnega miru. Ta mir prav manjka modernemu človeku, ki si ne zna urediti in obvladati svojih sposobnosti, pa se zato predaja fatalizmu in velikemu številu oblik namišljenega miru v srcu. Samo mir vesti lahko udej-stvi zunanji mir. Tedaj se bodo ljudje zavedli, da se lahko ljubijo in da se morajo ljubiti. Tudi v nagovoru, ki ga je imel papež Pavel VI. na zbrane množice na sam božični dan, ko je podelil svoj apostolski blagoslov »mestu in svetu«, je ponovil isto misel: »Moderni človek se krčevito trudi za blagostanje, pa se istočasno predaja nemiru, pesimizmu in obupu. Vse to prihaja od tega, ker je zgubil smisel za vrednote, ki dajejo utemeljitev njegovemu življenju. Ne zna več razgo-varjati se o vzvišenih resnicah najvišje resničnosti, zato pa ne najde več krščanskega veselja in prave sreče. Naj ve: prave sreče ni brez miru, miru v srcu in miru med ljudmi. Ta mir pa ima svoj vir v Kristusu. V njem je gotovost resnice, upanje, ki ne vara, polnost življenja; naj bi se zato današnji svet, ki ga muči toliko problemov, ta svet, v katerem se dela, trpi in hrepeni po miru, obrnil k Detetu v jaslicah in sprejel njegovo poslanico !« NA NOVEGA LETA DAN PRI SV. PETRU V RIMU Tudi v Rimu je na novega leta dan močno deževalo. Zato se je vsa pobožnost za dosego miru med narodi izvršila v baziliki sv. Petra v Vatikanu. Sv. oče Pavel VI. je prosil Gospoda miru za mir v 11 jezikih, med njimi v vietnamskem ter kitajskem in ruskem. Sv. oče je velik del svojega govora posvetil Vietnamu in izrazil upanje, da je mirna rešitev še vedno možna, čeprav je pot do miru zelo zapletena in zahteva postopno reševanje. Resnični mir vključuje red, svobodo, jamstvo za delo, zdravo in splošno blagostanje. Tak mir je pa nemogoče doseči, če ni prej v dušah notranjega miru, kjer tako pogosto gnezdijo samoljubje, napuh in težnja po nadvladi. Morda se zdijo marsikomu papeževi napori za ohranitev miru na svetu prazni in brezuspešni; res bi bilo tako, če bi se opirali le na človeške sile. Toda imamo molitev, s katero lahko dosežemo pomoč usmiljenega in dobrotnega Boga ,očeta vseh ljudi. Škofovsko posvečenje v Ljubljani Pomožni škof dr. Stanko Lenič bo prejel škofovsko posvečenje v ljubljanski stolnici v nedeljo, 14. januarja ob 16. uri. Posvetil ga bo delegat Sv. stolice v Beogradu msgr. Cagna, soposvečevalca bosta pa ljubljanski nadškof in mariborski škof. Prav na sveti večer so preživeli mnogi Letošnji božič v Betlehemu Pogumno v novo leto! Posredovalec Združenih ..MLADIKA" št. Primorski Slovenci pozdravljamo prihod novega leta 1968 z velikim zaupanjem v naše lastne sile. Kakor na Koroškem, se tudi pri nas na Tržaškem, Goriškem in predvsem v Beneški Sloveniji sovražniki Slovencev na vso moč trudijo, da bi nas na ta ali oni način postopoma odstranili z naše lastne zemlje. Pa jim povemo prav odkrito: čeprav smo majhen narod, nočemo biti nikomur hlapci, zlasti pa se nočemo udinjati tujim učenostim in ideologijam. Če nas je Stvarnik postavil v tok zgodovine, se ne smemo iz njega umakniti, čeprav se moramo boriti za svoj obstoj. Nikogar ne ogrožamo, pa bi nas sosedi v zamejstvu le radi uničili. Pa jim ne bomo dali tega veselja. Hočemo obstati na tem koščku zemlje, prepojene s krvjo in z znojem naših prednikov. Resnično demokratsko usmerjeni Sloven- ci v zamejstvu slavimo letos tudi polnih dvajset let našega samostojnega organiziranega dela in upora slehernemu totalitarizmu in lažni fratelanci. Lahko smo ponosni na svoje sicer zaradi razmer skromno, a vendar zgodovinsko pomembno delo. že danes smo lahko gotovi, da se nam sodbe zgodovine ni treba bati. Ohranili smo si ali na novo ustvarili celo vrsto verskih, prosvetnih, kulturnih in prosvetnih organizacij. Ni ga večjega središča, kjer ne bi imeli dvorane ali doma ali klubskih prostorov, kjer se zbiramo in sledeč glasu svoje vesti, svobodno in zavestno prispevamo k naši narodni rasti. Tudi v novem letu bomo delali na to, da še bolj strnemo svoje demokratične vrste, se vržemo na delo za uveljavitev vseh naših pravic in si podamo roke združeni okrog košate lipe — našega slovenskega simbola. Ma—ud narodov na Srednjem Vzhodu llllllllllllllllllinillllllilllllllllllllllllllllilllillllllllHillllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllll IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUD -j- Dr. Franc Jaklič Na praznik Marijinega Brezmadežnega spočetja je v Milwaukeeju v ZDA umrl dr. Franc Jaklič, nekdanji profesor ljubljanske klasične gimnazije. Pred nekaj meseci je dopolnil 75 let. Pokojni dr. Jaklič je napisal veliko vzgojnih člankov in po T. Tothu priredil vzgojno knjigo »Svetla pot« za mladostnike. Za »Življenje svetnikov« pri Mohorjevi je napisal nad polovico člankov. Skupaj s prof. dr. Vrečarjem je sestavil Li-turgiko za slov. srednje šole. Sestavil je tudi globoke »Ure češčenja«, ki so molitve pred sv. Rešnjim Telesom. Predvsem pa je dr. Jaklič postal znan s svojima knjigama o slovenskem misijonarju Ignaciju Knobleharju in o škofu Frideriku Baragi. Knobleharjeva knjiga je izšla v dveh izdajah, Baragova pa v treh. Raziskovanju življenja in dela teh dveh slovenskih misijonarjev je pokojnik posvetil ves svoj čas in moči. Zlasti mu je bil pri srcu škof Baraga, ustanovitelj mar-quettske škofije v Gornjem Michiganu in veliki ljubljenec Očipve Indijancev, katerim je sestavil slovnico in slovar s 30.000 izrazi. Zato Baraga po pravici velja za ameriškega pionirja. Bil je torej v čast Cerkvi, slovenskemu narodu in veliki Ameriki. In najboljši Baragov poznavalec je bil pokojni prof. dr. Franc Jaklič. Dr. Jaklič je bil doma pri Sv. Gregoriju na Dolenjskem. V mašnika je bil posvečen v Ljubljani leta 1915, doktor bogoslovja je postal v Innsbrucku leta 1921, kjer se je srečaval s pokojnim dr. M. Bruma-tom. Nato je bil deset let vzgojni prefekt in profesor v škofovem zavodu v St. Vidu nad Ljubljano, zatem pa deset let profesor ljubljanske klasične gimnazije do maja 1945, ko se je pred komunističnim režimom umaknil na Koroško in vzhodno Tirolsko. Na povabilo dr. A. Cuka je dr. Jaklič leta 1946 prišel v Gorico in bil tu dve leti profesor verouka na slovenskih srednjih šolah. Leta 1948 je Jaklič odšel v Argentino, kjer je po raznih začetnih težavah in razočaranjih končno postal kurat v veliki bolnišnici. Ko si je življenje malo uredil, je nadaljeval svoje delo o Knobleharju in Baragu. Oba življenjepisa sta ponovno izšla v Buenos Airesu. Vedno bolj pa je dr. Jakliča prevzemala želja, da bi Baragu posvetil vse svoje moči. Ta želja in vabilo Baragove zveze iz Marquetta sta ga leta 1956 privedli v Gornji Michigan. Po navodilih marquett-skega škofa Noa je dr. Jaklič raziskoval Baragove svetniške kreposti. Zbral in uredil je veliko gradiva za potrditev teh kreposti, žal pa dela ni dokončal. Bil pa je za to delo dr. Jaklič usposobljen kot redko kdo drugi. Pod vidikom kreposti je skrbno pregledal vse Baragovo slovensko, nemško, francosko, latinsko in angleško dopisovanje, spise in poročila. Le pri Baragovih indijanskih spisih je bil dr. Jaklič navezan na druge raziskovalce. Po štirih letih bivanja ob Zgornjem jezeru (Lake Superior), ki je skoro kot morje, je dr. Jakliču zdravje povsem odpovedalo. K temu je svoje pripomogla tudi silna osamelost, ki jo je Jaklič močno občutil. Prišel je iskat zdravja v Milwau-kee (1960) in ostal tam do svoje smrti. Doživel je silno grenko razočaranje: dobil je sporočilo od rnarquettske, to je Baragove škofije, da ona ni plačnik za njegovo zdravljenje. Zato se je njegovi bolezni pridružilo silno duševno trpljenje in popolna negotovost. Zdi se pa, da je v tistem res obupnem položaju posredoval zanj pri Bo- gu sam škof Baraga: velike stroške Jakličevega zdravljenja je prevzela mihvauška nadškofija, dasi Jaklič ni bil tu niti povabljeni gost, kot je bij v Baragovi mar-quettski škofiji. Vsa ta leta v Ameriki je dr. Jakliča zdelavalo močno domotožje, obenem pa je zelo pogrešal družbo slovenskih izobražencev. Sedaj ga je Bog rešil telesnega in duševnega trpljenja. Upajmo pa, da je usmiljeni Oče bogato poplačal dr. Jakliču njegovo dolgotrajno in požrtvovalno vzgojno delovanje; zlasti pa ga je obilno nagradil za njegovo raziskovanje dela in življenja velikih dveh slovenskih misijonarjev: učenega Knobleharja in slovenskega preporoditelja ter ameriškega pionirja škofa Friderika Barage. J. GRUM, ZDA Visoko odlikovanje našega rojaka Sv. oče Pavel VI. je s posebnim pismom (breve) dne 23. novembra 1967 imenoval msgr. Slavka Bavdaža za hišnega prelata Njegove Svetosti. Gospod prelat msgr. Bavdaž je že veliko let uslužben pri koncilski kongregaciji, v oddelku za disciplino duhovnikov in vernikov. Visoki položaj pri enem izmed najbolj važnih oblastnih organov Sv. sedeža mu omogoča, da veliko stori za Cerkev med slovenskimi verniki v domovini in zamejstvu. Izražamo mu tople čestitke ob visokem imenovanju in mu voščimo lepih uspehov pri tako važni in odgovorni službi. Sv. Višarje so izgubile svojega očaka Ko smo romali na Sv. Višarje, je naš prvi obisk veljal višarski Mariji v svetišču, drugi pa g. Kersteinu v prvi gostilnici nasproti cerkve. Kar težko nam je pri srcu, če pomislimo, da ga sedaj ne bomo več našli. Sv. Višarje so izgubile svojega očaka. V potek, 22. decembra so ga položili k večnemu počitku na žabniškem pokopališču pod Sv. Višarjami. Kersteinov oče je dočakal visoko starost 86 let. Od teh je skoro 40 poletij preživel na Sv. Višarjah. Prvič je prišel na goro leta 1927, leto dni po posvetitvi svetišča, porušenega v prvi svetovni vojni. Sezidal si je malo kočo in tu ob Mariji preživljal svoje poletne mesece, stregel romarjem, se z njimi pogovarjal, tako da smo se vsi čutili pri njem kot doma. Zadnje čase ga na Višarjah nismo več našli. Opešal je in si ni več upal na goro. Zvesto mu je stregla hči Mojca vse do smrti. Sedaj se je njegov duh umiril in pri nebeški Materi Mariji je našel svoj končni dom. Ohranili ga bomo v hvaležnem in lepem spominu. Preostalim hčerkam in sorodnikom naše sožalje. Ob petkih namesto zdržka pomoč potrebnim V Nemčiji so vpeljali novo stalno akcijo za pomoč potrebnim deželam. Za to akcijo so se zedinili katoličani in protestantje. Imenovala se bo »Petek bratske pomoči«. To pomeni, da bodo vsak petek žrtvovali nekaj za pomoč potrebnim namesto posta ali zdržka mesnih jedi. Tako bo dobil post nov sodoben izraz in obliko. Zanimivo je vedeti, da je tudi glavno vodstvo mednarodne ustanove Charitas, ki je zborovalo v Rimu, razpravljalo o načinu, kako bi petkov post ali zdržek od mesnih jedi spremenili v pomoč potrebnim. Sedaj šestdesetletnemu švedskemu diplomatu dr. Gunnarju Jarringu je glavni tajnik OZN, U Tant naložil hudo kočljivo in težko nalogo, naj bi kot posebni pooblaščenec svetovne organizacije našel primerno pot do miru v sporu na Bližnjem Vzhodu med Izraeloi in Arabci. Britanska resolucija, katero so sprejeli v Varnostnem svetu naroča sledeče: »Na vsak način je treba najti stike z deželami na teh ozemljih, na podlagi katerih bi potem našli mirnim potom za obe strani sprejemljivo rešitev.« Tovrstna naloga za dr. Gunnarja J ar ringa ni nova, saj je že pred desetimi leti posredoval med Indijo in Pakistanom, ko ga je Organizacija združenih narodov poslala tja, da bi izgladil spor med obema državama zaradi kašmirskega problema. Čeravno tedaj ni čisto uspel, tj., da ni dosegel končnega mirovnega sporazuma, je našlo njegovo dobro pretehtano in sestavljeno poročilo o tem vprašanju vobče priznanje. Jarring je kot tipični diplomat »stare šole«, ki obvlada poleg svojega materinskega jezika — švedščine, še angleški, francoski, nemški, ruski, turški in perzijski jezik, zastopal svojo deželo že v drugi svetovni vojni, in sicer je bil v Turčiji, Perziji in Iraku. Kasneje je šel v Etiopijo, Indijo in na Cey-lon, pozneje ga najdemo ponovno v Perziji, v Iraku in Pakistanu. Leta 1952 se je vrnil v švedsko glavno mesto Stockholm, kjer mu je država izročila v vodstvo politični oddelek švedskega zunanjega ministrstva. Leta 1956 je bil dr. Gun n ar Jarring imenovan za švedskega veleposlanika pri OZN, kjer se je sprijateljil z U Tantom, tedanjim veleposlanikom Burme v svetovni organizaciji. Iz Združenih narodov v New Yorku se je Jarring preselil v Washington kot veleposlanik švedske v ZDA. V začetku leta 1964 pa mu je njegova država izročila voldstvo švedskega veleposlaništva v Moskvi. Kot posredovalec Organizacije združenih narodov se je sedaj naselil na otoku Cipru, odkoder pridno obiskuje vsa prizadeta področja in išče stične točke za morebitni bodoči sporazum. Tudi med božičnimi prazniki je bil zelo delaven in je obiskal področje, ki ga držijo zasedenega izraelske čete. avan Mr jeva kvišku s i ttozaili Državno tajništvo za zunanje zadeve v Beogradu je zaposlovalo 1. septembra lani 1648 oseb, od teh 807 takih, za katere se zahteva višja strokovna usposobljenost. Od teh 807 uslužbencev jih izhaja 287 iz Srbije, 216 iz Hrvatske, 114 iz Bosne in Hercegovine, 96 iz Cme gore, 49 iz Slovenije in 47 iz Makedonije. Zanimiva je primerjava s Črno goro: čeiprav ima manj preibivalstva kot Slovenija, pa ima dvakrat toliko zaposlenih v diplomaciji. Od 66 jugoslovanskih veleposlanikov v tujini jih je 15 iz Srbije, 21 iz Hrvatske, 9 iz Bosne in Hercegovine, 8 iz Slovenije, 7 iz Makedonije in 6 iz Črne gore. Odpravnikov poslov je pet in so vsi Hrvatje, generalnih konzulov pa 23. Pet jih je iz Srbije, sedem iz Hrvatske, štirje iz Slovenije, trije iz Crne gore, po dva iz Bih (Bosna in Hercegovina) in Makedonije. Slovenski veleposlaniki so v Vzhodni Nemčiji (Bojan Polak), v Pakistanu (Vlado Šestan), v Iranu (dr. Žiga Vodušek), v Mongoliji (Stane Kolman), v Maroku Milan Venišnik, za države Gano, Togo, Dahomej in Liberijo inž. Ivo Klemenčič, v Senegalu Iztok Žagar. Slovenci so generalni konzuli v Trstu, Celovcu, v Chicagu in Pittsburgu (ZDA). Slovenec je tudi vodja jugoslovanske delegacije pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku (dr. Anton Vratuša). Doma je iz Prekmurja in je bil dolga leta Kardeljev tajnik. Za božične praznike je izšla zadnja, d< seta številka XI. letnika revije »Mladik: Na prvem mestu ima božično voščilo šk» fovega vikarja msgr, Lojzeta Škerla. Sli črtica »Krzneni plašč« ter popotni dr. Ksenije Levak iz Nizozemske. Radj Bednarik poljudno kramlja o stairih §raUvet dovih na Goriškem, Srečko Simoneta razpravlja o srčnem infarktu, ki postaj— v sodobni družbi vedno pogostnejši. VprJj šanja vzgoje šestletnega otroka se M članek »Začetnikove težave«. Danilo Bufon v rubriki »Pisma nam livarn« ožigosa »začasnost« Odbora za upraj vo Kulturnega doma v Trstu, Drago Sto’ ka pa v »Drobnih zapiskih« obsodi ozka' tistih, ki se bojijo na cestne table, kje: je označen urnik sv. maš, dodati sloven ščino poleg italijanščine, prav tako P zabeleži nenačelnost vodstva koprske Lui< (prav: pristanišča!), ki je na odprtje nove proge povabilo slovanskega javnega političnega in kulturnega delavca iz Trsta v — italijanščini. Dr. Franc Šegula seznani bralce o te®' kako stoji zadeva s Slomškovo beatifikacijo, msgr. Lojze Škerl govori o Slovenik* v Rimu, Drago Štoka se spominja pok duhovnika Jožeta Vidmarja, Josip Kravd pa jaslic v koronejskih zaporih v letu 1940. Omenjena sta dva velika pevska na stopa »Ceeilijanka« v Gorici ter revija tf žaških cerkvenih pevskih zborov v Trstu kakor je tudi govora o 10. jubilejnih sl» venskih športnih igrah. M. š. ocenjuje knji' go dr. Vladimirja Truhlarja Pokoncilski katoliški etos, prof. Martin Jevnikar prikaže tržaškega pisatelja Borisa Pahorja »ZALIV« 8.-9. številka Tik pred božičem je izšla dvojna številka revije Zaliv, v kateri sodelujejo Pav' le Merku, Edvard Kocbek, Marko KravoSi Zarja Matičetov, Frangois Fontan, Gustaivo Buratti, Boris Pahor, Pavel štrajn, Rade slava Premrl, C. Hren, Savina Remec i® Danijela Nedoh. številki je priložena & Spacalova barvna grafika. obrnil Postan Kc ]e zav sprem A Kar jt model sobo, Vi K; Bog i Prero' Pi Sbčn nam Prejši A to 5]onc N krat Potre T luči iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Inž. Josip Rustja - umrl s tržaškega Smrt je spet segla v redke vrste javnih delavcev med goriškimi Slovenci. Na Štefanovo je umrl v civilni bolnišnici v Gorici za težko pljučnico agrarni inženir Josip Rustja in bil pokopan dne 28. decembra 1967 v Pevmi. Pogrebne svečanosti je opravil domači župnik A. Rutar, pri odprtem grobu pa so mu spregovorili v slovo prof. Rado Bednarik, urednik Drago Legiša ter v imenu »Kluba starih go-riških študentov« pokojnikov sošolec France Gorkič. Številni slovenski duhovniki, izobraženci in zastopniki javnih ustanov iz Goriške, Tržaške in Slovenske Benečije, pa tudi preprosto ljudstvo, so s svojo udeležbo pri pogrebu izkazali pokojniku spoštovanje in priznanje za vse delo, in še zlasti za veliko ljubezen, s katero je ljubil svoje ljudstvo in svojo slovensko zemljo. Inž, Rustja se je rodil v Skriljah na Vipavskem dne 4. oktobra 1894. Ljudsko šolo je obiskoval v Skriljah in v Kamnjah, srednjo v Gorici. Po končani maturi se je leta 1913 vpisal na visoko kmetijsko šolo na Dunaju. Leta 1915 je bil vpoklican pod orožje. Na fronti v Bukovini so ga zajeli Rusi ih ga poslali na kmetijsko preizkuševalnico v Todorešti v Besarabiji. Avgusta 1917 je stopil med jugoslovanske prostovoljce v Odesi. Preko Ukrajine, Moskve, Arhangelska, Anglije, Francije in Italije je prispel na solunsko fronto. Po vojni je na Dunaju nadaljeval študij agronomije in diplomiral leta 1921. Vrnil se je na Primorsko in se sprva zaposlil pri Kmetijski zadrugi v Trstu in zatem kot strokovnjak pri Zadružni zvezi v Gorici. Ko so 1. 1928 fašisti razpustili Zadružno zvezo, se je preživljal kot zastopnik dunajske zavarovalnice »Dunau« in kot časnikar pri »Novem listu« ter »Družini«. Leta 1930 si je na Travniku odprl trgovino s semeni, gnojili ter potrebščinami za mlekarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo ter čebelarstvo. Aprila leta 1941 so ga fašisti aretirali in internirali na Tremiti in v Isemo. Avgusta 1943 se je vrnil v Gorico. Leto pozneje je postal žrtev partizanskega atentata, maja 1945 so ga jugoslovanske oblasti odpeljale v ječo v Ljubljano. Po povratku v Gorico je do smrti nadaljeval z delom v svoji trgovini in pri vodstvu Kat. knjigarne. Inž. Rustja, ki je izšel iz kmetske hiše, je hotel posvetiti svoje življenje predvsem slovenskemu kmetu. Pridružil se je krogu sposobnih in izredno požrtvovalnih katoliških javnih delavcev, ki so po prvi svetovni vojni globoko zaorali med sloven- sko manjšino v Italiji in prepletli vso Primorsko z gosto mrežo političnih, prosvetnih, kulturnih in gospodarskih organizacij. Inž. Rustju so poverili predvsem gospodarsko področje. Kot strokovnjak pri Zadružni zvezi je pomagal reorganizirati slovensko in hrvaško zadružništvo v Julijski krajini in vzgajati zadružne odbornike. Skupaj z Davidom Doktoričem in inž. Peganom je ustanavljal mlekarske zadruge in vodil posebne strokovno in knjigovodske tečaje. Leta 1923 je prevzel uredništvo »Gospodarskega lista« in po njem pospeševal kmetijstvo in vzgajal zadružne delavce in knjigovodje. Sestavil je poseben »Gospodarski koledar« in »Tržni pregled«. V letih 1923-30 je vodil gospodarski del pri »Novem listu« in »Družini«, dokler nista bila lista ukinjena. Veliko je storil za razvoj sadjarstva, vinogradništva in vrtnarstva na Vipavskem in v Brdih. Bil je prvi, ki je na Goriškem zagovarjal plantažno gojenje breskev. Tudi po drugi svetovni vojni je nadaljeval s pisanjem strokovnih člankov in razprav gospodarskega značaja v »Soči«, »Novem listu«, v raznih pratikah in almanahih. Istočasno je inž. Rustja posegal tudi v narodno in kulturno delo. Bil je med ustanovnimi člani in prvimi odborniki Goriške Mohorjeve družbe, predsednik »Naše založbe« v Trstu, odbornik knjigarne Fortu-nato v Trstu, vodja Kat. knjigarne v Gorici, odbornik »Prosvetne zveze«, »Sigme«, »Slovenskega Sirotišča* v Gorici. Pri Goriški Mohorjevi družbi je izdal kar štiri knjige: Gospodarsko čitanko, Sadjarstvo, Travništvo in gospodarsko berilo. Važen je spis »Zgodovina zadružništva v Julijski krajini«, ki je izšel v tretjem zvezku »Jadranskega almanaha«, ki so ga fašis i zaplenili. V trgovino inž. Rustja na Travniku v Gorici so prihajali slovenski in italijanski kmetje in gospodarstveniki po nasvete, zaščitna sredstva proti škodljivcem in boleznim pri sadju, vinu itd. Sam je trdi!, da je dal najbrže nad 100.000 gospodarskih nasvetov, ne da bi kaj zaračunal. Bil je ljubitelj in dobrotnik Slovenske Benečije. Občutno je priskočil na pomoč pok. m-sgr. Ivanu Trinku, ko je bil v veliki potrebi, in rešil njegov arhiv. Zaslužen je tudi za Trinkov koledar, še v zadnjih trenutkih življenja, v bolnišnici, je mislil na »Dom« in izrazil voščilo, naj list živi in širi med našo »najmanjše brate« ljubezen do Boga in do materine besede. R. KLINEC Bazovica Obisk filmov v naši kinodvorani vedno bolj vpada. Ni to samo naš krajevni problem. Isti padec občutijo vse kino dvorane, zlasti manjše. V Trstu so v zadnjih mesecih zaprli kar tri kino dvorane. Ljudje imajo zabavo doma pri televizorju in je umevno, da je ne hodijo iskat izven hiše. Našemu kinu grozi nevarnost, da bomo morali zelo skrčiti število kino predstav. To pa ne bo v dobro naši mladini, ki bo ob nedeljah iskala zabavo drugje. Zato podprite s svojim obiskom naše kino predstave, da bomo omogočili obstoj dvorane in pa zdravo zabavo mladini! Roža na grob Na Opčinah se ne moremo sprijazniti t mislijo, da našega dobrega kaplana g. Vidmarja ni več. še na Miklavžev večer v Marijanišču smo mislili nanj. Po lepi11 začetnih prizorih pride z znanim spremstvom škof Miklavž. Po prvih besedah nadaljuje v grobni tišini polne dvorane dobesedno tako: »Veste, Miklavž je za OV čine letos nekaj posebnega. Poslušajte, kaj se je zgodilo: pred nekaj dnevi je prišel pred nebeška vrata dobri openski kaplan-Lepo je pozdravil in meni takoj priporočil vas, openske otroke, da ste pridni, da zaslužite lepe darove. Da, tako je povedal gospod kaplan. To me je zelo razveselilo-Se bolj pa nas veseli v nebesih, da ste mali in veliki Openci s tako ljubeznijo spremljali gospoda kaplana v bolezni in na zadnji poti in da ste tudi veliko žrtvovali, da sedaj počiva v svojem domačem kraju, ki ga je vedno tako ljubil-To ste lepo napravili in ste hvale vredni-* Tako je povedal letošnji Miklavž svojin1 prijateljem. Vsi smo čutili, da govori i* srca — v srce. Da, mi smo prepričani, da je prišel naš dobri g. kaplan pred nebeška vrata, saj si je to zaslužil, zlasti s silnim trpljenjem v tistih sedmih dnevih pred smrtjo. Vemo pa tudi, da si je 23 služil našo ljubezen, ki smo mu jo lZ' kazali od pogrebu in mu jo še sedaj iz' kazujemo z dobrimi deli v njegov sporni11. Upamo colo misliti, da bomo začeli splošn0 ob smrli naših dragih žrtvovati več & dobra dela kakor za vence in cvetje, k1 tako malo traja in tako malo pomeni. Ob preranem grobu dragega g. Vidmarja iskreno želimo, da bi Tržačani in Goričani vedno bolj raziimeli veliko vrednost in velik’ pomen duhovnih rož v korist živih in kojnih. (Iz »Našega vestnika«). milil i 'n go še Pr sf< Cc de dc ta ve >n n, h Pi v, s, k v n k d k i i fLUČ VERE Leto vere ni leto zmagoslavja in proslavljanja, temveč leto tihega dela. Spo-ivanje vere, odkrivanje njene resničnosti in njenih bogastev; poglabljanje in 'jevanje vere. Sedanji svet je včasih tako zaverovan vase, da ne zna več dvigniti pogleda bišku ali se ozreti okoli sebe. Ukvarja se izključno sam s seboj. Sredi tega sveta bomo mi še glasneje izpovedali svoje prepričanje, da smo vključeni v večji svet. Svet se z nami ne konča, mi smo le drobceni kamen v velikanskem pisanem Mozaiku, ki ga izdeluje neizmerno večji Mojster. Papež leta vere ni zapovedal, ampak je škofe in vernike prosil, naj bi izkoristili 1900-letnico smrti sv. Petra in Pavla in se utrdili v veri. čudno! Ni se °brnil na nevernike in jim priporočil, naj postanejo verniki, temveč da verniki Postanejo res — verniki. Najbrž se mu naša vera ne zdi dovolj zdrava. Koncil je prinesel veliko novega. Toliko, da se je nekaterim zazdelo: vse staro Je zavrženo. Pri tem so prezrli tisto osnovno, kar je koncil tako naglasil: Vse sPremembe so le novi cvetovi na starem deblu nespremenljive vere. A prav ta nespremenljivost je nekaterim kamen spotike. Danes se vse menja. Kar je bilo moderno v prvi pomladi, je meseca maja že zastarelo. Novi avtomobilski 'Bodel so lani vsi občudovali, letos se mu posmihajo. če daš letos tako poslikati s°bo, kot si jo dal predlanskim, te imajo za čudaka. Vse se vrtoglavo menja. Pa da bi le vera ostala nespremenljiva? jj. Kaj je vera? Trdno prepričanje, da je res, popolnoma in dokončno res, kar je Bog razodel. Da še danes, po tisočletjih, še vedno drži, kar so oznanjali očaki, Preroki in apostoli. Prav to nam ne gre v glavo. Saj smo za vero, a drugačno, bolj sodobno, 11 žibčno, spremenljivo... Ne dajmo se motiti! če gledamo reko le na površju, se 3 lani bo zdelo, da se neprestano spreminja. Val gre za valom, vsak različen od 'C| Prejšnjega. Tudi korito se spreminja. Voda vali prod, prod brusi skale in pragove. A to je le površje! V reki pa je le nekaj trdnega: voda teče že tisočletja in mi-T ijone let — vedno navzdol! Nič ni tako spremenljivega, da v sebi ne bi krilo česa nespremenljivega. Dvakrat dva bo vedno štiri. Bog bo vedno Stvarnik, človek pa bo vedno veliko revše, Potrebno roke in luči od zgoraj. Ta luč bo vedno Bog. Zato bo vera vedno enaka. Mirno bo sijala na reko ®ašega življenja. Pač pa se bo ta reka vedno premetavala. Zato bodo tudi odbleski ^Uči vedno drugačni. Različnost ne bo od luči, ampak od različne gladine. Luč vere. Nespremenljiva, neizgorljiva je. V njej se nam daje Bog sam. Njena Nespremenljivost je znamenje, da prihaja od zgoraj. Stari Gašper sedi pri oknu v slabo zakurjeni sobi in razmišlja o svojem življenju. Ostal je sam. Ženo so mu prav pred prazniki pokopali. Otroci so se mu razšli po svetu. Ivanka, Klara, Sandro, vsi so na tujem. On bi si jih pa ta večer tako želel imeti v svoji bližini, vsaj ta večer ... Kajti ta večer je drugačen kot ostali v letu. Glas zvonov prodira skozi izsušene temnice na oknih in mu naznanja, da se bo to noč rodil Odrešenik sveta. Da, sam sem, si ob poslušanju teh glasov govori stari Gašper. Postal sem drevo, ki ne daje več sadu. Le za pod zemljo sem še. Toda ne! Prej moram še videti novorojeno Dete! Gašper se je ob tej mi-sli nenadoma začutil mladega; njegove stare kosti je prevzel dih pomladi in mladeniška toplota je vzburkala njegovo kri. Vstal je in si nadel suknjo, ki je že dolgo ni več uporabljal. V zakajeno svetilko je vtaknil svečo, si potisnil kučmo na glavo, v kotu si je poiskal palico in tako je z negotovimi koraki zdrsal v mrzlo decembrsko noč k polnočnici. Od vseh strani so se zgrinjali ljudje. Njih svetilke so spominjale na čarobni raj kresnic v kresni noči. Združevale so se v rdeče niti, ki so se druga za drugo spajale na cerkvenem pragu. Iz svetišča je udarjal na prihajajoče snop žarke luči ter jih v prvem hipu slepil. Tudi starega Gašperja je zmedel za trenutek. Potem pa se je znašel in vstopil. Na desni glavnega oltarja v drugi vrsti je še odkril prazen prostor zase. Pokleknil je v klop in se zazrl v jaslice ob oltarju. Vse je bilo tako, kot je moralo biti: Detece v plenice povito in na slamo položeno, trop ovčic in pastirji, ki v Betlehem hitijo ... Nato so zatrepetale orgle in s kora je vzvalovala pesem, vedno nova, vedno mehka, vedno skrivnostna : Sveta noc, blažena noč ... Gašperja je prevzel svojevrsten občutek. Zazdelo se mu je, da so pastirci na las podobni njegovim otrokom. Seveda, ne more biti dvoma : Sandro, Klara, Ivanka, prišli so, kot si je bil on, stari Gašper, to želel ves sveti večer, pri- ^■■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Na Zavrhovski domačiji SAM V SVETI NOCI Romanje v Palestino Ko je dobri Bog razgrnil med Lokvami '1 Čavnom zeleno preprogo Trnovskega %°zda, mu je ostala nad Vipavsko dolino položna kraška planota, ki ji sedaj Plavijo Angelska gora. Tu je namenil prodor za dobre ljudi dveh razsežnih župnij: Col in Otlica. Cesta, ki se od Ajdovščine do Otlice neprene}toma vzpenja, se v raz-dalji nekaj kilometrov spremeni od asfal-!a v pravi kolovoz. Od Cola navzgor je ^edno ožja, a zelo trdna, z močno ka->ttnito podlago. Malo pred Otlico se odcepi stranska pot levo. Tu še samo pogumni šoferji ne-kaj časa preskušajo svoje stroje, potem Pa gredo naprej rajši peš, kar je bolj v<*rno. Samo dve, tri hiše se tu in tam skrivajo, sicer pa je vse prazno; same draške ograde, kamenje, grmičevje, pot ves čas kamnita, vedno bolj ozka. Kar ^enkrat se spusti močno proti gozdiču; komaj stopiš vanj, zaviješ še malo na desno in Že se odpre pred teboj velika iaPrta dolina. Takoj v začetku stoji kmečka hiša; na oknih te pozdravlja polno ,esenskega cvetja, od hiše naprej se ši-r'io lepi pašniki in njive. Krog in krog topirajo ta mali svet visoki bregovi in hribi. Domačini pravijo tej kraški dolinici vrhom in edino družino, ki živi v tem ‘-uprtem kraju, imenujejo zavrhovska dru-samo tujcem razlagajo, da so Za vrhom doma Vidmarjevi, da je tukaj rojst-^ hiša pokojnega duhovnika Jožeta. Letos sredi oktobra sem bil prvič na ^vrhovski domačiji. Z Jožetom sva pe-^aUi njegovo mamo nazaj domov. Devet-desetletna mati je počasi hodila zadnji kos Po,) proti hiši, midva pa veselo naprej, iePrav smo se nekateri dolge peš hoje Že *daj odvadili. Po prvih pozdravih z do-Očitni mi je Jože vse razkazal: polni hlev živine in še vesele zajce, ki jih prid-^ čuva in zanje skrbi nudi pranečak, ^anior nese oko po dolgi in lepi dolini, l’Se to je zavrhovsko, vse spada k eni hiši. In vendar to ni nekdanja trdna kmetija; pridni zavrhovski so si mogli komaj v zadnjih letih nekoliko povečati svojo posest. V lepem dnevu me je Jože povabil naprej po dolini in gor na visoke bregove. Vzpenjala sva se kot bi imela dvajset let. »Če si že tukaj, moraš vse videti, daj, še malo in boš videl Vipavsko dolino in Ajdovščino in vse naprej do Tomaja, do Repentabra, da, celo na morje.« Prisopihava do vrha, toda vsega lepega napovedanega ne vidiva, ker v dolini je megla, v gorah pa sije sončece. Kako je bil Jože vesel, ko mi je razlagal, kaj se vse vidi s tega zavrhovskega okna v širni svet. »Tu smo živeli, tu cepili drva, pasli ovce in koze, vriskali in peli, da je bilo veselje. Glej tam ono malo njivico: zemljo za to njivo smo fantje z očetom znosili skupaj od vseh strani. Na vseh koncih smo jo poiskali in nakopali, v koših nosili v to kamnito ogrado, seveda teren lepo pripravili, razgrnili, ogradili in še danes raste tukaj najboljši krompir.« Ko mi vse to razlaga, priteče pes in za njim mamin pranečak, vesel fantiček, ves srečen, da je zopet stric Pepči doma. Pogovor je nanesel tudi na njegovo novo mašo, na nepozabno veselje, ki je poleti 1946 vladalo na zavrhovski domačiji. Tedaj niso prišli v to dolino samo gostje, ampak xrsi farani in daljni znanci, vsi so hoteli zavrhovskemu Pepčetu na domu čestitati za visoki poklic, ki ga je dosegel v svojem 37. letu. Vsa fara je bila takrat okrog svojega tto\'omašnika, ponosna, ker je zopet dala Cerkvi novega duhovnika. Sedaj ima župnija Otlica že pet duliovni-kov-domačino\’ in več semeniščnikov. Ko prideva v hišo in pripo\’edujem, kaj sva vse videla, pravi stara nmti: »Kaj, vse da sta videla, kaj pa našo kapelico sta videla?« Tu odpre vrata svoje sobe, ki ji pravijo kar kapelica, ker je v sobi krasen hišni oltarček Srca Jezuso\’ega, ki ga je pokojni Pepči že kot duho\mik na- Slovensko romanje v Palestino bo od 21. do 30. avgusta. Potovali bomo z letalom, ki bo odpeljalo iz Benetk in se bomo tja tudi vrnili. V Jeruzalemu in v Nazaretu bomo stanovali v odlično urejenem frančiškanskem zavetišču Casa Nova (sobe z dvema posteljama), v Tel-Avivu pa v modernem hotelu. Poskrbljeno je za strokovno vodstvo pri obisku svetih krajeiv. Organizacijo romanja imajo Pavlinci iz Milana. Celotni stroški znašajo 180.000 lir. Za bivanje v sobi za eno osebo je treba doplačati 12.000 lir. Skupni potni list stane 1.500 lir za italijanske državljane. Pri vpisu se plača 30.000 lir. Preostalo vsoto se lahko plačuje v obrokih. Celotno vsota mora biti poravnana do konca junija. Kdor se zanima za romanje v Pailestino, naj se obme v Trstu na g. Stanka Zorka (Vicolo delle Rose, 7 - tel. 37603), v Gorici pa na dr. Kazimirja Humarja (Corte S. Ilario, 7 . tel. 47-36), ki sprejemata prijave in dajeta pojasnila. Vpisovanje traja ves januar. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiHiiNiiHiiiHiiNii Literarno in kultmi odeistvouaaie bogoslovca it »Mala Slomška šli so iz daljne ter mrzne tujine. Sedaj so tu: božjemu Detetu delajo družbo in Gašper ni več sam. Minil je polnočni obred, zadnji človek je zapustil božji hram. Le stari Gašper je še vedno klečal tam v drugi klopi in gledal proti jaslicam. Skrivnosten nasmeh mu je ožarjal lica in oči so mu blestele kot zvezda na betlehemskih poljanah. Cerkovnik Sivec, ki je pravkar prišel iz zakristije, je stopil k njemu. Za ramo ga je prijel in mu nežno dejal: »Gašper, pozno je že, treba bo iti domov.« Toda ko se je zazrl v njegove oči, je vedel vse. Spoštljivo ga je prekrižal po čelu in vase zamrmral: »Gašper, tebi ne bo treba iti več domov, ti si že doma!« Pred jaslicami je utrnila dogorevajoča sveča... TOMAŽ CUDER redil svoji materi. Pred oltarjem je dobra mati veliko premolila za svojega sina in moli zlasti sedaj in prosi Pepčeta — tako je sama rekla — naj ji kmalu pošlje poziv za odhod, za njuno srečanje brez ločitve v lepi večnosti. Na zavrhovski donuičiji živijo danes štirje rodovi in vse izgleda, da bodo Vidmarjevi gospodarili v tej skriti kraški dolinici še dolgo preko leta dva tisoč. Brat Stefan, ki je sedaj glava družine, nas je na dan pogreba povabil, naj še pridemo tm Otlico in tudi na njihov dom Za vrhom. Obljubil sem, da pridemo, da nas bo veliko prišlo v prvi pomladi, ko bomo postavili lep spomenik na Jožetovem grobu. Takrat bomo obiskali tudi zavrhovsko domačijo in zopet pokazali Otlici in vsej Angelski gori, kako smo Openci in Repenči, Tržačani in Goričani njihovega Pepčeta ljubili in radi imeli. Fr. Štuhfcc SDB Kardinal Leger odpotoval h gobavcem Kanadski kardinal Leger se je v nedeljo 10. decembra dokončno poslovil od svojih, vernikov in odpotoval v afriško državo Senegal. Sv. oče je kardinalu poslal osebno pismo, v katerem se mu zahvaljuje za delo v škofiji, za delo na koncilu in na zadnji škofovski sinodi. S priznanjem spremlja kardinalovo odločitev, da gre v misijone in pravi, da si bosta duhovno bliže. Nabirka »Adveniat« Nemški škofje so napovedali za božični praznik nabirko za potrebe dežel Južne Amerike. Nabirka se ponavlja že več let. Imenuje se Adveniat t. j. Pridi, Gospod! Doslej so zbrali za Južno Ameriko 40 milijard lir. Z dohodki te nabirke podpirajo nemški škofje številne cerkvene ustanove in socialne akcije v Južni Ameriki. Anton Martin Slomšek je bogoslovje študiral v Celovcu, kjer je bilo skupno semenišče za krško in lavantinsko škofijo. Kot 21-letni mladenič je stopil v bogoslovno šolo, po svojih nazorih pa je bil že zrel mož. Vse bogoslovne predmete je izdeloval z odliko. Poleg obveznih bogoslovnih predmetov je hodil še kot bogoslovec drugega letnika na celovški licej poslušat predavanja iz vzgojeslovja in je napravil tudi izpit iz tega predmeta. Med vsemi takratnimi bogoslovci je Slomšek slovenščino najbolj obvladal. Že prvo leto svojega bivanja v celovški bogo-slovnici je začel svojim tovarišem bogoslovcem dajati nauk iz slovenskega jezika, seveda s soglasjem in privolitvijo ravnateljstva. Slomškovi prvi pesniški poskusi segajo v bogoslovno dobo. Nabral si je za celo zbirko lastnih pesmi. Prvi zbirki je naslov »Slovenstvo«. Ta pesem je nastala leta 1822. Pesmi je Slomšek zlagal v bogoslovju do konca 3. letnika — 1824. Diakonat je Slomšek prejel 5. septembra 1824, mašniško posvečenje pa 8. septembra 1824. Četrti letnik bogoslovja je še študiral v Celovcu kot mlad duhovnik. Delal je prave čudeže s časom. V bogoslovnih predmetih je dobil povsod odličen red. Poleg študiranja bogoslovja je tudi to leto poučeval bogoslovce v slovenščini, kar mu je vzelo precej časa, ker se je moral vendar tudi sam nekaj pripravljati, brati slovenske knjige in popraivljati naloge. Vsaj dve novi silovenski pesmi je zložil kot četrtoletnik. Po končanem bogoslovju leta 1825 je imel še dopust, počitnice, ki jih je porabil za obisk dobrotnikov na Štajerskem, in celo v Ljubljano se je napotil v zadevah slovenskega slovstva, kar priča, da mu je slovenstvo tudi kot duhovniku bilo pri srcu. čutil je tudi književniški poklic. S 27. avgustom 1825 je bil nastavljen za kaplana na Bizeljskem, čeprav je imel možnost, ponudbo od škofije, da more iti nadaljevat študije na Dunaj. Na Bizeljskem je Slomšek kljub vsej mnogovrstni zaposlitvi deloval tudi slovstveno. Prevajal je Schillerjevo pesem o »Zvonu« in zložil nekaj pesmi, med njimi znano »En hribček bom kupil« ter »Slovenc Slovenca vabi«. Lotil se je tudi predelave nekaterih narodnih pesmi, iztrebil iz njih nedostojno navlako in jim dal dostojno vsebino, vendar je pesmim ohranil veselje. Tudi kot kaplan pri Novi Cerkvi je Slomšek zlagal nabožne in svetne pesmi. V jeseni 1829 je lavantinski škof Cime. man mladega in agilnega kaplana Slom ška poslal v Celovec za semeniškega spi-rituala. Dne 27. oktobra 1829 je prevzel novo službo. V Celovcu je Slomšek poleg službenih dolžnosti, ki jih je vršil prav vestno in goreče, hiteval tudi na dušnopastirsko pomoč in v raznih cerkvah (v mestu in na deželi) pridigoval v nemškem in slovenskem jeziku. Tako je leta 1834 imel v Blatogradu (Moosburgu) na binkoštni ponedeljek slovito pridigo o dolžnosti, spoštovati svoj materin jezik. Tudi kot spiritual se je Slomšek udejstvoval literarno in književno. Tako je leta 1831 izdal »Navod, kako pomagati bolnikom, ki so zboleli na koleri«. To je bil letak v obliki 22x33 cm, prevod spisa Mor-vaja Janoša v Babolni ob Tisi. Naslednje leto (1832) je izšel molitvenik »Križev pot«, ki ga je sestavil Slomšek, a si ga je prisvojil in ga izdal v Gorici Josip Zabukovšek. Leta 1833 je celovški tiskar Janez Leon natisnil »Pesme, po Koroškim ino Štajerskim znane, enokoljko popravljene ino na novo zložene«. Izdajo je menda pripravil Ahacelj, profesor na celovških državnih višjih šolah. Uredil jo je pa Slomšek, ki je vanjo vnesel 15 lastnih pesmi. Naslednje leto, 1834, je pri Janezu Leonu v Celovcu izšlo »Krščansko devištvo«, ki so ga »spisali mladi duhovniki v celovški duhovšnici«, v resnici pa mu je bil atvor Slomšek sam, ki je mlademu rodu hotel dati priznanje (za takšno sodelovanje) in pobudo za književno delovanje. Ta knjiga je imela velik uspeh, še za časa Slomškove službe kot duhovnega voditelja v Celovcu je doživela tri izdaje. Sledila je leta 1835 knjižica »Posebni nauki ino molitve za žensko mladino«, nekak molitvenik, namenjen mladenkam, ki so znale brati. Tudi mladeničem je Slomšek posvetil toplo skrb in jim leta 1837 izdal v Celovcu (pri Janezu Leonu) »Življenja srečen pot«. Molitvenik je za Slomškovega življenja doživel štiri izdaje. Ministrantov se je spiritual Slomšek spomnil leta 1838 s knjižico, ki ji je dal naslov »Angelska služba za mladeniče k sv. maši streči«. Iz slovenskih vaj bogoslovcev v Celovcu pa sta nastali knjižici »Troje ljubeznivih otrok« in »Dve lepi reči za pridne otroke«, ki sta obe izšli leta 1838 v Celovcu pri Janezu Leonu. Verjetno je dal idejo Slomšek, obdelavo pa prepustil učencem. Končno obliko za knjižno izdajo je prevzel spet sam. V dobo njegove spiritualske službe spada tudi izdaja dobrih pridig, nekak praktičen priročnik. Zato je leta 1835 izdal pri Ferstlu v Gradcu »Hrano evangeljskih naukov bogoljubnim dušam za vse nedelje in praznike«. V glavnem je to Slomškovo delo, prispevali so pa pridige, ki jih je Slomšek opilil, tudi drugi. Kot spirituai v Celovcu je Slomšek zložil znano pesem »Veselja dom«, ki se začenja: »Preljubo veselje, o kje si doma«. Slomškov življenjepisec dr. Kovačič pravi, da se je Slomšek zelo trudil za izobliko jezika in ljudstva in da so ga pri tem vodili pristno krščanski nagibi. Slomšek je izvajal in naglašal ljubezen do ljudstva iz četrte božje zapovedi. Kdor pa ljubi ljudstvo, mora ljubiti tudi njegov jezik. A kdor ljubi in neguje svoj materni jezik, zaradi tega ne sovraži drugih jezikov in narodov. Slomšku so v Celovcu delali nešteto težav in krivic. Prežali so na vsak njegov korak in lovili vsako njegovo besedo. Sumničili so ga kot »panslavista« in »državi nevarnega«. Toda Slomšek se ni dal oplašiti, ker je bila njegova vest pred Bogom čista. Dne 22. oktobra 1838 je Slomšek zapustil Celovec in prevzel župnijo v Vuzenici. Njegov naslednik kot spiritual v Celovcu je postal njegov bivši učenec Valentin Wiery. Pozneje je tudi on postal škof, krški — celovški. Dr. Metod Turnšek Rodovitna mučeniška kri Na kraju, kjer so 19. novembra 1956 ubili misijonskega patra Stalloneja, so sedaj postavili novo misijonsko postajo. Je v kraju Loianigalani v državi Kenija. k Stana 4 KATOLIŠKI GLAS 4. januarja 1968 - Leto XX. - Štev janu Novi slovenski misijon v polnem zagonu Goriški pevski zbori A Naša misijonska družina, ki je bila v oktobru za dva tedna polnoštevilna, to se pravi, s prihodom p. Lovra Tomažina dosegla število štiri, je že 24. oktobra spet zdrknila na tri osebe. Kot je vaš list že poročal, je p. Tomažin tisti dan odpotoval v sosednjo državo Malavvi, da se nauči jezika Nyangja, ki ga govori skoro 80 % vernikov v naši župniji Matero na periferiji Lusake. Pater zgleda za jezike kar nadarjen; upamo, da bo do velike noči že nazaj, morda že prej. Nyangja jezik je zelo lep, blagoglasen, logičen (kar angleščina ravno ni!) in po mojem najlažji na svetu. Seveda, treba se ga je lotiti s prave strani. Prav zaradi te babilonske mešanice jezikov jo je kar grdo skupil p. Jože Kokalj, sedanji predstojnik našega misijona. Pred časom je bil poslan na sever Zambije, da se tam nauči jezik Bemba, ki bi kar lahko tekmoval s starim grškim. Pomislite, kar 60 glagolskih oblik ima! Pater se ga je naučil z nenavadno brzino in temeljitostjo, potem pa je prišel kisli palivek: na novi župniji Materi, kjer je nastopil 1. septembra, večina govori Nyan-gja in ne Bemba. Pa si že kar dobro pomaga. V nedeljo, ki je Nyamgja vernikom namenjena, je tako čisto in gladko prebral pridigo v tem jeziku, da sem kar strmel. Nekateri poredneži so mi hitro dali pod nos: »Sedaj pa je minila vaša slava!« Seveda sem bil jaz prvi, ki sem se patrovega uspeha veselil. Sedaj že razumete, da je naša župnija jezikovno zelo zahtevna; treba je znati tri jezike: angleščino, Nyangja in Bemba jezik. Torej nekako tako kot na župnijah v Banatu, kjer se govori hrvaško, nemško in madžarsko. V spovednici se vrstijo vsi trije jeziki in še kak drug povrh. P. KOKALJ SE UVELJAVLJA P. Kokalj zelo dobro vodi župnijo. Lep dokaz so prva sv. obhajila. Lani jih je bilo samo 49, letos že 160. Izpit so naredili pri meni in se v večini tudi pri meni spovedali. Število prvoobhajancev moramo dvigniti vsaj na pet sto. Kar je krščeno, ne sme le životariti, temveč rasti v milosti božji naprej. Te pa ni brez pogostnega sv. obhajila. P. Kokalj hoče v tej zadevi iti do konca, jaz nič manj. Na področju župnije Matero, ki ima 60.000 ljudi, od katerih je vsaj tretjina katoličanov, je kar enajst šol, kar pomeni 10.000 šolarjev. Štiri: tri ljudske in ena srednja za dečke so katoliške. Na področju župnije je tudi mestno pokopališče, ki nas seveda tudi kar precej zaposli. Ker prihaja na pogrebe dosti ljudi, jih izrabimo za oznanjanje božje besede in večnih resnic. Končno je na ozemlju naše misijonske postaje še stadion neodvisnosti, ki so ga zgradili za priliko razglasitve zambijske neodvisnosti leta 1964. 'Mislim, da bomo morali kmalu poslati p. Kokalja v domovino, da svojim rojakom približa to našo novo domovino. Vse je krasno: podnebje, kraji in ljudje, ti zlasti. Jaz sem tukaj že veteran, deset let že preganjam temo z evangeljsko lučjo, pa sem za naravne lepote že kar otopel, tako da bi jih niti ne opazil, če me ne bi p. Kokalj neprestano nanje opozarjal. Krasno podnebje: imamo sicer afriško sonce, ki pa nikogar ne upepeli, kajti naša dežela leži na planoti tisoč metrov nad morjem (skoraj za dve Sv. gori) in velja zaradi tega z izjemo dolin treh rek (Zambezi, Lvvangvva in Kafue deloma) za klimatsko najbolj zdravo deželo na svetu. Krasni ljudje: cerkev je kar proštoma, a premajhna za toliko obiskovalcev, ki ob nedeljah pritisnejo vanjo. Kakšno zadošče- nje za misijonarja, ko vidi cerkev nabito pri vseh treh mašah z enakim številom moških, žensk in otrok. Tudi pri obhajilni mizi je isto razmerje. Dve veji moške in šest vej ženske Katoliške akcije izborno delujejo. Ob cerkvi imamo veliko kino dvorano, ki zelo dobro služi za razne skupine KA ter za pouk katehumeanov, tj., pripravnikov za sv. krst. Ob dvorani je še proštoma knjižnica, urad ter kuhinja za čajanke. Vedno dobrodošli! Še bolj dobrodošli bi pa nam bili tisti zeleni listi, ki jim pravijo dolarji. P. Kokalj bi mogel takoj začeti z gradnjo nove cerkve na drugem kraju župnije, kjer je kar šest šol z okrog 5.000 otroki, če... če bi imel na razpolago 9.000 dolarjev. Saj ne pričakuje, da bi jih dal en sam; lahko je devet tisoč prijateljev, ki bo vsak dal en dolar. PA ŠE NEKAJ O SEBI Prav na tam prostoru, kjer bi rad p. Kokalj postavil novo cerkev, smo v nedeljo 22. oktobra odprli nov center za sv. mašo. Mašo sem opravil jaz ob sedmih zjutraj. Prišlo je okrog šeststo ljudi. Maševal sem na verandi šole, ljudje so pa stali na dvorišču. Cerkev bi zidali okoli velike noči, če bo denarja dovolj. Je pa nujno potrebna, ker se mesto razvija v tisto smer. Ko bo cerkev stala, bomo čim-prej ustanovili novo župnijo. Ljudstvo mora videti duhovnika v svoji sredi. Če duhovnik noče tega, tudi ljudstvo noče onega, kar on uči. Po tej maši, v kateri sem se močno razkričal, ker se mora zunaj cerkve res kričati, če se hoče, da ljudje slišijo, sem šel najprej v župno cerkev, kjer sem bil zaposlen do čez poldne. Ob treh sem imel mašo na podružnici 40 km od tod, ob petih pa še eno še 25 km dalje. Ko sem se ponoči vračal, mi je neki kolesar prečkal cesto prav pred mojim nosom. Da ga ne bi zbil na tla, sem naredil nagel obrat in zletel skozi grmovje 200 m1 ven iz ceste. Pa se ni zgodilo nič ne meni ne avtomobilu. Hvala Bogu in molitvam dobrih ljudi! Prenočil sem na tretji podružnici, kjer sam imel naslednji dan sv. mašo in dva krsta, nato sem obiskal če četrto podružnico in se vrnil domov, kjer me je že čakal krščanski nauk, nato pa izpraševanje katehumenov — žena. Ko se bo vrnil j. Tomažin, bi moral iti spat kam drugam ledino orat. Pa se mnogi temu protivijo. Osebno sem brez zahtev: povsod je dela ogromno. Želimo si le novih moči. Brez pomoči iz domovine ne bo šlo. Zato na plan novi misijonarji in misijonarke, na plan slovensko misijonsko zaledje z molitvijo in darovi za slovenski misijon v Zambiji! P. Radko Rudež DJ Da zvemo, kakšni so goriški pevski zbori in kako pojejo, moramo počakati na vsakoletni njihov koncert, na »Cecilijanko«. Tudi letos so na njej nastopili skoraj vsi goriški zbori in pokazali vse, kar zmorejo v podajanju zborovskega petja. Prisotna je bila tudi žirija glasbenih strokovnjakov iz Trsta, ki so izjavili, da je najlepše zapel moški zbor »M. Filej« iz Gorice. Če pa si ogledamo ostale zbore, ki so nastopili, bomo ugotovili, da so tudi drugi lepo zapeli in da je komisija za izbiro prvega mesta imela več težav kot druga leta. Naj povemo zato nekaj vtisov iz letošnjega koncerta! Prvi je nastopil zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice. Takoj je bilo občutiti šibko zasedbo moških glasov in to je mučno vplivalo na intonacijo ter na uspešno izvajanje pesmi. Kljub prizadevanju nekaterih članov je ta zbor zaradi tega še vedno zelo okrnjen. Lepo presenečenje je bil nastop mladinskega zbora iz Doberdoba. Nadvse hvalevredno je delo vsakogar, ki goji petje pri najmlajših. Bog daj še veliko takih otroških zborov. Presenečeni smo bili, ko smo zaslišali zbor Marijine družbe iz Gorice. Nismo ga več spoznali, tako izredno ubrano in zlito je zapel svoji pesmi. »Fantje izpod Grmade« so ravno tako lepo in doživeto zapeli obe pesmi. Zdi se, da ta pevski zbor stalno napreduje, t. j. da redno vadi in skrbno pripravlja svoje programe. V drugem delu so nastopili pevci iz Šte-verjana: še enkrat so pokazali svoje neizkoriščene sposobnosti. Škoda, da v Šte-verjanu ni večje discipline in organizacije pri petju. Otroci iz Štandreža so pa pokazali, da niso prvič na odru; lepo so zapeli, čeprav mogoče s previsoko intonacijo. Veliko gorske poezije iz Julijskih Alp je prinesel pevski zbor iz Ukev. Čeprav ni bil številen, je bilo njih petje ubrano in spokojno. Posebno lep vtis je zapustil dirigent, ki je vodil zbor z veliko umirjenostjo in s komaj vidnimi kretnjami. Pa so bile njihove pesmi globoko premišljene tor občuteno podane. Red in disciplino v nastopu in petju je spet pokazal cerkveni pevski zbor iz Doberdoba. V sebi ima veliko možnosti še za večje uspehe kot jih je že dosegel. Zadnji je nastopil moški zbor »M. Filej« iz Gorice. Mogoče je res naš najboljši zbor na Goriškem, saj ima vse glasove dovolj zasedene, dirigenta, ki zares doživlja v sebi to, kar zahteva od pevcev in zato vse pogoje za najlepše uspehe. Vendar se je tudi pri tem zboru zazdelo, da se daje premalo važnosti na mehki nastavek glasu in da zahtevnejše lllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM!mill!llllllllllimilllllllllllllllllllll SADITEV VRTNIC Za pridelovanje in prodajo cvetja sadimo velikocvetne vrtnice, ki imajo obliko grma, to se pravi, kratko steblo in na vse strani štrleče veje. Navadno kupimo enoletne cepljenke brž ko jim odpade listje. Zemljo pripravimo tako, da jo en mesec prej globoko prekopljemo in obilno gnojimo s hlevskim gnojem ali kompostom. Za sajenje je najbolj primeren mesec november. Navadno pripravimo 1,5 m široke grede, na katerih izkopljemo približno 30 cm globoke jame v razdalji 60 do 70 cm in razporejene v cik-cak črti. Cepljenke pripravimo za saditev tako, da pustimo čim več korenin in prikraj- h?J H m Slovenska misijonska ekipa, ki trenutno sestavlja novi slovenski misijon v Zambiji. Od leve na desno stojijo: p. Lovro Tomažin, p. Jože Kokalj, p. Radko Rudež in brat J. Rovtar pesmi potrebujejo tudi večje sigurnosti pri vseh pevcih. Vsi, poslušalci in pevci pa so se lahko prepričali, da le tisti zbor lepo zapoje, kateri se je veliko trudil in vztrajno vadil svoje pesmi. Ni pa vse v tem. Ogromno truda in odgovornosti leži na dirigentu samem. On mora najprej poiskati in izbrati za svoj zbor primerno pesem. In to ni vedno lahko. Prav bi bilo, da bi naši skladatelji pisali še in še novih pesmi, a z ozirom JANUAR — MESEC KATOLIŠKI GA TISKA. Zato poravnajmo J koj na začetku novega leta naro nino za Kat. glas, ki ostane zaei krat nespremenjena, kakor tul Same za druge naše revije. Žal jih kakor še zelo veliko, ki dolgujejo narc«našega nino za eno ali celo dve leti nazaj fesfceg Tem zadnjim po 1. februarju, č tinskei svojih obveznosti ne bodo pora] &IT nali, lista ne bomo več pošiljal te zen Lep apostolat vršimo, če pridol pandi mo kakega novega naročnika i "osti katoliški tisk. Nabirka v pom« sPr°tn katoliškemu tisku bo prvo ned< i*red/o ljo v februarju, t. j. 4. februar]Si 1968. na zmogljivost naših pevskih zborov, milil im milili! mu .......................................................... Med rojaki v Kanad Vsako leto na jesen zopet oživi med našimi rojaki v Kanadi kulturno življenje. Ko so počitnice pri kraju, se odpro šolska vrata in z njimi pot h kulturnim stvaritvam. V Torontu delujeta dve slovenski šoli, ki združujeta nad tri sto slovenskih otrok. Slovenske šole so še v mestih: Hamilton, VVindsor, Montreal in Winnipeg. 7. oktobra je skupina slovenskih igralcev pod vodstvom g. Staneta Brunška iz Toronta uprizorila v dvorani slovenske župnije sv. Cirila in Metoda v New Yotku Fabbrijevo dramo Preiskava. Uspeh in udeležba sta bila nadvse zadovoljiva. Rojaki v Kanadi so lani načrtno in vneto slavili 1200-letnico pokristjanjenja Slovencev. Jubileju so posvetili veliko pozornosti; 2. julija je bil Katoliški dan na Slovenskem letovišču blizu Toronta, že prej uprizoritev Simčičevega Krsta pri Savici (Slovensko gledališče), gostovanje s pevskimi zbori pri rojakih v Windsorju in tako dalje. V nedeljo, 29. oktobra je ravnatelj Slovenske šole Marije Pomagaj v Torontu predaval ob skioptičnih slikah: Slovenci in pokristjanjenje. Pokazal nam je dve sto originalnih barvastih slik, ki so prikazovale kraje, cerkve, spomenike in celo numizmatične redkosti, katere so v zve s pokristjanjenjem. Prisostvovalo je lep število slovenskih Torontčanov. Misijonski krožek pri Mariji Pomaga je za misijonsko nedeljo organiziral in vedel veliko tombolo v pomoč slovenski! s misijonarjem; prireditev je vrgla nad 17® %rd dolarjev. trimo Slovenskemu jubileju in stoletnici K**‘isfvi nade je bil posvečen tudi vokalni konceflnoln 11. in 12. novembra v dvorani Marije P1 Ipdhr magaj. Nastopile so pevske skupine: otro ški, mladinski in dekliški zbor Marije Pc magaj ter oktet slovenskih fantov. KoJ cert je vodil g. Tone Zrnec CM; klavir sko glasbo je izvajala ga. Božena Naugl* ton, napovedovalca in razlagalca posam# Pr°ti hu. J ovir, ‘i. N tove iadje ■ta pni k te IIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllliiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllllllHIIIMIIIIIIIIIIIIIillillllllliilillllllllllllllllllllllllllllHlillllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIII11 Altotting in Dachau Letos bosta za Slovence na Tržaškem in Goriškem dve pomembni skupni romanji P ritli tov ar kot j l‘ko ei «t ki «! ‘t t« h, 0 *] d k b 1 l 1 s ) Romanje v Oglej Primorska apostolska administracija napoveduje v nedeljo, 28. aprila 1968 popoldne ob 3. uri skupno romanje v Oglej v zahvalo za dar sv. vere. Škof Jenko bo samaševal s predstavniki duhovščine ob sodelovanju ljudstva. Med mašo bodo vsi verniki peli novo slovensko apostolsko vero. Ker je oglejska bazilika posvečena Materi božji, se bo pobožnost zaključila s petimi litanijami Matere božje. Globoko ganjen nad dokazi sočutja v bolezni in ob smrti moje ljube mam« KATARINE PRAŠNIK se hvaležno spominjam vseh dobrih ljudi, ki so mi z besedo in dejanji toliko p0-magali. Zlasti se zahvaljujem msgr. Klincu, msgr. Močniku, patru Fidelisu, dr-Humarju, čč. gg. Erženu in Juraku, zdravniku dr. Rutarju, vsem duhovnikom, k' so se udeležili pogreba in zanjo maševali, pevskemu zboru za petje pri pogrebni maši in na pokopališču, sestram Čudodelne svetinje in šolskim sestram, III. redu. slovenskim katoliškim organizacijam, darovalcem cvetja in vencev in vsem, ki s0 v tako velikem številu spremili mojo drago mamo na njeni zadnji poti. Bog povrni vsem. Gorica, 2. januarja 1968 sin Viktor