Dopisi. "R !lz Marihora. (Vinorejska sola) je 15. febr. obhajala sklep šolskega leta 1876/77. z javno skušnjo, katera je zopet pokazala spretnost ravnateljevo iu učiteljev pa tudi vsakega lehko prepričala o koristi in potrebi ove šole za napredek v sadje- in vinorejstvu. Zato smo se močno začudili, da ni bilo skoro uikoga bolj odličnih ljudi uavzočega, ako izvzamemo g. Scbolza, deželnegaposlanca in odbornika v Gradcu. Ni bilo ne Seidla, ne Wretzla; ne Mulle-ja itd., ki veudar radi zvonec nosijo v okrajnem zastopu, pri kmetijski podružnici, pri vinorejskein društvu in lani pri shodu vinorejcev. Seidl še baje nikoli ni bil v vinorejski soli. Tudi drugih poslancev letos ni bilo tain. Učenci so vsi dobro, nekateri izvrstno odgovarjali. Občudovali srao spretno risanje, zlasti učenca Muršeca od sv. Lenavta v slov. goricab. Poduk se naslanja na ljudske šole in meri povsod na praktične potrebe; v sadje- in vinorejstvu je se ve da najbolj obširen, vendar obsega tudi vse, kar je vedeti potrebno za umni napredek v živinoreji, bčclarstvu, poljedelstvu in splob gospodarstvu. Jako dobro je, da morajo učcnci tvdno delati, to se jim tudi na rokah pozna. G. Scholz bil je jako zudovoljcn in je dolžno zahvalo izrekel zlasti g. ravhatelju Goethe-ju, učencem pa je na sice govoril, uaj bodo vrli niisijonarji za uapredck gospo- davstva. G.: učitelj, Vajugil je k sklepu učeucem dal zapcti 2 uemški in 2 slovenski pesnii in zashiži javno pohvalo, da je tako srčen ia značajen bil iii skrbel za čast Slovencev na tej šoli. lsto vclja tudi o g. Jakšetu, ki je slovenske učeuce uril v slovenskcm spisovanju. Učencev je bilo vseh 33 inizmed 13 tretjeletnikov je že 10 dobilo lepe službe. Od sv. Roprta nad Laškim. (Okoreu pred-stojnik.) Pri nas snio se starega in precej nem- škutarskega predstojnika do"ust naveličali. Želeli smo dobiti novega, narodnega, lepo po redu krščanskega moža za oskrbnika srenjskih poslov. Vsled tega smo pri zadnji volitvi izvolili same vrle in značajne moževe v srenjski odbor. Volitev je bila 4. januarja t. 1. Stari predstojnik je sedaj precej videl, da se bliža konec njegovemu županovanju in da bo moral račun položiti o srenjskih denarjib. Ali temu se skuša odtegovati, kolikor mu je le inogoče ter ni botel sklicati novih odbornikov, da bi ti izvolili novega predstojnika in jegova 2 svetovalca. Diži županstvo nazaj, kakor da bi mačka za rep vlekel. Odbomiki so čakali, ali pričakovali niso ničesar, naposled jim je potipežljivosti zmajnkalo in so se pri ces. kralj. glavaistvu v Celju pritožili 30. januarja t. 1. Ali na njibovo veliko začudenje niso bili oslišani in okorni župan še župani. Slišimo, da se bodo odboruiki pritožili pri ces. kralj. namestniji v Gradcu ali se pa obrnoli do svojega poslanca v državnem zboru, do g. dr. Vošujaka! Radovedni smo, kako bo se stvar razmotala! Iz Ptuja. Zopet imam poročati obžalovauja vreden samomor, ki se je nedavuo v našem inestecu prigodil. Dne 12 t. m. ustrelil se je okoli 18 let stari mladeuič J. Gordan, pravijo, da zaradi nekega nesramnega ženstva. Pred nekojimi leti je še tukajšujo šolo obiskoval in že takrat mu je učitelj zavoljo nja nenavadiie razposajenosti prerokoval, da ne bode naravne smrte umrl. Zgodilo se je žalibože tako; Čujte še drug jako zaniraiv dogodek iz naših šol. Dne 8. t. m. po poludue po šoli pobegnila sta 2 učeuca prvega razreda naše realne gimnazije : Janez Bizjak in Viktor Crni; prvi sin ptujskega črevljarja, drugi pa edino dete nekega bajtlaija iz mestne okolice. Izginila sta, da se nič ne ve kam, in do danes 19. t. m., ko to pišem, jima vkljub vsemu prizadevanju še niso prišli do sledu. Nekterim tovarišem 8ta baje pravila, da pojdeta nv Dravo", drugim pa, da gresta proti Trstu in potera naprej v Ameriko. — Glejte, kako hitro, kako naglo zori ^žlabni" sad novodobnib šol! Ločili so šolo od nje matere sv. Cerkve, vzeli jo duhovnikom iz rok, in postavili si geslo: nkrščanski nauk iu dubovnike iz šole ven !" Vsega šenta se zdaj šolarji uče, le samo straha.božjega ne, zato gre pa vse narobe. Temu poro-čilu dostavljam prošjo do vseh prijateljev resnice: le marljivo objavljajte od vseb stiani take in enake dogodke ,,nove" šole, naj slovensko Ijudstvo izv6, kam da nas ta nesrečni liberalizem pelja! Od Kapele pri Radgoni. Dobro si podkuril Ijubi ,,Gosp." našim ,,sršenoin". Prav do živega si njih spekel, ko si o njih nestrpljivosti spregovoril. Posebno prve dai so silno razdraženi izleiavali iz svojih bednjev, obiskavali se med seboj, pritoževali se drug drugemu in zmiroui ae se kdekeri brenčati in muviti čuje. Zaslišavai razgovore o g. Kocmutu in nekih sršenib, izposodijo si nGosp." tudi šolski očetje, zbrišejo 8i očale, vtekaejo si na nos, berejo in prebirajo, gledajo se in sklenejo zaprositi gospoda podučitelja Miheliča, da piše nSlov. Gospodarju" v njihovem imenu, kako najbolje v6 in zna, naj za božjo voljo nikdo ne misli, da ima krajni solski svet naglo pregnanje g. Kocmuta na svoji vesti. G. podučitelj se usmili, si nareže in namoči pero in pismeno uveiava mnogobrojno čitateljstvo nSlov. Gosp.": če bi kdo utegnil misliti, da so v našem šol. svetu tisti sršeni, bilo bi to natolcevanje, kajti krajni šolski svet je na bezprimeino naglem odstranjeaju g. Koctnuta tako nedolžen, kakor postavim kamški strab ali kako novorojeno jagnje. Clovek zares neve, koga bi bolj pomiloval, kapelski šolski svet, ali pa čudnega advokata. Iskal sem v nGospodarju" sem ter tje, pa o kapelskem šolskem svetu nikder ni rečice. Prebravši ono umivanje spomnil sem se fabule, ki sem jo bral še kot fant. Lev pozval je pre nekdaj vso živino na svoj dvor, naj se potoži, komur se je kaj žalega storilo. Krava reče: meni je nekdo tele raztigal. Hitro se volk oglasi: jaz ga nisem. G. podučitelj pravi, da bo iavno na pepelnico nastopil svojo službo že imenovani nadučitelj. Dobro ali! Radovedni pa snio, kaka bo pogača iz pepelničnega kvasa? Če bo le na pol piejšnji podobna, borao prav zadovoljui. Vi pa, dragi in nam nepozabljivi g. Kocmut! Prejmite našo iskreno zabvalo za vse Vaše trude, ki ste njih iineli učeči našo dečico; blagodarimo Vam iz cele duše za one mnoge lepe in koristne nauke, ki ste sadili v njihovo mlada srca v pravem krščanskem dubu in z očetovsko ljubeznijo; bodite osvedočeni da bo Vas ogromna večina kapelskih farmanov še leta in leta kot marljivega učitelja in zvestega rednika nase mile dečice v hvaležnero spominu imela. Bog živi Vas in blago tovaršico Vašo v našej sredini v stalnej sreči in popolnem zadovoljstvu še prav mnogo let! V imenu mnogih farmanov Janko Kapelščau.