LISTEK. Kako se ie stric Brazda iz krčme nvozil". Iz češkega — Fr. L. Lep poletui popoldaa je. Solace pripeka, žito na polju — zrelo za žetev — sumi ia priklaaja težke klaae. S polja se sliai brstaaje kos, ajihov žveaket pri klepaaji ia bruaeaji, veselo govorjeaje — a vmes tudi petje . . . Vsepovsod, vse je marljivo. Na Brazdovi njivi delata dve žeaaki. Gogpodiuja, mlada močaa žeaa — pogaaja ia mnči se a koso, da ji pot lije iz lica. Skrbao polaga pokošeao žito aa vzgor. Dekla je lepo veže ia zlaga. Kmetica zdaj pa zdaj dvigae razgreto glavo ter se ozira proti vasi. Včasih ji solza žalosti orosi oko — a zopet dela pridao dalje. Med tem ko se Brazdova žeaa tako aeusmiljeao trapi ia muči aa ajivi, sedi stric Brazda v vaški krčmi ia kadi. Pred seboj ima liter piva. Iz evetečega obraza je pozaati, da nn ta nsoparu leze že v glavo ia v lase. Nič novega ni to pri ajeoi! Zadaja leta ai miaul daa, da bi stric Brazda ae sel v krčmo, aaj je bilo dela ali ae, kolikor ga hotelo, aaj je dežilo ali bilo najkrasaejše vreme, — oa je moral v krčmo. Brazdavka mu je privoščila malo piva, ko bi le priael o pravem čaau domov. Toda stric Brazda je aepoboljaljiv! Ako je prišel v krčmo, vaedlal ia pritrdil ae je tako, da se ai gaail do pozaega večera aikamor — ae-le takrat ia vselej posteao aatrkaa. Tako tudi daaes. Čas žetve je, vae marljivo dela, ljudem kaplja pot s čela curkoma — a atriček Brazda sedi v krčmi ia se lepo hladi z mrzlim — pivom. Koliko mu je že žeaa zgovorila ia 8e pričkala ter kregala ž ajim — avsaka beaeda se je odbila kakor bob od ateae. BPoalušaj, ti gresaik stari, pijaai — ae bode druge pomoči, kakor da te bom s kravo potegaila iz krčme. Saj si že aa atol prirastel tam". — BMir mi daj ia se ne huduj! Za svoje delo se skrbi!" „0 saj ae skrbim! Ko bi se le ti tako za svoje, kakor jaz za svoje — bilo bi dobro!" BAli ae akrbim?" „0 da, skrbia za svoj — liter samo! Moj Bog, zabožji človek, kaj le mislis?" BSaj ai tako hudo, ae! Ali mi aiti ae privosčiš malo zabave?" BKaj bi ae privoačila! Toda ti hočee vedao le zabavo, vedao piti, za delo pa se ae brigaa!B Sličao sta se prepirala maogokrat Brazdova dva. Vedao je bilo zamaaj ! Striček je bil stari trmoglavež ia je ostal pri avojem. Daaes je sedel v krčmi že od poldaeva. Ljudje 80 bili vai aa polju ia delali, malo, da se aiao pretrgali, a stric Brazda jih lepo gleda ekozi okao iz krčme. Tudi žeao vidi, kako hiti z deklo na polje — a oa ee ae gaae! Brazdavka se vedao ozira, pride li veadar mož aa Bjivo ali ae — a ai ga od aikoder. Večer se je približal. Ljudje so počasi zapuačali delo Ba ajivah. Tudi Brazdavka zadeae koso aa rame. nPojdi Marjaaka, greve doarn! Ako je aaš v krčmi, gorje mu!" BJaz grem stavit, da so!" BNe, to hočeve drugače ia bolje izpeljati! Zadosti sem ae že zjezila aad ajim! Kolikokrat sem mu že obljubila, da ga izvlečem s kravo iz te preklicaBe krčme! la daues mu to res storiai! BAli, mati, tega pač ae —" ^Videla bodea, da to 8torim!'' Ni se malo začudil stric Brazda, ko vidi zvečer pribajati svojo žeao — ia stopiti v krčmo z veliko vrvjo. Prijazao pozdravi žeaa vse sosede, ki so se grede izaiučeai, iz polja Bekoliko zaatavili v krčmi. nKje pa je aaa ta pridai goapodar?" Striček, korajžea od piva, razproatre ji obe roki v objem ter kriči: BPojdi, le pojdi sem, dobra aioja žeaka! — Si veadar eakrat priala za meaoj! Pojdi, privošči si ga!" BLe pij ga ti! Saj ai že itak kakor aod. Prevezala ti bom trebuh, da ae počia!" Medtem mu omotava hitro vrv okoli trebuba iu aaredi trdea vozel. Cela krčma začudeua opazuje kmetico — a ta ae smehlja. Striček se aamo smeje ter ae pusti prevezovati. Kmetica vzame drugi koaec ia odide ž BJim iz krčme. Goatje ao gledali akozi okao ia malo, da se aiso valjali od ameba po tleh. Pred krčmo je stala aaprežeaa krava. Brazdovka priveže koaec vrvi aa braaovlek. Striček, videč druge ae smejati, obrae se Ba stolu proti durira. Vozel je imel ravao Ba trebuhu. V tem času se zasliai zunaj pred krčaio kmetičia krepek glas : BDijo!" — vrv ae aapae — striček se zgaae — ia že ga vleče vea! nŽiamarja — Katra — puati me, pretrgas me!" ffDijo, dijo!" glasilo se je zunaj. Stric Brazda aiora, hočeš, aočea, stopiti aa BOge, ia hote ali aebote delati korake! — Opira se sicer ia braai se vsemi močmi — a Bič Be pomaga. Žeaa ga potegae s pomočjo krave iz krčme ter ga vleče domu. Cela krčma je Ba aogah. Sosedje ae sraejejo, da jim silijo solze iz očij. Ib se-Ie aa vasi je bilo veselja! Druhal otrok kriči za stričkom — ljudje tekajo iz koč radovedfli, kaj se godi zuaaj. Ia vsakdo, kd,or vidi, kako se Brazda iz krčme Bvozi", malo da smeha ae poči. Srečao pripelja ali bolje privleče kmetica strička domu. Bil je veB zmučea ia zmedeB. Ta večer sta se 8icer se eakrat skregala, a žeaa mu je takih aaštela, da je pri vsem svetem obljubil, da ae pojde v krčmo aikdar več. Ib res se je poboljaal! Sprva ga je bilo aram iti, ia poailjal je deklo po pivo. Sčaaoma si je upal spet iti sam, a vračal se je vedao o pravem času domu — a sel je le bolj redko. Med tedaom ga v obče ai aihče več videl tam. Pravi se aavadao: dolgi laaje — kratka pamet! No, vsikdar to seveda ae velja. Brazdavka ima sicer dolge laae a še daljsi razum — kajti kratka pamet bi tega ae izmislila ia ae izvraila, kar je tako imeaitao dosegla Brazdavka.