PRIMORSKI dnevnik *®Cel izhajati v Trstu '3- maja 1945. njegov P^dhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-1943 v vasi Zakriž Ped Cerknim, razmnožen p« ciklostil. Od 5. do 17. »Jptembra 1944 se je ti-skal v tiskarni »Doberdobu v Govcu pri Gorenji Trebu-°d 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v Pekami »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. Piaja 1945 pa v osvobojenci Trstu, kjer je izSla za-JPja Številka. Bil je edini JJJeol partizanski DNEV-PlIK v zasužnjeni Evropi. primorski Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 274 (11.690) Trst, torek, 22. novembra 1983 14. občni zbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze i Enotni v boju za enakopravnost razvoj in sodelovanje ob meji V nedeljo se je v tržaškem Kultur-etn domu zbralo na štirinajstem red ern občnem zboru Slovenske kultur ^■gospodarske zveze preko tristo o-vn' Pr’sotnih je bilo 132 odposlancev elan jenih ustanov, večje število čla glavnega odbora, predsedniki :n P edstavniki prosvetnih in športnih poštev ter številni ugledni gostje. ,rv'č je bil prisoten vladni generalni nusar dr. Marrosu in prvič je obč J zbor SKGZ v Trstu pozdravil pred-s tržaškega županstva. Prisotne šii, številne delegacije najvažnej- ' strank KPI, PSI. KD in Slovenske zacije_ Pnosti, slovenske zamejske organi- c -. ■ predstavniki koroških Slovenji v\ Italijanske manjšine v Jugoslaviji-rj!U^os'ovarl'ski generalni konzul in odstavniki matične domovine. Odposlanci in ostali udeleženci obe Dr^a zbc>ra so razpravljali skoro ne-n^trgoma dobrih deset ur. Na rlnev-m redu so bila vsa bistvena vpra sta1^3 ^ovencev v Italiji, o katerih g .Poglobljeno poročala predsednik J'ls Race in tajnik Duško Udovič, iel 6 Stn° '^°ial* ■ da je razprava za-sl a celotno paleto problemov sioven-g0- narodnostne skupnosti v Italiji. r’J za globalno zaščito v sedanjem n dob ju, razdelitev sil v tej zvezi in tX)ri za akcijsko utrjevanje ' notne delegacije. Boj za našo gospodarsko uveljavitev v Trstu, Gorici in v videmski pokrajini, pri čemer pa tako v poročilih kot ludi v razpravi ni manjkalo poglobljenih besed o kulturni politiki in o razvoju slovenskega kulturnega dela in ustvarjanja v zamejstvu. Na zelo visoki ravni so bili posegi beneških Slovencev. Pa še bi lahko naštevali najvažnejše leme, kot so mladinsko gibanje, sredstva množičnega obveščanja, pa še zlasti telesna kultura kot izredno važna dejavnost v našem boju za narodnostni obstoj in za povezovanje mladine, žensko vprašanje. In končno ne prav nazadnje občutena potreba in nujnost politike odprte meje, tesne navezanosti na matični narod in matično državo in pri tem vloga slovenske manjšinske skupnosti kot krepitve vezi na meji. V tem kontekstu je bil podčrtan tudi boj za resnični mir. Na občnem zboru so bila podeljena odličja ;n plakete SKGZ, odličja dela in boja, ki so dala celotnemu nedeljskemu delovnemu dnevu še posebno praznično in svečano vzdušje in z njim tudi odraz volje in zavesti za nuinost nadaljnjih naporov, za delo in boj v korist Slovencev v Italiji. NA 7., 3., 9. IN 10. STRANI i I ! V Neaplju utrditev socialistične in laičnih strank a Južnem Tirolskem Magnagova SVP ohranila večino Na neapeljskih volitvah občuten padec KPI pridobili nazaj glasove, ki so jih izgubili Demokristjani le delno na političnih volitvah .Rim rji. ~ Upravne volitve v nekatera 'Pijanskih občinah, med kateri-lahrt^j^it2 Neapelj in Reggio Ca-obn(la,k°t edini večji mesti, ki sta ijlv„Vlli občinski svet, in deželne vo rolsk 33 tridentinskem - Južnem Ti-dite Lrn Predstavljajo nedvomno utr-je ,,,sedanje petstrankarske koalici-Publiu°ra-! P°vs°d so socialisti in re-s0v kanci pridobili lepo število gla zaj’^emokristjani pa so privabili na sp^nPre<^j volivcev, ki so jih letos stili ' v1*'’ na Političnih volitvah, zapu-Wiu •at.en Padec pa je zabeležila šel dnističra partija; ta padec je pri kjer - ‘zraza predvsem v Neaplju, straJe 1^*1 sicer ostala najmočnejša skora' c V °kčini, vendar je izgubila vj _ J o odstotkov glasov v primerja-nirrrj Rr®jšnjimi občinskimi in politič-kih i v°oIvami. Po dosedanjih podat f^apP torej že mogoče trditi, da bo v ČWP ^ «b težko sestaviti novo ve-trj ', kaiti 'evji delež mest si delijo S(>delrfank.e: KPI- K0 in MSI' brez that0avai?Ja dveh izmed teh treh pa elan j/,, Roo večine — vsaj po dose-deva Podatkih — še ni. Kar pa za-je ^fašiste je treba povedati, da lete) ^'rantejevi stranki v celoti spod hajm P°'skus, da bi postala druga 'hokrar'ejŠa stranka Krščanski de-Iiticn: b. So oamreč, v primerjavi s po-li, f,,,”1' .volitvami, nekoliko pridobi-glaSoa aajsti pa so ostali pri svojih speh ,lb 'n zabeežili celo slabši u-Wah na Prejšnjih občinskih voli Veda ^u^netn Tirolskem je stanje se-radj P°vsem drugačno, predvsem za-strank ntrnške manjšine s svojimi bi tun31?'' k' je v bocenski pokraji čitio tok^at ohranila absolutno ve Utr^ii ®e je v deželnem merilu celo v Boen' rrcba je tudi zabeležiti, da so ske» J1 lzgubile domala vse «itaijan franki očitno e, razen neofašistov, ki s svojimi izrazito nacionali-11 gesli privabili številne itali- j^Olm i_- _____ „______ Sedani; Vobvce, ki so nezadovoljni s y stanjem. eggiu Calabrii so občuten pa ^^ALj EVANJE NA 2. STRANI OBČINA NEAPELJ Stranke Obč. volitve 83 Pol. vol. 83 Obč. vol. 80 Gl. % Sed. % % Sedeži KD 163.784 24,3 20 21,8 25,3 21 KPI 181.743 27 23 31,5 31,7 27 PSI 70.612 10,5 9 8,9 7.7 6 MSI 140.551 20,8 17 20 22,3 18 PSDI 44.968 6,7 5 4,8 6,5 5 PRI 33.333 4,9 4 3,6 3 2 PLI 14.631 2,2 1 2,9 1.8 1 DP 6.420 1 — 1,3 1 — PR 8.977 1,3 1 2,9 — ■ — LISTA ZA NEAPELJ 1.241 0,2 — — — ■ — Neveljavnih glasov je bilo skupno 27.804 (4 odstotke), od katerih 6.423 (0,9 odst.) belih glasovnic. DEŽELA TRIDENTINSKA - JUŽNA TIROLSKA Stranke Dež. volitve 83 Pol. vol. 83 Dež. vol. 78 Gl. % Sed. O/o O/o Sedeži KD 155.173 27 19 27,6 30,4 22 KPI 47.767 8,3 6 11.1 8,9 7 PSI 38.608 6,7 4 6,8 6,3 4 MSI-DN 25.088 4.4 3 3,3 2.3 2 PSDI 13.400 2,3 1 2,4 2,7 2 PRI 26.023 4,5 3 4,9 2,3 1 PLI 8.435 1,5 1 1,6 1,5 1 SVP 193.902 33,7 25 32,4 29,8 21 AUT. INT. 18.055 3,1 2 — — — PPTT — — — 3,3 7,1 5 DP 9.674 1,7 1 1,9 1,2 1 SOD TI ROL 7.251 1,3 1 2,1 — — PSD ST — — 1,1 1 L. ALT. 12.939 2,2 2 — — — PDU 6.958 1,2 1 — 0,7 1 ZELENI 8.371 1,4 1 — — — NS-NL __ — 4 2 Pred dokončno namestitvijo novih raket «Bundestag» o evroizstrelkih BONN — V «Bundestagu» se je včeraj s posegom zveznega kanclerja Kohla začela razprava o evroizstrelkih, na kateri bo moral zahodnonem-ški parlament dati dokončno besedo o namestitvi novih ameriških .jedrskih raket «pershing 2» na ozemlju ZRN. Rezultat glasovanja pa je že sedaj jasen, saj ima vlada dovolj trdno večino, da se ji ni treba bati presenečenj. Vsekakor pa je prvič od ustanovitve ZRN zvezni parlament razdvojen ob tako pomembnem zunanjepolitičnem vprašanju, kar bo seveda imelo dolgoročne posledice, saj socialdemokracija odločno nasprotuje ameriškim raketam. Občni zbor Protesti danes SSŠ v Gorici r ■ t v • v v lrzicu V Gorici je bil včeraj občni zbor SSŠ za goričko pokrajino, ki se ga je udeležilo zelo veliko slovenskih šolnikov. Na njem sta poročala predsednik profesor Albin Sirk in tajnik profesor Leopold Devetak. V imenu tržaških kolegov je pozdravil profesor Škrinjar. Izvolili so tudi nov odbor sindikata. V Tržiču bodo danes demonstracije delavcev ladjedelnice istočasno ko se v Rimu na ministrstvu za državne udeležbe razpravlja o načrtu Fincantieri za preustroj ladjedelnic. Z delavci solidarizirajo tudi občinska uprava in trgovci. Včeraj pa so o širši sindikalni problematiki razpravljali na pokrajin skem aktivu CGIL. NA 12. STRANI NA 12. STRANI Kras izgubil v Kleveju Kot je bilo pričakovati, so Krasove namiznoteniške igralke v drugem ko lu evropskega tekmovanja sejemskih mest izgubi e proti favoriziranemu moštvu Weiss-Rot-Weiss iz Kleveja, ki ima zelo bogato tradicijo v tej športni panogi. Naše predstavnice so v Kleveju izgubile z 1:5, česar pa gotovo ne gre jemati kot neuspeh. Za-licdne Nemke so namreč odlične i-gralke, med katerimi še zlasti izstopa Hendrixenova. Naj omenimo še da je We:ss-Rot Weiss že dvakrat o-svojil državno prvenstvo in je letos prvi na lestvici v prvenstvu ZRN. Častno točko za Kras je osvojila Marina Cergol. Gre pa še poudariti, da so bile krasovke v Keveju gostoljubno sprejete in da se vračajo domov s prijetnimi vtisi. NA 14. STRANI Po De Mitovi zahtevi o umiku italijanskih sil Craxi sklical vlado za izgladitev spora Andreotti-Longo o Libanonu Uradni pogovori o aranžmajih v Švici Mednarodna podpora stabilizaciji v SFRJ RIM — «če nismo zmožni nadzorovati pobud naših zaveznikov, ki nas vsekakor vpletajo in vpletajo naše vojake v Libanonu, je treba preveriti vlogo italijanskega mirovnega kontingenta in tudi razloge za njegovo prisotnost,* je izjavil v nedeljo tajnik KD De Mita. Ni se torej omejil za podpiranje zunanjega ministra Andreottija (ki je obsodil francosko represalijo in sprožil jezno reakcijo socialdemokratskega tajnika in ministra Longa), ampak je razširil polemiko, ki se je vnela po vladnem srečanju Italija - Francija v Benetkah, na ves libanonski problem. Včeraj mu je drugi mož PSI, Martelli, dal v bistvu prav, ko je poudaril, da je sicer v govoru tajnika KD nekaj «polemičnih naglasov*, ki niso vredni odgovora, toda politični problem, ki ga je postavil, je realen. «Vlo-go in perspektive multinacionalne mirovne sile in italijanskega kontingenta v njej je treba obravnavati v luči krajevnih razmer, razpravljati z zavezniki in v okviru vlade,* ker gre «za načela in vrednote, ki jih noben demokrat ne more prezirati*. Polemika se torej nadaljuje. Glasilo PSDI ostro očita KD nezadostno zvestobo zahodnemu bloku in zatrjuje, da je francoski kolega predhodno obvestil Spado-linija o represaliji za atentat na francoske vojake v Bejrutu (toda obrambni minister je to takoj uradno demantiral). Za Andreottija pa je Langov izbruh v Benet- kah «ničvredna drobovina*, ker je že vlada odobrila smernice zunanje politike, ki jih je potrdil parlament. Tudi republikanci so se z uradnim sporočilom vodstva distancirali od Longa, češ da je «prisotnost italijanskega kontingenta v Libanonu pogojena tudi v bodoče s soglasjem sprtih strani in z dejansko možnostjo, da izvaja posredovalno in mirovno poslanstvo*. V okviru vladne koalicije je torej PSDI v bistvu o-samljen, Craxi pa je za jutri sklical ministrski svet, da ponovno prouči italijansko prisotnost v Libanonu. Možnosti so baje tri: ohranitev kontingenta, takojšen in popoln umik, odpoklic vojakov in ohranitev simbolične prisotnosti (na pr. s poljsko bolnišnico). Težko je namreč, da ostane vse po starem, saj je sedaj prav KD dvignila zastavo umika, v soglasju s tem, kar že davno zahteva leva opozicija. Sicer ves katoliški svet soglaša z Andreottijem in De Mito, kot izhaja iz javnih stališč predstavniških organizacij «Obramba miru ni znamenje slabosti, ampak moralna izbira,* zatrjuje mladinsko gibanje KD, ki jedko opozarja «generala Longa*, da demokristjani hočejo «ostati v NATO, ne da bi morali obleči ameriške vojaške suknje*. Tajnik PSDI najbrž išče spravo z Andreottijem, ki ga pa ni sprejel in se je moral Longo zadovoljiti s srečanjem z njegovim oprodo Evangelisti-jem. R. G. ŽENEVA — Predstavniki 15 zahodnih držav, Kuvajta, Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke so se ob koncu tedna sešli z jugoslovansko delegacijo. Govorili so o u-resničevanju globalnega finančno-kre-ditnega aranžmaja teh držav in 15 komercialnih bank za podporo jugoslovanskega programa gospodarske stabiizacije. V pogovoru z dopisnikom Tanjuga, je član ZIS Janko Smole, ki vodi delegacijo, dejal, da na tem sestanku niso samo pregledali doslej uresničene posojilne politike, marveč so začeli tehtali tudi možnosti za nadaljevanje takšnega sodelovanja v prihodnjem Fetu. Jugoslavija in njeni kreditni partnerji želijo, da bi to sodelovanje nadaljevali in da bi Švica tudi v prihodnje koordinirala akcijo, saj je to vlogo v tem letu odlično opravila. Janko Smole je ugotovil, da se pri uresničevanju globalnega finančno -kreditnega aranžmaja za podporo programu gospodarske stabiizacije obe- tajo sklepni pogovori za finančna P0-sojila v skupni vrednosti 180 milijo nov dolarjev in za kredit v znesku 300 milijonov dolarjev za refinanciranj? jugoslovanskih kreditnih obveznosti- Janko Smole je v pogovoru pouda ril, da je eden od temeljnih sklep«? ženevskega sestanka, da Jugoslavi' ja čimprej izkoristi odobrene blagot ne kredite za uvoz surovin in repr?" dukcijskega material’«. Izkoriščanj« teh kreditov je pogoj, da bi prihodnJe leto dobili podobne kreditne aranžma' je. (dd) Dolar 1.637 lir RIM — Vzpon dolarja se nadaljuj« na valu napovedi o povišanju bančni? obresti v ZDA in špekulacij v žve.zl z nadaljnjo zaostritvijo mednarodna1 razmer. V Italiji je leča j ameriško valute dosegel nov zgodovinski re' kord 1.637 lir, močno se je pa ukrepi! tudi v razmerju z 'drugimi evrop' skimi valutami in japonskim jenom- Oh nazadovanju komunistov in neuspehu misovcev Krščanska demokracija zaustavila padec Vse vladne stranke utrdile svoj položaj OBČINA REGGIO CALABRIA Stranke Obč. volitve 83(*) Pol. vol. 83 Obč. vol. 80 GL % Sed. % % Sedeži KD 31.417 30,9 17 35,1 41 21 KPI 12.543 12,3 6 19,8 13,7 7 PSI 22.754 22,4 12 11,8 22,7 12 MSI 8.844 8,7 5 13,9 10,2 5 PSDI 10.127 10 5 4,2 7,5 4 PRI 6.604 6,5 3 7,4 2,8 1 PLI 1.707 1,7 — 1,9 1.2 — DP 664 0,7 — 0,9 — — PR 664 0,7 — 1,1 — — LISTA «ZA REGGIO* 4.979 4,9 2 PNP 774 0,8 — 3,8 — — (*) Podatki se nanašajo na 250 od skupnih 268 volišč. RIM — Krščanska demokracija je kot kaže zaustavila padec ob zadnjih političnih volitvah; socialistična stran ka napreduje predvsem na Jugu, re publikanci na vsem državnem ozemlju, medtem ko ostale laične stranke ohranjajo svoje prejšnje rezultate; KPI nazaduje, predvsem v Neaplju in v Reggiu Calabrii, a to nazadovanje je očitno tudi na Tridentinskem. To so v glavnem splošne težnje na nedeljskih in včerajšnjih upravnih volitvah na Tridentinskem, Južnem Tirolskem, v Neaplju, Reggiu Calabrii in v drugih občinah širom po Italiji. Volilni test je bil namreč zelo raznolik in zato po vsej verjetnosti tudi težko ocenijiv. Vsekakor je povsem jasno, da je petstrankarska večina utrdila svoj položaj. Prav tako je jasno nazadovanje komunistov, ki je najbolj boleče prav v prestolnici Ju- ga, Neaplju, ki pa ostaja mesto s skoraj nemogočimi izgledi za uspešno upravljanje. Za konec in prav tako na splošno je precej očiten neuspeh misovcev, saj so jim vsi napovedovali uspeh, ki pa je izostal. Prvi komentarji politikov odražajo torej tako stanje. V prvi vrsti so seveda najbolj zadovoljni demokri stjani. Za vse je spregovoril De Mita. Sekretar krščanske demokracije je izrazil svoje zadovoljstvo nad rezultati, kljub temu, da je bil »prepričan* v uspeh, ki so ga zabeležili v Neaplju. Po besedah De Mite dokazuje sedanje glasovanje težnjo k ponovnemu pridobivanju glasov in utrjevanju krščanske demokracije, stranke «brez katere je v krizi vsa demokracija*. Bledi torej splošno razširjena slika o «KD v prostem pa-du» in se utrjuje vladna koalicija. Napredovanje MSI v Bocnu simptom radikalizacije odnosov med narodoma Izidi nedeljskih upravnih volitev v bocenski in tridentinski pokrajini so potrdili narodnostno in družbeno spe cifiko, ki tako globoko označuje stvar nost dežele Tridentinske Južne Tirolske ter tudi dokajšnjo napetost, ki trenutno vlada na narodnostno mešanem območju severno od Trenta. Re zultati volitev v Bocnu in v Trentu nimajo v bistvu zaradi raznolikosti obeh pokrajin nič skupnega, razen tega, da bo nov deželni svet odraz seštevka mandatov v obeh pokrajinah. Po predvidevanjih je v bocenski pokrajini južnotirolska ljudska stran ka (SVP) Silviusa Magnaga ohranila absolutno večino glasov, čeprav je zabeležila rahlo nazadovanje v pri meru s prejšnjimi upravnimi volitvami, ki jo v odstotkih postavlja na raven junijskih političnih volitev. SVP pa bo spričo večjega števila svetovalcev (od 34 na 35) imela v novem bocenskem pokrajinskem svetu celo enega zastopnika več, kar nedvomno utrjuje njeno vlogo. V nemškem taboru velja še zabeležiti volilni izid • Volitve NADALJEVANJE S 1. STRANI dec doživeli tako demokristjani kot komunisti, v tem mestu pa se je uve-ljavia krajevna «Lista za Reggio*, ki je zbrala skoraj 5 odstotkov gla sov. Volilo se je tudi v nekaterih drugih občinah, Za konec pa še ugotovitev, da je bila volilna udeležba v poprečju nižja od običajne. V Neapl ju je valilo 79,7 odstotka volilnih upravičencev, 5 odstotkov manj kot na prejšnjih občinskih volitvah, nižjo volilno udeležbo pa so zabeležili tudi drugod. skrajnih nacionalistov «domovinske lipe* (Heimatbund), ki so prvič v povojnem času izvolili svojega predstavnika v pokrajinski svet, medtem ko so južnotirolski socialdemokrati izgubili svoj edini sedež. Nemški ne odvisneži (PDU), ki se sklicujejo na ideologijo liberalizma, pa so ohranili en sedež. Zelo dobro Se je med nemškim in kot kaže tudi med italijanskim govorečim prebivalstvom odrezala al ternativna lista «za drugo Južno Ti rolsko», ki bo imela v pokrajinski skupščini kar dva svoja zastopnika. Eden od teh bo gotovo vodja in ustanovitelj liste Aleiander Langer. V italijanskem bloku pa pade takoj v oči rezultat MSI, ki je spretno izkoristila nacionalistične polerriike in mržnjo, ki jo določeni italijanski krogi še od časa fašizma gojijo do Nem cev. Fašisti, ki so skoraj podvojili glasove, so izvolili enega predstavnika več na škodo KD, ki bo imela sedaj v pokrajinskem svetu tri svoje zastopnike. Nekoliko preseneča tudi poraz socialdemokratov na račun re publikancev, čeprav gre podčrtati, da se je Spadolini, ko je bil predsednik vlade, zelo zavzemal za celovito u resničevanje «paketa». Tudi v tridentinski pokrajini so izidi volitev potrdili trend nedavnih političnih volitev. Rezultati dokazujejo, da KD preživlja zelo hudo krizo, mnogi njeni volivci so se opredelili za avtonomiste PPTT Enrica Pru-nerja in zlasti za «odpadnike» tega gibanja, ki se zbirajo okrog senaten ja Fontanarija. Komunisti in socia listi so ohranili svoje sedeže, prav tako tudi manjše laične stranke. Svojega predstavnika v pokrajinski svet sta izvolili tudi DP ter pači. fistično - zelena lista bivšega poslanca Marca Boata. SANDOR TENCE POKRAJINA BOČEN Stranke Dež. volitve 83 Pol. vol. 83 Dež. vol. 78 Gl. % Sed. % % Sedeži KD 27.326 9,6 3 11,5 10,8 4 KPI 16.079 5,6 2 8 7,8 3 PSI 11.206 3,9 1 4,3 3,3 1 MSI 16.827 5,9 2 3,4 2,9 1 PSDI 3.644 1,3 — 1,3 2,3 1 PRI 5.889 2,1 1 2,8 1,1 — PLI 2.177 0,8 — 0,9 1,1 — SVP 170.161 59,5 22 59,6 61,3 21 DP 1.248 0,4 — 1.1 0,4 — SiiD-TIROL 7.251 2,5 I — — L. ALT. 12.939 4,5 2 — — — PDU 6.958 2,4 1 — — — NS-NL - - - 0.1 POKRAJINA TRIDENT 5,4 1 Stranke Dež. volitve 83 Pol. vol. 83 Dež. vol. 78 Gl. % Sed. % % Sedeži KD 127.847 44,2 16 43,3 49 18 KPI 31.688 10,9 4 14,1 10,7 4 PSI 27.402 9,5 3 9,3 9,1 3 MSI 8.261 2,8 1 3,2 1,8 1 PSDI 9.756 3,4 1 3,5 3 1 PRI 20.134 7 2 6,9 3,5 1 PLI 6.258 2,2 1 2,3 1,8 1 SVP 23.741 8,2 3 5,8- — — AUT. IND. 17.417 6 2 — — — DP 8.426 2,9 1 2,7 1,9 1 PPTT — — — 5,7 13,1 5 ZELENI 8.371 2,9 1 — — — NS — 1 — — 0,3 6,1 1 Še bolj zadovoljni in to celo pr«*1, dejanskega uspeha so republikanc • Na. valu svojega političnega pooseo 1 jen ja, ki jim je tako pri srcu, Spadolinijevi ljudje šli tako daleč, d3 so se proglasili za edine resnic« zmagovalce sedanjih volitev. Bolj umirjeno je zadovoljstvo v vrstah socialistov. Podsekretar Val« Spini je v svoji izjavi poudaril «J sno* napredovanje PSI v NeapU ^ predvsem pa v Reggiu Calabrii, kj« so socialisti postali druga strank ■ Tudi za Spinija ni sedanje glasovanj s političnega vidika nagradilo op0'" cijo Craxijevi vladi. Grenka tako na neapeljski ko*- JL vsedržavni ravni je ocena italijanS , komunistov. «Smo izgubili, KPI kaz v Neaplju občutno nazadovanje,* navedel Renato Zangheri, odgovor za odnose s krajevnimi upravami ustanovami. «Odpdra se novo obdohpj v katerem bolj kot prej potrebujem borbeno zavzetost prve neape'Js L stranke v sodelovanju z levimi demokratičnimi silami, ob zavračanj ozkih in strumentalnih računic v vS državni viziji vprašanj Neaplja 1 Juga.* Za KPI sta se torej že začela h vsedržavni ravni razprava in ocen;' vanje. Prvi konkretni primer bo ja centralnega komiteja partije v trtek in petek. RINA GAGLIARU* Diego NoveRi (KPfl spet turinski župa*1 TURIN - Komunist Diego Nov|* je ponovno izvoljen za turinskega pana. Zanj je pri tretjem glasova v balotaži z načelnikom KD ^Tan7|Us glasovalo 34 svetovalcev (KPI Pj. eden) proti 20. Po škandalu s kupninami se je pred 8 meseci ^ ^ umaknil iz leve koalicije, ki J? a pravljafa občino od 1975, včeraj ^. se je, skupaj s PSDI, PRI in I^L^li glasovanju vzdržal, ker so Pr0 ,)(J tudi poskusi sestave občinskega bora s KD. Ker tudi Novelli n ^ večine, si je pridržal pravico,^ ^ župansko mesto sprejme ali se g makne, potem ko bo na pogajanj PSI in drugimi preveril možnos litično - upravnega sporazuma- □ BAGDAD — Te dni so tuja delavca v Iraku, ki sta m ju- grabljena 4. novembra. Gre z« goslovana Jusufa Jajiča iz *vSgfnza da in zahodnega Nemca Karla h1 ^ Kuhnerja, ki sta delala v b"3*1 neko zahodnonemško družbo. Ugrabili so ju uporniki K3?”1 h iz suda Barzanija, ki jih po pa Bagdada podpirajo Iranci, r®sVnVjto iraške oblasti s hitro in učms akcijo. .»a bi' Diplomatski viri pravijo, aa 3 ^u-li v zadnjem času ugrabljeni dve ^ pini zahodnonemških de avcev-^e. del so jih spustili na prostost v ^ ranu, medtem ko o drugih rll,n^JaVijo. benih informacij. Prav tako P jna da je v rokah upornikov tudi s indijskih delavcev, (dd) Koroški Slovenci so v nedeljo priredili mogočno proslavo Petinsedemdeset let Slovenske prosvetne sveže . CELOVEC — Zabrisati je treba petinsedem aeset let ustvarjalnega dela, uspehov in ne UsPehov, kriznih in svetlih trenutkov. To je sf za nami. Zabrisati je treba to, a ne izdati, kajti narejeno in opravljano delo naj 0 spodbuda za naprej, za nadaljnjo rast ce-_°n<' slovenske narodnostne skupnosti za Ka bankami, za rast slovenske kulture na tem toženem področju. Tako nekako je v svojem vznesenem po javnem nagovoru dejal dolgoletni predsednik °venske prosvetne zveze iz Celovca pesnik olentin Polanšek. V njegovih besedah je bil fc delu in ustvarjalnosti, klic k polnemu Oljenju. Namenjen je b'l vsem, ki so v ne 0ty Prišli na slovesno in jubilejno prireditev al v** e*n*c® ustanovitve SP Z v celovški Dom ■. ,e. predvsem pa tistim tisočem rojakom, sc slovesnosti niso udeležili. Spodbuda za tiLtpej t°rej. In ta spodbuda se je pokazala dih i med Potekom same prireditve, ki je za nala sveže in za take priložnosti še kar ne običajno. Ni bilo pozdravnih govorov in konvencionalnih izjav, ampak smotrno zasnovan prikaz dela, kritičen pogled v 75 let življenja SP Z. Avditorij, v katerem so bili številni gostje iz Slovenije, z Dunaja, predstavniki avstrijskih oblasti, uradna delegacija Zveze slovenskih kulturnih društev iz Trsta in drugi, je zelo cenil postavitev in zamisel prireditve, skozi katero se je vila rdeča nit pripovedi o 75 letni zgo dovini Slovenske prosvetne zveze, a je segala še nazaj in dlje, tako da je bila to zgodovina življenja slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji. In tako smo bili priče mnogim stičiščem, vzporedno so stopali v ospredje politična mi sel, sporočilo kulture in prosvete, beseda raz ličnih generacij, pesem ir. zgodovinski doku ment, vse v harmoničnem zaporedju. Jasno je izpadlo, da je kultura vendarle gibalo in gonilo narodnostne skupnosti in naroda in tu ima seveda celovška SP Z za koroške rojake prav posebno in opazno mesto. Rekli smo, da je šlo za pripoved oziroma zgodovinski prikaz, ki se je vil skozi besedo šestih ^pripovedovalcev*, njihovo izvajanje pa so dopolnjevali nastopi skupin in posameznikov, predstavnikov starejše, srednje in najmlajše generacije. Uvod v prireditev je bila nežna Schumannova «Aufschwung», ki jo je na klavir zaigrala Andreja Močilnik, nato pa so se v kakovostnem prepletanju zvrstili Moški zbor SPD iz Radiš, moški zbor SPD «Zarja» iz Železne Kaple, mešani pevski zbor SPD «Rož» iz Šentjakoba v Rožu, koroška bukovnica ir. pesnica samoukinja Milka Hartman, pisatelj Janko Messner, kantavtorici Eda in Silvija Velik, pop-ansambel «Zmeda» SPD «Danice» iz Šentvida v Podjuni, pevsko instrumentalna skupina KDP «Drava» iz Žvabeka, Hanca Rabin iz Brda pri Šmohorju in na koncu znani avstrijski kantavtor Reinhart Sellner z Dunaja, ki je zapel provokativno pesem o odnosu oblasti do koroških Slovencev in o solidarnosti. Scenarij nedeljske prireditve sta izdelala Janko Malle in Janko Messner. «.Pa srečno in nasvidenje čez 25 let, ko bomo proslavljali 100-letnico naše zveze*. S temi enostavnimi besedami je bilo konec nedeljskega slavja v Celovcu in v teh besedah je mogoče najti zagotovilo in poroštvo, da se bo slovenska kultura v Avstriji vsebinsko še bolj plemenitila, še bolj bo postajala nepogrešljiv dejav nik boja za pravice narodnostne skupnosti, po stajala bo še odmevnejša. Zato ni naključje, da je bila prav v nedeljo na Dunaju velika akademija, na kateri so predstavili dela književnikov narodnostnih manjšin v Avstriji in slovenska literatura je bila prav posebej opazna. To je še en dokaz, da gre zares vztrajati v kvalitetni vsebinski rasti, ki lahko edina poruši vse pregrade. Na to in na še marsikaj je opozorila nedeljska slovesnost, nakazala je pot, po kateri mora stopati kulturno delovanje, da bo kultura zares živa in nepogrešljiva vrednota v življenju posameznika in skupnosti. M. ČUK Prosirske palestinske sile že v predmestju Tripolija rai KJ*UT — Bejrutski radio je vče-paJri s.P°r°t'iJ, da so se palestinske od-žin n'5' fundamentalistov in prodrle P^dmestjo Tripolija, uSDeh tU zvesfe sne priznavajo ne-Vfi br> '. a °bonetn poudarjajo, da so hišo ■ c’ Popravljeni na boj za vsako *atH ln za vsako ulico Tripolija. To funri e^° ,ut* Arafatovi zavezniki iz z^vJi^H^hstičnih vrst, ki se dobro rnot,(,,*ajo: kakšen konec bi dočakali po riki zmaR' prosirskih sil. Upor šanJn?dtem zatrjujejo, da je le vpra-u. časa, kdaj bo padel tudi Arafa Kotakb -v Tripoliju. kaze na imaio pa imajo odpadniki že pr ve skrbi. Ob včerajšnjih uspehih so libanonski šiiti napovedali, da ne bojo več sodelovali v bojih proti Arafatu. Na tihem se marsikdo že zaveda, da bi z Arafatovim porazom ustvarili le enega mučenika več, madež izdajstva pa bi le s težavo zbrisali. Pozno popoldne pa so napovedali premirje. Včeraj se je med občasnimi premori v spopadih začel beg civilnega prebi valstva iz Tripolija. Dosedanji spopadi so kot običajno terjali še največ življenj prav med civilisti, ki sedaj v paničnem strahu zapuščajo mesto. Položaj v Tripoliju je po trditvah tujih dopisnikov strahoten. V mestu že nekaj dni ni ne vode in ne elektrike, prav tako primanjkujejo najosnovnejše življenjske potrebščine, me-s'.o pa je tarča topovskih in raketnih izstrelkov. Skrajno napet, položaj pa je tudi v osrednjem in južnem Libanonu. Izraelci so zaprli vse dostope na svoje zasedeno ozemlje v južnem Libanonu, saj se bojijo povračilnih ukrepov po nji hovem nedeljskem letalskem napadu na položaje druzov, Sircev in prosirskih Palestincev. Po prvih podatkih je v izraelskem bombardiranju zgubilo življenje 18 oseb, več deset pa je ranjenih. Občasni spopadi so bili včeraj tudi pri Suk el Garbu, položaj v Šufu pa je skrajno napet, da se lahko vsak trenutek sprevrže v splošen spopad. Medtem pa je včeraj prispel v Alžir vodja druzov Džumblat, ki se bo po srečanju z alžirskimi voditelji sestal tudi z voditeljem libanonskih šiitov Beri jem. □ BRUSELJ — Železarska in jeklarska industrija sta v oktobru proizvedli 35,9 milijona ton železa in jekla, kar je za 5,6 milijona ton več kot v enakem obdobju lani. Podatek navaja vso svetovno proizvodnjo z izjemo proizvod nje v državah vzhodnega bloka. V pr vih desetih mesecih pa je bila proizvodnja nižja od lanske. Atentat v Severni Irski BELFAST — Neka doslej neznana skupina «moč katoliške reakcije» si je prevzela odgovornost za nedeljski krvavi atentat v neki protestantski cerkvi v Severni Irski. V atentatu so izgubile življenje tri osebe, sedem pa jih je bilo ranjenih. Dva zakrinkana moška sta vdrla v krajevno cerkev v Darcklegu, majhnem mestecu kakih pet kilometrov od meje z Irsko, in odprla ogenj iz avtomatskega orožja na vernike, med katerimi je bilo veliko žensk in otrok. Neznanca sta nato takoj zbežala z avtom, v katerem ju je čakal pajdaš. Uspela akcija «Saljuta 7» MOSKVA — Sovjetska tiskovna agencija Tass je včeraj odločno ovrgla govorice, ki so Se pojavile na Zahodu v zvezi s težavami, ki naj bi jih imela sovjetska kozmonavta Vladimir Ljahov in Aleksander Aleksandrov pri povratku na Zemljo. Tass pripominja, da na krovu «Saljuta 7» je vse v redu in vse aparature odlično delujejo, tako da eksperimenti tečejo po prvot nem načrtu. Ljahov in Aleksandrov sta do potankosti izvršila vse naloge, pravi Tass in se sedaj pripravljata na povratek. Kozmonavta sta v vesolju že od junija letos. ZDA prodajajo manj orožja WASHINGTON — Po podatkih obrambnega ministrstva ZDA naj bi Washington letos prodal v tujino manj orožja od prejšnjih let. Reaganova administracija je sklenila pogodbe o prodaji orožja s «samo» 74 državami za skupno vsoto 18,3 milijarde dolarjev, kar je za 3,1 milijarde manj od lanskega leta. Vse kaže, da je to samo muha enodnevnica, kajti že prihodnje leto predvidevajo, da bodo ZDA poskrbele za nov rekord v izvozu orožja, kajti mnoge pogodbe so že podpisane. | I I Dvajset let po /strelih v Dallasu, ki so tedaj pretresli svet Kennedyjev mit bledi polagoma tudi v Ameriki streiju0s mineva dvajset let, ko je po daj v Dallasu svetu zastal dih: teše^':, neznan> atentator je ubil pred in p,, a J(>hna Fitzgeralda Kennedyja t-iki VSem svetu, zlasti pa v Arne stra'h,Je zavladal občutek tesnobe, Ateni Pret^ bodočnostjo, ki So atu je sledila vrsta dogodkov, afnprji^PHcpadali svet. Že sam umor °koliš(V Ta predsednika je potekal v Ja r...'!n.a.b, ki niso bile nikoli do kra stceij^riacene, v mesecih po dallaških dih ;n Pa Je skončala pod streli zna ki S() Neznanih ubijalcev vrsta oseb, 2 a teni. * ^1 k o ali drugače povezane atom na Kennedyja. Toda ne le zaradi (nikoli do kraja razkritega) ozadja tega atentata, tudi sicer je Kennedy ostal še po svoji smrti na razne načine prisoten v a-meriškem političnem življenju. Za ča sa svojega predsednikovanja je nam reč podvzel številne akcije in si za dal naloge, s katerimi je želel rešiti vrsto socialnih in drugih vprašanj. Postal je predlagatelj «nove meje», s katero je pritegnil za seboj predvsem ameriško mladino, intelektualce, znanstvenike in socialno zatirane sloje. Toda če je odkril «novo mejo», je je za časa svojega tisočdnevnega bivanja v Beli hiši ni nikoli kaj prida razširil. medex„ * * * živilska indusinja ijubl|ana |ugoslave je sicer skupščini dijakov izrekla za zasedbo šole, P° enourni zasedbi pa so policisti «po-abili» peščico dijakov naj zapustijo olsKo poslopje, kar so le ti tudi sto-}?. • Sinoči je bil tako položaj na ita-Janskih višjih srednjih šolah podo ,en sobotnemu: nobena šola ni bila Usedena. Včeraj je bilo najbolj «vroče» prav Učiteljišču Carducci. Pripadniki , ,°Ua studentesca*. dijaške organiza-čep ®Kronte della gioventu*, so za-' f* :aa skupščini dijakov po svoje hli rojevati zakonski osnutek za glo-za^čito Slovencev, ki ga je v l r atTlet vložila KD, pri čemer so Novilj svoje že znane teze, :da bo-(j? Ni^adi Italijani ostali brez dela, če Parlament izglasoval zakon*. De- mokratični študentje na skupščini sploh niso mogli do besede, saj so jim desničarji stalno jemali megafon iz rok, kričali, zasmehovali. Da je bila skupščina dobro zrežirana nekje drugje, ne na šoli, jasno priča italijanska zastava, ki so jo prinesli nekateri dijaki s sabo. Ko je ravnateljica šole vprašala enega od teh, zakaj je prinesel zastavo v šolo, ji je dobesedno odgovoril: «Ukazali so mi naj '„ako naredim in jaz sem jo pri nesel.» Po štirih urah «razprave» je prišlo do glasovanja: 161 dijakov se je izreklo za zasedbo, 108 pa jih je bilo proti. Za zasedbo je glasovala večina dijakov iz prvih dveh razredov. Po mnenju dijakov, ki so se izrekli proti zasedbi, so le ti glasovali za zasedbo samo, da bi si privoščili nekaj dni počitnic. Nadaljnji potek dogodkov je poka zal, da je bila ta ugotovitev pravilna: ob 14. uri, komaj uro po oklicu zasedbe, so policisti, ki jih je bila poklicala ravnateljica, vstopili v šolsko poslopje. Na szasedeni* šoli so bili takrat le trije dijaki! Agenti so jih. povabili naj zapustijo poslopje in dijaki so se odzvali njihovemu pozivu. Tudi na liceju Galilei so imeli včeraj dijaki skupščino. Sprva je kazalo, da so šolo zasedli, saj so z o-ken razobesili italijanske zahteve in transparente, nato pa se je izvedelo, da so dijaki podaljšali skupščino do popoldne. Ob 16. uri je bila na šoli skupščina staršev, na kateri bi morali razpravljati o bližnjih šolskih volitvah. Skupščina je trajala do 19. u-re, nakar so bodisi starši, bodisi di jaki zapustili šolo. Na lehničnem zavodu Volta so di jaki stavkali. Kar na lepem so se o-dločili, da pojdejo domov in uidi od šli. Za danes so najavili skupščino, na kateri bo gotovo govor prav o «bilingvizmu». Podobno je bilo na sedežu poklicnega zavoda Galvani v Ul. Lazzareto Vecchio. Na poklicnem zavodu za trgovino Sandrinelli so i-meli dijaki skupščino. Na klasičnem liceju Dante so stavkali :'z protesta zoper sobotni poseg policije, s katerim so agenti prekinili zasedbo šolskega poslopja. Pri tem gre pripomniti, da so dijaki liceja Dante zasedli šolo iz protesta zoper nekatere odločitve ravnatelja. Zoper rovarjenje fašistov na italijanskih višjih srednjih šolah se je odločno izrekel koordinacijski odbor demokratičnih dijakov. Demokratični dijaki v svojem sporočilu ugotavljajo, da je slovenska manjšina spet tarča nacionalističnih izpadov, ki jih vodita MSI in FdG, in to v času, ko pesti Trst huda gospodarska kriza. «Mi hočemo razumeti, skupaj z našimi profesorji, kje tičijo vzroki krize našega mesta. Prepričani smo, da tako delo zahteva najprej osamitev tistih, ki ne delujejo v korist Trsta, temveč se o-plajajo od njegove preteklosti, od nasilja :'n razkolov*, pišejo demokratični dijaki in tako zaključujejo: «Tudi zato hočemo razpravljati o miru in sožitju na tej zemlji, da bi lahko kot mladi in študenti dan za dnem gradili dobre odnose med Italijani in Slovenci. Dijake pozivamo zato naj skušajo razumeti pomen, ki ga imajo vsa ta prizadevanja za naše sedanje in prihodnje življenje, profesorje vabimo naj nam pomagajo v teh prizadevanjih, na sredstva javnega obveščanja pa se obračamo z željo, da bi posvetila tem vprašanjem pozornost, ki naj ne bi bila samo formalna.* KPI predlaga ustanovitev posebne Komisije za spremembo statuta F-JK srn Komunistična skupina v deželnem svetu je včeraj predložila zakonski o-vitM k —■ prvi podpisnik je načelnik Renzo Pascolat — ki predvideva ustano-nj. v Posebne komisije za proučitev in spremembe deželnega statuta Furla-e Julijske krajine. n: v spremnem poročilu se podčrtuje, kako našo deželo obtežuje pcmanjka- st' ,c°Kmtega izvajanja deželnega statuta ter pomanjkanje prenosa pristojno-k[ajevjMi avtonomijam. Poleg tega si mora naša dežela zagotoviti — je člen ^ rečeno v spremnem poročilu — gotovost rednih dohodkov, osnovi ma štev. 49 deželnega statuta, kar pomeni zagotoviti finančne garancije za ^Pje triletje. So Potem ko se v poročilu podrobno razčlenjujejo: osnovna vprašanja, ki n P^bebna širše analize za okrepitev specifičnosti deželne avtonomije (med-degN® vloga dežele, tržaško vprašanje, narodnostne in jezikovne manjšine, uNmtralizacdja) se v zakonskem osnutku KPI predlagajo specifični instru-*tan -S- katerimi bi se treba lotiti teh vprašanj: po mnenju KPI je treba u-0v'ti posebno komisijo za proučevanje in spremembe deželnega statuta. Poziv KZ: pohiteti s plačilom davka Socof 3 pla^eC^a /vcza P07'va svoje člane, ki še niso izpolnili obveznosti v zvezi 0r[i°. saj bo rok zapadel v siedo, 30. t.m. m dodatnega občinskega davka na zgradbe SOCOF, da to čimprej 'lelitilfi urad> so na razpolago vsak dan z naslednjim urnikom: v pone-iit-p K, torkih, sredah in petkih od 8. do 13. ure; v četrtkih od 8. do 12. |Tr od 15. do 17.30; v sobotah od 8. do 12. ure. n.juj . nadalje obvešča, da se v njenih uradih do konca tega meseca izpol °in tudi obveznosti povezane s predujmi na davke 1LOR in 1RPEF. a Ka dežel V Rimu srečanje predstavnikov dežel o radiotelevizijski informaciji rimskem sedežu dežele Umbrija so se včeraj sestali predstavniki Ki imajo določene odgovornosti glede radiotelevizijskega informira nja j „ neg' 4a deželo F—JK sta se sestanka udeležila tajnik predsedstva dežel-:;1i,vk Sveta svetovalec Perselb ter predsednik odbora za radiotelevizijsko p° Jurij Slama. Sanj erse"o je prisotne seznanil o delovanju deželnega sveta glede teh vpra didat f'°drobneje pa se je zaustavil v zvezi z vprašanjem imenovanja kan-dicrt_10v. v upravni svet RAI in glede obnovitve deželnega odbora za ra-cvizijsko službo. v j^. ersello in Slama sta nadalje zaprosila, da bi se dežele predstavile denimU z enotnimi zahtevami, da bi si na tak način utrl pot demokra Princip o teritorialni decentralizaciji radiotelevizijske informacije. Dve predstavitvi Spacalove monografije V Trstu bodo te dni predstavili italijanski in slovenski publiki monografijo Lojzeta Spacala, ki sta jo iz dali Mladinska knjiga v Ljubljani in založba Arte e Pensiero v Firencah. Danes bodo tako knjigo predstavili v tržaškem časnikarskem krožku (Corso Italia 12) in sicer ob 18. uri. O knjigi bodo spregovorili Roberto Damiani, Decio Gioseffi, Sergio Mo-lesi, Giulio Montenero in Milko Re ner. V četrtek bodo ob 18.30 knjigo predstavili v Tržaški knjigarni. Spre govorila bosta kritika Zoran Krži šnik in Milko Rener. Ob priliki bodo v TK Galeriji razstavili tudi najnovejša Spacalova dela. Dve predstavitvi sta seveda dokaz ugleda, ki ga uživa Lojze Spacal. Naj tu dodamo, da so njegovo mono grofijo pred kratkim predstavili tu di v Milanu. Slama in Posarelli na Glasbenih srečanjih V okviru Glasbenih srečanj bo v četrtek v baziliki sv. Silvestra dru gi koncert sezone 1983 84. S flavto in ob klavirju bosta nastopili dve mladi koncertistki Erika Slama in Rosanna Posarelli. Erika Slama je že mladih nog začela študijo flavte z učite Ijem Milošem Pahorjem in je diplomi rala na konservatoriju Tartini lan sko leto. Mladi koncertistki bosta izvajali de- u^no sporočilo upokojencem raUPsv0-enci' Ki morajo avtentifici-V°riiost' «Izjavo o odgo- Sadilitš \ (*£>ichiarazione di respon-Vc>dila naj upoštevajo sledeča na-, d občinske uprave: "blg^^Pise lahko avtentificirajo pole, t n[ funkcionarji tržaške obči Sps’ejema-Cionarji zavoda INPS, ki Wji .'NNJo dokumente z izjavo, no- 2 kanclist na preturi; avtentificirajo na vseh dpokoio '^postavah v četrtih, kjer 3 °Jenec biva; NšrjJ*1*!’ je treba predložita funkcio-san0- spolnjeno, vendar nepodpi- 4 Mja^Kujenci morajo imeti pri sebi °bčitla N osebni dokument. Ob tem Nice Vf.rPOzarja, da so osebne izkazuje- Javne pet let od datuma iz- 5 * dfži 5n?ri.a si Pri avtentifikaciji pri-Jlr za uradniške stroške. % 7 .a jri ocl^ temeljitega čiščenja bo ju , ati v ure prepovedano par- Tv naslt“dnjih ulicah: Foscolo 8lio) v ^°ni Garibaldi in Ul. d’Aze-bSUol D ri. (med Ul. Oriani in d'A-t,ascoh\ , arini (med Ul. Vasari in dl. p(K, ter Manzoni (na predelu med 0800 o in Pascoli). S pestmi nad avtomobilista ki ga je prehitel v koloni Surovost in preobjestnost avtomobilskih voznikov očitno ni doma :e na italijanskem Jugu, kot nekateri (zmotno) mislijo. Primerke patološkega prekipevanja jeze in fizičnega obračunavanja' imajo tudi med «civi-liziranimi* in «mittelevropskimi» Tržačani, kot priča dogodek, ki se je pripetil v nedeljo proti večeru na jugoslovanski strani mejnega prehoda pri Škofijah. V vrsti avtomobilov, s katerimi so se Tržačani vračali proti domu z izleta po bližnji Istri, je bil s svojim vozilom tudi 50-letni Silvano Paren-zan iz Ul. d’Alviano 94, ob katerem je sedela njegova 45-letna žena Nor ma, na zadnjih sedežih pa zakonski par prijateljev. Dogodki so se začeli pospešeno odvijati, ko je Parenzan prehitel v koloni čakajoči avtomobil in se vrinil pred njega. To je še neidentificiranega voznika tako razbesnilo, da mu je kri v sekundi zavrela. Stopil je do Parenzana, vnelo se je prerekanje, nato pa so po «kršitelju» začele padati pesti. Končni obračun je bil za Parenzana zelo hud: napadalec mu je prebil zgornjo ustnico in zbil sekalec, hudo pa ga je obdelal tudi po čelu in nosu, tako da mu je verjetno zlomil nosno kost. Okrvavljenega so prijatelji prepeljali v tržaško bolnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 25 dneh. Policija bo verjetno v kratkem izsledila napadalca, kajti Parenzanovi sopotniki niso uspeli pravočasno onesposobiti riasil neža, izpisali pa so si številke njegove evidenčne tablice s tržaško registracijo. Pokrajinski odbor za soočanje z vlado Prihodnjo soboto se bo na sedežu pokrajine sestal posebni odbor, ki ga je pokrajinski svet ustanovil zadnje dni oktobra in ki bo predstavljal tržaško pokrajino v vedno bolj zahtevnem soočanju z osrednjo vlado. Na sejo odbora je predsednik pokrajine Clarici povabil tudi tržaške parlamentarce in tržaškega župana Richet-tija. • Župan Richetti je sprejel na pred stavitvenem obisku poveljnika šole za agente javne varnosti polkovnika Franca Gneča. la Vanhala, Beethovna, Hindemilha in Viozzija. Za četrtek, 8. decembra, je pred viden izredni koncert čedajskega pia nista Andrea Ruclija. Nabrežinski pevci gostovali v Boljuncu V soboto zvečer je bil v občin skem gledališču France Prešeren v Boljuncu celovečerni koncert moškega in mešanega zbora Igo Gruden iz Nabrežine; koncert je priredilo KD France Prešeren iz Bol junca. Nabrežinski zbor, ki ga vodi Matjaž šček in ki se je zadnja leta lepo uveljavil doma in v tujini, tokrat ni pokazal vsega, kar zmore. Morda pa mu je manjkala glavna spodbuda prav s strani občinstva, ki se je koncerta udeležilo v zelo skromnem številu. Vsekakor se zbo ru pozna trudapolno in disciplinirano delo in prepričani smo, da uspeh ne bo izostal. (ris) Okrogla miza o socialni varnosti V okviru tečaja za strokovno izobraževanje, ki ga prireja šolsko skrbništvo za učitelje šoloobveznih otrok, je bila v šoli «Bergamas» okrogla miza o socialnem varstvu. Med drugimi se je je udeležil tudi pokrajinski odbornik Cannone, ki je spregovoril o sodelovanju med pokrajino in šolskim skrbništvom za vključevanje prizadetih otrok. Kot je spomnil odbornik, skrbi za spremstvo in pomoč prizadetim učencem tudi specializiran kader pokrajinske uprave. V PETEK, 2. DECEMBRA Na Opčinah koncert partizanskega zbora iz Ljubljane V petek, 2. decembra, bo v prostorih KD Tabor in kot gost TPPZ Pin ko Tomažič nastopil Partizanski pevski zbor iz Ljubljane s celovečernim koncertom. Pod vodstvom dirigenta Milivoja Šurbka bo izvajal niz mednarodnih pesmi na socialno tematiko. • Na zadnji seji upraviteljev Sklada za Trst je predsednik pokrajinske u-prave Clarici predlagal srečanje z župani okoliških občin, da bi uskladil splošne in specifične potrebe teh občin, tako da bi uspešneje izkoristili finančne vire sklada. • Podžupan Pacor je včeraj potožil venec k obeležju Gabrieleja Foschiat-tija, ki je umrl 20. novembra 1944 v koncetracijskem taborišču v Dachauu. 9 Komunistična svetovalska skupina je naslovila na predsednika prve deželne komisije Manzona zahtevo po čimprejšnji obravnavi zakonskega osnutka KPI za širjenje idealov miru in sožitja. Predavanje o madžarskem gospodarstvu Državni tajnik ljudske republike Madžarske in predsednik madžarskega vsedržavnega urada za blato ter cene prof. Bela Csikos - Nagy bo predaval v Trstu o «Problemih in perspektivah reforme gospodarstva in nove faze reforme na Madžarskem*. Predavanje, organizira ga Inštitut za študij in dokumentacijo o evropskem Vzhodu (ISDEE), bo v petek na sedežu inštituta (Korzo Italia 27) ob 18. uri. • V Centru Barbaean so na ogled jedkanice in risbe grafičnega mojstra Maria Scarpatija. Razstava bo odprta še do četrtka. T Dne 19. novembra nas je zapustil riaš dragi Albino Tauzzi (Binko) Pogreb bo danes, 22. t.m., ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče k Sv. Ani. Žalostno vest sporočata brat Riko z ženo in hčerko in teta Lidija. Trst, 22. novembra 1983 Ravnateljica, tajnice, učno osebje in združenje staršev osnovne šole «F. Bevk* na Opčinah izrekajo Riku Tau-čarju iskreno sožalje ob izgubi brata. Nepričakovano nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono Marcelo Kufersin Pogreb bo danes, 22. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo: žena Maria, hči Nadja in sin Jure z družinama ter drugo sorodstvo Trst, 22. novembra 1983 Ob težki izgubi dragega očeta MARCELA izreka iskreno sožalje svojemu odborniku Juriju Kufersinu in svojcem Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Upravni svet in direkcija Založništva tržaškega tiska izrekata najgloblje sožalje Juriju Kufersinu ob izgubi dragega očeta. Ob bridki izgubi Marčeta Kufersi-na izrekajo sinu Juriju iskreno sožalje delovni kolegi Založništva tržaškega tiska. ŠZ Bor izreka globoko sožalje Juretu Kufersinu in družini ob izgubi dragega očeta. KASTA izreka globoko sožalje svojemu dolgoletnemu članu in članu nadzornega odbora Juretu Kufersinu ob izgubi dragega očeta. Ob izgubi dragega moža in očeta I Marcela Kufersina izrekajo svojcem najgloblje sožalje družine Abram, Furlanič, Gruden, Jurkič, Mijot, Neubauer, Plesničar in Šušteršič. Ob težki izgubi očeta izreka Oddelek za staro glasbo globoko sožalje Nevi in Štefanu Baku. Ob prerani izgubi dragega očeta izrekajo Nevi in družini globoko sožalje sošolci z liceja. Robertu Pavlici izrekajo iskreno sožalje ob izgubi nonota starši in sošolci 4. razreda osnovne šole «J. Ribičič* pri Sv. Jakobu. «Piknik s tvojo ženo» spet med nami V Križu in v 'Mabrežini sta v soboto in v nedeljo Andrej in Marija Jelačin uprizorila veseloigro «Piknik s tvojo ženo», ki je tudi tokrat žela med občinstvom velik uspeh. Komedijo, ki jo je napisal in režiral sam Andrej Jelačin (doslej je doživela nad sto ponovitev), pikro in zbadljivo obravnava zakonsko življenje v luči sedanjih družbenih razmer Važno obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza opozarja vse vinogradnike, ki imajo več kot 1.000 kv. metrov vinograda in mislijo prodajati vino, da morajo prijaviti pridelek vina v letošnjem letu najkasneje do 29. t.m. Prijave vina sprejemajo za vsako občino pristojni občinski uradi in sicer: — zgoniška občina vsak dan od 9. do 11. ure: — repentabrska občina vsak dan od 9. do 11. ure; — miljska občina vsak dan od 9. do 11. ure (soba 16 v tretjem nadstropju) ; — devinsko - nabrežinska občina vsak dan od 9. do 11. ure; — tržaška občina vsak dan od 9. do 11. ure (soba 273 v tretjem nadstropju na Trgu Granatieri 2 ter v občinskih izpostavah na Opčinah, Proseku in v Križu). Dolinska občina bo v sodelovanju s Kmečko zvezo izpolnjevala prijave vina tudi v občinskih hišah po naslednjem sporedu: — Ricmanje: danes, 22., od 17.30 do 19. ure v srenjski hiši; — Prebeneg: v četrtek, 24., od 17.30 do 19. uri v srenjski hiši; — Mačkolje: v petek, 25., od 17.30 do 19. ure V srenjski hiši. Za devinsko - nabrežinsko občino bo Kmečka zveza organizirala službo, ki bo izpolnjevala prijave vina po vaseh z naslednjim sporedom: — v Mavhinjah danes, 22., od 17.30 do 19. ure v bivši občinski hiši. Vsi zainteresirani morajo prinesti s seboj davčno številko (codice fi-scale). GLEDALIŠČE V TRSTU DUŠAN JOVANOVIČ VOJAŠKA SKRIVNOST zoolingvistični mirakel v treh nizih in dveh predahih V četrtek, 24. t.m., ob 16. uri — ABONMA RED I V petek, 25. t.m., ob 16. uri — ABONMA RED J Gledališča SSG V soboto, 26. t.m., ob 19.30 gostovanje SSG z delom D. Jovanoviča »Vojaška skrivnost* v Mestnem gledališču ljubljanskem. CANKARJEV DOM - Ljubljana Srednja dvorana Jutri, 23. novembra, ob 19.30: Revolucija in glasba. Velika dvorana V četrtek, 24. t.m., ob 20. uri: Revolucija in glasba - osrednja republiška proslava. Okrogla dvorana V petek, 25. t.m., ob 19. in 22. uri: Petkov nočni program - Solistični nastop R. Šerbedžije. Rii/StclVC Od jutri, 23., do 30. t.m. (I. preddverje): Razstava likovnih del s tematiko iz NOB. ROSSETT1 Od jutri, 23. t.m., bo skupina «La Fon-dazione A. Biondo* nastopila v Shakespearovem delu «11 mercante di Venezia* z G. Santucciom. VERDI Jutri ob 20. uri (red F - B) tretja predstava Puccinijeve opere «La fanciul-la del West» (red G). Dirigent Daniel Oren, režiser Carlo Maestrini. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes. 22. novembra, ob 11. uri: N. Robertovič Erdman «Mandat». Predstava za Lesni šolski center v gled. dvorani v Solkanu. Jutri. 23. novembra, ob 11. uri predstava za Srednjo družboekonomsko šolo v gledališki dvorani v Solkanu. Ul. sv. Frančiška 20/11 Drevi ob 20.30 SLOVENCI IN JUGOSLOVANI Na to široko in vznemirljivo temo se bo z nami pogovarjal dr. Savin Jogan, predsednik sveta za slovenščino pri republiški konferenci SZDL Slovenije in član zveznega zbora skupščine SFRJ Kino Ariston 17.30 22.00 «Fuoco e ghiac- cio*. R. Bakshijeva risanka. Eden 16.00 — 22.15 «La chiave*. S. San-dr, Hi. Režija Tmto Brass. Piego.e dan mladini pod 14. letom. Fenice 17.30 — 22.15 «Octopussy - Ope-razione piovra*. R. Moore. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 22.00 «Mantidi in amore*. Prepovedan mla dini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 «11 ras del quartiere». Diego Abatantuono. Za vsakogar. Dvorana št. 3 16.30 — 22.00 «Zero in condotta*. Primeren za vsakogar. Grattacielo 16.30 -- 22.15 «All’ultimo re-spiro*. R. Gore. Prepovedan m adini pod 18. letom. Mignon 16.30 «Flashdance». J. Beals, M. Nori, B. Bauer. Aurora 17.00 - 22.00 «Gandhi». B. King-sley. Capitol 16.30 — 22.00 «Psyco II.». Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.00 — 22.00 «Sing Sing». A. Celentano in E. Montesano. Radio 15.30 21.30 «Le calde svedesi al sole di Ibiza*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vitlorio Vcneto 16.30 — 22.00 «11 bacio della pantera*. Nastassia Kinsky. Pre-poven mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00, 18.00 in 22.00 «Diritto di cronaca*. P. Nevvman. Alcione 16.00 22.00 «Animal house*. John Beluschi. oncerti Glasbena matica - Trst in Zveza slovenskih kulturnih društev - Kulturni dom Ul. Petronio 4. Trst, v soboto, 26. t.m., ob 20.30 PAPIRNIŠKI PIHALNI ORKESTER VEVČE, dirigent Jože Hriberšek, solist Stanko Arnold trobenta. Prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Izleti Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan priredi 4. decembra zaključni enodnevni izlet v Furlanijo s kosilom in p'esom v gostilni «Pri Toniju*. Vabimo tudi na Silvestrovanje v Lipico. Preski b'j2no za prevoz. Za vpisovanje in informacije v Ul. Valdirivo 30/11. nadstr. vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure, tel. 644-59 ali 732-858. aleluja Ul. sv. Frančiška 20 vas vljudno vabi v četrtek, 24. novembra, ob 18.30 na predstavitev nove Včeraj-danes Danes, TOREK, 22. novembra CECILIJA Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 16.29 Dolžina dneva 9.16 — Luna vzide ob 18.00 in zatone ob 9.15. Jutri, SREDA, 23. novembra KLEMEN SPACALOVE MONOGRAFIJE Uvodno besedo bosta imela kritika Zoran Kržišnik in Milko Rener. Ob priliki bodo razstavljena najnovejša Spacalova dela Razstave Narodna in študijska knjižnica - Odsek za zgodovino obvešča, da je razstava o Ukinitvi slovenskih in hrvatskih šol ob 60-letnici Gentilejeve reforme na ogled do četrtka, 24. novembra. Urnik razstave ostane nespremenjen. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. V petek, 25. t.m., ob 20. uri odprtje razstave PARTIZANSKO ŠOLSTVO NA PRIMORSKEM. Uvodna beseda: Minka Pahor, sodelujejo dijaki srednje šole «S. Kosovel* z Opčin. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KI) I. Cankar priredi v petek, 25. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih predavanje Jožeta Korena ob 40-letnici Partizanskega dnevnika. Vabljeni! KD Slovan obvešča pevke in pevce, da bo skupna pevska vaja danes, 22. t.m., ob 20.30. Razna obvestila Kmetijska zadruga v Trstu vabi vse pridelovalce oljk na skupna sestanka, ki bosta danes, 22. t.m., ob 19. uri v srenjski hiši v Borštu in jutri, 23. t.m.. v Miljah v kulturnem krožku «Mer-candel* - gostilna «Alla tappa*. f Čestitke Danes praznuje na Kontovclu rojstni dan DARIJO ŠTOKA. Ob tem prazniku mu želijo mnogo sreče in zdravja sorodniki iz Prečnika. V nedeljo, 20. t.m., sta si v župni cerkvi v Boljuncu obljubila večno zvestobo GRACIJELA in ANDREA. Svoji sodelavki in njenemu izvoljencu iskreno čestita in želi vse najboljše odbor Mladinskega doma Boljunec. Danes praznuje LARA STRAIN 16. rojstni dan. Vse najboljše ji želijo mama, oče, nona in ostali sorodniki. SKD Tabor Opčine iskreno čestita dr. LOJZETU BERCETU, STANKI HROVATIN ter HRANILNICI IN POSOJILNICI NA OPČINAH za prejeta odličja SKGZ. 4 Zveza slovenskih kulturnih dru-Hev čestita AVGUSTU ČERNIGOJU, STAN KI HROVATIN, TABORNIKOM RMV V ITALIJI ter 'VSEM DOBITNIKOM priznanj SKGZ Tržaški pokrajinski urad za delo sporoča, da mednarodni biro za delo išče delovno silo z naslednjimi kvalifikacijami: — za pokrajino FERRARA: 1 mehanični inženir; — za pokrajino AVELLINO: 4 gradbeni tesarji; — za IRSKO: 2 elektronska inženirja; 5 inženirjev izvedencev na tehničnem in upravnem področju tekstilne industrije. Za vsa nadaljnja pojasnila se lruere senti lahko obrnejo na Ufficio Mobilita Territoriale pri Tržaškem or,krajinskem uradu za delo. Trst — Ul. F. Severo 46/1, soba št. 9. Vreme včeraj: temp ratura 8,2 stopinje, zračni tlak 1011,4 mb pada, brezvetrje, vlaga 77-odstotna, nebo poobla-čeno, morje mirno, temperatura morja 13,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Andrea Benedetti, Emanuela Fabbricante, Tommaso Lau-renti, Giovanna Giannini, Daniel Gio-vanni De Luca, Noemi Puzzer. UMRLI SO: 84-letna Emma Conta-rini vd. Settimo, 57-letni Giuseppe Pavlic, 52-letni Salvatore Schiavo, 72-letni Natale Lacos gliaz, 78-letna Antonia Gra-calich vd. Zemanech, 80-letna Francesca Abrami, 64-letni Virgilio Favento, 72-letni Bruno Zei, 84-letna Filomena Pausic, 78-letna Antonia Braico vd. Coslovich, 76-letna Anna Tamaro vd. Valente, 78 letni Giuseppe Pecorari, 87-letna Rosa Codan vd. Grguricin, 53-letni Leopoldo Giugo-vaz, 59-letni Giuseppe Comuzzo, 71-letni Ezio Lancieri, 84-letna Maria Bulgar vd. Raico, 48-letna Anita Capriati por. Sur-dich, 57-letni Albino Tauzzi, 73-letni Mar-cello Kufersin. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11, Sesljan, Bazovica in žavlj . (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Sesljan, Bazovica in Žavlje. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171. predpraznična od 14. do 20. ure in pia-znična od 8. do 20. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121. Sesljan: tel. 209-197. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 PRODAM 5 m novega sestavljivega kuhinjskega pohištva s štedilnikom, hladilnikom, z zmrzovalnikom t r jedilni kot iz masivnega češnjevega lesa. Tel na št. 040/51853. ODDAM prostore namenjene uradom v strogem centru mesta. Pisati na upravo Primorskega dnevnika pod šifro «Strogi center*. UGODNO prodam dvosobno zračno in svetlo stanovanje pri Sv. Jakobu, z vsemi uslugami. 59 kv. m. Tel. 743-988. PRODAM elektronske orgle znamke GEM v zelo dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. po 19. uri na št. 040/421-467. ZAVAROVALNICA Latina Renana je odprla agencijo na Opčinah v Narodni ulici 28, blizu openskega tramvaja, telefon št, 040/213-939. Nudi vse zavarovalne usluge, odgovorni agent Anton Feri. «YU - VIDEO CASSETTE*. Inozemsko podjetje nujno išče partnerja za razdeljevanje jugoslovanskih videokaset. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro «VIDEO CASSET-TE». NA DOMU poučujem matematiko in fi-ziko za srednje in višje šole. Prav tako lahko pomagam študentom na univerzi. Telefonirati v večernih urah 003866/73035. Hkir gorilniki, ki jih povsod priključimo. Novi modeli z najmanjšo porabo goriva Informacije in predračune vam nudi podjetje: PICCOLI FLAVIO Ul. F.Hi Fontanot 17 - TRŽIČ Tel. 74225 Prispevki Ob 7. obletnici smrti Marije Brus d? ruje sin Savino z ženo Marizo 50.000 1' za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Franca Ra mana daruje Viktor Mlač 10.000 lir 14 ŠD Zarja. Namesto cvetja na grob Franca n-d mana daruje Ivanka Mlač 10.C00 lir z ŠD Zarja. u V spomin na dragega soseda Avgus Grudna darujeta Boženka in Marjo Ku tja 10.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Marije Zc? ...........................Riko in Skupn°sl chi darujejo družine Andrej, Riko Zvonko Lorenzi 50.000 lir za Skupat družina Opčine. , a Namesto cvetja na grob Justa Gru« . darujeta Darjo in Zvonka Rupel 1">1 lir za amaterski oder Jaka Štoka. Nam sto cvetja na grob Justa Grud113 daruje Lojzka Guštin 5.000 lir za a111 terski oder Jaka Štoka. ,0. Namesto cvetja na grob Pavla P®rnnp ta darujeta Silvano in Darinka lir za ŠD Mladina. Namesto cvetja na grob Justa Grg j darujeta družini Žagar in Ferluga 4U-lir za osnovno šolo K. D. Kajuh. V spomin na Pepija Lipovca, :°\\. Ferlugo in Maksa Skumavca daruje bin Orel 30.000 lir za spomenik Pad' j v NOB iz Skednja, s Kolonkovca >n Sv. Ane. ,ra V spomin na n pozabnega Silve® Pregarca ob 27. obletnici smrti ^arU.L0. Pregarčevi 25.000 lir za Dijaško mat Ob 2. obletnici smrti drage žane„an|)0 ceslave daruje mož Albin Sancin lir za KD I. Grbec iz Skednja. :e V spomin na Pepija Lipovca da. Albin Sancin 20.000 lir za KD I. Gr iz Skednja. r?ef V počastitev spomina moža Voj Godbeno društvo Nabrežina. ,;rU- Namesto cvetja na grob Avgusta ,jf dna daruje Emilija Gerlanc 30.C0U za KD I. Gruden. daru- jeta Angel in Ida 20.000 lir; za arna^. 20.000 ski oder J. Štoka in 20.000 lir za vilo dvorane na Kontovelu. Vanda in Milko Starc darujeta ~- v lir za vzdrževanje spomenika Pal111 NOB s Kontovela. gru- Namesto cvetja na grob Avgusta . dna darujejo družine Just Šegina. lir na Bacellato in Milko Puntar 25.W“ j„ za Kulturni dom Prosek - Kontov 20.000 lir za Godbeno društvo ProSgrU-Namesto cvetja na grob Avgust® ^ dna darujeta Srečko in Majda Se 20.000 lir za ŠD Sokol. Namesto cvetja na grob Anic ■ v j. rije daruje I. Č razred srednje ■ 1uaiujc i, v, lancu , J.,'1 Gruden 25.000 lir za SKD I. Grude' ŠD Sokol. POPRAVEK rff- Otroci osnovne šole «K. širok* '2n„ne sta so darovali ob smrti Sabrinine flS. 20.000 lir za sklad Združenja stars jj širok* in ne ob »• g bilo pomot°n novne šols «K. Sabrinine mame, kot je objavljeno. Kompjuterji ZX SPECTRUM 16 K - 48 K ter COMMODOR^ VIC 20 - CBM 64 - TISKALNIKI - PRITIKLINE - PROGRAMI - IGRE METR0MARKET UL. F. F1LZI 4 - TEL. 631-«64 MENJALNICA vseh tuiih valut Ameriški dolar Kanadski dolar Švicarski frank . Danska krona . . Norveška krona . švedska krona . . Holandski florint . Francoski frank . Belgijski frank . . Funt šterling . , Irski šterling , . Nemška marka . Avstrijski šiling . Portugalski eskudo španska pezeta . Japonski jen . . . Avstralski dolar . Grška drahma . . Debeli dinar . . . Mali dinar . . . 1983 .... 1.630,— .... 1.318,— .... 747,— .... 166.— .... 217 — .... 203.— .... 538,- .... 196,50 .... 26.— .... 2.395,-.... 1.870,— .... 603,50 .... 85,— .... 11.— .... 10.— .... 5,— .... 1.350.— .... 13,— .... 11,40 11.— LINE4S «LINEA» ... AOUASCUTUM! e$j|i Angleški stil Priznani krojaški mojstri so plašče, površnike, lodne in izredno eie9c ^ krojene dežne plašče. Njihov stl: Ac9ua^,, ul of Londo! Bogata izbira v trgovini »Line Carducci 4, trst. «LINEA» ... LODEN , heK Originalen loden je topel, mehek, J* qlj Originalen loden je topel, meheK, praktičen, nepremočljiv in izredno trpež^ nekdaj nepogrešljiv kos garderobe Najkvalitetnejši loden domače in ,J>uj^0§elov vodnje. bogato izbiro najrazličnejših {^cc' in barv vam nudi trgovina «Linea». ul oa 4, Trst. TRGOVINA ČEVLJEV IN USNJENE KONFEKCIJ^ ferncindo nn BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - gUCA F. FILZI 1CT - tjE? 61-^40 TRST, UL. CORONEO 7 se vam priporoča za vaše nakupe Obračun dveletnega dela in prizadevanj Slovenske kultumo-gospodarske zveze Odločnost v boju za globalni zaščitni zakon za enakopravnost in ustvarjalno sožitje «Enotni za enakopravnost, sožitje in sodelo-anje mejj» g tem geslom se je v nedeljo Kulturnem domu v Trstu začel XIV. občni o°r Slovenske kulturno-gospodarske zveze, trukture, ki prek včlanjenih organizacij in i,yez vključuje več desettisočev Slovencev Fur-anJje - Julijske krajine. Občni zbor se je začel z izvolitvijo delov isn»a pre^sedstva, nakar je Klavdij Palčič v J^snu predsedstva pozdravil vse prisotne in ed temi zastopnike krajevnih političnih in Pravnih oblasti ter zastopnike organizacij iz atične domovine. Znatna prisotnost predstav-tom krajevnih ustanov in organizacij je bila Pr' ■ °d.raz važnosti, ki jo inštitucije in stranke 'Pisujejo Slovenski kulturno gospodarski zve-v' niend vlogi v naši narodnostni skupnosti in ^želni stvarnosti nasploh. ]u gosti so bili: vladni komisar Mario diaj~^r’SU 1 P^Prcčsednik deželnega sveta Clau n ° l^iel, tržaški podžupan Sergio Pacor, ge-di. konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič, Alh^k- zuF'an Edvin Švab, nabrežinski župan ln škerk, miljski podžupan Vincenzo Cam-žuo3’ .^°kerdobski župan Marij Lavrenčič, Kr?n l/' Dreke Maurizio Namor, predsednik Miloš Budin, zastopnika republiške kom 2a ®nce SZDL Jože Hartman in Neva Godina, jStopnik republiške konference ZSMS Ignac njL.v®p’ tajnik ZSO Marjan Šturm, predstav-ViH • -č Italijanov za Istro in Reko Manlio °*ch, Apollinio Abram in Ennio Opassi, e<3stavnik SSO Marij Maver, predstavniki KPI Rcissetti, Toschi, Poli, Spetič, Spadaro, Colli in Martone ter slovenska deželna sveto valca Iskra in Bratina, zastopnika SSk Zorko Harei in Boris Slama, zastopnik KD Bruno Gozzi, Paolo Parovel za «Movimento Trieste», socialistični predstavniki Gianfranco Carbone, Augusto Seghene, Branko Pahor in Neda Lah, zastopnika VZPI-ANPI Vladimir Kenda in Nel-lo Bisiani, zastopnica CGIL Ivana Placer, pred stavnica ZŽI Ester Pacor, predstavniki SZDL obalno-kraške in severnoprimorske regije Milan Vatovec, Silvij Šinkovec, Silvij Kovač in Viktorija Gorjup, pokrajinski odbornik Marčeto Čok. Pozdravne brzojavke pa so občnemu zboru poslali predsednik deželnega .sveta Tu rello, deželni svetovalec SSk Drago Štoka, predsednik Deželnega inštituta za zgodovino odporništva Miccoli, predsednik NSKS Matevž Grilc in Federico Vincenti v imenu videmske ANPI. Po pozdravu prisotnim se je Klavdij Palčič v imenu predsedstva spomnil vseh tistih članov in somišljenikov SKGZ, ki so v času od minulega občnega zbora preminili in pustili globoko vrzel v naši narodnostni skupnosti. Uvodnemu delu občnega zbora so sledili poročili predsednika in tajnika in pozdravi gostov, nakar je predsednik SKGZ Race pode lil priznanja (odličja in plakete boja in dela) tistim, ki so s svojim delom prispevali k uveljavitvi slovenske narodnostne skupnosti. V po-popoldanskih urah se je razvila živahna razprava. 0 vsem tem osežneje poročamo na tej in naslednjih treh straneh. Mala dvorana Kulturnega doma med nedeljskim občnim zborom SKGZ Novi glavni odbor SKGZ Na nedeljskem občnem zboru so izvolili tudi novi Slavni odbor SKGZ, ki ga sestavljajo: Rado Andolšek, Livio Antonič, Giorgio Banchig, •libert Benedetič, Laura Bergnaeh, Tamara Blažiča, Stanislav Bole, Fabio Bonini, Ivan Brass, Darko toatina, Ivan Bratina, Bojan Brezigar, Miloš Bujna, Edi Bukavec, Michele Carlich, Jože Cej. Ado L»nt, Giovanni Cormons, Dario Cupin, Viljem černo, in° oei Medico, Karel Devetak, Walter Drescig, Giuseppe Floreancig, Viljem Gergolct, Gianpaolo Luriup, Karel Grgič, Živa G;uden, Ivan Humar, Da-'9 Jagodic, Branko Jazbec, Suadam Kapic, Oskar jvluder, Sonja Klanjšček, Igor Komel, Jože Koren, ašan Košuta, Edmund Košuta, Jurij Kuferzin, Ma-0 Lavrenčič, Sergij Lipovec, Ksenja Majovski, Vilko anut, Valentino Noacco, Milena Padovan, Milan rahor, Samo Pahor, Klavdij Palčič, Luigi Palctti, ^atidro Pascolo, Rudi Pavšič, Paolo Petricig, Izidor 1'edun, Karel Primožič, Mirko Primožič, Vid Pri-°zič, Vili Prinčič, Boris Race, Rado Race, Dino °*>er, Aldo Rupel, Riccardo Ruttar, Adrijan Se-. en, Boris Siega, Vojko Slavec, Pavel Slamič, Sto-aa Spetič, Vito Svetina, Pavel Štranj, Boris Štre-Jj L Corrado Švab, Edvin Švab, Nerina Švab, Silvij avčar, Lucia Trusgnach, Dušan Udovič, Salvatore C|,osi, Gorazd Vesel, Zdenko Vogrič, Lucijan Volk, afko VValtritsch. NADZORNI ODBOR Peter Sanzin, Mirko Kapelj, Stanislav Renko. Seznam članov delegiranega dela glavnega odbora SKGZ: Bogo Samsa (Alpe Adria), Dušan Križman (Dijaška matica), Vlado Turina (Društvo slovenskih upokojencev v Italiji), Miroslav Košuta (Društvo Slovensko gledališče), Teodor Okretič (Filatelistični klub «Lovro Košir»), Sveto Grgič (Glasbena matica), Emil Klanjšček (Kmečka zveza - Golica), Marij Gregorič (Kmečka zveza - Trst), Marko Kravos (Kulturni sklad), Beppino Crisetig (Kultu,no društvo «Ivan Trinko»), Franc Škerlj (Narodna in študijska knjižnica), Jole Namor (Novi Matajur), Tanja Mcrmolja (Podporno društvo za Goriško), Tom Marc (Primorski dnevnik), Nori Jerič (Slovenski taborniki v Italiji RMV), Aljoša Volčič (Slovenski raziskovalni inštitut), Vojko Kocjančič (Slo vensko deželno gospodarsko združenje), Nada Sancin (Slovensko planinsko društvo Gorica), Ervin Gombač (Slovensko planinsko društvo Trst), Alojz Križmančič (Zavarovalnica goveje živine v Bazovici), Marina Cernetig (Zavod za slovensko izobra ževanje), Neva Lukeš (Združenje aktivistov OF na tržaškem ozemlju), Odo Kalan (Združenje slovenskih športnih društev v Itaiji), Ferruccio Clavora (Zveza beneških izseljencev), Milko Rener (Zveza slovenskih kulturnih društev). Avgustu Černigoju in Lojzetu Bercetu Podelili letošnje odličje boja in dela Plaketo boja in dela podelili taborniški organizaciji RMV in openski hranilnici in posojilnici ter Josipu Grgiču, Ladiju Dorniku, Stanki Hrovatin, Marku Waltritschu in družini Doljak ?°sPod*1* °dbor Slovenske kulturne ‘«toVTlr?fce zveze je sklenil, da n, S Po rt V c -c5 uu uZnik . priznanje sedmim pos >Tri in dvema organizacijama so podelili na nedeljsker zboru. boja in dela «bA^yST ČERNIGOJ lturletnicl »8Sg>« IturZ^ za izjemen prispevek bogastvu Slovencev BERCE’ dr°6ju/°Jetn? ustvarjalno delo na p Ga asn^carstva in vodenje te< 0sPodarstvo. Predeto boja in dela Grgič ?ri ra*,aktivnost in zaslui raz';?718.*0 aktivnost in ^kem Jan^ telesne kulture na \^MD0RN,K i^kj3 uktivnost v okviru si Tix,*e j oiusi v os,uim : lsKem odnostne skupnosti na ( Avgust Černigoj STANKA HROVATIN za dolgoletno uspešno delo na po dročju ljudske kulture. MARKO VVALTRITSCH za uspešno delo na področju časni karstva ter za dragoceno publikacijo o slovenskem bančništvu na Gori škem. družina DOLJAK za uspešno delo na področju obrtništva na Tržaškem. Lojze Berce PLAKETO BOJA IN DELA STA PREJELA: Slovenski taborniki v Italiji ROD MODREGA VALA ob tridesetletnici za izjemne zasluge pri organiziranju mladih med Slovenci v Italiji. Hranilnica in posojilnica na Opčinah ob 75 letnici za pomembno vlogo pri krepitvi slovenskega gospodarstva na Tržaškem. M*osclravi gostov Sergio Pacor Tržaška občina pripisuje manjšini velik pomen Podžupan Sergio Pacor je pozdravil v imenu tržaške občine in pouda rij, da je slovenska manjšina pomemben sestavni del tržaške stvarnosti in ji zato tudi tržaška občinska uprava pripisuje pomembno vlogo. Pacor je še naglasil, da obstajata v Trstu dve kulturi in da je prav izmenjava med tema dvema kulturama veliko doprinesla k razvoju tržaške kulture. Pacor se je nato spomnil na manjšinsko konferenco, ki ie bila v Trstu leta 1974 in dejal, da je že samo dejstvo, da je prišlo v Trstu do tega pomembnega zasedanja dokaz o pozornosti, ki jo to mesto namenja manjšinskim vpra šanjem; iz te konference je izšel tudi pomemben doprinos k odpravljanju pavšalnih ocen o manjšinski problematiki, ki so žal obstajale in delno še obstajajo. Ob koncu pa je tržaški podžupan zaželel občnemu zboru veliko uspeha in ponovno poudaril željo tržaške občine, da se slovenski manjšini zajamči čim popolnejši razvoj. Manlio Vidovič h Dejavnik sodelovanja V imenu Unije Italijanov za Istro in Reko je spregovoril Manlio Vidovich, ki je zaželel občnem zboru mnogo uspeha, nato pa takoj prešel k ugotovitvi, da živimo v obdobju težke gospodarske recesije, ki je prizadela tudi obe državi in ni prizanesla niti italijansko-jugoslovanskemu obmejnemu pasu, kjer živita obe narodnostni skupnosti. Poudaril je, da se narodnostne skupnosti lahko razvijajo le v vzdušju miru, razumevanja in, dejanske odprtosti in nato spregovoril o osrednjih temah, s katerimi se pač sooča vsaka manjšina, predvsem s šolo in s pravico do rabe jezika, Vidovich je v nadaljevanju govoril o gospodarskih ukrepih jugoslovanske vlade in konkretno o pologu, ki pobliže zadeva tudi italijansko narodnost: dejal je, da je to samo gospodarski ukrep in da mora tak tudi ostati ter izrazil upanja, da ga omilijo in odpravijo, takoj ko bo gospodarsko stanje to dovoljevalo. Predstavnik Unije Italijanov za Istro in Reko je nato dejal, da sta obe narodnostni skupnosti, italijanska v Jugoslaviji in slovenska v Italiji potnem ben dejavnik pri razvoju sodelovanja med obema državama ter da je danes ta vloga še pomembnejša, saj sta manjšini s svojim delom ustvarili vrednote, ki so trajne in so spodbuda za njuno nadaljnje delovanje. V' Marijan Sturm l udi na Koroškem veliko nerazumevanje za manjšino Tajnik Zveze slovenskih organizacij iz Celovca Marijan Šturm je uvodoma poudaril pomen dejstva, da v Italiji obstaja širok demokratični antifašistični tabor, ki ga na Koroškem ni, kar seveda otežkoča prizadevanja manjšine za uveljavitev lastnih pravic. Spregovoril je o nerazumevanju avstrijskih oblasti za vprašanja slovenske manjšine in kot primer navedel podatek, da so pred kratkim imenovali novega nadzornika za ljudske šole, ki slovenščine sploh ne pozna. Šturm se je nato navezal na dejstvo, da je v Evropi mogoče govoriti o pravi renesansi narodnih skupnosti in da mora biti to v spodbudo manjšinam v njihovem boju za uveljavitev lastnih pravic. Kar pa zadeva odnose, ki jih ima ZSO s Slovensko kultumo-gospodarsko zvezo je Šturm te stike pozitivno ocenil in poudaril, da je treba z njimi še nadaljevati . Marij Maver Nadaljevati sodelovanje V imenu Sveta slovenskih organizacij je prinesel občnemu zboru pozdrav Marij Maver, ki je dejal, da se obe organizaciji soočata z istimi problemi in je izrazil upanje, da bosta SSO in SKGZ tudi v prihodnosti lahko sode tovala kot doslej. Ob koncu je Maver zaželel občnemu zboru in Slovenski kultumo-gospodarski zvezi čim več uspehov. Iz govora predsednika Borisa Race ta v Ce v kratkem ne pride do razprave o globalni zaščiti se bomo morali Slovenci dogovoriti, kaj učinkovitega storiti, da se vprašanje premakne z mrtve točke Občni zbori naše zveze, ki se vršijo vsaki dve leti, nam dajejo dobro priložnost, da pr e gledamo, kaj se je v tem obdobju pomembne j šega dogajalo v zvezi z našo manjšino, ali se je v tem času razvijal proces njenega uveljavljanja v družbi in kakšna je bila v tem naša vloga, kakšni so obeti za bodočnost in kaj moramo sami storiti, da se bojo naša skupnost in njene posebnosti trajno ohranile in se še na prej razvijale. Treba je torej dati oceno o tem, na kateri točki smo glede uzakonitve naših pravic, kakšno pozornost so posvetili in kakšne ukrepe so v odnosu do naše skupnosti sprejeli razni družbeni organi. Ali je širša družba bolj odprta do nas in do naših zahtev, kolikšno je njeno zavistno zanimanje za nas, ali je bil storjen korak naprej k podružbljanju naših problemov in končno še vprašanje, koliko smo sami resnično prispevali, da bi take ukrepe pospešili in poznavanje naših problemov poglobili. Za globalno zaščito Na zadnjem občnem zboru smo se pritožili, da je bilo s posebno komisijo pri predsedstvu vlade veliko časa zamujenega in smo zahte vali, naj parlament nemudoma začne z razpra vo o predloženih zakonskih osnutkih za zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Danes mora mo še ostreje protestirati ne le zato, ker se razprava v parlamentu po zadnjih volitvah še ni začela, marveč tudi zato, ker nekatere stranke še niso vložile tistih svojih osnutkov v obe veji parlamenta, ki so bili predloženi v pretekli legislativni dobi. Ni dvema, da je to dodatni vzrok, da do razprave v parlamentu še ni prišlo. V prejšnji legislativni dobi se je v prvi senatni komisiji začela razprava o našem zaščitnem zakonu, ki je doživljala mnogo prekinitev. Prišlo je sicer do sklepa, da del komisije ob i šče naše kraje, zato da na mestu samem pre veri situacijo, a je tudi v tem primeru prišlo do zavlačevanja in končno do razpusta par lamenta. Iz vseh vrst zavlačevanja sledi, da je preteklo dveletno obdobje ponovno potrdilo, da obstaja v določenih italijanskih političnih krogih mlačnost, pri drugih pa pomanjkanje politične volje, da bi prišlo do uzakonitve naših pravic. Drugače si tudi ni mogoče razlagali dejstva, zakaj se sedanja vlada ni obvezala, da bo ta problem rešila. Za nas Slovence postaja ta negibnost nevzdržna, saj je celo ustavno sodišče, ki je februarja lani razsodilo, da govoriti v slovenskem jeziku pred sodiščem — vsaj na tržaškem ozemlju — ni kaznivo, je bilo kritično do zakonodajnih teles in posebno do vlade same. Pomanjkanje določil, pravi u stavno sedišče, «je treba oceniti kot zelo resno*. Tudi goriški pretor je ta mesec razsodil, da ni v skladu z ustavnimi določili o enakosti državljanov in zaščite narodnih manjšin fašistični zakon, ki določa, da je za izobeša nje zastav drugih držav potrebno posebno dovoljenje. Pretor priznava zastavo matične dr zave kot zastavo manjšine in trdi, da pred stavlja predhodno dovoljenje za izobešanje teh zastav «bistveno omejevanje, čeprav relativno, svobode izražanja lastne identitete nekaterih skupnosti». Kot vidimo, je pravica izobešanja zastave kot narodnega simbola dobro utemeljena in pričakujemo, da bodo stranke, ki so vložile svoje zakonske osnutke, predložile dodatne amandmaje v tem smislu. Vidimo tudi, da pomanjkanje manjšinske zakonodaje spravlja v zadrego sodstvo, a tu di sodstvo ne ostaja dolžno in je sedaj zadre ga pri politikih. Imamo sicer z raznih strani zagotovila, da ni nobenega nasprotovanja uzakonitvi naših narodnostnih pravic, toda po tolikih negativnih izkušnjah, zagotovilom ne moremo več verjeti. Svojo sodbo bomo spremenili takrat, ko bomo videli, da je v parlamentu v neprekinjenem teku razprava o našem zakonu. Z enako odločnostjo kot terjamo pravice za celotno našo manjšino, podpiramo tudi priznanje pravic vsem tako imenovanim jezikovnim skupnostim v Italiji. In to iz načelnega stali šča, zaradi doslednosti in ker imajo skupnosti mnogo enakih problemov kot mi. Istočasno pa zopet poudarjamo, da želimo, naj bi razprava o zakonu za našo manjšino imela prednost. To stališče ponavljamo danes, ne morda iz omalovaževanja in nujnosti da bi bile jezikov nim skupnostim čimprej zajamčene pravice, marveč iz bojazni, da istočasnost ne bi zopet bil vzrok za zavlačevanje, da ne bi prišlo do nesporazumov in zmešnjav, saj je sorazmerno malo ljudi, ki razlikuje narodno manjšino od jezikovne skupnosti in končno je minilo že 13 let, odkar je bil vložen prvi osnutek za našo manjšino. V primeru, da v najkrajšem času ne bi prišlo do neprekinjene razprave o osnutku za kona, se bomo morali Slovenci dogovoriti, kaj ■moramo učinkovitega storiti, da se vprašanje premakne z mrtve točke. Ta odgovorna naloga se postavlja pred stranke, slovenske organiza cije in pred enotno slovensko delegacijo. Tudi glede vsebine zakona čaka nas Slovence, poslance in senatorje tistih strank, ki so vložile za nas ugodne rešitve, hud boj, da preprečimo diskriminacijo Slovencev videmske pokrajine in mestnih središč. Nevzdržno je stališče, da so Slovenci Bene čije, Rezije in Kanalske doline manj Slovenci kot so tržaški in goriški Slovenci. Sklicevanje na «zgodovinski spomin» pomeni prikrivati dej stvo, da so nad Slovenci Benečije in Rezije od leta 1866 izvajali pritisk, da ne bi ostali Slovenci. Ta pritisk so občutili v političnih stališčih, v šolstvu, v rabi slovenskega jezika, v cerkvi, v preganjanju slovenske pisane besede, v pritiskih in preganjanju tistih, ki so se borili s slovenskimi partizani iz drugih slovenskih pokrajin, ki so imeli izvor v izjemno hudi protislovenski politiki po drugi svetovni vojni. Glede tega ni treba iti daleč. Ni poteklo niti 10 let od takrat, ko šolske oblasti niso hotele dati šolskih prostorov na razpolago za tečaje slovenskega jezika v Bardu, Teru in Ukvah. Razlika med Slovenci videmske pokrajine, tržaškimi in goriškimi dejansko obstaja, toda v prvi vrsti v ravnanju. Vzemimo za primer le šolo. Na Tržaškem in Goriškem so sloven ske šole, dočim jih v videmski pokrajini ni, zato Slovenci te pokrajine ne poznajo slovenskega knjižnega jezika, razen tistih, ki so po zadnji vojni obiskovali slovensko šolo v Gorici, ali so se jezika naučili v tečajih. Diskrimina cijsko ravnanje je povzročilo razlike, kar pa ne more biti vzrok za zanikanje, da so vsi v enaki meri Slovenci. Nedopustno je, da bi obstoječe razlike še naprej z različnim ravnanjem poglabljali, mar več jih je treba premagati z diferencirano aplikacijo pravic. Dati pravice Slovencem videmske pokrajine ne pomeni vsiljevanje neče sa proti njihovi volji, temveč le možnost vsem Slovencem, brez razlike, da se narodnostnih pravic poslužujejo, če hočejo. To pomeni, da se vsiljevanje z vrha ne izvaja s priznanjem pravic, marveč z njegovim nasprotjem, z njihovim zanikanjem. Podobni ugovori veljajo glede omejevanja pravic Slovencem večjih mest z italijansko ve čino. Tudi tu so izvajali na Slovence hud pritisk, najprej gospodarski, potem jezikovni, kulturni in socialni. Nacu.nalni liberalci so že pod Avstrijo imenovali Slovence tržaške občine za goste, čeprav je bilo v občini po urad nem štetju 1910. leta 30% Slovencev in so bili lastniki 90% teritorija. Temu primeren je bil tudi ednos do Slovencev. V mestu niso dopu ščali slovenskih šol in so sistematično preprečevali, da bi slovenski svetovalci govorili slo vensko v občinskem svetu. Urbanistično nasilje je predmestna, pretežno slovenska naselja, v nekaj desetletjih pc.goltnilo in jih spremenilo v strnjena predmestja, kjer danes biva skoro 60% prebivalstva tržaške občine. Tudi v Gorici ni bil položaj tamkajšnjih Slovencev mnogo boljši. Boris Race je v nadaljevanju svojega posega obravnaval gospodarska vprašanja in še zlasti poudaril potrebo po večjem sodelovanju med gospodarskimi dejavniki z obeh strani meje. V tem duhu se je SKGZ obrnila tudi do predsednika deželne vlade Comellija in na predsednika IS Slovenije Zemljariča z vrsto konkretnih predlogov. Race je nato poudaril potrebo po podpori kmetijstvu in dejal, da se bo treba tudi v bodoče zavzeti proti vsaki obliki nasilnega odtujevanja slovenske zemlje, dejal pa je tudi, da mora manjšina soodločati pri upravljanju teritorija. Končno pa je dejal, da pomeni gospodarska dejavnost slovenske manjšine izdaten prispevek h gospodarski rasti in reševanju problemov celotne skupnosti. Po poudarku, da krajevne uprave šč vedno gledajo na slovensko kulturo kot na «drugoo> kulturo in da bi morale oblasti posvečati naši kultur; večjo pozornost je Race nadaljeval: Kot prredstavnica Slovencev v Italiji že leta nazaj nastopa enotna slovenska delegacija, ki je izraz vseh političnih in organiziranih komponent. Sodimo, da je delegacija oprravila zelo koristno delo in da niso bili zaman napori, da se obdrži kot izraz vseh Slovencev, ki je v bistvenih vprašanjih v odnosu do državnih in političnih predstavnikov pokazala enotnost. V preteklosti ni uspelo, da bi dali delegaciji širši značaj. Upamo, da bodo zadnje pobude uspešnejše iz več razlogov. Predvsem v tem, da se z večjo informacijo odpravijo vsaj nekateri nesporazumi in da pride do enotnih stališč ne le o splošnih, temveč tudi o mnogih konkretnih vprašanjih. To bo dragoceno v obdobju. ko bo tekla razprava v parlamentu o zaščitnem zakonu in bo treba v zvezi z raz nimi vprašanji zavzeti stališče. V razpravi o morebitni razširitvi značaja enotne delegacije moramo biti realisti in upoštevati razlike, ki so med nami ter avtonomijo posameznih komponent. Vsi skupaj se pa moramo zavedati, da ne sodelujemo, zato da bi komu delali s tem uslugo, marveč zato, da koristimo naši skupnosti in da dosežemo zanjo čim več. Glasovi, ki jih je Lista izgubila so se vrnili k neofašistom, tako da je vsaj deloma «raZ' bremen jena* desnega pritiska. Kljub temu Pa Lista še vedno pogojuje politično življenje na Tržaškem. V težnji, da bi pridobile izgubljen glasove, ki jih je privabila Lista, so stranke revidirale marsikatero stališče, predvsem v zvezi z osimskimi sporazumi. V odnosu d° naše manjšine so, razen častnih izjem, postale bolj hladne, posebno predstavniki sedanje manjšinske koalicije na občini in na pokrajinu Ne strinjamo se s takim zadržanjem, ker le uspeh Liste slonel v prvi vrsti na vzrokih drugačne narave. Lahko bi torej rekli, da je pozitivni proces v teku, toda je strah večj1 in zato vidnih rezultatov ni. Zabeležiti je treba hvalevredne napore CGlL, da bi se tudi sindikati spoznavali s jrroble-motiko slovenske manjšine, da bi slovenski delavec tudi v sindikatu čutil svojega zaščitnika. Imamo vtis, da se je v zadnjem č°stl ta težnja nekoliko oslabila, in pričakujemo, da bo oživela v okvirih, ki so bili svoječasn0 predstavljeni. Polog hladi vzdušje Težak gospodarski položaj Jugoslavije je terjal poleg splošnih tudi take ukrepe, ki so neposredno prizadeli državljane in ne samo nje. Med temi je uvedba pologa najbolj segla v ustaljene navade iz časa odprte meje, posebno za obmejne prebivalce. Polog je utemeljen kot gospodarski ukrep in verjamemo, da je bil dejansko tak, toda dobiva s časom vedno bolj političen značaj. Občutek, da je meja v eno smer skoro za prta, hladi vzdušje in krepi tiste politične sile pri nas, ki so bile, posebno po osimskih sporazumih, proti integriranju gospodarstev z obeh strani meje. , Hujše politične posledice čuti naša manjšina, saj so vse njene dejavnosti v kulturi, telesni kulturi in na drugih področjih, vezane na sodelovanju in pomoči iz matične dežele. SR Slovenija je doslej storila vse, kar je bilo mogoče, da se ne bi te vezi pretrgale, toda utrujenost zaradi tolikšnega administrativnega dela in drugih poti postaja pri nas vedno večja, tako da je pričakovati zaradi tega zmanjšanje aktivnosti. Večje politične probleme bi polog povzročil, če bi trajal dalj časa, česar ni izključevati, če nakazujejo upravičenost sprostitve takrat, ko bi gospodarski položaj države to dovoljeval. In napovedi v tem pogledu niso vzpodbudne. Že v času odprte meje smo iskali vse mogoče poti, kako bi čimbolj povezali ljudi iz obmejnega pasu. Začutili smo namreč, v ko likšni meri drugačen način življenja, drugačni problemi in interesi oblikujejo različno misel nosi in s tem vedno večje oddaljevanje Slo vencev z ene in druge strani meje. Posebno opazen je ta pojav pri mladini. Zato smo stkali mnogo niti v obliki gostovanj, skupnih prireditev in tekmovanj, s pomočjo strokovnjakov, vaditeljev in trenerjev, in, kot že re čeno, v gospodarskem sodelovanju. Druge še bolj učinkovite pobude smo imeli v načrtu, toda smo jih v novi situaciji opustili, če pri tem ostane nekaj let, bo škodo zelo težko po praviti. Bliža se konec leta, ko zapade rok glede veljavnosti pologa. Ustrezni organi, ki v teh dneh razpravljajo o rezultatih tega ukrepa, naj vzamejo v poštev tudi negativne posledice ukrepa, ki se odraža pri slovenski manjšim v Italiji. Race se je nato obširno zaustavil pri pro blematiki slovenskega šolstva in slovenske mladine. Po pregledu pedatkov o vpisih v slovenske šole je dejal, da moramo Okrepiti organizirano skrb za vpis vseh slovenskih otrok v otroške vrtce in v osnovno šolo, posebno skrb pa je treba posvetiti Benečiji. Druga skrb manjšine mora biti zadrževanje mladine v slovenskem okolju, predvsem v mestnih jedrih. Kar pa zadeva šole je Race poudaril, da ne smemo zanemarjati nižjih izvoljenih šolskih organov, pa čeprav imajo leti manjše pristojnosti in s tem v zvezi dejal, da naša šola ne sme biti prevod italijanske, ampak mora biti tudi po duhu slovenska. Race je nato dejal, da bi bilo koristno, dokler ne bomo imeli priznane avtonomije izvoljenih šolskih organov, uresničevati svoječasno zamisel, da bi Slovenci sami ustvarili telo, ki bi vsaj delno nadomeščalo okrajne in pokrajinske svete, vsekakor pa bi bilo koristno oživiti skupni šolski odbor, ki že nekaj let ne deluje več. Predsednik SKGZ je nato nadaljeval: Kakšen naj bo odgovor na vprašanje, ali se je kaj premaknilo v miselnosti italijanske večine do nas, do naših pravic, do naše zahteve po enakopravnosti? Obdobje dobrih dveh let je prekratko, da bi mogli z gotovostjo izreči tako ali drugačno sodbo. Morda je proces spreminjanja miselnosti v teku, sicer komajda zaznaven in morda oprijemljiv v dveh pojavih v osamljenosti, v kateri so se znašli fašisti, ko so opravljali škvadristične pohode po slovenskih vaseh na Tržaškem in v slabitvi Liste za Trst, ki je del svojih volilnih uspehov gradila na protislovenski gonji. Fašizem ima še vedno trdožive korenine Oskrunjenje partizanskih in drugih slovenskih spomenikov, izzivanje in škvadristični j' žični napadi na Slovence v letošnjem pote« so priča, da ima fašizem v Trstu trdoživ korenine in da so varnostne sile in sodstvo zaostanku. Res je, da so mladi fašisti os.,j osamljeni in so njihovi volilci sami odfctefl* kandidata, ki je svojo uveljavitev gradil n? nasilju, toda ne razumemo, zakaj ni bil od te napadalcev nihče prijavljen sodišču, kljub t mu, da je dokaznega gradiva dovolj■ ‘aK popuščanje daje le potuho skrunilcem in n° silnežem. Slovensko prebivalstvo je v tistih dneh, W se je čutilo ogroženo, odgovorilo enotno. 0 stojanstveno in odločno kakor takrat, ko 1 obračunavalo s fašizmom in nacizmom. J odgovor naših ljudi, posebno mladine, lab , prištevamo med najbolj svetle pojave z°u njih let. V Gorici, ki smo jo doslej upravičeno P** kazovali kot začetnico sodelovanja čez nw. *" to vrlino vztrajno tudi gojila, je ne oprali j katere9l smo si predstavljali, da je daleč za na V videmski pokrajini ni bilo v tem bbd°' vidnejših protislovenskih nastopov. Morda f bilo povodov za to, morda pa tudi zato, ^ je odkritih borbenih nasprotnikov na cbmoci kjer bivajo Slovenci, vedno manj. . ajo Race je nato omenil jubileje, ki P°'JL(ica letos, od obletnice padca fašizma in zaVfnja rdpora v Italiji, pa do 40-letnice zased AVNOJ in nadaljeval: ^ Naj nam vse tri obletnice služijo zato, se spomnimo tistih težkih časov, ko ni ^ nihče gotov, ali bo preživel dan. Grozo! $ stih let so pa nič v primerjavi z of0^eJ'j}lc* katerim razpolagajo danes orjaški v.°,,ati, stroji. Če začnejo taki stroji danes delo ^ ne bo vprašanje za vsakega posameznih bo preživel dan, tako vprašanje si bod0^, stavljala cela ljudstva in narodi. Ves Z(J. ki ga vlagamo vsak dan v delo, zato da^ gotovimo življenje sebi in našemu P°t0^stiiii’ vsa prizadevanja, da bi narodom, skupno ^ manjšinam, zagotovili enakopravnost, bo zaman, če pritisk na usodni gumb 0 eg0 smrt stotine milijonov ljudi, ali celo človeštva. 0 Je prav, da ob takih grozljivih napov ^ mirno opazujemo, kaj veliki in mogočm lajo? Karkoli, še tako malega, vsak P°s jetnik ali skupnosti storijo in zavrača)0 glavo in samomorilno oboroževanje oben ^ ni, so storile nekaj velikega. Želeli bi '■0 bi akcija za mir najrazličnejših vrst za ves svet, ker so vse rakete smrtonosn glede od kod prihajajo, če so danes tak ^ nifestacije mogeče samo na eni -s',ra ’ rd' pomeni, da se zavzemajo za enostrans zorožitev. Geslo vseh mirovnih 0^a^^e9a lahko le en cilj, uničenje celotnega voja-arzenala. ^p■ Toda oboroževanje ni samo sebi na ^ Je posledica nečesa, je posledica tez 0& bi močni postali močnejši, zato da bi morali svoj mir in nato obvladali svel'. 0bor°' meni, da se je sicer potrebno upveti ževanju, ker nas danes ogroža, toda ^f0te' trebno istočasno ustvarjati dolgoročno 0-niin hr ir, nrnl.i vrtini ki bi zajela večl gijo boja proti vojni, veštva. se Ob zaključku izražamo trdno upanjei, ^j-bo podobno zborovanje SKGZ čez dve j . gio-lo z drugačnimi občutki, da bo v velja ^0 balni zaščitni zakon, da bo prevladat nejše razpoloženje do naše skupnosti, a bolj uspešni v uveljavljanju že priznan vic in da bo pot do miru bolj odprta- in je zaškripalo. Novi nadškof ni sledil nju svojega poslanstva umrlemu Cocolinu, je tako uspešno izravnaval nesporazume s \ da je na viden način poudarjal in na sooj področju uveljavljal enakopravnost sloven . narodnosti. Raje je stopil na pot nestrpna ^ s čimer tvega, da sproži plaz, za Iz poročila tajnika SKGZ Dušana Udoviča V delu SKGZ in njenih članic se mora odražati zavest realnih in potencialnih možnosti zamejske skupnosti kot subjekta v določenem prostoru in času «želeli bi, da bi bila vsaka takšna etapa v našem delu priložnost za ugotavljanje napre dovanja, vedno novih dosežkov in spoznanj, ki bi bili celotni naši skupnosti v korist, s tem Pa porok njene rasti in bodočnosti. Zato tudi obstajamo, namreč, kot zveza članic in orga nizacij, ki pokrivajo širok spekter organizirane Prisotnosti Slovencev v Italiji,» je dejal tajnik SKGZ Dušan Udovič v uvodnem delu svojega po bočila o dvoletnem delu od zadnjega občnega zbora, in nadaljeval, «ki si na različne načine prizadevajo za uveljavitev in enakopraven Položaj Slovencev. To se pravi, da so strokovno -Gospodarske, kulturne, telesnokulturne, podporne založniške in druge organizacije, ki spadajo v ta okvir, sotvorci in hkrati uresničevalci neke Politike, ki se nujno izraža tako v njihovih osnovnih usmeritvah kot tudi v vsakodnevnem delu. Čeprav se namreč zavedamo, kolikšno delo se v tem nenavadnem konglomeratu organizacij opravlja, nam je prav tako jasno, da Se je potrebno pogostoma vprašati po ciljih in smotrih. Razlogov za tako razpravo je več in so Posebno prišli do izraza ravno v pretekli man datni dobi. Bilo je precej pomislekov in kri-Rčnih pripomb k vsebini, kakor tudi k oblikam našega dela. Zato se opravljeno dvoletno delo tu obravnava bolj v luči problemov in odprtih vprašanj kot po običajnem statističnem merilu. Sm0 sposobni zaznavati tok dogajanja zrm traj in izven naše skupnosti in se prilagajati Potrebam? Koliko so naša temeljna načela še veljavna, kako prihajajo do izraza v našem delu in stališčih? Je morda naša miselnost pre Več obrnjena v preteklost in okostenela glede na nagle spremembe in nezadržne vplive oko Ija v katerem živimo? In še: v kolikšni meri Se množica aktivistov in drugih, ki so posredno ali neposredno povezani s SKGZ, identifi Pira 2 njenimi cilji, predlogi, pozivi in akci Jami? Ta in še vrsto drugih vprašanj smo si po-stavili, zato da dobimo verno sliko naših real nih uspehov in slabosti, posebno še, ker nam. je jasno, da živimo, ožje in širše vzeto, sredi dogajanja, ki ne dopušča samozadovoljstva in s'e manj neutemeljene evforije. Naša narod Testna skupnost mora biti sposobna tudi v danih, spremenjenih pogojih iskati svoj obraz, življenjske spodbude in se učinkovito spopada fi tudj z morebitnimi občutki nemoči in resignacije. Kot organizacija bomo v bodoče lah k° učinkovito prispevali k temu, če se bomo zavedali realnih in potencialnih možnosti, ki Ta ima slovenska narodnostna skupni.st kot zgodovinski subjekt v določenem prostoru in ,asu, in če se bo ta zavest odražala v na Sem delu. gospodarsko utrditev . Dober del naše pozornosti je bil tudi v zad-nhh dveh letih posvečen gospodarstvu. Živimo namreč v treh obmejnih pokrajinah “Pžele Furlanije Julijske krajine, ki z raz l<-nimi znaki in značilnostmi kažejo na hude ®0!iPodarske težave, v katerih se nahaja ce Pjni obmejni pas. Kljub težavam, ki so se 7? lanskih omejitvenih ukrepih jugoslovanske **de Se zaostrile, smo in tudi bomo vztrajali stališčih in predlogih, ki so popolnoma v kladu z razsežnostmi, ki jih lahko v gospo-arstuu nudi obmejni prostor. Sam geopolitični ?°iožaj Tržaške, Goriške in obmejnega dela .idemske pokrajine dovolj nazorno opredel ju f Gospodarsko vokacijo tega prostora, v kavern je povezovanje z naravnim zaledjem e°ln0 možna usmeritev. (, y skladu s tem prepričanjem je potekala .eiavriost tako odbora za gospodarstvo SKGZ i, l njenih gospodarskih članic SDGZ in Krneč e zveze_ . Tako v odboru za gospodarstvo kot v čla ( Fab je bila v ospredju konstantna razprava o kodih gospodarskih problemih treh pokrajin, * čemer smo se opredeljevali v zvezi z . Qlone vsemi važnejšimi vprašanji, ki se ti nJ° lukajšnjega prostora in torej posredno ali Posredno zadevajo našo skupnost. Osrednji jnQb!era, ki je stalno v ospredju v stališčih sfr a^vTosti zveze v gospodarstvu je življenj 0sa Potreba, da se nenehno krepi materialna no«a slovenske narodnostne skupnosti, s tem v0- se gospodarskim pobudam (mogoča raz kr usklajevanje. kar je v sedanjih pogojih p no zahtevna naloga. dij j?Sebna pozornost je bila posvečena štu st!) n* in raziskovalnim nalogam v gospodar je u in dejavnosti v videmski pokrajini, ki nmx., naši skupnosti tudi glede gospodarstva ^šibkejši člen. skrinj smo Priložnost, da izrazimo veliko za p()v ‘lenost zaradi lanskih restrikcijskih ukre-pTe,luGoslovanske vlade, ki so drastično zavrli m,jr.?lanie meje in s tem spravili v nevarnost °sim%- poslednjo možnost, da pride v duhu str *kega sporazuma in objektivnega oboje n^ega interesa do uresničevanja kvalitet jo ,e0a Gospodarskega sodelovanja med Itali-n Jugoslavijo. dej ?Vensko gospodarstvo, katerega dobršen na Tržaškem in Goriškem včlanjeno v se je zaradi navedenih pa tudi dru lačnih /car /,• te*av znašlo v precejšnjih zadregah, °l lahko zelo negativno vplivalo na njegov nadaljnji razvoj. Zlasti Tnala slovenska podjetja so občutila, tako kot vsa ostala, močan in pospešen pritisk novih davčnih bremen, s katerimi se skuša pokriti državni primanjkljaj. SDGZ je zato usmerilo svoj napor zlasti v okrepitev in decentralizacijo servisa, ki postaja v danih razmerah vse bolj dragocen. Najočitnejši rezultat tega prizadevanja je pravkar otvorjeni novi sedež SDGZ v Gorici. Odbor za gospodarstvo in SDGZ sta si v skladu z načelno usmeritvijo tudi prizadevala uveljaviti vprašanja slovenskega gospodarstva v italijanskih krogih, predvsem v odnosih z deželno upravo in drugimi odločujočimi krogi v gospodarstvu. Kmetijstvo in teritorij Posebno poglavje se je v zadnjih dveh letih odigralo na področju kmetijstva, uporabe in ohranjevanja teritorija, še zlasti na Tržaškem. BiH smo priča novim ogromnim razlastitvenim posegom v zvezi z novo avtocestno povezavo, kpr je prisililo Kmečko zvezo in SKGZ samo, da sta mnogo časa in energije posvetili temu vprašanju. Izrednega pomena je dejstvo, da je bila ob zadnjih razlastitvenih posegih ustvarjena izjemno trdna in učinkovita enotnost med SKGZ, Kmečko zvezo, Konzorcijem razlaščencev «Na ša zemlja» ter kraško gorsko skupnostjo in okoliškimi javnimi upravami. Dežela je bila kot glavni sogovornik naše skupnosti prisiljena sprejeti vrsto obveznosti. Tokrat se je uveljavilo načelo, da je tre ba skupnost ob takih primerih upoštevati kot prizadeto celoto, ki ima prav tako pravico do primerne odškodnine kot razlaščeni posamez nik. To odškodnino, za katero se je uveljavil izraz protivrednost, mora skupnost dobili predvsem po dveh temeljnih kriterijih: po eni strani s kompenzacijskimi ukrepi, ki predvidevajo realizacijo infrastruktur in objektov gospodarskega, kulturnega in drugačnega zna čaja, ki postanejo skupnosti po prizadeti škodi še bolj potrebne. Po drugi strani je treba kre piti lokalne gospodarske dejavnosti, v prvi vrsti seveda kmetijstvo. Kot rečeno je dežela s podpisom sporazuma sprejela v tem smislu zelo konkretne obveznosti in naša naloga bo, da budno terjamo njih uresničevanje. Udovič je ob tem pohvalil strokovnost KZ, ki zato uživa upravičen sloves med članstvom in v širši javnosti. Nekaj je še treba povedati o urbanističnih vprašanjih, s katerimi se moramo vse pogosteje soočati, in ki nam lahko v bodočnosti povzročijo še hude preglavice. Vloga naše kulture V kulturi imamo bistveno več razlogov za skrbi kot za zadovoljstvo. Predvsem izpadeta v vsem tem delovanju množičnost in razno likost, ki sta odraz volje in prepričanja naših ljudi, dc se na najrazličnejše načine združujejo, izživljajo, izobražujejo, izražajo lastno iniciativo in ideje in se tudi profesionalno an gažirajo. Povsem jasno je, da postaja problem sredstev v kulturi čedalje pomembnejše vprašanje. Ne gre za nikakršne predimenzionirane ideje, ampak enostavno že za ohranjanje tega, kar imamo. Nekateri primeri so v tem pogledu zelo zgovorni: v dejavnosti Glasbene matice je bilo preteklega junija naštetih 725 mladih. U-stanova je pod stalnim pritiskom naraščajočega povpraševanja in je neizbežno prisiljena zaustavljati in okrniti svoje delovanje, če ne bo javnopravnega priznanja njenega statusa in tov/j finansiranja iz javnih sredstev. Narodna in študijska knjižnica se je kljub svoji dragoceni vlogi in večnamenski usmeritvi prisiljena ukvarjati s pičlimi proračuni, ki jo bistveno omejujejo. Kaj naj potem rečemo o Slovenskem stalnem gledališču, kjer je vsaka ideja izrečena pod pritiskom eksistenčne negotovosti in se njegovo vsebinsko snovanje odvija v vepri jetni družbi sedmih milijard primanjkljaja. Rešite« tega položaja ne more ostajati na ravni garantnega pisma, s katerim dežela iz leta j; leto omogoča gledališču izvedbo sezone. Finančni problem nenazadnje močno vpliva tudi na delovanje Zveze slovenskih kulturnih društev in na sama društva, ki so vanjo včla njena. Mi zahtevamo, da se temeljni eksistenč ni problemi slovenskih kulturnih ustanov, ka kor tudi finansiranje kulturnih dejavnosti v naši skupnosti globalno rešijo z zaščitnim za konom, a je to vseeno premalo. Po nekaterih zgledih in korakih, ki so bili že storjeni, mo ramo v ta namen ubirati vse mogoče poti in izkoristiti možnosti, ki obstajajo predvsem na ravni dežele in drugih javnih uprav. Druga plat medalje v naši kulturi je povsem vsebinskega značaja in o tem je bilo v pretekli mandatni dobi dokaj govora v odboru za kulturo SKGZ in članicah. Izrečene so bile kritične misli, ki se nanašajo zlasti na statičnost in zapostavljen položaj, ki naj bi ga imela kulturna problematika sploh v naši sredi. Pogoste so pritožbe, da na različnih ravneh nismo v stanju dati novega impul za kulturnemu življenju, da je občutiti neko splošno utrujenost in pomanjkanje idej. Preveč je prireditev in nekega frenetičnega organiziranja najrazličnejših pobud, ki večkrat beležijo neuspeh in za katere posebno pri mla dih upada navdušenje. Če se hočemo izmotati iz tega položaja, moramo dosledneje uresničevati nekatere obveze, ki smo jih že sprejeli, izhajajoč iz ugotovitev, ki tudi niso nove. Kot v gospodarstvu je treba tudi v kulturi ovrednotiti vlogo na še skupnosti kot ustvarjalnega člena v povezovanju dveh kultur na meji. Hkrati velja v tem pogledu poudariti vse večjo potrebo po tesnejši povezavi z matično Slovenijo in Jugoslavijo. Tu je opaziti razkorak, ki se posebno z menjavo generacij nevarno poglablja, kar utegne postati usodno za našo kulturno vitalnost in narodno istovetnost sploh. Naše obveznosti v kulturi so torej zahtevne. Predvsem je potrebno o teh vprašanjih po globljem razpravljati in ustvarjati za to vse več priložmsti. V ta namen je lahko vsekakor dober začetek posvet o kulturi, ki ga pripravljata Z SKD in odbor za kulturo SKGZ. Raziskovalno delo Današnji položaj in vloga manjšine v ob mejnem, kot tudi v širšem kulturnem prostoru, nam narekuje, da posebno pi.udarimo pomen raziskovalnega dela, njegovih značilnosti in usmeritve. Koncept znanstvenega raziskovanja kot tudi raziskovalne naloge same zahtevajo neko okvirno strategijo, ki naj naši skupnosti nakazuje, hkrati pa pomaga ustvarjati perspektivo. Slovenski raziskovalni inštitut skuša kljub strukturnim in finančnim težavam ubrati to pot, kar nikakor ni lahka naloga in zahteva sodelovanje celotne naše skupnosti. Sredstva javnega obveščanja Položaj na področju sredstev množičnega obveščanja je še zlasti povezan s finančnimi problemi. Krizo na tem področju je bilo v zadnjih letih občutiti vsepovsod, zato ni prizanesla niti mm. Primorski dnevnik je prešel na novo tehnologijo v tiskarni in obenem m nov format sredi hudih finančnih težav, ki sp povzročile delno redimenzioniranje že itak nezadost nega števila novinarskega kadra. V tem okvi ru je bilo skrčeno tudi delovanje agencije Alpe Adria. Ni potrebno posebej poudarjati, da je v položaju, v kakršnem se nahaja naša skupmst vsako zmanjšanje učinka javnih občil veli ka izguba. Upati je, da bo kriza kmalu pre-moščem in se bo mcgoče povrniti k prepo trebnim načrtom o razvoju tega področja. V odboru za sredstva množičnega obvešča nja SKGZ je redno potekala razprava o stanju in problemih naših občil. Med temi bi omenili predvsem četvero pomembnih tematik, ki zaslužijo zaradi važnosti vso našo pozornost: dr žavm radiotelevizijska služba z mčrtom za uvedbo TV programov v slovenščini. Novi Ma tajur, ki je kot glasilo Slovencev v videmski pokrajini postavljen pred velike odgovornosti. Ostaja boleč problem mšega revialnega tiska, področje, na katerem smo odsotni, potem ko je revija Dan nehala izhajati. S to ukinitvijo se mmreč mnogi povsem razumljivo niso spri jaznili. Nazadnje moramo zabeležiti rezultat v obveščanju italijanske javnosti o našem življenju. Tu zlasti ne moramo mimo vidnega napredka, ki ga je v tem pogledu naredil predvsem tržaški Piccolo. Telesna kultura in šport V telesni kulturi izstopata tako kot v kulturi materialni in vsebinski problem, šport je med Slovenci v Italiji kakovosten, a še prej je množičen, obe varianti pa mnogo staneta, in to vsak dan bolj. Združenje slovenskih športnih društev skuša organizacijsko povezati v celoto vse kar se odvija na področju telesne kulture na Trža škem in Goriškem. V videmski pokrajini še ni bila izkoriščena možnost za organiziranje nekih začetnih pobud. Iz vsebinskega vidika vlada na področju telesne kulture še vedno veliko pomanjkanje zavesti o tem, da je treba širiti in uveljav Ijati splošno veljavna idejna spoznanja na tem področju in s tem obogatiti našo idejnopolitično osnovo. Kljub temu da je bila s strani SKGZ posvečena konstantna pažnja temu vpra šanju, je treba ugotavljati, da delo našega odbora za telesno kulturo ni naletelo na za dostno razumevanje in odziv. Šolstvo in izobraževanje O vprašanjih šolstva in izobraževanja smo imeli na glavnem odboru pred nekaj tedni poglobljeno razpravo, ki je razgalila dimenzije problemov, pred katerimi se tu nahaja naša skupnost. Izgleda naravnost paradoksalno, da je vprašanje slovenske šole spričo tolikšnega pomena, ki ga ima za našo skupnost, eno izmed najbolj zanemarjenih vprašanj s strani družbenih dejavnikov. Delno je za to kriv šolski sistem sam, ki spričo zaprtosti ni dopuščal ali omogočil življenjske povezave šol z zunanjimi dejavniki. Mnogo časa je tudi vztrajalo načelo, da je slovenska šola iznad vsake kritike, da jo je treba čuvati kot svetinjo in da med Slovenci o tem ne sme biti polemike. Odbor za šolstvo SKGZ je bil na tem področju prisoten in je sledil šolskim vpraša njem, vendar tu po udarjamo, da odbor kot tak spričo velikih problemov ne zadostuje, da bi bila akcija zveze bolj učinkovita. Problematika mladih S problematiko mladih se je SKGZ v zadnjih dveh letih ukvarjala na več nivojih. Po dolgem zamujanju smo pristopili k bolj siste-. matičnemu obravnavanju problemov mladih v odraščajoči dobi. V ta namen je bil izveden posvet, iz katerega je kot osnovno spoznanje izšla potreba, da se učinkovito organiziramo v pristopu do mladih od najzgodnejših let na prej. V ta namen smo ustanovili odbor, ki je začel s sistematičnim delom, začenši z obravnavanjem stanja struktur in članic SKGZ. Posebej je treba na tem občnem zboru poudariti pomen taborniške organizacije Rodu modrega vala, ki letos slavi 30 letnico obstoja. Mladinski odbor si je v okviru delovanja zveze prizadeval razvijati neko raven povezovanja mladih v treh pokrajinah. Slovenci na Videmskem V delovanju zveze zavzema posebno mesto položaj Slovencev v videmski pokrajini. Tu je naša skupnost najbolj izpostavljena, zato so toliko bolj upravičena vztrajna prizadevanja naše organizacije, da se okrepi organizirano življenje med Slovenci v Benečiji, Reziji in Ka nalski dolini. Pri tem je treba prisotnost SKGZ v videmski pokrajini tembolj tolmačiti kot združevalni dejavnik, ki nima namena nikt,mur vsiljevati ničesar, ampak samo konkretno poma gati, da se uresničujejo napori Slovencev vi demske pokrajine za uveljavitev na vseh področjih. Zato smo večkrat poudarili, da ne delamo nobene razlike med organizacijami, ki so. vključene v zvezo in med tistimi, ki delu jejo izven nje. SKGZ hoče tudi v videmski pokrajini prispevati k ustvarjanju najširše enot nosti med Slovenci neglede na ideološke raz like, kajti ravno takšna enotnost je v Bene čiji najbolj potrebna spričo problemov, s ka terimi se je treba spopadati. Sklepne misli V preteklih dveh letih smo nekajkrat ustvarili priložnost, da se pogovorimo o našem delu in značaju zveze. Izkazal se je potreben kritičen pregled vsebine in oblik organizacije, predvsem zato, da ugotovimo ali SKGZ ustre za pc.trebam današnjega časa, ali je danes njen značaj tak, kot bi v danih razmerah moral biti. Nadalje smo postavili v razpravo naše zmogljivosti in kritično ocenili, kje vse smo pomanjkljivi. Glavni namen zveze je in ostaja združevanje moči Slovencev zato da se celotna skupnost uveljavi in doseže enakopravnost. V ta boj moramo biti sposobni vključevati čim širše število posameznikov in organizacij, zraven tega pa širiti in krepiti fronto vseh demokratičnih sil v italijanski družbi, ki so nam v pri zadevanjih zaveznice. To so naši osnovni principi, iz katerih tudi izhaja, da ima zveza pluralistični značaj, ka terega je treba očuvati in krepiti. To ne pomeni, da ideološka debata v našem okviru ni mogoča ali dovoljena, nasprotno, ne bi bilo prav, če bi zaradi napačnega tolmačenja zna čaja zveze prihajalo do idejne poplitvitve. Vendar smo dolžni varovati organizacijo pred strankarskimi spopadi, ki bi jo lahko ošibili in ji spremenili smisel. SKGZ je bila tudi v zunanjih stikih in od nosih dejavna. V deželnem merilu in na ravni pokrajin smo stalno vzdrževali stike s strankami in drugimi organizacijami. Prisotni smo bili v akcijah enotne delegacije in dajali zanje pobudo v skladu s prepričanjem, da je enoten nastop vseh Slovencev pri življenjsko važnih vprašanjih naše skupnosti ena izmed naših te meljnih postavk. Manj je bila zveza uspešna v stikih in sodelovanju z javnimi upravami in izvoljenimi slovenskimi svetovalci. Soglasno je mnenje, da je treba to sodelovanje močno okrepiti. Zveza je vzdrževala tudi redne stike s SZDL Slove nije na republiški in obmejni ravni, ki pozorno spremlja življenje naše skupnosti, obenem pa se je okrepila tudi vez z drugimi jugoslovanskimi republikami, zlasti SR Hrvatsko, SR Srbijo in SR BiH. Iz razprave na 14. občnem zboru SKGZ Odo Kalan Predsednik ZSŠDI je govoril o zelo pomemora vlogi telesne kulture v naši družbenopolitični stvarnosti ter poudaril, da ne smemo ocenjevati športa kot nekako postransko, dejavnost. Prav nasprotno. Telesna kultura je nenadomestljiv dejavnik za uveljavitev naše skupnost; kot subjekta v enakopravnih odnosih z večinskim narodom. Kalan se je v svojem posegu v razpravo zavzel tudi za še tesnejše in učinkovitejše stike med telesno kulturo in našim gospodarstvom. Vojko Kocjančič Vojko Kocjančič se je v svojem posegu dotaknil sedanje gospodarske krize. V tem okviru je omenil tiste gospodarske strukture, v katerih o-dločamo Slovenci in pa tiste, kjer dela veliko število Slovencev, a nimajo pri njihovem upravljanju besede. Del teh struktur je v krizi in številnim Slovencem pretita dopolnil na blagajna ali odpust. Kriza seveda načenja tudi samo slovensko gospodarstvo, kot orožje proti krizi pa je Kocjančič poudaril potrebo po večjem usklajevanju gospodarskih pobud. Dejal je, da je tega usklajevanja premalo, kar škodi našemu gospodarstvu, saj je potrebno naše sile in zmožnosti smotrno u-porabiti. Adrijan Semen Predsednik Glasbene matice je posvetil svojo pozornost boju te u stanove ter celotne naše narodnostne skupnosti za javno priznanje te naše ugledne glasbene inštitucije. Sloven ski izvoljeni zastopniki, je dodal Semen, bi se moral; aktivneje angaži rati za dokončno rešitev tega aktualnega vprašanja, prepričan pa sem, da nam bodo pri teh naših prizadevanjih pomagale vse članice SKGZ ter konec koncev tudi vsa naša zamejska javnost. Dino Del Medico Dino Del Medico se je dotaknil gospodarskega stanja v videmski po krajini s posebnim poudarkom na Beneški Sloveniji. V tem okviru je omenil dolgoletno zanemarjenost tega področja, hkrati pa opozoril na nove iniciative, ki želijo spremeniti gospodarsko sliko Benečije. V prvi vrsti je omenil industrijske obrate, ojačevanje obrtništva in delno kme tijstva. Omenil je tudi zamisel, da bi se intenzivneje pričelo delati v smeri turizma. Te nove dejavnosti je Del Medico uokviril tudi v sodelova nje med deželo F—JK in Slovenijo, Italijo in Jugoslavijo. Seveda pot gospodarskega razvoja v Benečiji ni lahka, Del Medico je med drugim omenil potrebo po strokovnjakih. Darko Bratina Ravnatelj SLORI je ocenil vlogo, ki jo igra nacionalno vprašanje v splošnih družbenih odnosih med manj šino in večino. Stvarnost, s katero se dnevno soočamo, je poudaril Bratina, nas mora usmerjati do novih opredelitev in do novih pristopov, saj vsi občutimo veliko potrebo do novih načinov delovanja, tudi znotraj SKGZ. Pri prizadevanjih za dosego in u veljavitev naših pravic se ne smemo omejiti na zgolj slovenski okvir ali p>a samo na odnose Slovenci - Itali jann. Smo kdaj sploh pomislili na Tržačane, ki so bili avtomatično in več krat tudi ne po lastni izbiri vključeni v italijansko kompionento? V naši sredi precej govorimo o asimilaciji, dosti manj in skoraj nikoli pa o deasi-milaciji poitalijančenih Slovencev. Vito Svetina Vito Svetina je svoj poseg osredotočil na vprašanje sedanje gospodarske krize v deželi F—JK s posebnim poudarkom na Tržaškem in Goriškem. Tu je podal tezo o «stra-tegiji kriznega območja*, ki jo nekatere sile izvajajo, da bi ustvarile ob meji nekakšen «prazen prostor*. Ob tem je Svetina omenil tudi gospodarsko krizo v Jugoslaviji in vprašanje depozita. V tem smislu je pou-daril, da bi morala biti meja čim bolj odprta, saj bj tako preprečili težnje, da se na Tržaškem odpre «prazen prostor*. Svetina je nato poudaril veljavnost in konkretnost osimskih sporazumov, ki so> «rešilna bilka* v naši krizi. Ob vsem tem manjšina subjekt tudi ko gre za krojenje tukajšnjega gospodarskega življenja. pa je Svetina naglasil, da mora biti Jože Cej Jože Cej je govoril o položaju Slovencev na Goriškem ter apeliral, da se v bodočnosti v okviru SKGZ posveča tej problematiki večja in poglobljena pozornost. Pri tem se je navezal na zadnje polemike, ki jih je sprožil intervju goriškega župana dnevniku «La Starnpa*, v katerem je Scaranoi prikazal situacijo na Goriš kem zelo izkrivljeno in pristransko. Zatem pia je Cei opiozoril tudi na težave in probleme v zvezi s slovensko prisotnostjo v samem goriškem mestnem jedru. V drugem delu svojega posega pa je diskutant opozoril na vprašanje rabe slovenskega jezika ter govoril o pozornosti, ki je temu treba čim prej posvetiti. Ferruccio Clavora Pri gospodarski krizd se je v začetku svojega posega ustavil tudi Ferruccio Clavora, ki je poudaril splošno krizo' v Benečiji, ki ni samo gospodarska ampak tudi demografska in kulturna. Clavora je tu pou daril potrebo Po samostojnem gospo darskem razvoju. Del svojega posega je govornik namenil vprašanju izse ljencev. Dejal je, da so ostali izseljene; v bistvu razočarani, saj jim pot domov preprečujeta pomanjkanje delovnih mest in stanovanj. Clavora je apeliral na to, da je treba združiti sile, za reševanje sta novanjskega vprašanja, ki je za izseljence bistveno. Svoj poseg je Cia vora zaključil s tem, da je poudaril potrebo po enotnosti Slovencev, ki morajo izvajati borbo za lastne pra vice skupaj ne glede na nazorska ali verska prepričanja. Sonja Pečar Sonja Pečar, ki je posegla v imenu odbora za doraščajočo mladino, je bila mnenja, da se bo treba s to problematiko baviti od sedaj naprej bolj prizadeto in poglobljeno. Uveljaviti moramo jasne vzgojne smotre pri vsakdanjem delu z našimi otroki ter stremeti po strokovnosti, brez ka terc ne bomo kos nalogam, ki nas čakajo na tem področju. Mirko Primožič Mirko Primožič se je v svojem po segu najprej dotaknil vprašanja od nosov SKGZ do slovenskih predstav Plaketo boja in dela SKGZ je prejel tudi Rod modrega vala, ki letos praznuje 30-letnico delovanja nikov v raznih izvoljenih svetih (občinah, pokrajinah, deželi). Dejal je, da je več Slovencev, ki v javnih u-pravah opravlja odgovorne naloge, saj imamo slovenske župane, odbornike in seveda svetovalce. SKGZ, je dejal govornik, se ob volitvah zavzema, da bi izvolili v razne svete čim-več slovenskih predstavnikov na listah strank, kjer le-ti kandidirajo. Vprašanje pa je, je poudaril Primožič, da zmanjkajo določeni kontakti pozneje, ko so Slovenci izvoljeni. Tu bi morala imeti zveza stalne kemtak te, nuditi bi morala določene informacije in tudi podpreti posameznike, ki delujejo v različnih strankah. V drugem delu svojega posega se je Primožič dotaknil stanja na Goriškem. Poudaril je, da je kljub vsemu na Goriškem klima še vedno u-godnejša kot v drugih pokrajinah, kjer živimo Slovenci. Omenil je v tem smislu županovo zahtevo, naj dobijo Slovenci zaščitni zakon, ki jo je le ta izrekel pred predsednikom Per-tinijem. Tudi zaradi te klime bi morala biti Goriška deležna večje po zornosti. Marko Kravos Marko Kravos je poudaril, da bi morala biti kultura bolj cenjena in upoštevana v naši stvarnosti ter obžaloval, da je bila doslej ta dejav nest slabo zastopana tudj v najvišjih organih naše krovne erganiza cije. Več pozornosti bi morali posvečati strokovnemu obravnavanju naše zgodovine (zlasti obdobju pred letom 1930) ter v tem okviru postaviti te melje neki arhivski dejavnosti. V naši skupnosti ni velike občutljivosti do humanističnih ved, v zadnjih letih pa smo skoraj povsem zanemarili ljudske knjižnice po naših vaseh, o-krog katerih se je nekoč sukalo prosvetno življenje. Kot predsednik ZSKD pa je Kravos izrazil željo, da bi prišlo do tesnejše povezave med to organizacijo in med SKGZ. Tamara Blažina Tamara Blažina je v svojem posegu najprej omenila veliko vlogo, ki jo ima za našo narodnostno skupnost telesna kultura in dodala, da je ta panoga v zavesti marsikoga še danes drugorazredna. V drugem delu svojega posega se je govornica dotaknila vloge SKGZ. Tu je poudarila boj za dosego globalnega zaščitnega zakona in dejala, da je pri tem enotno nastopanje odločilnega pomena. Ob tem pa je dejala, da bi se morala SKGZ zavzemati za krepitev delovanja svojih članic. Govornica je tudi opozorila na pomanjkanje razprave o nekaterih splošnih stališčih. Nato je spregovorila še o prisotnosti žensk v naših organizacijah na različnih nivojih. Gorazd Vesel Gorazd Vesel je govoril o drama tičnem vprašanju oboroževalne tekme in o nujnosti boja za mir. Tudi naša narodnostna skupnost mora dati svoj doprinos za uveljavitev kul ture miru, ki v naši deželi pooseblja tudi sožitje med narodi in prizadevanja za odprta mejo med Italijo in Jugoslavijo. Samo Pahor Samo Pahor je svoj poseg osredotočil na vprašanje rabe slovenščine v javnosti. Poudaril je, da smo na tem področju še vedno deficitarni, saj ne uresničujemo nekaterih pravic, ki jih imamo. Pahor je v tem okviru omenil rabo slovenščine v uradih. Dejal je tudi, da smo zanemarili londonski sporazum. Osimski sporazumi soi sicer memorandum presegli, vendar nam dokumenti izpred Osima dajejo še vedno določene pra vice. V drugem delu svojega posega je Pahor naglasil pomanjkanje termi nologije iz pravnega upravnega in po Mičnega področja. Dejal je, da bi za to morala skrbeti tudi matična domovina. Kot zadnje se je govornik dotaknil problema dvojezičnih napi sov in vprašanja osebnih imen. Stojan Spetič Stojan Spetič je naglasil, da mora naša narodnostna skupnost mobilizirati vse svoje sile, da se v parlamentu začne in tudi nato nadaljuje razprava o globalni zaščiti. V tem okviru se je obregnil ob zakonski predlog Krščanske demokracije, ki je seštevek vseh negativnih elementov, Predsednik SKGZ izroča plaketo boja in dela predsedniku openske hranilnice ob 75-lctnici njenega delovanja kj so doslej prišli do izraza v razpravah na parlamentarni ravni. Opozoril je tudi na nevarnost nedavne izjave tržaškega župana Ri chettija o življenjskem vprašanju naše skupnosti ter o dvoumnosti, ki prihaja na dan pri delovanju novih od borov tako na občini kot na pokrajini. Ob koncu pa je izrazil nujnost, da se mora v vseh organih SKGZ uveljaviti večja pronicljivost med vodilnimi telesi in med bazo. Boris Siega Boris Siega se je v prvi vrsti do taknil mladinskega vprašanja. Po e-ni strani je omenil težnjo današnje mladine, da se odmika od «poiitike», kar se seveda pozna tudi med slo vensko mladino. Ob tem pa je orne nil sedanja mirovna gibanja, ki so angažirala po vsej Evropi veliko število mladih. Siega seveda ni mogel mimo nekaterih težkih vprašanj, kot je na primer mladinska brezposelnost. Govornik je nato omenil tudi slovensko šolo, ki ne opravlja še vseh tistih nalog, ki bi jih marala. Tu je Siega poudaril potrebo po čim-večji avtonomiji slovenske šole. Nazadnje je omenil tudi problem ka drovanja in problem tistih mladih, ki udirajo v matični domovini. Suadam Kapic* Suadam Kapic je ocenil postopno slabšanje gospodarskega položaja v naši deželi in se zaustavil pri spodbudnih rezultatih, ki jih je naše gospodarstvo doseglo' na celotnem obmejnem področju. Pri tem je omenil važnost vključevanja naših predstavnikov v enotno deželno gospodarsko stvarnost, pri čemer boi treba še pre mostiti nekatere prekate, ki zavira jo, da skupno z nekaterimi italijan skimi operaterji uveljavimo našo e nakopravnost tudi na tem področju. Pavel Petričič iniciativa, okrog katere bi sc morale angažirati mlade generacije. Več pozornosti bi marali posvečati dijaškemu gibanju, med mladimi pa vse bolj opažamo pomanjkanje tudi idealnih vezi z mladino iz matične domovine. Filibert Benedetič Filibert Benedetič je v razpravi poudaril, da se pri oceni našega de la marsikaj zaplete, da pa je ob tem potrebno, da nam ostanejo bistvena vprašanja jasna. O kulturi je govornik dejal, da nam je prav kulturna zavest osnovno izhodišče, tu pa je bil kritičen do tistih, kj se zavzemajo zgolj za elitno kulturo. Govornik je zavrgel tudi kakršnokoli tendenco po ustvarjanju monopolov. Izidor Predan Beneški družbenopolitični delavec se je zavzel za enotnost in za še večjo angažiranost Slovencev videm ske pokrajine v borbi za narodnostne pravice. V tem okviru se je vprašal tudi zakaj Beneški Slovenci ne Pr.' nejiajo več tradicionalnega srečanja na Kamenici. Naše pravice, je še dejal Predan, si bomo morali izbojevati v prvi vrsta sami, zato je potrebna, da si vsi skupaj zavihamo rokave. Pavel Stranj Pavel Stranj je dejal, da nimamo še točno začrtanega odnosa do italijanske večine tudi kar zadeva ures ničevanje naših pravic. V naši sred1 nismo še dovolj jasno in poglobljen0 analizirali vzrokov in učinkov fa®*' stičnih pohodov po naših vaseh, ki s° označevali zadnjo volilno kampanjo in ki so hočeš nočeš pustili za seboj neko sled, S političnim delom moramo v prihodnosti nevtralizirati P°‘ dobie provokacije. Pavel Petričič je v svojem posegu obravnaval vprašanja, ki nastajajo v boju za globalni zaščitni zaken. Dejal je, da smo dosegli širšo politično razpravo o tem vprašanju. V tem smislu je Petričič omenil tudi zakonski osnutek KD, kar pomeni, da so v tej razpravi vključene najpomembnejše stranke. Ob tem pa je Petričič poudaril, da moramo Slovenci ohraniti jasen pogled na osnovna načela, za katera se borimo. Tu je omenil enakopravnost vseh Slovencev v F—JK in globalnost zaščite. Govornik je omenil tudi važnost osimskih sporazumov. Ob tem se je Petričič ustavil še ob različnih vprašanjih in tudi ob problemu krize. Izrecno je omenil de mografskd padec. Franc Škerlj Franc Škerlj je v svojem posegu naglasil vlogo, ki jo vrši Narodna in študijska knjižica. Omenil je po eni strani finančne težave, po drugi stra ni pa je dejal, da se je kljub težavam knjižnica nekoliko okrepila, tu di kadrovsko, in bo lahko s tem nudila obiskovalcem še boljše usluge. Rado Race Mladinsko organiziranost, je dejal Rado Race, ne moremo v zadnjem času nikakor pozitivno oceniti. Naša mladina postaja vse bolj mlačna in apatična, tudi zaradi tega ker primanjkuje neka učinkovita akcijska Igor Komel Igor Komel se je dotaknil problema rabe slovenščine v javnost1: Najprej je omenil prizadevanja GZ za globalni zaščitni zakon, ^ pa je poudaril važnost, da določen pravice glede rabe slovenščine veljavimo. Na tem področju se M ramo zavzeti kot skupnost a tudi k posamezniki. Govornik je v tem sm slu apeliral, naj se Slovenci P°slH žimo možnosti, da spremenimo P1^ imke jn imena v izvirno obliko, drugem delu svojega posega se J Krme] ustavil ob vprašanjih del°v nja na Goriškem. Ugotovil je P°zg tivne premike in v tem smislu o*11 nil tudi pomen novega Kulturneg doma. Omenil pa je določeno V" manjkanje kadrov. Boris Race Predsednik SKGZ se je v pkleP( ni repliki navezal na vprašanja.^ so prišla na dan v razpravi ter polnil nekatere misli in tematike, so bile izrečene na tem občnem ’>■ ru. Posebno pozornost je tudi P svetil položaju naše narodn° .^j. skupnosti v Beneški Sloveniji. ■ ^ je treba z vsemi silami ustva J nova delovna mesta ter omogočit1 P" vratek izseljencev v domovino. Ob koncu pa je Race apeliral^ še tesnejše sodelovanje med v osnovnimi organizacijami ter e članicami in vodstvom naše kr organizacije. Jože Koren v Borštu o Partizanskem dnevniku . V sredo zvečer je v srenjski hiši v Borštu predaval Jože Koren o šti ^desetletnici Partizanskega dnevni aa- Predavanje je organiziralo prometno društvo Slovenec. Bivši ured a*k Primorskega dnevnika in sedanji bednik Gospodarstva je na to temo Predaval že drugič, serija pa sč bo Nadaljevala. Jožeta Korena je pozdravil in predstavil predsednik dru j5va Boris Žerjal, nakar je prevzel m^diO predavatelj, ki je pomembni • obilej Partizanskega dnevnika naj Prej uokviril v splet številnih sve-|°vnih in domačih dogodkov, ki so e pripetili leta 1943. Predavatelj je ernenil kapitulacijo fašističnega re-zuha v Italiji, ustanovitev IX. korpusa v Sloveniji, ofenzivi na Ne-retvj in na Sutjeski, stalingrajsko bitko, izkrcanje zaveznikov na Siciliji in preobrat v Afriki. Nato je lože Koren podrobno objasnil nagibe, ki so privedli do ustanovitve Partizanskega dnevnika in pa njegovo nastajanje, kajti to je bil edini tovrstni časopis v zasužnjeni Evropi. Jože Koren se je spomnil tudi številnih novinarjev in kurirjev, ki ro za dnevnik delali ter s posebno pozornostjo omenil tiste, ki so padli. Po predavanju, ki se ga je udeležilo lepo število vaščanov se je razvila živahna razprava in za predavatelja rp imeli domači marsikatero vprašanje, (ris) Jože Koren bo na isto tematiko predaval v Cankarjevi dvorani (25.11.), v Dolini (27.11.) ter v Bazovici (28.11.). Franc Šetinc gost sežanske knjižnice Kot že mnogo pomembnih osebnosti aoslej, bodisi iz pisateljskih krogov iz vrst družbenopolitičnega življa. je pred dnevi med svoje bralce P°vabila sežanska knjižnica tudi Fran-Ca Šetinca. ** rane Šetinc se je povabilu knjižni-i.e rad odzval, saj se največkrat med JUdstvom pojavlja kot politik in po-gosto pozabljamo, da je tudi pisatelj. l . brav zaradi tega ga je sežanska Ujižnica povabila. Povod za srečanje dala njegova zadnja knjiga z na-°vom Ukradena mladost, ki jo je uuienil mladini. S knjigo je Franc Še-ac želel sporočiti mladim svojo uso-• a obenem usodo tisočev otrok, ki bili med vojno izgnani in potrpeli jpko ponižanja in trpljenja. Knjiga s naPisana z veliko mero literarnih Pusobnosti, na izjemno človeški in c-adim dostopen način brez poten-si anJa in potvarjanja določenih dej-zaradi česar mnogi avtorji pri ^ udih vzbudijo prej odpor kot zani-UkJV°' ^aradi vsega tega sodi knjiga _ radena mladost med najbolj brano jn adinsko literaturo v zadnjem času neJe uvrščena tudi v program za bral ko “^ačke (knjiga je v kratkem času natis) *z^a 1®?^ leta že doživela po jg?ato ni čudno, da je Šetinca v se-čat i Knjižnici poleg odraslih pri-b^..0val° tudi veliko število mladih ra.('ev. ki jim je moral na njihova dati')Ve^na vPra®ar|ja marsikaj pove- ^aradi svojega odkritega, poštene- ga in vselej razumljivega pisanja pa je Franc Šetinc že dolgo priljubljen tudi pri odraslih. Morda prav vsi niso prebrali njegovih knjig kot so: Aktivist, Razdalje se krajšajo, Izgnanci, njegova številna družboslovna dela kot so knjige: Misel in delo Edvarda Kardelja, Kaj je in za kaj se bojuje zveza komunistov, Kaj hočemo, Smo potrošniška družba, Socialistične sile, religija in klerikalizem itd. pa sodijo že med študijsko gradivo, po katerem študentje, ki študirajo tovrstne vede vse pogosteje jem ljejo v roke. Ljudje pa Šetinca najbolj poznajo po številnih vedno aktualnih prispevkih, s katerimi se bralci srečujejo ckoro v vseh revijah in časopisih. Tako ni čudno, da je v sežanski knjižnici bilo premalo dve uri, da bi lahko Šetinc odgovoril na vsa vprašanja, ki so mu jih pripravili in ki so se tudi med pogovorom pojavljala. Pa vseeno je v dveurnem razgovoru s svojimi bralci povedal mnogo zani mivega o aktualnih skupnih jedrih, o odnosu pisateljev do politike, o Novi reviji, o stanju slovenske kulture, o mnogih napakah ki jih delamo, predvsem pa je bilo ljudem všeč ker je tudi tokrat odkrito in pošteno povedal marsikaj iz političnega življenja, predvsem iz svojih bogatih izkušenj. Ob tej priložnosti je knjižnica razsta vila vse njegove knjige in leposlovna de’a in ponudila bralcem, da si jih lahko kupijo. a. n. V Kopru razstava o Ivanu Preglju slovesnostim, ki so se zvr-id , °b Pregljevi stoletnici rojstva 7rieSt hočejo vrniti pisatelju tisto gTe 0 v slovenski kulturi, ki mu So-*e pridružuje tudi razstava nje ka v Osrednji knjižnici Sreč 'na “barja v Kopru. Razstava je dp„„°0ted od 10. novembra do 10. f,ernbra. 0orr7en ra2s!m,e prikazati mno Pesn- I>re8Uevo delo, saj je pisal prav *■ dramske tekste, teoretične raz q e jn predvsem pripovedno prozo. trinah W° J"e razstavljeno v 12 vi Sfj,jp !n na 7 panojih. Zajema nje-sIcjTj Prve °bjave v različnih sloven-bfj- revi](ih, izvirna dela, zbrana in >n ’1'1 dela, njegovo teoretično delo in .edništvo, prevode njegovih del ličneJe°OVo prevajalsko delo ter raz njen, Tazprave in članke o njem in V9°^m delu. klinah bi posebej opozorili na ljevp Ki so doslej izšle ob pisate ža.šrja jubileju. Pri Založništvu tr tijnt.j0ar ^ska v Trstu so izšli Tol ;a '.Naložba Lipa iz Kopra je iz-studijo Marjana Dolgana Kom pozicija Pregljevega pripovedništva. Pri Cankarjevi založbi v Ljubljani pa je izšlo biografsko delo njegove hčerke Bazilije Moj oče. Njeno pri poved o očetu dopolnjujejo portreti očeta, kot ga je v različnih obdobjih videl njegov sin akademski slikar Marij Pregelj. Na panojih pa bi opozorili na Pregljeve rokopise in na ilustracije Marija Preglja iz knjige Na vakan ce, ki sta jo leta 1944 uredila in izdala Pregljeva sinova prof. Bogomir in akademski slikar Marij. Skoraj vse gradivo je last Osred nje knjižnice, pri dopolnitvi pa smo sodelovali s Slovansko knjižnico v Ljubljani, z Narodno in univerzitet no knjižnico ter z novogoriško knjižnico Franceta Bevka. Vsem knjižni cam se za sodelovanje lepo zahva l ju jemo, posebej pa se zahvaljujemo še prof. Veri Tuti iz Trsta, ki nam je posodila svojo diplomsko nalogo «Podoba duhovnika v delih Ivana Preglja», s katero je diplomirala na padovanski univerzi. L. V. VATOVeC u,LICA MACHIAVELLI 28 — TRST — TEL.: 69076 UGODNE CENE VLJUDNOST DOMAČNOST radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Halo, Raffaella? 13.30 Dnevnik 1 14.05 Po poteh Kalifornije — TV film 15.00 Italijanske kronike 15 30 Šola in vzgoja 16.00 Maiko - risanka 16.50 Danes v parlamentu 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Barriere nadaljevanka 18.00 Smučanje: veleslalom za moške 18 30 Taxi TV film 19.00 Italia sera 19.45 Almanah jutrišnjega dne 20.00 Dnevnik 1 20.30 Kennedy nadaljevanka 21.25 Trideset let italijanske zgodo vine: leto 1947 22 35 Dnevnik 1 22.45 Mister Fantasy - glasbena od daja .23.35 Dnevnik 1 - zadnje vesli 23.45 Šola in vzgoja Drugi kanal 12.00 Oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.39 Capitol - nadaljevanka 14.15 Tandem Ljubljana 8.50 TV v šoli 16.35 Šolska TV 17.35 Poročila 17.40 Z besedo in sliko: Mavrica pisana 17.55 Slovenski ljudski plesi: Zahod na Štajerska 18.25 Gorenjski obzornik 18.40 Kratek film: Metulj 18 50 Knjiga 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 1 19.55 Vreme 20.00 Skupno: Poti stabilizacije 20.50 Prevzetnost in pristranost - na daljevanka 21.50 TV dnevnik 2 22.10 Pesem giba — Jaz balet in Je-rome Robbins Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja oddaja v slovenskem jeziku 17.00 TV D - Novice CANALE 5 8.30 Dober dan, Italia - vodi Aba Cercato 9.00 Una vita da vivire - TV roman 10 00 Rubrike 10.30 Aliče - TV film 11.00 Rubrike 12.00 Help - glasbena igra 12.30 Bis nagradno tekmovanje s M. Bongiornom 13.00 II pranzo e servito - nagradno tekmovanje s Corradom 13.30 Sentieri TV roman 14.30 General Hospital - TV roman 15.30 Una vita da vivere - TV roman 16 50 Hazzard TV film 17.50 Moj prijatelj Rieky TV film 18.15 Popcorn - Glasbena oddaja, ki jo vodi C. Cecchetto 18 50 Zig, zag nagradno tekmova nje z R. Viano lom 19.30 Dallas TV nadaljevanka 21.25 II bisbetico domato - film z O. Muti in A. Celentanom 23.25 šport: boks 00 25 Esecutore oltre la legge - film z A. Delonom RETEOUATTRO 8.30 Risanke 9.30 Mammy fa per tre TV film 10.00 Mi benedica padre TV film 10.20 A tuo ritorno film z G. Ro-gers in S. Temple 11.50 Quella časa nella prateria TV film 12.50 Vicini troppo vidni - TV film 12.20 Padroncina Flo novela 14.00 Agua viva novela 14.50 Da quando te ne andasti film 16.20 Ciao, ciao 17.20 Risanka 17.50 CHIPS TV film 18 50 Marron glace TV noveia 19.30 Mama non mama nagradno tekmovanje 20.30 Ispettore Brannigan la morte segue la tua ombra film 22.30 Azione esecutiva - film 24.00 ABC sports (J0.30 In fondo aha piscina - film ITALIA 1 8.30 Risanke 8.55 Čara, čara - TV novela 10.20 Quando tramonta il sole - film 12 30 Vita da strega TV film 13.00 Bim, bum, bam 14.00 Čara, čara - TV novea 14.45 Febbre d’amore - TV roman 15.30 Aspettando il dumani TV roman 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem 16.30 Šola in vzgoja 17.00 Butterflies - TV film 17.30 Dnevnik 2 Kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 17.40 Vediamoci sul due * 18.35 Dnevnik 2 — Šport 18.45 Inšpektor Derrick - TV film 19.45 Dnevnik 2 20.30 II conte Tacchia priredba z Enricom Montesanom 22 00 Dnevnik 2 22.15 Dnevnik 2 - Dosje 23.15 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 15.35 Šola in vzgoja 16.35 Antologija fašizma v slikah 18.25 L’orecchiocchio - glasbena od daja 19.00 Dnevnik 3: Poročila o FJK 19.30 Deželni dnevnik 20.05 Šola in vzgoja 20.30 3 Sette - posebna oddaja Dnevnika 3 21.30 La Francia tra resistenza e colaborazionismo: 1940 1944 .12 30 Dnevnik 3 23.05 Dnevnik 3 - Set Speciale 17.05 TV šola 17.30 Popi - mladinski TV film 18.00 Veliki detektiv - serijski film 19.00 Risanke Danes bodo v oddaji Odprta meja tudi naslednje vesti: TRST — Odličje boja in dela Avgustu Černigoju GORICA — Cecilijanka GORICA — Občni zbor Sindikata slovenske šole MEDEJA — Predstavitev zgodovinske knjige 19.30 TV D - Vse danes 19.50 Prednočje - novice in zanimivosti 20.00 Obzorja 20.30 Izvršenci film 22.15 Turistični vodič, 122.25 TV D - Nocoj 22.35 Henrik IV. - nadaljevanka 16.05 Bim, bum, bam 17.50 La časa nella prateria TV film 18.50 II principe delle stelle - TV film 20.00 I Puffi 20.30 Di-ive in Varjetejski program 22.00 Magnum P. I. TV film 23.00 L’isola di coralo film 00.45 Ironside TV film TELEPADOVA 7.30 Risanke 10.30 Laura TV film 11.15 Cuore selvaggio TV film 12.00 Agente Pepper - TV film 13.00 Risanke 14.00 Laura - TV film 14.45 Cuore selvaggio - TV film 15.50 Toma TV film 17.00 Risanka 19.30 L’incredibile Hulk TV fim 20.30 Tintorera film 22.00 Catch 23.00 L’ultimo colpo delJispettore Clark - film 00.30 Codice 3 - TV film TRIVENETA 8.30 Agente speciale - TV film 9.30 Kodiak TV film 10.30 Carovane verso il West - TV film 11.00 Dokumentarec 11.30 Polvere di stelle - TV film 12.30 Horoskop 12.40 Sidestreet - TV film 13.30 Pepito - Risanka 14.00 Vita da sub TV film 16.30 Risanke 18.00 Cowboy in Africa - TV film 20.00 La baia di Ritter - TV film 20110 Due occhi per uccidere film TELEFRIULI 11.45 Nagradno tekmovanje 12.00 Insieme 12.45 TV dnevnik 13.00 Lassie - TV film 13.30 Anche i ricchi piangono TV film 14.00 Alta marea TV film 14.55 Longbridge Story - TV fi m 15.45 Spaziotto 18.55 Lassie - TV film 19.25 Horoskop 20.00 Anche i ricchi piangono - TV film 22.15 Tuttobasket 23.15 Abat-Jour 23.20 Alta marea - TV film TELEOUATTRO 8.30 Povezava z oddajnikom Italia 1 HA m O RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah: Iz očetove beležnice; 8.45 Glasbena, matineja; 10.10 Verdijeve in Wagnerjeve obletnice. Pripravlja Igor Pavletič. Richard Wagner: Mojstri pevci niimberški (drugo dejanje); 11.15 13.00 Opoldanski zbornik; 11.30 Beležka ; 12 00 «Ena bolha me grize» -Glasbeni rolpuri; 13.20 - 17.00 Radij sko popoldne: Glasba po željah; 14.10 Za zabavo in pouk oddaja za pisani mladinski svet; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Od Milj do Devina; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba: orkester univerze iz Regensburga vodi Christian Phyrr; drugi del koncerta, ki smo ga posneli 7. septembra letos v Veliki dvorani tržaške univerze; 18.00 Odpustni grehi: Apulej - Jože Rode: «Ne-zvesta žena in gizdalin*. Režija: Boris Kobal; 18.45 Srečanje melodij. RADIO OPČINE Do 9.00 Glasba; 9.00 Neva s poezijo in glasbo; 19.00 Rock story; 20.00 Kla-pa rock; 20.30 Lahko noč želi... (Pravljica) ; dalje Glasbena noč. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Otvoritev glasba za dobro jutro - Jutranji koledar; 6.15 Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav - Vremenska napoved - Cestne razmere - Ekonomska priporočila - Objave; 6.45 Pro-melni servis - Napoved radijskega in TV sporeda; 7.00 Zaključek; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev - Danes na valu radia Koper - Glasba, zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Zamejska folklora - Objave, kinospored, EP; 14.20 Glasbene aktualnosti; 14.35 Oddaja brez naslova; 15.25 Ekonomska priporočila; 15.30 Za varnejši jutri - zavarovalna skupnost Croatia; 15.45 Eku nomska priporočila; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik Objave; 17.30 Mladim poslušalcem; 18.00 18.55 Sotočje. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30. lu.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 7.00 Horoskop; 7.50 Time mušic; 8.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.10 Šola in vzgoja; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Made in Jugoslavia; 14.32 Glasba; 15.00 Beneško gledališče; 16.15 Orkester Casadei; 17.00 Koncert za violi no; 18.00 Zaključek programov. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.00 9.00 Jutranji program; 9.00 Radio tudi jaz '83; 10.30 Pesmi v času; 11.00 Whisky e... anatre - priredba; 11.30 L’occhei; 12.03 Ulica A-siago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master; 15.03 Oblo; 16.00 II paginone; 17.30 Radio 1 jazz '83; 18.00 Glasbeni kontrasti; 18.30 Verdijeve skladbe; 19.15 Nabožna oddaja; 19 20 Glasbeni premor; 19.30 Audiobox; 20.00 Evropsko gledališče v obdobju 1850 - 1915; 21.03 Vrtiljak; 21.25 Deset minut z...; 21.35 Komorna glasba; 22.00 Nocoj tvoj glas; 22.45 Autoradio flash; 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov. LJUBLJANA 5.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Radeče; 9.05 Glasbena ma tineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12 40 Po domače; 13.00 Danes do 13. - Iz naših krajev -Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Mladinski pevski festival - Celje 83; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak; 15.40 Naš gost; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, o-troci; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, «čarovnije - del slovenskega ljudskega izročila*; 20.35 Miadi na glasbenih revijah in tekmovanjih - Radijsko tekmovanje za godala; 21.05 Radijska igra - Kajetan Kovič Franc Uršič: Tekma (prva izvedba); 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno - Robert Frost: Šo pek rož; 23.15 Vodomet melodij; 00.05 4.30 Nočni program - glasba. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE V Gorici je bil 18. občni zbor Nenehna skrb SSŠ za razvoj slovenskega šolstva Zelo velika udeležba je bila včeraj zjutraj na 18. rednem občnem zboru Sindikata slovenske šole za goriško pokrajino, ki je bil v mali dvorani Kulturnega doma. Med udeleženci je bilo, poleg starejših in dolgoletnih čla nov, tudi precej mladih, ki so pričeli poučevati v zadnjih dveh letih. Gostov na občni zbor niso povabili. Prišlo je le zastopstvo tržaškega dela SSŠ iri v imenu tržaških kolegov je spregovoril didaktični ravnatelj Skri njar. Na sporedu so bila, poleg predsedniškega, tudi poročila drugih odborov in nadzorstva. Profesor Albin Sirk, predsednik SSŠ, je dejal, da je bila skrb sindikata v zadnjem dveletnem obdobju posvečena ne le sindikalno-stanovskim vprašanjem včlanjenih šolnikov, marveč tudi razvoju slovenskega šolstva nasploh. Sindikat si je prizadeval, da bi se odprle nove smeri. Poročevalec je še zlasti poudaril prizadevanje za odprtje slovenskih razredov na tehnično-industrijskem zavodu Galilei. Omenil je vprašanje stavb za slovenske šole. Zdi se, da je stavba v Ulici Alviano prodana in šole se bodo morale razkropiti po mestu v stare stavbe. Pri tem je kritiziral politična predstavništva za premalo zanimanja in da je bil pred leti izgubljen vlak, tudi kar se tiče stavbe za trgovsko šolo na Livadi. Dejal je, da med politiki manjka pravo razumevanje za šolsko problematiko in da ni enotnega nastopanja. Dejal je tudi, da SSŠ v zadnjem času sodeluje z enotnim šolskim odborom, «ki dejansko ne obstoja, zato so stiki samo z nekaterimi komponentami tega*. Sindikat je skrbel za izpopolnjevalne tečaje, takrat ko so bili na vidiku natečaji za šolnike. Pozitivno je bilo dejstvo, da je veliko šolnikov prišlo v zadnjem času v stalež. Dobri so stiki s šolskim skrbništvom, člani SSŠ so tudi v nekaterih komisijah. Dobro je sodelovanje z Zavodom za šolstvo v Novi Gorici na vseh ravneh. S tržaškim delom sindikata pa so stiki občasni, v glavnem glede splošnih vprašanj, ki zanimajo slovensko šolo, so pa le na vrhu. Profesor Sirk je tudi obžaloval, da se je komisija za slovensko šolstvo na deželni ravni v enem letu sestala le enkrat, ko bi bilo toliko točk za razpravo. Poudaril je skupni nastop ob izvolitvi profesorja Sama Pahorja v šolski svet v Rimu. Dve leti je SSŠ na deželni ravni zastopal Gorico profesor Leopold Devetak, sedaj pa bo to zastopstvo pripadlo tržaškemu kolegu. S konfederalnimi šolskimi sindikati ni bilo stikov, je dejal profesor Sirk, ker ti sindikati skušajo razbiti našega in si pridobiti njegove člane. Kar se tiče notranjega dela sindikata pa je članstvo premalo obveščeno o delu odbora. Predsednik je ob koncu predlagal resolucijo v zvezi z odprtjem slovenskega razreda na zavodu ITI, ki jo pošljejo na pristojna mesta. j j. Tajnik, profesor Leopold Devetak, je potem podal tajniško poročilo. Poudaril je veliko pomoč, ki jo je dal Zavod za šolstvo v Novi Gorici sindikatu. Dejal je, da SSŠ podpira odprtje pedagoške akademije v Novi Gorici. Dejal je, da je sindikatu Enot -™ ni šolski odbor stal ob strani v prizadevanjih za odprtje šolskega pouka na zavodu ITI. O sestankih s konfederalnimi šolskimi sindikati je dejal, da potekajo razgovori o vključitvi SSŠ kot četrte komponente na deželnem nivoju, da pa so s tem v zvezi pomisleki s strani šolskih sindikatov CISL in UIL. Drugačno pa je stališče sindikata CGIL. Dejal je, da se mora poglobiti sodelovanje šole v za mejstvu z ono v matični domovini. Povabil je tudi slovenske šolnike, da se odzovejo povabilu enotne sindikalne zveze na manifestacijo za mir na Škabrijelovi ulici 3. decembra popoldne. Profesor Marjan Bednarik je zatem prečital zapisnik prejšnjega občnega zbora, profesorica Nevica Budal pa blagajniško poročilo. Profesorica Kazimira Pavlin pa je spregovorila v imenu razsodišča. Po krajši debati so člani izvolili nov 15-članski odbor. Volilo je 127 članov. Izvoljeni so bili: Albin Sirk, Marjan Bednarik, Nevica Budal, Leopold Devetak, Marjan Vončina, Silvan Bev-čar, Ivan Bratina, Jože Pahor, Ida Primožič, Igor Devetak, Nataša Pavlin, Franka Devetak, Anka Primožič, Ana Gravner in Jožica Žnidarčič. Iz teh bodo zbrali devet članov izvršnega odbora ter po tri člane nadzorstva. V zvezi z ladjedelnico ŽIVAHNA AKTIVNOST SINDIKATOV V TRŽIČU V priredbi društva Lipizer Glasbene matineje v goriškem avditoriju Na sedežu sindikalne zveze FLM v Tržiču je bila včeraj pokrajinska organizacijska konferenca CGIL. Tudi v goriški pokrajini je znotraj tega sindikata v teku živahna razprava o or ganizacijskih problemih in novih pri jemih, ki bi se jih organizacija morala posluževati. Pokrajinska konferenca je zato le začetek obravnave teh vprašanj, ki se bo nato nadaljevala na deželni in vsedržavni ravni. Včerajšnjega aktiva so se udeležili sindikalni voditelji raznih strok s pokrajinskim tajnikom Pinijem na čelu. Ta je med drugim ugotovil, da se CGIL v tem trenutku sooča z dvema osnovnima organizacijskima vpraša-njima. Po eni strani se CGIL poteguje, da bi postal zastopnik in nosilec stališč najbolj emarginiranih pripad nikov delavskega razreda, kot so delavci v dopolnilni blagajni, brezposelni in mladi, ki iščejo zaposlitev. Po drugi strani pa se sindikat zaveda, da mora prilagoditi svoje strukture spremembam socialne situacije, saj postaja vedno bolj sindikat enega sa mega dela delavcev in ne celotnega delavskega razreda. V Tržiču pa bo v zvezi s krizo la- djedelnice danes svet sindikalnih ma nifestacij. Delavci v ladjedelnici bodo stavkali po dve uri v vsaki izmeni. Zjutraj bodo, vsak zase, šli po mestu trije sprevodi. Pridružili se jim bodo tudi delavska zastopstva drugih tovarn. Od 10. do 12. ure bodo v znak solidarnosti trgovci spustili roloje. Tr-žiška občinska uprava je dala nalepiti p'akat v znak solidarnosti z delavstvom. Današnja manifestacija se bo vršila istočasno, ko bo v Rimu sestanek med ministrom za državne udeležbe Dari-do, vodstvom Fincantieri in sindikalno zvezo. Sindikati zahtevajo preklic prvotnega načrta Fincantieri za preu-stroj ladjedelnic. Po tem sestanku pa bo minister za pomorski promet Carta predstavil načrt za gradnjo ladij v naslednjem obdobju. Razna obvestila Na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev bo danes dopoldne obiskal osnovno šolo v Ul. Brolo priznani slovenski skladatelj Janez Bitenc. Obisk V nedeljo, 27. novembra, se bodo pričele glasbene matineje, ki jih v go riškem avditoriju prireja društvo Ro doljo Lipizer. Ti koncerti so že lani imeli precejšen uspeh, saj so tistim ljubiteljem glasbe, ki neradi gredo iz hiše zvečer, nudili možnost da poslu šajo koncert podnevi, istočasno pa je v Gorici koristno napolnjeno nedeljsko dopoldne. Na prvem koncertu, ki bo v nedeljo dopoldne bo pianistka Teresa Trevi san izvajala skladbe Beethovna, Cho pina in Prokofjeva. Naslednji koncer ti bodo v presledkih dveh tednov. Po leg nedeljskih matinej bodo pripravili tudi zaključni letni koncert 30. decem bra zvečer in še nekatere druge večerne koncerte. Društvo Lipizer vabi goriško puhli ko na udeležno na teh koncertih in tudi na abonmaje. Z lansko sezono so imeli izgubo šestih milijonov lir, kljub pomoči in prispevkom številnih usta nov in uprav. Povečali so se stroški za avditorij v katerem bodo koncerti. Abonmaje vpisujejo v turistični pisar ni 10T v Ul. Oberdan. Problemi KZE Upravnemu svetu krajevne zdravstvene enote (ki je sicer odstopil, še vedno pa vrši svoje funkcije) je 5. ko misija skupščine KZE poslala dokument o preureditvi zdravstvenih na prav na Goriškem. Dokument bodo po sl ali v vednost vsem občinam v pokrajini, da izrazijo njihovo mnenje, še preden bo o tem razpravljala skupšči na KZE. Na seji komisije so govorili tudi o vprašanjih psihiatrične oskrbe. Akcija RK za Turčijo Goriški Rdeči križ vabi prebival stvo naj prispeva v sklad za potre-sence v Turčiji. Prispevke zbirajo na poštnem tekočem računu št. 300004, ki mora biti naslovljen na Croce Rossa Italiana Comitato Centrale - via Toscana 12 00187 Roma. Na položni ci je treba označiti, da je prispevek namenjen potresencem v Turčiji. V Katoliškem domu jubilejna cecilijanka ARETACIJA ZARADI ZBIRKE STAREGA OROŽJA Dekliški zbor iz Doberdoba V Katoliškem domu se je v soboto zvečer in v nedeljo popoldne dvajset pevskih zborov iz vseh pokrajin naše dežele, Slovenije in tudi Koroške, zvrstilo na odru letošnje revije Cecilijanka, ki je bila petindvajseta po vrsti. Vsak zbor je zapel tri pesmi, zatem je vsakdo med njimi dobil diplomo za sodelovanje na letošnji jubilejni reviji. V soboto zvečer je publiko nagovoril podpredsednik Zveze slovenske katoliške prosvete, ki je Cecilijanko tudi pri redila, Simon Komjanc. V nedeljo popoldne pa so pozdravili predsednik uprave Katoliškega doma prof. Kazimir Humar, goriški župan dr. Antonio Scarano in pokrajinski odbornik za šolstvo dr. Mirko Špacapan. ZSKP je ob tej priliki izdala tudi priložnostno spominsko brošuro. V petindvajsetih letih je na tej reviji nastopilo 79 pevskih zborov. Veliko med njimi, še zlasti goriški, so nastopili večkrat, skoro vsako leto. Orožniki so v Doberdobu aretirali Stanka Košiča pod obtožbo, da je doma hranil večjo količino neprijavljenega orožja. Vest je povzročila veliko presenečenje, saj je Košič, ki je star 44 let, dobro znan ne samo v Doberdobu, marveč tudi v okolici, kot glavni organizator vsakoletnega Lovreto-vega obreda na pustno sredo. Košiča so orožniki aretirali že pred kakim dnevom, toda vest so zamol čali, ker je njihov poseg bil le del širše akcije po vsej deželi in jo dali v javnost šele včeraj. V njihovem poročilu je navedeno, da je Stanko Košič hranil doma in v dveh skladiščih zraven hiše na desetine kosov orožja iz prve in druge svetovne vojne. Našli so devet revolverjev, več pušk in karabink, nekaj bajonetov, pondrek, dve ročni bombi, nekaj sto nabojev in drugo orožje, ki ga je Košič hranil kot zbiralec vojnega orožja. Kar je v vsej zadevi prenesetljivo je to, da so vsi domačini poznali Ko-šičevega konjička in verjetno so tudi orožniki že pred hišno preiskavo dobro vedeli, kaj bodo našli. Ne gre namreč za nikakršno skrivno skladišče orožja, pač pa za zbirko vojnik ostankov, ki jih je Kras prepoln. Vseeno pa grozi Košiču stroga kazen, baje celoi od tri do dvanajst let zapora. Od vsega orožja sta bili namreč redno prijavljeni le dve puški. Po aretaciji so ga pospremili v goriški zapor, kjer ga je včeraj zaslišala na- mestnica državnega pravdnika dr. Giuiia Pavese. V Sežani je bil progreb Marije Bogatajeve Poleg velikega števila domačinov s.e je tudi precej Goričanov, še posebej članov Dijaške matice in Slovenskega dijaškega doma, udeležilo v nedeljo popoldne pogreba pokojne Marije Bo gatajeve, ki je bil v Sežani. Pokopali so jo namreč v njenem rojstnem kraju in domači govornik, ki je spregovoril ob odprtem grobu, je dejal, da se je vrnila po tavanju po svetu na domačo kraško gmajno. O njenem liku in delovanju v Gorici pa je spregovoril tudi v imenu SKGZ ravnatelj dijaškega do ma Edmund Košuta. Dejal je, da se je bodo goriški vzgojitelji, vsi tisti, ki so se zanimali za slovensko šolo, kot tudi nekdanji dijaki, zelo lepo spominjali, saj je veliko napravila za slovensko šolstvo v Gorici, se bo pričel ob 11. uri. POGREBI Ob 9.30 Maria Selvi iz nove bolni šnice usmiljenih bratov v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska lekarna v Štandrežu, Ul. San Michele, tel. 21074. Bojkot odvetnikov Goriški odvetniki bodo najbrž že ta teden na tiskovni konferenci napovedali bojkot sodnih razprav na vseh sodiščih goriške pokrajine. O tem so razpravljali na dveh sestankih odvetniške zbornice. Protestirajo proti pomanjkanju sodnikov. Znano je namreč da je že veliko let število sodnikov manjše kot bi moralo biti. Zaradi tega je vse delovanje sodišč v precejšnjem zaostanku. V zadnjem času se je položaj še poslabšal, kajti pristojno ministrstvo ni nadomestilo sodnikov ki so odšli na višja službena mesta v druge kraje. Odvetniki se boje da se bo sta; nje še poslabšalo, kajti še nekateri sodniki iz Gorice in Tržiča bodo v kratkem povišani in zato bodo odšli iz teh dveh krajev. Odvetniki, ki so že večkrat opozorili pristojne oblasti na to nevzdržno stanje, niso pa dobili ugodnih odgovorov, nameravajo sedaj poostriti akcijo. Brez odvetnika - branilca ni namreč možna nobena sodna razprava. Njihov bojkot bi zato imej precej širok odmev. Le tako naj b* jim ministrstvo za sodstvo ugodilo J tem, da bi poslalo v Gorico nove sodnike. Plautovo delo v Verdiju V Verdijevem gledališču bo drevi, ob 20.30, druga abonmajska predstava italijanske gledališke sezone. Na sporedu bo Plautov Amfitruo. Glavni igralec bo Gianrico Tedeschi, režira' pa je Gianni Fenzi. V Steverjanski vodovod Na sobotni seji števerjanskega oj); činskega sveta so svetovalci odobril1 načrt povezave hiš na novo vodovod; no omrežje. Po vasi so namreč sedaj speljane nove cevi, ni pa še navezav® nanje. Deželno tajništvo za potresna območja je namreč dodelilo v ta namen steverjanski občini 150 mili.)0' nov lir. Načrt pa je bilo treba lZ' delati, odobriti in predstaviti g*.v teku tega leta, sicer bi bil denar izgubljen. Na števerjanskem županstv11 upajo, da bo dokumentacija v redu. da jim bo dežela nakazala denar sc pred koncem leta. Dela v števerjanu (za sedaj so izvzete Jazbine, ki P3 bodo prišle na vrsto kasneje) bodo trajala nekaj mesecev. Seja pokrajinskega sveta Včeraj se je v Gorici sestal pokru jinski svet, ki je imel na dnevnem 1-0 du odobritev cele vrste sklepov pokra jinskega odbora in vrsto drugih pek(j. čih vprašanj. Daljše poročilo o s®J bomo objavili jutri. • Upravni odbor Goriške hranilnic® Zelenemu križu in nekaterim drug1 zdravstvenim in kulturnim ustanova Ja! precej denarnih prispevkov. ^gledališče V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kuturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete v Kulturnem domu v Gorici Dušan Jovanovič VOJAŠKA SKRIVNOST zoolingvistični mirakel v treh nizih in dveh predahih Danes, 22. nov., ob 20.30 ~~ ABONMA RED Kino Gorica VERDI 18.00—22.00 «Staying alive* VITTORIA 17.30-22.00 «Voglie bak Jg te». Prepovedan mladini P°° letom. . H a CORSO 18.00-22.00 «Dieci mmu“j mezzanotte*. Prepovedan ml pod 18. letom. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 «1 diav°U • g EXCELSIOR 18.00-22.00 «Dolc‘' selvaggio*. Nova Gorica in okobc ^ SOČA 18.00-21.30 «Puščavski lev>' meriški film A" SVOBODA 18.20 «Zver v človeku*-meriški film .. bj in DESKLE 20.30 «Agent štev. 1 Uu ubija*. Italijanski film. DEŽURNA LEKARNA V T&*6 #1 Sant’Antonio v Ul. Roman * 40497. 1 ITALIJANSKA nogometna liga Torinski Juventus dohitel Romo . Z zmago v Catanii (po zaslugi go-ov Rossija in Piatinija) je Juventus a čelu lestvice A lige dohitel Romo, .1 Je doma izgubila točko z Ascoli letu. Videmski Udinese je kljub vod-stvu v Pizi le izenačil z 1:1. IZIDI 9. KOLA Avellino Sampdoria 0:2, Catania -“Uventus 0:2; Genoa - Inter 1:1, Mi ,at' ' Fiorentina 2:2; Piša - Udinese U Roma - Ascoli 1:1; Torino - Lazio 'U; Verona - Napoli 1:1. LESTVICA Roma in Juventus 13; Torino in Ve-,°na 12; Fiorentina 11; Udinese in |'ampdoria 10; Milan 9; Avellino, In--er m Ascoli 8; Napoli 7; Piša, La-10 in Genoa 6; Catania 5. PRIHODNJE KOLO (27.11.) Ascoli - Genoa; Fiorentina - Ju-ootus; Inter Roma; Lazio - Cata-'a; Napoli - Milan; Sampdoria - U-,,ll?®se: Torino - Piša; Verona - A VeUino. Po četrtem kolu ženskega odbojkarskega drugoligaškega prvenstva Meblo sam na vrhu začasne lestvice Res tako močni letos? Res slabša konkurenca v B ligi? Prodorni uspeh! ženske združene ekipe Meblo odpirajo nova vprašanja glede letošnjega odbojkarskega drugoligaškega prvenstva. Naša dekleta še niso izgubila seta, ostale ekipe v skupini pa si med sabo mečejo polena pod noge. Najbolj presenetljiv izid kola ni namreč gladka zmaga Mebla v Trevisu, temveč tesen poraz Nervese na domačem igrišču proti Coneglianu, ki ni v prejšnjih tekmah nikoli zmagal. Nervesa je veljala (in še velja) za edinega nasprotnika, ki še lahko v prvem delu zaustavi triumfalno pot Mebla, a nerodni domači poraz proti ekipi, ki ni doslej pokazala prav nič, bo prav gotovo utrdil občutek, da se naša dekleta nimajo česa bati. Toda povrnimo se k uvodnima vpra-šanjima. Res tako močan Meblo? Nedvomno je naša združena ekipa naj- bolj homogena, saj praktično nima šibkih točk in tudi menjave (čeprav jih trener Jurman še ni izkoristil) odigravajo svoj delež, ker zagotavljajo prvi postavi tisto samozavest, ki izhaja iz prepričanja, da nihče ni za uspeh odločilen in torej ne nosi ponavadi težkega bremena, ki mu pravimo odgovornost. To velja za vse igralke Mebla, razen za Vlasto Pesaressi, «tujko», ki jo v ligi nima nihče in delež katere je v igri večkrat odločilen (22 uspešnih servisov v Trevisu). In Pesaressi jeva, ki je v svoji dolgoletni karieri doživela vse, kar lahko doživi odbojkarica, odgovornost ne bremeni, kvečjemu jo motivira. Res slabša konkurenca v B ligi? Odgovor na drugo vprašanje je menda v odgovoru na prvo. Drugi se letos niso okrepili, Meblo pa je okrepljena šesterka in ne samo po številu igralk. TAKO V DRUGI ŽENSKI ODBOJKARSKI LIGI 2. podskupina IZIDI 4. KOLA Albatros Treviso - Meblo 0:3; Pal-lavolo Nervesa - Vollcy Conegliano 2:3; OMA 01ympic Trst - Mogliano Veneto 0:3. LESTVICA Meblo 4 4 0 12:0 8 Pallavolo Nervesa 4 3 1 11:7 6 Mogliano Veneto 4 2 2 8:6 4 Albatros Treviso 4 2 2 7:10 4 VolIey Conegiano 4 13 5:11 2 OMA 01ympic Trst 4 0 4 3:12 0 PRIHODNJE KOLO (26.11.) Meblo - Pallavolo Nervesa, Mogliano Veneto - Albatros Treviso, Volley Conegliano Veneto - OMA 01ympic Trst. 1. podskupina IZIDI 4. KOLA Torrefranca - Putinati Ferrara 3:0; CUS Padova - Viaggi Leonardi 3:0; Pallavolo Volta - Fratte 3:0. LESTVICA CUS Padova 4 4 0 12:2 8 Torrefranca Trento 4 3 1 11:5 6 Putinati Ferrara 4 2 2 6:7 4 Fratte Camposanpiero 4 2 2 6:8 4 Pallavolo Volta 4 13 3:9 2 Viaggi Leonardi PD 4 0 4 5:12 0 PRIHODNJE KOLO (26.11.) Putinati Ferrara - CUS Padova, Fratte - Torrefranca Trento, Viaggi Leonardi - Pallavolo Volta. Po 8. kolu košarkarskega prvenstva C-l lige Jadran se oddaljuje od vrha Naši košarkarji v soboto doma proti Faraboliju iz Fidenze Jadranov trener Žagar ciua^m je v soboto v San Bonifa-je 12Kubil še nepremagljivost na tu-m *ak° ie P° osmem kolu na de J em mestu lestvice s samimi šestimi °Vkami. Dri -0liaz v San Bonifaciu tudi ni ne-c^ovan. Domači poraz proti bo Irl ^amm' Je naše fante tako pohod i bilo težko pričakovati, da 0 lahko izbojevali svojo četrto zrna \„aa tujem proti več kot solidni ekipi Bonifacia. Dioh an se vse B°lj «oddaljuje» od la StCV’ B* se bodo verjetno potegova-i*a končno prvenstvo. Po osmem Sk u J? sama na vrhu lestvice bočen m J1 iarnma, ki je v derbiju kola pre dru r a e*c*P0 Stefanela iz Trevisa. V derbiju tega zavrtljaja pa je Stv n Servolana doma nadigrala mo la ° 9astelfranca, ki kot Jadran iz ko-v kolo izgublja dragocene pozicije. tem° osmem kolo je razmerje moči v točk prv.enstvu že precej jasno. Štiri težj-° °^lj° skupino sedem moštev, ki C J°Pr°ti vrhu, na «zlati sredini» je fta lNfnmco (osem točk), štiri točke hii skupino ekip, ki tvorijo spodil , lestvice. Med le-temi je, žal, irnei .^mn, ki pa bo že v soboto Vj edinstveno priložnost, da pospra-th s* cl°niaei prvenstveni par točk lesti/ *aB° nekoliko više pomakne na Sou ,lc'i. Jadranovci bodo namreč v *adk-° °b 17'30 v Trstu 'tfali proti den^6uvršeeni ekipi Fara boli ja iz Fi TRENUTNO STANJE V KOŠARKARSKI C-1 LIGI IZIDI 8. KOLA San Bonifacio - JADRAN 84:74 Fiamma BZ - Stcfanel TV 79:74 Fulgor FO - Ceam Bologna 81:79 Delfinu PS - Budrio 80:83 Abitare UD - Monkcy's MI 90:62 Faraboli - B. Ravena 63:64 Maltinti PT - Caveja FO 106:79 Servolana - Castelfranco 79:63 PRIHODNJE KOLO (26. 11.) JADRAN - Faraboli Fidenza (17.30 v tržaški športni palači); Castelfranco -Fiamma; Caveja - Delfino; B. Raven-ria - Maltinti; San Bonifacio - Fulgor; Stcfanel - Monkey’s; Budrio - Abitare; Ceam - Servolana. LESTVICA Fiamma Bočen 8 7 1 653:562 14 Stcfanel Treviso 8 6 2 663:582 12 Maltinti Pistoia 8 6 2 641:568 12 Servolana Trst 8 6 2 600:561 12 Budrio Be.Ca. 8 6 2 555:540 12 Abitare Videm 8 5 3 651:635 10 Sun Bonifacio 8 5 3 546:539 10 Castelfranco 8 4 4 584:615 8 Basket Ravena 8 .3 5 643:648 6 JADRAN TRST 8 3 5 646:659 6 Caveja Forli 8 3 5 660:677 6 Ceam Bologna 8 3 5 595:617 6 Fulgor Forli 8 2 6 611:640 4 Delfino Pesaro 8 2 6 601:694 4 Monkey’s Milan 8 2 6 536:626 4 Faraboli Fidenza 8 1 7 609:662 2 Prvi poraz «azzurrov» Končno zmaga «plavih» V svoji zadnji tekmi ameriške turneje je italijanska košarkarska držav na reprezentanca doživela prvi poraz. 3 73:72 jo je premagala vseučiliščna ekipa Indiana, ki jo trenira selektor ameriške olimpijske reprezentance Bobby Knight. Kljub porazu so «az zurri» znova zadovoljili, saj sodi Indiana v sam vrh ameriških vseučilišč nih moštev, iz katere bo sam Knight najbrž črpal največ reprezentantov. Najboljši strelci za Italijo: Costa 11, Villalta 15 in Riva 14. Po štestih zaporednih porazih pa je Jugoslavija v Austinu premagala moštvo University of Texas z 82:69 (45:28). Najboljša strelca «plavih» sta bila Nakič (17 točk) in Dražen Petrovič (19). PO ZMAGI NAD ALBANIJO Tudi Zah. Nemčija na finalnem delu EP v Parizu SAARBROCKEN — Zahodnonemška nogometna reprezentanca se je z zrna go proti Albaniji z 2:1 uvrstila v sklepni del evropskega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Parizu, a Rumme nigge in tovariši so bili zares na robu presenetljive izločitve. Prvi so namreč povedli Albanci v 21. minuti, ZRN pa je izenačila dve minuti ka sneje z Rummeniggejem (iz prostega strela), odločilni zadetek pa je šele 11. minut pred koncem dosegel Strack. ZRN je morala nujno zmagati. KONČNA LESTVICA SKUPINE 6 ZRN 8 5 12 15:5 11 Sev. Irska 8 5 1 2 8:5 11 Avstrija 8 4 1 3 15:10 9 Turčija 8 3 1 4 6:15 7 Albanija 8 0 2 6 4:14 2 I . I /. jugoslovanska nogometna liga S 8 Zelo slahi sodniki Komentar FRANCI BOŽIČ * v Dve koli pred koncem jesenskega dela prvenstva v prvi jugoslovanski nogometni ligi ima še kar pet moštev možnost, da osvoji jesenski naslov prvaka. Splitski Hajduk še vodi, toda v derbiju s Partizanom v Splitu ni izkoristil velike priložnosti, da bi za sledovalcem ušel za dve točki. Derbi v Splitu se je končal z 0:0, Spličani pa so bili bliže zmagi, Zoran Vujovič je namreč pet minut pred koncem zadel vratnico. Hajduk je igral brez kaznovanega «gol geterja» Zlatka Vujoviča, obdržal je prvo mesto, zato ni razloga, da bi bili Spličani razočarani. V zadnjih dveh kolih igra Hajduk še na Reki in doma z zagrebškim Dinamom, tako da je seveda prvi kandidat za jesenski naslov. Hajduk pa ima še en velik cilj, uvrstitev v četrtfinale tekmovanja za pokal UEFA. Njegov nasprotnik pa bo v sredo Radnički v Nišu. Takoj za Hajdukom je zdaj sarajevski Željezničar, ki je tokrat s 3:2 premagal Budučnost. Sarajevčani pod taktirko trenerja Osima igrajo temperamenten in duhovit nogomet, prvi zvezdniki moštva pa so Baždarevič (tokrat ni igral), Paprica, Odovič in Nikič. Rijeka je izgubila drugo me sto, v Nišu je sicer z golom Matr Ijana povedla, toda na koncu izgubi la z 1:3. Najbolj razburljiva pa je bila tokrat tekma v Mostarju, kjer je Dinamo z golom Kranjčarja vodil vse do 90. minute. Toda Velež je tik pred koncem izenačil, toda po hudi napaki ljubljanskega sodnika Nikoli ča. TV posnetek je namreč več kot očitno pokazal, da je napadalec Velela Vukoje s prekrškom izbil žogo iz rok zagrebškemu vratarju Mariču ter žogo nato poslal v mrežo. Prišlo je do mučnih scen sodniku. Nikoliču «enica» (to pomeni, da ne bo sodil štirih tekem), ne more uiti, toda Za grebčani točke seveda ne bodo dobili nazaj. Drugi sodnik iz Slovenije Edo Šoštarič pa je sodil v Skopju, dokazal pa je, da dosledno spoštuje pravila. Vardar je streljal dve 11 metrovki, gol je dosegel le iz druge, toda oba krat je moralo domače moštvo strela z bele točke ponavljati, kajti v kazenskem prostoru so bili igralci domačega mošUia. Vardar je tako z Vojvodino dobil z golom iz 11 metrov-ke in zadnje mesto prepustil Olimpiji. Ljubljančani so v Beogradu nezasluženo izgubili s Crveno zvezdo 1:2 Zvezda je povedla z golom B. Dju-rovskega, izenačil je Voljč, zmago vili gol za Beograjčane pa je dose gel M. Djurovski. Toda drugi in zmagoviti gol Crvcne zvezde 10 minut pred koncem tekme je bil neregularem, žoga je bila nam reč v autu, a jo je Milojevič poslal nazaj na igrišče. M. Djurovski pa takoj zatem v mrežo. Ljubljančani so zaman protestirali, sodnik Glažar je pokazal na sredino igrišča. Igralci Olimpije pa so se pritoževali tudi nad stranskima sodnikoma, ki sta z dvignjenima zastavicama prekinila nekaj regularnih akcij. IZIDI 15. KOLA hajduk - Partizan (1:0; Crvena zvezda, - Olimpija 2:1 (0:0); Čelik - Dinamo (V) 4:2 (2:1); Osijek - Sarajevo 1:0 (0:0); Vardar - Vojvodina 1:0 (0:0); Velež - Dinamo Ziyreb 1:1 (0:0); Radnički - Rijeka 3:1 (1:1); Sloboda - Priština 3:0 (2:0); željezničar - Budučnost 3:2 (2:0). LESTVICA Hajduk 19; Željezničar in Rijeka 18; Partizan, Osijek in Priština 17; Crvena zvezda in Velež 16; Sarajevo, Budučnost in Radnički 15; Vojvodina, Dinamo (V), Sloboda in Čelik 13; Dinamo (Z) in Vardar 12; Olimpija 11. PRIHODNJE KOLO (27. 11.) Dinamo (V) - Budučnost; Priština -Željezničar; Partizan - Sloboda; Rijeka - Hajduk; Dinamo (Z) - Radnički; Olimpija - Velež; Vojvodina - Crvena zvezda; Sarajevo - Vardar; Čelik - O-iijek. Bruno Križman 26. Amerika, Amerika xv. ja ,^aiin slučajni gostitelj je iz Staten Islanda, kra-tjA?a katerega niti ne veva, kje točno je. Zastonj 'Va vsak svojo karto. Aha, Staten Island je otok ob\T9»oc^ Manhattana. Telefonirava. Mož je bil res slu-61 en- Navdušen je. Plaz besed se usuje skozi hai a B°- Vseh niti ne razumem. Priporoči nama celo, h0 hnu s trajektnega terminala telefonirava. Prišel C>el P° naiu- Hitro najdeva avtobus za Manhattan. t1jj1ava se, kot da verjameva, da je za letalske pot-,, e Prevoz do New Yorka zastonj, zagotovilo, da v New Yorku nič ni zastonj...« pa naju predra-zeri lr? Za Pot odštejeva po 4 dolarje. Izredno prija-človek nama na avtobusni postaji nudi infor-lJe o poti do trajekta, ki pa je sila enostavna. Viln Ureien°st prometa na cestah in disciplina, šte-Prii *, olesarji in množica na pločnikih nama nudijo jej^ a° sliko in samo nebotičniki nama dopovedu-t0£ ’ aa sva res v New Yorku. Avtobus naju odloži jej^t0 Pred Staten Island Ferryjem. Stopiva na trajaj Za samo 25 centov in do otoka se voziva 25 VJ"- Razgled je res veličasten. trgo , levi štrlita visoko v nebo srebrna stolpa vskega centra World Trade Center One in Two. 106 nadstropij in preko 400 metrov višine. Najvišja na svetu sta. Vse naokoli nešteto drugih »vrhov«. Mogočno. Trajekt pelje prav ob Kipu svobode. Na zahodu se raztezata Jersey City in Nevvark, znan po črnskih uporih, na vzhodu pa Brooklyn. Vreme je lepo in nebo neverjetno čisto glede na toliko milijonov prebivalcev, industrij in drugih onesnaže-valnih dejavnikov. Zaviranje ladijskih vijakov naju spomni, da sva prispela na cilj. Brez težav najdeva ulico najinega gostitelja, le dolgo morava hoditi, da prideva do doma. Že na prvi pogled ugotoviva, da bova v hiši 0’Callaghan doživela izjemno dogodivščino. Ob evforični prijaznosti je tu značilen nered, pravzaprav strahovit kaos. Ne moreva na hitro prešteti vseh družinskih članov, ker se vsak hip kdo na novo prikaže ali izgine. Brez vsakih formalnosti naju Tom vodi po strmih in delnd s knjigami založenih stopnicah navzgor. Sledi nam radoveden pes. Čeprav nama po nudijo ločeni sobi, vljudno vztrajava za skupno. Z najino nastanitvijo očitno ni zadovoljen velik maček, ki je mirno dremal na postelji. Tom se je medtem že umaknil, pes pa naju na vratih radovedno opazuje. Z letališča sva potovala dobre tri ure in sedaj trudna leževa na posteljo, iz pritličja pa že grmi gospodar: «Bruno, Duško,« z izgovarjavo, ki si jo angleško govoreči bralec lahko predstavlja. Posebno Duško je moral zaradi svojega imena občasno pri- rejati posebne hitre tečaje in pisati svoje ime za angleško izgovarjavo. »Kaj pa bo?« se trudno spogledava. -Bruno, Dooshko... Come down!» Vstaneva, se oblečeva in greva ob spremstvu psa v pritličje. Nič posebnega ni. Gospodarja je nekdo poklical po telefonu in Mr. 0’Callaghan je želel, da bi tudi midva z njim spregovorila. Po telefonu spoznava tako nekega Newyorčana, a vsega še ni konec. Telefoniranje je sila važen posel in vsakič morava par besed povedati tudi midva. V pol ure postaneva VIP (very important person) in za naslednji dan imava na dnevnem redu že dve «uradni» srečanji, nekje na Manhattanu pa bi morala tudi obiskati hčerko 0’Callaghana. Medtem ko se na vse strani pogovarjava, se začne večerja ali bolje pojedina. Podobna je tistim grajskim, kot v filmih Robin Hooda. Na velikem pladnju je več kilogramov pečenega mesa in vsakdo zajema po želji. Sicer je doma pet fantov (prav toliko hčera se je že omožilo in odselilo), pa še dva druga gosta sta pri večerji. Vse je preprosto in sila neformalno. Po travmatični izkušnji v Kansasu z olajšanjem ugotoviva, da se pred jedjo tu ne moli. Dobiva tudi informacije za naslednji dan, saj zjutraj, ko bova vstala, nikogar več ne bo doma. V kuhinji si lahko privoščiva, kar želiva. Kaj pa hišna vrata? Jih nikoli ne zapiramo! Nikoli? Nikoli! Ne podnevi, ne ponoči. Niti ko gremo na izlet ali na počitnice. Zboji va se za najino varnost. V 2. kolu pokala sejemskih mest Pretežko gostovanje za Kras V 1. amaterski ligi Spodrsljaj Vesne Kleve Weiss-Rot-Weiss — Kras 5:1 Beyerinšk - Doljak 2:0 (16, 15); Kneip-Stumpe - Sedmak 2:0 (8, 12); Hendrixen Cergol 2:0 (14, 16); Kneip-Stumpe Doljak 2:0 (7,10); Bejerinsk - Cergol 1:2 (17, —21, —19); Hendrixen - Sedmak 2:0 (11, 7). Krasova ženska namiznoteniška e-kipa se je včeraj popoldne vrnila polna prijetnih vtisov z gostovanja v Zvezni republiki Nemčiji. V mestecu Keve so jih gostitelji sprejeli sicer nekoliko hladno, kot je pač nemška navada, vendar pa vsekakor gostoljubno, tako da je bilo to kratko bivanje krasovk dokaj prijetno. Pred začetkom nedeljske tekme dru gega kola evropskega tekmovanja za pokal sejemskih mest, je igralke u radno pozdravil tamkajšnji župan, ki je izrekel dobrodosico. Tekma sama je potrdila razmerje sil med ekipa ma, saj ima to nemško društvo zelo močno in homogeno namiznoteniško vrsto. Društvo Weiss-Rot-Weiss se namreč ukvarja izključno z namiznim tenisom vse od leta 1931 in lahko računa trenutno na 200 igralk od katerih 35 v članski konkurenci, ki trenirajo kar v treh dvoranah. Nemška ekipa je že dvakrat osvojila naslov državnega prvaka in je tudi letos trenutno prva na lestvici. V njihovih vrstah nastopa tudi Luksembur-žanka Rich, ki pa je proti Krasu niso uvrsti'i v ekipo. Tako je bilo očitno, da so Nemke razred zase in da bo zmaga ostala doma. Vendar so se krasovke dobro upira’e in skoraj vsa srečanja so bi la dokaj lepa. Več kot 100 gledalcev se je ob prikazani igri zabavalo in večkrat nagradilo z aplavzom naše zastopnice. Najboljša med domačinkami je bila izkušena obrambna i-gralka Hendrixen, proti kateri se je Cergoova večji del tekme enakovredno borila. Častno točko je za Kraso-ve barve osvojila Marina Cergol, ki je po zelo izenačenem poteku srečanja premagala Beyerinskovo, potem ko je v zadnjem setu že vodila z 19:13. Tudi Sonja Doljak in Damjana Sedmak sta se hrabro borili, vendar proti objektivno precej močnejšim na sprotnicam nista mogli iztržiti kaj več kot časten poraz. (B. S.) Vesna — Ronchi 1:2 (0:2) STRELCI: v 9. min. Brandolin, v 37. min. Croci, v 85. min. Kostnapfel. VESNA: Bubnich, Gotti (v 80. min. Picchieri), Sodomaco, Basiaco (v 45. min. Kostnapfel), Penco, Zucca, Bruno, Pipan, Jerman, U. in R. Candotti. RONCHI: Danielis, Gon, Sfiligoi, Codra, Brandolin, Furlan, Croci, P. Codra, Fumis, Longo, Zambon. A Igralke in igralci, trenerji in celotno vodstvo ŠZ Sloga čestitamo svojemu predsedniku JOSIPU GRGIČU ob prejetju priznanja SKGZ za življenjsko delo na športnem pod roč ju. 2. AL: le Zarja s polnim izkupičkom Zarja — Stock 1:0 (0:0) ZARJA: Puzzer, Bencich, Grgič, Franco, D. Fonda, Križmančič (v 80. min. Marc), Udovicich, Bon, E. Fonda, Sossi, Perossa (v 75. min. Tognetti). SODNIK: Rizzat iz Cervignana. STRELEC: v 71. min. E. Fonda. 1. — 1. Micado 2 2. Tarport Frenzi 1 2. — 1. Actinidia 1 2. Acino 2 3. — 1. Oceano Indiano X 2. Aiello S.P. 2 4. — 1. Giuturna X 2. Amartoma 1 5. — 1. Al Vomano 1 2. Radiči X 6. — 1. My Best 1 2. Alos Ali’ X KVOTE 12 ( 57 dobitnikov) - 3.751.000 lir 11 ( 966 dobitnikov) - 215.000 lir 10 (7465 dobitnikov) - 27.000 lir Po spodrsljaju v prejšnjem kolu je Zarja ponovno zmagala. Žrtev Bazovcev je bil tokrat Stock, ki je bil v začetku prvenstva eden glavnih favoritov za osvojitev prvega mesta. Nedeljska zmaga je še pomembnejša, ker je v vrstah Bazovcev manjkalo nekaj standardnih igralcev. Zato so zarjani zaigrali zaprto, tako je bila igra v prvem polčasu nezanimiva. V začetku drugega polčasa pa je Zarja s hitro igro na sredini popolnoma zmedla goste. Bazovcem so se ponudile tudi lepe priložnosti, ki pa jih niso znal; izkoristiti. V 71. min. pa je po podaji brata Danijela Egon Fonda z lepim diagonalnim strelom premagal Zebochina. Po golu so poskušali gostje z napadalnejšo igro presenetiti domačo obrambo, ki pa je zdržala brez večjih preglavic (Big) Kras — Giarizzole 1:1 (0:1) KRAS: Paulin, Puntar (v 46. min. Samec), Gnezda, Škabar, P. Terčon, Covi, Vidali, Ferfolja, Olivo (v 60. min. M. Terčon), Rossetti, Lo Faro. STRELCA: Huez v 36. min. in Ferfolja v 75. min. (11-metrovka). Končno so Krašovci po dveh zaporednih porazih osvojili točko na do- Imačem igrišču. Res je, da imajo «rdeče - beli» tekmo manj, z more bitnim porazom pa bi bil njihov položaj že zaskrbljujoč. Tudi tokrat ni kazalo na najboljše: zaradi prekrška nad Rossettijem je sicer sodnik dosodil Kraševcem najstrožjo kazen, ki pa jo je Olivo zastreljal, za nameček pa so gostje v protinapadu povedli. Drugi polčas je potekal v znamenju očitne premoči Krasa. Gostje so skušali igro čim bolj zavlačevati igro, poleg tega so bili precej grobi, tako da jih je tokrat dokaj solidni sodnik kar pet opomni1. Z vključitvijo Sam ca in Maria Terčona se je Krasova igra precej razživela, izenačenje pa je prišlo s Ferfoljo, ki je uspešno izvedel enajstmetrovko, ki jo je sodnik dosodil zaradi grobega prekrška nad Rossettijem. (Z. S.) Čampi Elisi — Primorje 5:1 (1:0) PRIMORJE: Micor, Štoka, Antoni, Rojac, Samese, Pugliese, Boscarol (v 43. min. Tavčar), Olivieri (v 75. min. V. Husu), Pertot, Milič, Castri ota. STRELCI: v 2B. min. Štoka (avtogol), v 50. in 62. min. Verbich, v 57. min. Rauber, v 60. min. Rojac, v 86. min. Marcosini. SODNIK: Somma iz Vidma. Po nedeljskem katastrofalnem porazu proti ekipi Čampi Elisi je postal po ožaj Prosečanov skoraj brezupen, saj so sami na dnu lestvice. Kar predvsem skrbi pa je njihova i-gra. Trener Primorja je tokrat popolnoma spremenil postavo, ki je igrala v prejšnjih kolih. Po dolgi odsotnosti sta ponovno zaigrala branilca Štoka in Rojac ter vezni igraec Milič. V vrstah Prosečanov sta nastopila tudi povsem nova igralca, in sicer Boscarol in Olivieri, ki služita vojaški rok v Trstu. Vse skupaj pa ni nič pomagalo. Trenerja Stuleja čaka torej težko delo, saj je večina nogometašev povsem izven forme in seveda bo ta visok poraz negativno vplival na eki po, ki potrebuje predvsem zaupanja v lastne moči, kar v tem trenutku popolnoma manjka. (V. H.) Glavni in nadzorni odbor ZSŠD1 izrekata članu nadzornega odbora združenja Juriju Kufersinu iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta. SODNiK: Colussi iz Casarse. Pričakovati je bilo, da bo Vesna po uspešnem gostovanju v Gradez« podvig ponovila tudi doma proti R°n chiju, žal pa je vtis, ki so ga Križa_ ni zapustili, zelo slab. Vesna je sicer skušala takoj prijeti vajeti igre « svoje roke, kar pa ji zaradi prevelike napetosti in neurejenosti ni uspelo. Osebne napake so se torej vrstue kot na tekočem traku. _ , Gostje niso pokazali dosti več domačinov, znali pa so izkoristi« zmedo, ki je vladala v kriških vrsta«1 in dosegli dva zadetka. V drugem polčasu je tekma p«p jala vedno bolj napeta, ker so Krl Žani skušali nadoknaditi zamujeno, kar pa jim ni uspelo, predvsem radi neurejene in neučinkovito za s ta ^ ljene igre. Večji del drugega polč®*® i so namreč držali vajeti igre v svoji rokah, toda nikakor niso spravili stov v težave, razen akcije, v kate* je Bruno z glavo poslal žogo v ''Ta ta, a se je je vratar Danielis pravočasno polastil. ... Vesna je do edinega zadetka pns. pet minut pred koncem s KostnaP lom. (Andrej) Še danes sejem smučarske opreme Za smučarski sejem ŠD Mladia vlada veliko zanimanje, tako da je organizator odločil, da bo z M v nadaljeval ludi danes. Sejem Je Domu «A. Sirk* v Križu, odprt pa od 10. do 22. ure. Avellino - Sampdoria Catania - Juventus Genoa - Inter Milan - Fiorentina Piša - Udinesc Roma - Ascoli Torino - Lazio Verona - Napoli Campobasso - Arezzo Como - Cagliari Padova - Palermo Ancona - Bologna Livorno - Civitavecehia KVOTE 13 ( 539 dobitnikov) - 15.230.0W 12 (18172 dobitnikov) — 451.00« 2 2 X X X X 1 X 1 1 X X 1 lir lir 3. AMATERSKA LIGA Juventina — Jalmicco 2:0 (1:0) JUVENTINA: Gurtner, Di Palma, Šturm, Trave, Medeot, Costa, Russo, Rotterdam, Caiazzo, Lauri, Visintin. STRELCA: Visintin in Caiazzo. Juventina je zabeležila svojo tret jo zaporedno zmago in se tako do končno izkopala iz krize, v katero je zašla v samem začetku prvenstva. Treba je sicer reči, da se igra štan dreške ekipe od prvih tekem sem ni spremenila, ima pa le kanček več sreče, kar se še kako pozna. Srečanje se je pričelo v premoči domačinov, ki so ustvarili več nevarnih akcij in v eni izmed teh zadeli vratnico. Po takem pritisku domačega moštva je bilo jasno, da bo zadetek prej ali slej padel. In tako se je tudi zgodilo. V drugem delu srečanja pa so gostje opustili obrambno taktiko in se podali v napad, da bi izenačili. To je Štandrežcem omogočilo protina pade, s katerimi so dosegli tudi drugi zadetek s Caiazzom. Torriana — Sovodnje 2:0 (1:0) SOVODNJE: Uršič, Čaudek, Košič, Petejan, Vižintin, Florenin, Paulin (Vida), čeudek, Butkovič, Gomišček, Fajt (Strgar). V Sovodnjah nadaljujejo po smer- nicah, ki So si jih zastavili pred začetkom prvenstva, s torej pom ajeva njem .'lanske ..'kipe. To pa seveda zahteva veliko iruda :n ne da vedno zaželenih rezultatov, predvsem v krat koročnem obdobju. V laki fazi je da nes sovodenjska enajsterica :n prav zato menimo, .Ja so povsem razumljivi neuspehi, predvsem z močnejši mi ekipami. Tudi v nedeljo je trener Marson l oslal na igrišče nekaj mladih fan tov, ki so s požrtvovalno igro povsem zadovoljili. S tako pomlajeno ekipo Sovodenjci niso bili enakovredni solidni Torriani, ki je na prvih mestih lestvice. Zmaga je pripadla seveda domačinom, ki pa se :uso preveč izkazali. Mladost — Barbarians 1:0 (1:0) MLADOST: Bruni, D. Gergolet, Pahor, D. Frandolič, Ulian, Nardon, La vrenčič (Gerin), E. Gergolet, E. Ferfolja, E. Kobal (Vižintin), Semolič. STRELEC: Ferfolja v 30. minuti. Doberdobska Mladost je s težavo odnesla obe točki proti zadnjeuvršče-nemu Barbariansu. Kraševci, ki so zaigrali z isto postavo kot prejšnjo nedeljo proti Gaji, so se tokrat pomerili z enajsterico, ki je na videz zelo slaba, ki pa je proti Uraniče- 1. AMATERSKA LIGA Skupina B IZIDI 10. KOLA Pro Fiumicello - Tisana 2:0 Ponziana - Sangiorgina 1:0 Vesna - Ronchi 1:2 Costalunga - Pieris 2:2 Percoto - Gradese 2:1 S. Giovanni - Isonzo 2:0 S. Canzian - Muggesana 0:0 Torviscosa - Palmanova LESTVICA 0:0 Picris 16, Pro Fiumicello 15, Gra-dese, S. Giovanni, Muggesana 13, Per-coto, Ronchi 11, Sangiorgina, Pon-ziana, Vesna, S. Canzian 10, Palmanova, Costalunga 8, Torviscosa 6, Ti-sana 4, Isonzo 2. PRIHODNJE KOLO (27. 11.) Palmanova - Muggesana, Pro Fiumicello - S. Giovanni, Sangiorgina -Pieris, Tisana - Isonzo, Costalunga -Ponziana, Percoto - Vesna, Ronchi - Gradese, S. Canzian - Torviscosa. 2. AMATERSKA LIGA Skupina F IZIDI 10. KOLA Radio Sound - Aurisina 1:0 Kras - Giarizzole 1:1 Zarja - Stock 1:0 Fortitudo - Domio 1:1 Op. Supercaffe - CGS 1:2 Vermegliano - Opicina 3:0 C.E. Prisco - Primorje 5:1 Zaulc - Libertas 1:0 LESTVICA Radio Sound 14, Fortitudo, Zaulc, CGS 13, Opicina 12, Domio, Zarja 11, C.E. Prisco, Aurisina 10, Stock 9, Kras, Libertas, Giarizzole 8, Verme-gliano, Op. Supercaffe 7, Primorje 4. PRIHODNJE KOLO (27. 11.) Libertas - Primorje, Radio Sound -Vermegliano, Giarizzole - Domio, Aurisina - Opicina, Fortitudo - Kras, O-picina Supercaffe - Zarja, Stock - C GS, C.E. Prisco - Zaule. že tretja zaporedna zmaga Juventine vim varovancem igrala precej odločno in borbeno. Vsekakor je domača enajsterica povedla s Ferfoljo, ki je po predložku z glavo premagal vratarja. Po golu se niso Kraševci zaprli na svojo polovi co igrišča, temveč so še naprej na padali a brez večjih uspehov. Nedvomno jo ta zmaga, čeprav zelo tesna, zelo pomembna za Kraševce, predvsem s psihološkega vidika. U raničevi varovanci so v zadnjih dveh tekmah zabeležili dva uspeha in u-pati je, da bodo tako tudi nadaljevali. (zf) Campanelle — Primorec 2:1 (1:1) PRIMOREC: Leone, Marko Kralj, Mauro Kralj, Walter Milkovič, Fran ko Milkovič, Stojkovič (v 56. min. Štoka), Edvin Kralj, Finessi (v 83. min. Sarapotti), Ferfolja, Boris Kralj, Dettori. STRELEC ZA PRIMORCA: Boris Kralj v 23. min. Primorec je vsekakor prvi povedel, potem ko je na koncu lepe kombinacije Boris Kralj z močnim strelom poslal žogo v mrežo, ne da bi vratar niti trenil. Vendar ni minila niti minuta, ko so domačini že izenačili: trebenska ekipa je naredila napako in v kazenskem prostoru je nasprot nik povsem neovirano v sumljivem «off-sidu» remiziral. V vsem prvem in drugem polčasu sta ekipi precej tvegali (omenili bi prečko Campanell in nerazumljivo razveljavljeni gol Edvina Kralja). O-krog 80. min. pa so Tržačani povedli. Če je bila ob prvem golu pozicija napadalcev sumljiva, je bilo v drugem več igralcev v kazenskem prostoru v očitno nedovoljeni poziciji, vendar vsi protesti Trebencev niso zalegli. (Kralj) Begliano — Gaja 1:1 (0:1) GAJA: žagar, Purič, Križmančič (v 7. min. Pečar), Gabrielli, M. Ris-mondo, Kalc, B. Rismondo, Vrše, B. Grgič, Sa vi, M. Grgič. STRELEC ZA GAJO: Vrše. Že na samc-m začetku tekme se varovancem trenerja Kralja ni obetalo nič dobrega, saj se je Križmančič poškodoval in je moral zapustiti igrišče. Kljub temu so bili skozi ves prvi polčas boljši od nasprotnika, ustvarili so si zelo lepe priložnosti, a so bili v zakjučnih trenutkih netočni. Trud zeleno - rumenih je kronal Vrše, ki je z mečnim strelom izven kazenskega prostora prevaral nasprot nikovega vratarja in povedel svoje moštvo v vodstvo. Povejmo še, da so v prvem polčasu domačini imeli na (1:0) je razpolago enajstmetrovko, ki J° mladi Žagar ubranil. ,jS. V nadaljevanju so domačini nili gajevce v njihov kazenski štor in si ustvarili tudi nekaj zr . priložnosti. Izenačili so z enals ra-trovko, ki jo je sodnik dosodil ZrVjj di prekrška Valterja Kalca. S< ,g je v tem primeru zelo oškodova_ .j[ no - rumene in na koncu je izK*J še Kalca. (E. P.) Breg — SanUAnna 1:1 - . 0. BREG: Pamiconi, Albertini, nič, Paoletti, Ražem, Dazzara, 1 ,0 fa, Jez, Zonta (Azzolin), M Strnad. STRELEC ZA BREG: Strnad. v V letošnjem prvenstvu Brežano ^ čitno ne gre, saj so tudi proti sk.j}i ni SanCAnna razočarali. Po nek%j s lepih akcijah so sicer prvi p°v netI-Strnadom, ki je po podaji Jez* hranljivo premagal vratarja ^^gli rezultata na varno pa niso i, spraviti. Imeli so še nekatere } je. ne priložnosti prav s Strnadom 1 -ja. zem, ki pa sta jih nerodno zapr. j. Tako so gostje remizirali v cx inimeli. ložnosti, ki so jo v vsej tekmi Na skupna lestvici sedaj Breg Vjj-da predzadnje mesto in res ta-mo, kako si bo op>omogel, če ko nadaljeval. (I. T.) 3. AMATERSKA LIGA Skupina H IZIDI 9. KOLA Juventina - Jalmicco 2:0 Piedimonte - Azzurra 1:0 Mariano - San Lorenzu 1:1 Torriana - Sovodnje 2:0 Medea - Fossalon 5:1 Visco - Villesse 0:3 Počitek: Brazzanese 3. AMATERSKA LIGA Skupina I IZIDI 9. KOLA Union - Fogliano 2:2 Sagrado - Poggio III. A. 0:2 Mladost - Barbarians 1:0 Campanelle - Primorec 2:1 S. Marco - Romana 3:1 Begliano - Gaja 1:1 Počitek: Italcantieri 3. AMATERSKA LIGA Skupina L IZIDI 9. KOLA j.j Breg - S. Anna (pl S. Nazario - Rabuiese n.o S. Vito - GMT 0-t S. Luigi FY - S. Sergio 3;Z Lancieri FI - Chiarbola j:3 Olimpia - Roianese Počitek: S. Andrea LESTVICA Piedimonte 15, Villesse 14, Torriana 13, Medea 11, Azzurra, Mariano in Brazzanese 10, Juventina in Jalmicco 6, Sovodnje in San Lorenzo 4, Visco 3, Fossalon 2. PRIHODNJE KOLO (27. 11.) Sovodnje - Jalmicco, Azzurra - Torriana, Brazzanese - Visco, San Lorenzo - Juventina, Mariano - Medea, Fossalon - Piedimonte, počiva: Villesse. LESTVICA Italcantieri 14, Poggio III. A., Begliano 12, Campanelle 11, Fogliano 9, Sagrado, Primorec, Mladost, S. Marco 8, Gaja 6, Union 5, Romana 4, Barbarians 2. PRIHODNJE KOLO (27. 11.) Primorec - Fogliano, Poggio III. A. - Campanelle, Italcantieri - Begliano, Barbarians - Union, S. Marco - Mladost, Romana - Sagrado, počitek: Gaja. LESTVICA ^ S. Sergio 15, Olimpia 14. S s *n-Y, Roianese 11, Rabuiese >“■ ’rbolt» rea 9, S. Anna 7, S. Vit«. L gja-GMT, Lancieri FI, Breg 5, irio 4. PRIHODNJE KOLO (27- 11-) . Roianese - S. Andrea, Chii'r|? jpj, limpia, S. Sergio - Lanm g. MT - S. Luigi FY, Ralulltn(Sjt*k: ito, S. Anna - S. Nazari«. V Po presenetljivi zmagi Triestine v Cremoni Preporod ali muha enodnevnica? Tržačani so izpeljali taktično brezhibno tekmo Cremonese — Triestina 0:2 (0:1) G^M°NESE: Drago, Montorfano, (46’ rT’ bencina, Paolinelli, Zuccheri w balvani), Vigano, Vialli, Nico-pjn^PeIla Monica (75’ Palano), glJ^E^'1'INA; Zinettd, Stimpfl, Bra-Ge ’tVa8ati, Mascheroni, Chiarenza, r*r'i o C0, (79’ Leonarduzzi), Dal Dt> ,,t',<)TTlloio, (90’ Perrone), Ruffini, Eiorgis. ^TREDca : v 30. min. Romano, v .""n. De Faloo. ob -Verjetno! 9'° je prvi komentar 0*nem podvigu Triestine, ki je tuicm ■ pr,vi pozitiven rezultat na Zm..,,’ 'grišču, tako da je slavila VčerT?. aac* ^s*"° ek'b°’ ki j® kljub najt j^Tiemi! porazu dokazala, da je cloia 1® med Poletom in Don Bo >ti “H Potekalo v znamenju živč-to sta ,prve minute, do trenutka, To s s°dnika prekinila tekmo. Tek 'T’0svet„18rali na odkritem igrišču ; a Zvo°^a ^oma, ker je košarkar-!® V Imoia 0:3; Virtus Taglio Di Po -Volpe Fiesso 0:3. LESTVICA Volpe Fiesso 3 2 1 8:3 4 Mizar Bosehi BO 3 2 1 8:5 4 Ceramica Santerno 3 2 1 7:5 4 Virtus Taglio Di Po 3 1 2 4:8 2 Benassi Cento 4 1 3 5:11 2 PRIHODNJE KOLO (26. 11.) Ceramica Santerno Imoia - Virtus Taglio Di Po; Volpe Fiesso - Mizar Boschi Bologna. MOŠKA C-2 LIGA 1. podskupina IZIDI 2. KOLA Rangcrs Videm - Gasilci Purdenon 3:0; Italcantieri Tržič - Volley Bali Videm 3:2; CUS Trst - Olvmpia Terpin Gorica 3:0. LESTVICA CUS Trst in Italcantieri Tržič 4; H Sole Rangcrs Videm in VoIley Bali Videm 2; Gasilci Pordenon in Olym-pia Terpin Gorica 0. PRIHODNJE KOLO (26.11.) Gasilci Pordenon - Italcantieri; VolIey Bali Videm - Olympia Terpin Gorica; II Sole Rangers - CUS Trst. 2. podskupina IZIDI 2. KOLA OK Val Štandrež - Libertas Sacile 3:0; Metallurgica - Rozzol 3:2; Inter 1904 - Vivil 1:3. LESTVICA OK Val Štadrež in Metallurgica Povoletto 4; Libertas Sacile in Vivil Terzo d’Aquileia 2; Inter 1904 Trst in Rozzol Trst 0. PRIHODNJE KOLO (26.11.) Libertas Sacile i Metallurgica; Rozzol - Vivil; OK Val - Inter. ŽENSKA C-2 LIGA 1. podskupina IZIDI 2. KOLA Vivil - Italcantieri 2:3; Lloyd Fon-tanafredda - Zugliano 3:0; Kontovel Electronic Shop - Collorcdo 3:0. LESTVICA Kontovel Electronic Shop 4; IJoyd Fontanafrcdda, Italcantieri Tržič, Colloredo Pasian di Prato in Zugliano Pozzuolo 2; Vivil Terzo d’Aquileia 0. PRIHODNJE KOLO (26. 11.) Italcantieri - Fontanafredda; Zugliano - CoPoredo; Vivil - Kontovel Electronic Shop. MOŠKA D LIGA 1. podskupina IZIDI 2. KOLA VIS - Hotel S. Giustao 0:3; Grall Torriana - Bor JIK Banka 1:3; Nuo-va Paliavolo Trst - Libertas Turjak 0:3. LESTVICA Hotel S. Giusto Trst 4; Libertas Turjak; Bor JIK Banka Trst; Grall Torriana - Gradišče in VIS Trst 2; Nuova Paliavolo Trst 0. PRIHODNJE KOLO (26. 11.) Hotel S. Giusto - Grall Torriana; Bor JIK Banka - Libertas Turjak; VIS - Nuova Paliavolo Trst. 2. podskupina IZIDI 2. KOLA Libertas Gorica - Paliavolo Gra-dež 3:0; Kras - Intrcpida 3:2; Corridoni - Duke Volley 80 3:1. LESTVICA Corridoni Foljan 4; Libertas Gorica, Kras, Intrcpida Mariano del Friuli in Duke Volley 80 2; Paliavolo Gradež 0. PRIHODNJE KOLO (26. in 27.11) Paliavolo Gradež - Kras; Intrepi-da - Duke Volley 80; Libertas Gorica - Corridoni. 2. podskupina (Videm - Pordenon) IZIDI 2. KOLA Brandigi Paliavolo - Pro Ccrvi-gnano 3:2; ASFJR Čedad - Jamlje 3:0. LESTVICA ASFJR Čedad in Brandigi Paliavolo 4; Libertas Krmin; Pro Cervi-gnano in Jamlje 0. PRIHODNJE KOLO (26. 11.) L!bertas Krmin - Brandigi Paliavolo; Pro Cervignano - Jamlje. ŽENSKA D LIGA 1. podskupina IZIDI 2. KOLA Le Volpi - OMA 01ympic 0:3; Vol-ley Club Tržič - Friulcxsport 1:3; Volley Club Trst - Inter 1904 2:3. LESTVICA OMA Oiympic, Friulcxsport in Inter 1904 vsi Trst 4; Volley Club Tržič, Volley Club Trst in Le Volpi Trst 0. PRIHODNJE KOLO (26. in 27. 11) OMA 01ympic - Voliey Club Tržič; Eriulexsport - Inter 1094; Le Volpi -Volley Club Trst. 2. podskupina IZIDI 2. KOLA Sloga - Paliavolo Mossa 3:1; Blitz Vivai Busa - CP Pieris 0:3; Paliavolo Ločnik - Killjoy Trst 3:1. LESTVICA CP Pieris in Paliavolo Ločnik 4; Killjoy Trst in Sloga 2; Blitz Vivai Busa in Paliavolo Mossa 0. PRIHODNJE KOLO Paliavolo Mossa - Blitz Vivai Busa; CP Pieris - Killjoy; Sloga - Paliavolo Ločnik. 1. podskupina (Videm - Pordenon) IZIDI 2. KOLA Bajncudine - Majanese 1:3; Brandigi Paliavolo - Mortegliano 3:1; Val Resia - 01ympia Bertolini 3:0. LESTVICA Brandigi Paliavolo in A.S. Majanese 4; Val Resia in Mortegliano 2; Bancudinc Videm in 01ympia Bertolini Gorica 0. PRIHODNJE KOLO (26. in 27.11.) Majanese - Brandigi Paliavolo; Mortegliano - 01ympia Bertolini; Bancudine - Val Resia. (G. F.) Naročnina: Mesečna 9 000 lir - celoletna 108.000 lir - V SFRJ številka 10.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 1 1-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali ogla si 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. primorski M. dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska H zn Trst Član italijanst® rvere Jasopi«"'" 22. novembra 198.‘5 X Igor Škamperle o slovenski odpravi na Anapurno I «Odnehati smo morali zaradi nemogočih vremenskih razmer» V soboto zvečer so se vrnili domov udeleženci slovenske alpinistič ne odprave na himalajski osemtisočak Anapurno I. Odpravo sta organizirala Komisija za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije skupno s Slovenskim planinskim društvom iz Trsta ob 90-letnici planinske zveze in skorajšnji 80-letnici našega planinskega društva iz Trsta. Odprave se je skupno udeležilo sedem vrhunskih slo venskih alpinistov, od katerih sta bi la, prvič v zgodovini slovenskega hi-malaizma, tudi dva zamejska Slo venca. Kot znano, odprava v svojem cilju osvojitve 8091 metrov visoke gore Anapurne I preko 2500 m visoke južne stene po novi, prvenstveni smeri, ni uspela, vseeno pa povratek domov brez osvojitve vrha ni neuspeh, če pomislimo, da so v izredno nena klonjenih pogojih, kakršnih v Hima la ji alpinisti še ne pomnijo, dosegli za vidljivo višino 0400 metrov. Naša zamejska alpinista, 21 letni Igor Škam perle od Sv. Ivana in 25 letni Lucijan Cergol od Domja, sta se iz Himalaje vrnila z dragocenimi izkušnjami, ki jih bosta prav gotovo uporabila v bodočih plezarijah. Siovenska zamejska javnost je zelo pozorno sledila tistim redkim in večkrat protislovnim poročilom, ki so prihajala z onega konca sveta, saj je občutila to odpravo kot svojo, kar je delno tudi bila, če pomislimo, da je ekspedicija dobila na Tržaškem mnogo materialne in moralne podpo re. Točnih podatkov o zadnjih tednih osvajanja Anapurne I nismo sproti dobivali, ljudi pa predvsem zanima, kako to, da niso uspeli osvojiti vrha. Da bi točno zvedeli, kaj se je konec oktobra dogajalo na gori, ko so se morali alpinisti odločiti, da se umaknejo in odnehajo z vzponom, smo se takoj po njegovem povratku pogovorili z Igorjem Škamperlom. Tako nam je povedal: «Začeti moram z nekaj splošnimi ugotovitvami, ki osvetlili jejo takratno stanje v Himalaji, ki nas je nato prisililo, da smo se v zadnjih dneh prejšnjega meseca odločili za umik. Južna stena masiva Anapurne I je popolnoma prisojna, letošnja jesen pa je bila izredno topla. Čeprav se to zdi paradoks, je to za plezalce izredno slabo. Če hočeš plezati po himalajskih stenah, mora tam biti debela plast trdega leda, nato pa morda še snega, da se lahko po njem varno in gotovo vzpenjaš z vse mi pripomočki, ki jih nudi modema alpinistična tehnična oprema. Izredno toplo in sončno vreme v septembru in v prvem delu oktobra pa je to ledeno skorjo zelo stanjšalo in delno stopilo, tako da je bilo plezanje izredno nevarno, poleg tega pa so se preko stene stalno valili plazovi snega, leda in kamenja prav zaradi navedenega razloga. Tako smo morali plezati v glavnem samo ponoči, pa še takrat je mimo nas zgrmel kak plaz. Sicer pa bom začel kar od začetka. V bazo na višini 4000 metrov smo pri speli že konec septembra, v dveh dneh pa smo postavili tudi dva šotorčka tabora 1 na višini 4800 metrov. Bili smo izredno fizično in psi hično pripravljeni, saj smo se takoj odpravili na višino 5300 metrov, kjer nmo postavili tudi drugi tabor. Bil je komaj začetek oktobra, vrata za na-okok vrha so nam torej bila na steza j odprta. Takrat pa se je zatak nilo. Hoteli smo že postaviti tretji tabor na višini 6000 metrov na prvotno zamišljeni, prvenstveni smeri, ki poteka med Angleško in Japonsko smerjo, pa smo se morali premisliti. Nadaljevati po tisti smeri bi bil samo mor. Od vsepovsod so leteli ogromni ledeni seraki. Nič zato, imeli smo že dosti časa. Vrnili smo se v tabor 2 ter poizkusili po drugi smeri, neko liko zahodneje. Tu smo tudi postavili tabor 3 na višini 6000 metrov. Upali smo, da bo tokrat šlo. saj nam je do vrha manjkalo le kake tri dni. Začeli smo se vzpenjati, saj smo nameravali priti po novi smeri na greben, nato pa še na vrh. Toda tudi tu ista situacija. Ledeni in kamniti plazovi so leteli na nas od vsepovsod. Prišli smo na višino 6400 metrov ter se nato obrnili. Vrnili smo se v tabor 3, ko pa smo nameravali spet naskok, je sredi oktobra nastopilo slabo vreme, ki nam je popolnoma uničilo tabor 2. Vseeno nismo še hoteli odnehati. Pripravljali smo se na zadnji naskok, bilo je to okoli 25. oktobra, in sice: iz tabora 3 spet po novi, vmesni smeri. Prav takrat pa se je preko tiste smeri sesul ogromen ledeni serak ter nas opozoril, da bi bil tudi poskus preko te smeri za nas izredno neva ren. V taboru 3, na višini 6000 metrov, smo se posvetovali ter skupno odločili, da se vrnemo. Vztrajanje bi bilo povsem nespametno tveganje življenja. Sedaj pa ti odgovorim na tvoje zadnje vprašanje. Je že res, da smo imeli do vse slovenske skupnosti, kot tudi do zamejske, določene moralne obveze in odgovornosti, saj nas je le-ta finančno in moralno podprla, ter nas tako delegirala, da jo predstavljamo širom po svetu, vendar pa je v ključnem trenutku, ko gre za življenje, za biti ali ne biti, izbira samo in izključno tvoja.» DUŠAN JELINČIČ i' /1‘H ■•‘J?,-. - j"-- I '.-j. I y '■ _____ 3 !/-■» M. . ' V/ )w ,f?\ * ' j '......... %■ #■> ' pr . tOOO (dbh - Pogled na Anapurno z baznega tabora Ugrabitelji spet prizadeli družino zlatarja Bulgarija RIM — Sobotna ugrabitev Anne Marie Bulgari in njenega 17-letnega sina Gioigia Caiissomja močno odmeva po vsej Italiji. To je prvič, da ugrabitelji dvakrat prizadenejo isto družino, saj so pred leti neznanci ugrabili znanega zlatarja Giannija Bulgarija, tokrat pa so se spravili na njegovo 56-letno sestrično Anno. Celotna dinamika ugrabitve je bila kar se da presenetljiva in kaže na to, da so zločinci v teh zadevah pravi «izvedenci». Dogodki pa so potekali takole: v soboto malo po 19. uri so trije oboroženi banditi «sto-pili* na lastnino Franca Calissoni-ja, zelo bogatega generala v pokoju, ki pa ga ni bilo doma, saj se je z Ženo Anno odpravil po nakupih. V mreži, ki razmejuje zemljišče, so na pravili luknjo in šli direktno v glav no poslopje, pred vilo pa so srečali 39 letnega paznika Angela Tranquil lija. «Ne bojte se,» pravijo do zob oboroženi možje, «smo karabinjerji protiteroristične službe in iščemo ne kega ubežnika.* Paznika in vse u službence povabijo v vilo, nekje po 20. uri pa odkrijejo svoje karte: «Smo od Barbagia Rossa in vam ne bomo naredili nič hudega*. Možakar govori v dobri italijanščini s sardinskim naglasom. Nato vse zvežejo z vrvjo in jih zaprejo v klet, otroke pa v neko spalnico. Okrog 20.30 se lastniki vrnejo do mov. Banditi jim dajo samo čas, da izstopijo iz avtomobila in že so pri njih z orožjem v roki. Upokojeni general je skušal reagirati, a so ga u-darili s puškinim kopitom. Nato so ga zvezali in zaprli v sobo: «Spet se bomo javili,* je še siknil eden izmed ugrabiteljev, do včeraj popoldne pa o njih ni bilo še duha ne sluha. □ LIZBONA — Enajst mrtvih, več kot 2 tisoč brezdomcev in neprecenljiva gmotna škoda so prvi obračun silovitega neurja, ki je prejšnji konec tedna prizadel Portugalsko, predvsem pa območje pri Lizboni. Slovesnost v Kučibregu KOPER — V nedeljo dopoldne so se zbrali v spominskem parku Hrvoji -Kučib -eg številni slovenski, hrvatski in italijanski partizani in počastili spomin padlih borcev v novembrskih bitkah proli nemškemu okupatorju pred o9 leti. Takrat so se bojevala na mejnem področju Slovenije in Hrvatske brigada Vladimira Gortana, komanda mesta Buje, mornariški odred IX. kor pusa in bataljon Alma Vivoda, ki je utrpel tudi največ žrtev. Nedeljsko srečanje so organizirali o-balno-kraška 'n bujska Zveza borcev ler odbor ANPl iz Milj, prisostvovali pa so mu tudi številni domačini. Potem ko so delegacije položile vence pred spomenik žrtvam, so govorili p edsednik obalno - kraške konference socialistične zveze Boris Kralj, pred olavnik miljske občine Gagliano Dona- Mafijski zločin v bolnici v Cariniju PALERMO — V Palermu se nadaljuje krvavi boj med mafijskimi družinami. Zadnji člen v verigi krvi, ki jo je zahteval spopad med nasprotujočimi si to'pami, je urno1' Naialeja Badalamentija, ki so ga neznanci ubili v noči od nedelje na ponedeljek v bolnišnici «Santo Spirito* v Cariniju. Po dosedanjih izsledkih preiskave je Natale Badala-mer/i bil v bolnišnici, da bi pomagal ženi. Malo po polnoči je peterica zakrinkanih morilcev vdrla v bolnico, o-neuposobila vratarja in se nato nemoteno povzpela do drugega nastropja, kjer je bil Badalamenti. Mafijec se Ime Gaetana Badalamentija, ki je pred ^aS0?J0žet>' ni), se pojavlja v seznamu 162 bossov, ki so 0 jr0ge- združevanja v zločinske namene za tihotapstvo de1, in predstavnik bujske rn*8jin(jg-o.ganizacije Marjan Cassetto. P®8 s rili so skupni boj in žrtve med NL*’. katerim so postavili temelj dana5 J mu sožitju Slovencev, Hrvatov in ^ lijanov v Istri ter tesnemu s0^e(?udi nju z zamejstvom. Govorniki so ^ poudarili današnjo vlogo nekdaj bo/cev v boju proti nasilju in za -j. v svetu. Obsodili so nedavne ^ stične izgrede v slovenskih zarnCJ ^ vaseh ter podprli prizadevanja sprejem zakona o globalni zaščiti vencev v Italiji. pa- V kulturnem delu programa s® . stopili mešani pevski zbor M0[’1JIfje. Marušiči in učenci okoliških šol- ^ leženci so prisostvovali tudi sloven mu začetku del pri izgradnji višin ga vodovoda Hrvoji Momjan. ^ kUJeri* najbrž niti ni zavedel, kaj se dogaja, saj so ga presenetili med spanjem. ka s Nalale Badalamenti doslej ni imel veliko (>pi'aV^-jTlji pravico in kazalo je, da ni «velika riba*. Včer J ^ umor pa daje sumiti, da je bil vendarle dovolj v.Vjgta na lestvici mafijske ta'pe Gaetana Badalamentija t jja, pa bila v sorodstvu), nekoč mogočnega bossa iz Can ki, koč kaže zgublja vojno s klanom Greco. ^ jzgi; Miki Muster: Gusarji (16.) UAJ 302.0 TV Sl ZNOREL? GULIROŽO T ČIMPREJ UOtEČ UJETI? IZGINIMO 17. PA RAU T Altom / NJEGOVE GOLOBOV BLIŽINE, GAJ GVM VAMA REUEL.DA VAJU NE BOM ZADRŽEVAL, LAURO ItAR ODPLUTETA, LE dPREMO ZA PODVODNI LOV Ml POMITA, VER, SO BOM POTREBOVAL. LAURO NOČ I , kW JHfcb UAUA , IN VGO NOČ NIČTA ZATIGNlLA 06EGAS-... NO, MENI JE PUAV; PA ZAČNIMO \&UAV 1 Boj za filmsko tržišče Evropa proti ZDA STRASBOURG — Ameriški film premočno gospodari na vseh j 'i1 filmskih platnih. V Veliki Britaniji na primer na 100 predvajanih a pTUV°' želi prikazati v svoji dvorani uspešnico, mora odkupiti tudi druge. j (brrtafvtff. sumili, v v DTuamji na primer na iuu preavujuriuL J unz0>f*** je 92 ameriških, na Nizozemskem prihaja iz ZDA 80 odstotkov vseh PrlK epet' filmov, v Grčiji ameriški film zasede približno 70 odstotkov celotnega loarja. ,efcct Tolikšna prisotnost ameriškega filma v Zahodni Evropi ni samo P°s^ $o njegove umetniške vrednosti in spektakularnosti ali drugih kvalitet, .^teza publiko privlačne, pač pa je predvsem sad politike ameriških d’s veiik° rjev, ki silijo evropske programerje, da vključujejo v stoj repertoar več filmov iz ZDA kot bi sami želeli. uriin1^ Francoski minister za kulturo Jacgues Lang je lani pozival h < «boom». Čemu kriza? Nekateri jo razlagajo z nizk mi pristojbinam. ^\e evropski film iztrži od zasebnih TV postaj, z jezikovnimi in drugim rami znotraj EGS. fgslri ■ Kaj ukreniti? V Strasbourgu govorijo o organizaciji ve^e^.a. L d*s^i, zahodnoevropskega filma. EGS pa naj bi dal posebno podporo tisti buterjem. ki bi zajamčili predvajanje najboljših filmov festivalu v dvoranah vseh držav skupnosti.