Za poduk in kratek čas. Luč krščanstva pri pauonskih Slovencih. (Spisal Jak. Gomilšak.) III. Obilno sadu je rodil trud skofa Teodorika in njegovih pomagačev misijonarjev pri Slovencib. Onni irael stalnega sedeža, temu5 potoval je od vesi do vesi, stavil, kjerkoli inogoče, hise božje, in jih oskrbel pocasoma tudi z domačimi dubovniki. A deloval ni le z naukom in opominom, ampak tudi z lepim kršČanskim izgledom, tako da je postal pravi oče in ljubljenec narodov. Vrla podpora so mu bili slovenski vojvodje, kterib je nekoliko ondi vladalo ljudstvo, in ž njimi raejni grofi, ki jih je cesar postavil v obrambo dežele zoper sosedne sovražnike. Ko je okoli leta 822. umrl mnogozaslužni škof Teodorik, pride na njegovo mesto Oton, pobožen in vreden mu naslednik. Po smrti tega blizo do leta 859. vodil je krščanske Slovence škof Ožbald. Za njim pa niso dobili več lastnega rišega pastirja, ampak solnograški nadškof Adalvin oskrboval je to službo osebno. — Dasi se je tedaj v tem času mnogo Slovencev poprijelo krščanstva, vendar ostalo še je med njimi tudi dokaj poganov. Vzrok temu je bil prvi, da se solnograški dubovniki, veio oznanujoči, niso dovolj naučili slovenskega jezika, in jih torej Ijud- stvo ni razumelo; drugi vzrok pa, ker so začeli sčasonia nemški nadvladarji, vzlasti po smrti cesarja Karola (814), podložne sebi Slovence budo tlačiti, tako da so se slednji večkrat vprli. Da, doljnopanonski mejni grof Ljudevit, mož velike srčnosti in bistrega uma, sklenil je Slovence popoluoma osvoboditi; toda po mnogolctnih vojskah je slednjič propal in moral dati življenje. Tudi od zunaj prišedši sovražuiki, kakor Bulgari so večkrat po teb krajib budo razsajali,tako da je šel v teb nemirnib časih razvitek vere in blagostanja pri Slovencib povsod rakovo pot. Med tem privede roka previdnosti božje med njib preblagega moža, da tnu je v zgodovini posvetnih vladarjev težko najti enakega. Ta mož je Privina, poorej vojvoda Moiavljanov, pa od ondot pregnau po svojem vladoželjnem, se poganstvu vdanem bratu Mojmiru leta 828. Privina, ko je po solnograškem nadškofu v pran veri podučen in tudi krščen bil, poda se z raal:m številom zvestib privržencev k dobremu znancu Radbodu, mejnemii grofu v gornji Panoniji. Ali ni mu tukaj bilo miru, moral je blizo dvanajst let mnogo pre- ganjauja in trpljenja prestati, od kraja do kraja se seliti, iz ene dežele v drngo bežati. Slednjič najde vernega prijatelja, grofa Salaba, kteii spretnosti nja duha in srca spoznavši, ga priporoči cesarju Ljudevitu ,,pobožnemu". Blagi cesar mu brž prepusti velik del panonske zemlje, kjer so stanovali Slovenci, okoli leta 840 v lenstvo ali fevd, in po- znej, ko je vidil nja modro vladanje, celo v 1 a s tnino. Ta nova vojvodinaje obsegala menda vso sedanjo veliko županijo Zalavarsko, velik del železnogradske, del vešprinske in somočke na Ogrskem, pa dalje tudi gotovo prelepe pokrajine slovensko-štajerske med MuroinDravo blizo do Maribora, t. j. do gorotanske meje. Tej obširni rodovitni domovini Slovencev postal je tedaj Slovan Privina vladar, in veselja zaigralo je našim piaoSetom srce. Kajti prišel je z novim vojvodom v milo očetnjavo angelj miiu in svobode, lepi cvet pognala je omika, veličastno je zasvetila zvezda krščanstva. Prepotovalši deželo izvolil si je Privina sedež kraj reke Sale ne dalječ od Blatnega jezera. Ondi začne zbegane Slovence zbirati, in postavi ž njih pomočjo na močvirnatem kraju sredi velikib logov mesto in grad, ki mu da ime Salavar. Izvolil si je ta kraj zarad varnosti pred napadi sovražnikov; v ta namen tudi mc-sto utvrdi. (Dalje prih.) Miha Liml, zmagovit vojak v turški vojski. (Smešnica, spisal Lovro Stepišnik.) Bil je svoje dni celo velik orjašk človek. Oča mu je bil Lahon, mati Nemškuta, stric Madžaron boter pa Buzaron; ysi liberalne ere, 5em re5i: vere. Njegov oča je nosil lorbek in laške slaščice, mati pa je prodavala brusne in kresilne kamne. Stric je bil diotož-pungvoflik. Vsi bili so gorki častilci starodavnega, ajdovskega boga Bahuza. Odgojen je bil v liberalni veri in je postal jako goreč častilec Bahuza, boga vseh pijancev in dobroživcev. Zrastel je ta Liml nekoliko večji od drugih ljudi. Kedar je do vina prišel, tedaj ga je skozi grlo pognal kakib 10 do 12 bokalov; in to inu je bilo: vino pokušati. Za južino ja potreboval hleb kruha, velik kakor največji redos (radoseja). Kedar se je najedel in napil, tedaj si je vlegel, naj rajši za kak grm proti solnca. Mube in drugi mrčesi so ga posebno ljubili. Nekega sila sparnega dne je ležal v senci. Obleka se je na njem kar lesketala same nesnage. Bila je videti, kakor da bi bila od lončarja nalošena. Ker se je budo potil in nesnage dišal, zato so ga mube budo nadlegovale. Začel je po njih mahati. Kmalu njibje pobitih naštel nzipcig" (70). Nek fantalin ga je skrivaj gledal ter bližavši se, Limlnu rablo s kiedo na klobuk zapisal, da njih je 70 ubil. Liml nevedo5 za številko na klobuku, je vstal in šel svojo pot. Pojdoč si je pel, kakor je slišal brambovce (frajvildigarje): Kar smo mi brambovci — Nismo več cagavci — Volje smo židane — Dobro nam gre itd. Kedar so zopet brambovce lovili za vojsko s Tmkom,ftedaj so tudi Limlna vjeli. Videvši na njegovem klobuku zapisano, da njih je 70 ubil, bili so veseli, da so tako hrabrega človeka dobili za vojsko proti Turkom. Izvolili so ga za ban- derasa. Kedar so ga na konja spravljali na eni strani, njim je na diugi raz konja padel. Potem so mu lojtro h konju postavili ter ga na konja s štrikom (vrvjo) privezali. Bandero so rau tudi privezali. Tako so se spustili v vojsko zoper Turka. Ko so Turki na naše strelali, njih je Liml začel kregati, hudo vrešati in upiti, zakaj da tako neaparnetno strelajo in toliko naaib ubijajo. Zdaj da naš poveljnik znatuenje, da mora krdclo vojakov, kateremu je bil Miha Liml banderaš, v ogenj na Turke. Naglo planijo ua nje. Ko je Linilnov konj ž njim niimo lesenega križa letel, se je Liml hitro prijel za križ in ga izdil. Konj pa je vse eno naprej dirjal s križem, z Limlnom in z bandevom proti Turkom. Ko so Turki videli, da neae orjaški banderaš grozno velik križ v rokab, so se ga splašili in se v beg spustili. Ali Liml in njegovo krdelo, dirjali so naprej, da so Tprke dobitili. Liml je strahovito mlatil po Turkib. Več njib je pobil, kakor vse svoje žive dni poprej mub po svojih nalošenih blačab. Tudi vjeli so Turkov še enkrat toliko, kakor je naših bilo namreč: 30,000 mož. Tur.ka vojska je bila slavno končana. Limlna pa je tedajšni nas general cesarju predpostavil. Razložil mu je tucli velike njegove zasluge, posebno, da je s svojim leseniin križem večjidel on sam Turke premagal. Cesar mu je dal svitlo medalijo in penzijon za 2 moža. Bogato obdarovaa se je vrnil na svoj dom. Tukaj je pravil, kar je pri vojakih doživel n. pr. kako se je eksercirati n.il, kako je časib tepen bil, da so mu uši pod jopičem crkale itd. Naj rajši pa je pil in pel: nNi goraega gospoda — Ko lemberški grof ¦— K 'ma štulasto kapo — No hlače na n' knof." ali: ,,Lemberški ribtar na pragu sedi — Hlače obraču — Iu tolče uši." Kedar je bii posebno dobie volje, je zapel Kurentovo pesem, ki je bil bog plesavcev, pijancev in dobroživcev: Sveti Kurent cvirn prede, boj, boj, hojaja. Kaj pa bodeš s cviinom včinil? i. t. d. S cvirnom bodera žakle aival. i. t. d. Kaj pa bodea z žaklom v.iail ? i. t. d. Z žaklotn bodem žir pobiral. i. t. d. Kaj pa bodeš z žirom včiuil? i. t. d. Z žirom bodem svinje pital. i. t. d. Kaj pa bodeš s svinjo vcinil? i. t. d. Svinsko meso kubal, pekel. i. t. d. Kaj pa bodea s me8om včinil? i. t. d. Z mesom bodem, ljudi hranil. i. t. d. Zakaj bodeš Ijudi z mesom branil? i. t. d. Ljudi mi bodo bišo stavli. i. t. d. Kaj pa bodeš v biši včinil? i. t. d. Po zimi bom za pečjo sedel. i. t. d. Zakaj pa boš za pečjo sedel? i. t. d. Za pečjo bom pogačo brustal. i. t. d. Kaj pa bodeš za tem včinil? i. t. d. Vince bodem žejen pival i. t. d. Kaj pa bodeš za tem v.inil? i. t. d. 'Z knjižic bodem peami peval. i. t. d. Kaj pa boš po pesmih včinil ? i. t. d. Po pesmib bodem sladko spaval. — Angelj bodi varib moj — nocoj.