PRAVICA
6LASTIO KOMUNISTIČNE PARTIJE SEOVEIMJE
Naša naloga bo nadaljevati delo, ki ga je zasnoval in vodil tovariš Kidrič, tehtno in vestno izvajati vse ukrepe Zvezne vlade, razvijati lastno iniciativnost in podjetnost, razviti gospodarsko podjetnost vseh nižjih organov oblasti, zadrug in privatnikov ter ustvariti vse potrebne predpogoje za to.	M.	Marinko
Leta VII. - Št. 141
Ljubljana,
Mesečna naročnina Din 45.—
Cena Din 2.-
Izjava dr. Aleša Beblerja o italijanskih reparacijah
Pariz, 18. junija. Dopisnik Tanjuga poroča iz Pariza:
Pomočnik ministra za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler je dal v Parizu glede vprašanja reparacij, ki jih bo morala plačati Italija, naslednjo izjavo:
Vojna škoda Julijske Krajine znaša 1,149.000 dolarjev
Pri ocenjevanju vojne škode posameznih zaveznikov v tej vojni se jemlje v obzir samo škoda, prizadeta na teritoriju v mejah, ki so priznane po današnjih mednarodnih sporazumih. Jugoslovanski narodi pa so se borili, ne da bi se ozirali na te meje. Kakor so se borili vsi ostali Jugoslovani, tako so se borili tudi tisti, ki so četrt stoletja trpeli pod italijanskim jarmom. Ti Jugoslovani niso bili med zadnjimi, ampak so ostali med prvimi v tej borbi Žrtvovali so 42.000 človeških življenj, 93.460 oseb pa je bilo zaprtih ali odvedenih. Neštevilne vasi so porušene in požgane. Vse železniške proge in ceste so težko poškodovane, skoraj vsa pristanišča so prizadeta, nekatera izmed njih pa, kakor n. pr. Reka, so popolnoma uničena. Industrija, posebno ladjedelnice so težko trpele zaradi bombardiranja. Javna in privatna poslopja, gozdovi, živina, sadovnjaki, vse je težko oškodovano. Pokrajinska komisija za vojno škodo je delala prav tako vestno, kakor tudi komisije v ostali Jugoslaviji in precenila vojno škodo v Julijski Krajini na 1,149.000 ameriških dolarjev (vrednost iz leta 1938).
Poleg tega ne smemo pozabiti, da se je italijanski napad proti našim narodom pričel takoj po prvi svetovni vojni; po krivični rapalski pogodbi je bila od Jugoslavije odtrgaha pokrajina, ki jo imenujemo Julijska Krajina, in 3ela Dalmacije To je bila prva priprava nadaljnjega prodiranja v Jugoslavijo, ki je svojo vojaško obliko dobila leta 1941. Že to dejanje samo je prizadelo Jugoslaviji ogromno gospodarsko škodo. Jugoslavija je ostala brez svojega naravnega izhoda k morju, izgubila je tudi del industrije, ki je s slovensko industrijo pomenila celoto, zgubila je surovine in polfabrikate, ki jih je jugoslovansko gospodarstvo dobivalo prej iz Tstre, Trsta in Slovenskega Primorja (železo, cinkova ruda itd.). Kako veliko škodo so pretrpeli zasužnjeni istrski in slovenski bratje. Deseti isoči so odšli širom sveta za kruhom, tisoči so bili vrženi v ječo, ustreljeni in mučeni. Tisti pa, ki so ostali na svoji zemlji, so obubožali, ker je vsaka pokrajina, ko je bila ločena od svojega naravnega zaledja, gospodarsko propadala, propadala je pa tudi zato, ker so jo plenili Italijani.
To plenjenje je posebno poglavje v zgodovini Julijske Krajine in je brez vsakega tudi najmanjšega sledu zakonitosti. Plenili so imovino slovenskih in krvatskih društev, popolnoma so uničili zadruge in nepregledno vrsto manjših slovenskih in hrvatskih podjetij. Velika podjetja pa so odkupili pod takimi pogoji, da je to pomenilo čisto navadno oropanje. Dovolj bo, če navedem dva taka primera:
Livarno v Skednju pri Trstu je ustanovilo slovansko podjetje KID že pred prvo svetovno vojno in potrošilo za izgradnjo livarne 24 milijonov zlatih kron. Italijani pa so to livarno odkupili za dva milijona papirnatih lir.
Trboveljska premogokopna družba je bila lastnik premogovnika v Istri. Rudnik je bil vreden okoli 17 milijonov zlatih kron, Italija pa ga je odkupila za 18 milijonov papirnatih lir.
Takšnega izvora je velik del italijan-kega imetja v Julijki Krajini. Sedaj pa pomislimo na posledice, če nam na račun reparacij ne bodo izročili imetja tistih, ki so po priključitvi Julijske Krajine hoteli ostati italijanski državljani. V tej nesrečni pokrajini bi ostal največji in najbolj pomembni del gospodarstva v rokah Italije — velikih italijanskih tvrdk, pa tudi srednjih in manjših plenilcev in sovražnikov našega naroda, ki bi obdržali vse tisto, kar so naplenili in nagrabili in bi tako imeli možnost, da gospodarsko uničujejo ljudstvo in da se mešajo v njegovo življenje.
Kratkomalo, s tako rešitvijo repara-oijskega vprašanja bi prišli do krivičnega rezultata. Ta ogromni dolg, ki ga ima Italija do naših narodov zaradi škode, ki jo je prizadejala, bi ostal kot vijak, naši narodi pa dolžniki Italije za njeno imovino, ki si jo je po velikem delu nasilno nagrabila.
Te dni razpravlja Svet zunanjih ministrov o vprašanju italijanskih reparacij. Jugoslavija, ki je toliko pretrpela zaradi italijanskega napada in okupacije, je brez dvoma pri tem zelo zainteresirana in našo javnost bo zanimalo, kako rešujejo to vprašanje.
Prebivalstvo Jugoslavije ve, da bo Italija morala plačati reparacije. Kakor iz-gieda, so ta princip sprejele tudi vse velesile. Sodeč pa po odmevih v tisku do-sedaj še ni bila dosežena enotnost v vprašanjih, kaj spada k reparacijam in kolikšne naj bi bile v praksi. Ti dve vprašanji sta med seboj tesno povezani.
Jugoslavija se ne bi mogla nikoli strinjati s tem, da bi italijanske reparacije postale samo princip. Če bi pa bile v praksi taiko maihne, da bi jih Italija niti ne čutila, tedaj bi te reparacije v primeri z žrtvami, ki jih je dala Jugoslavija^ ničesar ne pomenile. To bi bilo krivično, kratkovidno In nepravilno, ker bi na ta način glavna žrtev italijanskega napada — Jugoslavija — bila pri obnov« porušenih in požganih krajev brez vsake stvarne pomoči države, napadalke, ki je to zakrivila. To bi bilo kratkovidno, ker bi pomenilo, da se italijanskemu narodu daje pravica, da napada svoje sosede. V interesu vsega človeštva je, da narodi, ki so bili nosiitelji agresije, pridejo do spoznanja, da se ne sme napadati brez zakonitega vzroka. Kakšno naj bi bilo boljše sredstvo za prevzgojo, kakor so reparacije? Mislim, da ga ni. Po zadnjih italijanskih volitvah in plebiscitu pač ne moremo reči, da preobrazba italijanskega naroda ni več potrebna.
Italija je v stanju, da plača reparacije
Glavni izgovor pa je, da Italija enostavno ne more ničesar plačati. Pri tem pa ves svet ve, kakor je rekel že minister za zunanje zadeve ZSSR Molotov, da Italija krije ogromne okupacijske stroške v korist Anglije in ZDA. Treba bi bilo te stroške samo zmanjšati in Italija bi lahko plačala del reparacij.
Gotovo, tu je za angleške, ameriške in tudi s sovjetske strani govora samo o tistih reparacijah, ki hi jih naj Italija plačala iz rednih virov za reparacije, kakor so zlato, tekoča proizvodnja, trgovska mornarica, naprave vojne industrije, investicije v inozemstvu in podobno.
Pri tem pa ima Italija poleg teh še en vir za reparacije, ki je zaveznikom na razpolago in ki služi za oškodovanje.
To so italijanska posestva na tako zvanih ^prepuščenih ozemljih«, ki bi jih v resnioi bilo treba nazvati 'povrnjena ozemlja«.
Pri nas gre za odvzem imovine italijanskih gospodarskih družb in posameznikov v Julijski Krajini, ki bodo po razmejitvi ohranila italijanski značaj >Iastniki ostanejo italijanski državljani«.
Jugoslavija ima brezpogojno pravico do te imovine. Za to govori neštevilno neizpodbitnih razlogov
1. Po današnjem stanju tega vprašanja med velesilami in Jugoslavijo naj bi Jugoslavija dobila iz kopice naštetih virov za reparacije samo svoj delež 200 milijonov dolarjev ki so določeni za odškodnino vsem napadenim balkanskim državam (Jugoslavija, Grčija, Albanija). V vsakem primeru ta del ne bo v nobenem sorazmerju s pretrpljeno škodo. Italija je po svojem zahrbtnem napadu v zvezi s hitlerjevsko Nemčijo zasedla tretjino jugoslovanskega teritorija. Italijani so ubijali, požigali in plenili po naši državi in tako prizadejali ogromne žrtve, ki jih je ljudstvo moralo dati v bojrmpro-ti okupatorju in v zvezi z demokratičnimi silami. Italijani so prizadejali Jugoslaviji okoli 9 milijard dolarjev škode.
2. Ta škoda, ki ie edino le po današnjem mednarodnem umevanju še sporna, pa zdaleka ni edina škoda, ki so jo italijanski napadalci napravili v Jugoslaviji.
Dr. Kolesnikov pride v Ljubljano
Danes popoldne prispe v Ljubljano na svojem potovanju po Jugoslaviji dr. Sergej Aleksejevi« Kolesnikov, predsednik Zveze društev RK in Rdečega polumeseca ZSSR, da obišče tudi RK Slovenije.
Dr. Kolesnikov bo imel jutri ob 8. uri na ministrstvu za socialno politiko v Ga-jevi ulici 5, predavanje o organizaciji in delovanju ustanov RK v Sovjetski zvezi. Obisk bo učvrstil sodelovanje med nami in Sovjetsko zvezo tudi v organizaciji Rdečega križa.
Dr. Kolesnikov 6i ho v Sloveniji ogledal tudi razna zdravilišča.
Poljski veleposlanik Jan Karol Wende pri maršalu Titu
Beograd, 18. jun. (Tanjug.) Predsednik vlade FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz - Tito je danes sprejel veleposlanika republike Poljske g. Jana Karola Wende-ja.
Maršal Tito je sprejel češkega veleposlanika Korbela
Beograd, 18 jun (Tanjug.) Predsednik vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije, maršal Jugoslavije Josip Broz - Tito, je danes sprejel veleposlanika republike Češkoslovaške g. Jožefa Korbela.
Maršal Tito je sprejel francoskega pesnika Paula Elliarda
Beograd, 18. jun. (Tanjug.) Predsednik ministrskega sveta Federativne ljudske republike Jugoslavije maršal Jugoslavije Josip Broz - Tito je 11. t. m. sprejel francoskega pesnika Paula Elliarda in ostal z njim v prisrčnem razgovoru nad
Jugoslovanska delegacija prispela v Pariz
Pariz, 17. jun. AFP. Danes dopoldne so prispeli v Pariz Edvard Kardelj, Sava Kosanovič in ostali člani jugoslovanske delegacije na pariški konferenci.
Bolgarska delegacija odpotovala v Pariz
Sofija, 18. junija. Dopisnik Tanjuga poroča:
V Pariz je odpotovala bolgarska delegacija, ki se bo udeležila kot opazovalka konference Sveta ministrov za zunanje zadeve.
Delegacija je sestavljena iz predsednika Narodnega sobranja Vasila Kola-rova, narodnega poslanca, predsednika Vrhovne gospodarske zbdrnice Ivana Ha-rizanova in polkovnika Ilija — člana bolgarskega generalnega štaba. Kot dopolnilna člana delegacije odpotovala v Pariz še profesor B.^li^zov in inže- I »ir Ljuben Boskov.
Znani češki književnik Karel Novy v Beogradu
Beograd, 18. jun. (Tanjug.) Znani češki književnik KaTel Novy, urednik časopisa češkoslovaške vojske »Svobodne Češkoslovensko«, je te dni prispel v Beograd, da bi prisostvoval razpravi proti izdajalcu Mihailoviču.
Najbolj znano delo, ki ga je napisal Novy, je trilogija »Železni ključ«, zbirka pripovedk pod naslovom »Potepuhi« in romana »Sinji vlak« ter »Živeti hočemo«. Karel Novy je dober poznavalec narodov Jugoslavije in njihov iskren prijatelj.
Obvestilo o natečaju za državno himno
Beograd, 18. jun. (Tanjug.) Razsodišč-na komisija za oceno besedil, ki so bila predložena v razpisanem natečaju za državno himno, je pregledala vse dostavljene rokopise (446) Ker pa komisija smatra, da nobeden izmed teh ne ustreza pogojem, ki so bili postavljeni za himno, se natečaj podaljšuje do dne
1.	septembra t. 1.
Iz Prezidija Ljudske skupščine FLRJ,
Pozdravna brzojavka predsedniku vlade LRS Mihi Marinku
Ob imenovanju tov. Miha Marinka za predsednika vlade Ljudske republike Slovenije, ob njegovi izvolitvi za sekretarja IOOF in ob postavitvi nove vlade, prihajajo iz vseh krajev Slovenije čestitke predsedniku in novi vladi LRS. Objavljamo pozdravno brzojavko rudarjev iz trboveljskih revirjev, kjer se je tov. Miha Marinko rodil in kjer je deloval v delavskem gibanju dolgo vrsto let.
Tovarišu Mihi Marinku, sekretarju IOOF in predsedniku vlade LRS
Ob priliki razvitja sindikalnega prapora sekcije Zapadni obrat ^ rudnika Trbovlje Vam pošiljamo zbrani rudarji borbene pozdrave. Ob tej priliki Vam čestitamo k izvolitvi za sekretarja IOOF slovenskega naroda in k imenovanju za predsednika vlade LRS. Obljubljamo Vam vso pomoč pri obnovi porušene domovine. S Titom v obnovol
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Rudarji revirjev Trbovlje.
ARGENTINA BO OBNOVILA DIPLOMATSKE ODNOSE Z DRŽAVAMI CENTRALNE EVROPE IN ORIENTA
Buenos Aires, 18. junija. Reuter poroča: Državni podtajnik v argentinskem ministrstvu za zunanje zadeve je podal dopisnikom tiska naslednjo izjavo:
»V zvezi s ponovno upoetavitvijo diplomatskih odnosov 6 SZ. Argentina sedaj proučuje možnost ponovne uposta-
vitve diplomatskih odnosov z Avstrijo, Madžarsko, Poljsko. Češkoslovaško, Jugoslavijo in državami, ki so članice Arabske lige.
V kratkem bo podpisana trgovinska pogodba med Argentino in SZ.«
PREDV0LIVNA KAMPANJA V ROMUNIJI PRIČELA
Bukarešta, 18. junija Tass poroča: Blok demokratičnih strank Romunije je začel razvijati predvolivno kampanjo. V številnih mestih so konference kmečke fronte, socialdemokratske stranke in nacionalnoliberalne stranke Tatarescua. Govorniki na teh konferencah so bili: dr. Groza, Vojteh, Vasiliu, Vantu in drugi.
V Busu je na konferenci socialdemokratske stranke govoril generalni sekretar stranke Štefan Vojteh, ki je pouda-
ril, da poskuša peščica ljudi (Tiiel-Pe-trescu in tovariši) svoje osebne interese staviti nad interese vsega naroda.
9. junija je bil v Galacu kongres pristašev kmečke fronte ob Dolnji Donavi.
List »Frontul Plugarilorcjrpiše, da ta kongres priča o veliki konsolidaciji kmečke fronte. Na kongresu sta govorila sekretar Izvršnega odbora stranke generalni sekretar ministrstva za umetnost Oktav Liveseanj in profesor Sta-niciu.
»PRAVDA« O RAZPRAVI V VARNOSTNEM SVETU
SAMO GLAS PREDSTAVNIKA ZSSR SE JE DVIGNIL V OBRAMBO ŠPANSKEGA LJUDSTVA
Moskva, 18. junija (Tass). Diplomatski komentator »Pravde« Boris Izakov piše glede razpravljanja o španskem vprašanju na zasedanju Varnostnega sveta z dne 13. junija:
Samo glas predstavnika ZSSR se je dvignil v obrambo španskega ljudstva, v obrambo demokracije in miru. Varnostni svet bi se kot organ, katerega naloga je zagotovitev in ohranitev miru in varnosti, ne smel izvijati sprejetju sklepa o uporabi praktičnih in naglih ukrepov glede Francovega režima, je dejal Gro-miko.
Sovjetska delegacija smatra, da je predlog, po katerem naj Varnostni svet sprejme sklep o prekinitvi diplomatskih stikov s Francom, pravičen in utemeljen. Vendar pa govor sovjetskega predstavnika ni naletel na podporo v Varnostnem svetu.
Izjava tiskovnega komentatorja He-arsta, Peglerja, nekoliko osvetljuje stališče gotovih ameriških in angleških krogov do španskega vprašanja. Omenjeni komentator trdi, da je ohranitev »protikomunistične Španije« potrebna kot »dobro zbirališče čet, kjer bi se zapadna civilizacija mogla utrditi čim bolj daleč na vzhod.«
TRST V ITALIJANSKIH ROKAH POMENI NEVARNOST ZA FRANCIJO
je izjavil profesor Vakme
Pariz, 18. junija. Posebni dopisnik Tanjuga poroča: Biro za tisk delegacije Julijske Krajine v Parizu je priredil sprejem v palači »Trocadero«. Sprejemu so prisostvovale številne osebnosti iz pariških umetniških, političnih in noviuar-skih krogov. V imenu Jugoslavije je bil navzoč opolnomočeni min. Mato Jakšič.
Sprejem je otvoril član upravnega odbora društva Francija-Jugoslavija Valo-ne, profesor na Colčge de France. Valo-ne je v svojem govoru poudaril razloge, iz katerih mora Trst pripasti Jugoslaviji. Med ostalim je dejal tudi naslednje: Obstajala bi velika nevarnost za varnost Francije, če bi italijanski imperializem ponovno dobil Trst. To se je pokazalo v prvih dneh vojne, ko je Italija napadla na vzhodu Jugoslavijo, na zapadu pa Francijo. Svoj govor je končal z zahtevo, da se Trst priključi k Jugoslaviji.
Nato je povzel besedo FaTagone, član delegacije Julijske Krajine v Parizu in predsednik Slovansko-italijanske antifašistične unije za Julijsko Krajino, ki je poudaril bratstvo Italijanov, Slovencev in Hrvatov v Julijski Krajini in Trstu
ter njihovo skupno borbo. Poudaril je, da je za Italijane življenjske važnosti priključitev Trsta k Jugoslaviji, ki naj bi v okviru Jugoslavije tvoril sedmo federativno republiko.
Nato je govoril francoski književnik Fillard, borec francoskega odporniškega gibanja, ki je navedel zgodovinske razloge, iz katerih mora Trst pripasti k Jugoslaviji. Potem, ko je govoril o kulturnem bogastvu jugoslovanskih narodov na vseh poljih, je prečita! neko pripovedko Milovana Djilasa iz narodno osvobodilne tvorbe. Po tem govoru so navzočim pokazali film o Julijski Krajini, ki je na vse prisotne napravil velik vtis.
BRANKO BABIC — TAJNIK IZVRŠNEGA ODBORA SIAU
Na seji Izvršnega odbora SIAU za Julijsko Krajino in Trst, ki je bila 15. junija t. 1., je bil namesto dosedanjega tajnika tov. Kraigherja izvoljen tovariš Branko Bahič.
V splošnem je špansko vprašanje v Varnostnem svetu že zdavnaj prekoračilo svoj prvotni okvir. To vprašanje ne zadeva edino usode mučene in od fašističnih krvnikov teptane Španije, temveč tudi usodo organizacije Združenih narodov. Ali bo ta organizacija izpolnila delo, za katero so jo narodi postavili? Ali se bo borila za trden mir in za uničenje virov agresije? Ali se bo obrnila v smer, ki jo je nekoč zavzela ženevska organizacija in se spremenila v orodje določene skupine - gospodujočih sil?
Volitev predsednika ČSR
Praga, 17. junija. Na posebnem zasedanju narodne skupščine bodo 19. t. m. izvolili predsednika češkoslovaške republike.
*
Italijanska konstituanta
Razdelitev mest
Rim, 18. junija. AFP objavlja obvestilo o dokončni sestavi italijanske ustavodajne skupščine.
Krščanski demokrati so dobili 206 mandatov.
Socialistična stranka 115 mandatov.
Komunistična partija 105 mandatov.
Narodno demokratska zveza 40 mandatov.
Uomo qualunque 30 mandatov.
Republikanci 23 mandatov.
»Blok svobode« (monarhisti) K mandatov.
Stranka akcije 7 mandatov.
Siciljsko gibanje za neodvisnost 4 mandate.
Demokratsko - republikanska koncentracija 2 mandata.
Stranka akcije na Sardiniji 2 inan-dala.
Italijansko unionistično gibanje 1 mandat.
Krščanski socialisti 1 mandat.
Kmečka stranka 1 mandat in
Republikansko ljudsko gibanje v dolini Aoste 1 mandat.
POSLEDNJE VESTI
Zunanji ministri v Parizu so se sporazumeli v mnogih točkah, ki se nanašajo na gospodarske klavzule italijanske mirovne pogodbe Vprašanje kompenzacije za škodo, povzročeno zavezniški imovini v Italiji, se še ni dokončno rešilo. Danes razpravljajo o reparacijah.
Varnostni svet je za en dan odložil razpravo o režimu v Francovi Španiji. Cadogan je predlagal, naj bi se razprava predložila Generalni skupščini y septembru.
Nov kmetijski popis
... .T druKi polovici junija bo nov kmetijski popis, ko bodo’ posebne komisije ugotavljale površino kmetijskih kultur.
Podoben popis je bil izveden že konec maja t. 1. Zaim j torej nov popis? Bistvena razlika je v tem, da so bila v maju popisana poimenižno vsa kmečka posestva po krajevnih odborih, sedaj pa sploh ne bo poimeničnega popisa. Izvedena bo le splošna cenitev in ugotavljanje površin kmetijskih kultur po katastrskih občinah. Zaradi docela drugačnega postopka, pa tudi zaradi pomanjkanja osebja ni bilo mogoče združiti obeh popisov. Dalje je bil majski popis izveden po določbah uredbe o odkupu žit, sedanji pa se izvaja po predpisih redne kmetijske statistike.
Kakšen pomen ima junijski kmetijski
popis?
Že večkrat je bilo poudarjeno, kako važno vlogo ima statistika pri načrtnem gospodarstvu. Brez osnovnih statističnih podatkov ni mogoče sestaviti načrtov za obnovo, niti načrtov za dvig in razvoj gospodarstva. Zato je bilo po osvoboditvi izvedenih že več štetij in popisov. Tako tudi v kmetijstvu. Popisovali smo živino, sadno drevje, vinsko trto, kmetijsko orodje in stroje itd, Sedaj nam manjkajo še podatki o površini kmetijskih kultur. Te sicer imamo, toda so že zastareli, ker se
po ureditvi zemljiškega katastra spremembe v kulturah navadno niso nikjer beležile. V zadnjih 30 letih pa se je v naravi marsikaj spremenilo. Gre torej za to, da te spremembe ugotovimo. Poleg tega je med vojno mnogo arhiva propadlo ali pa ga je odpeljal okupator. Ljudski odbori si morajo arhiv obnoviti; sedaj je za to najlepša prilika.
Kako je to delo izpeljano?
Za vsako katastrsko občino je postavljena komisija in izdelan poseben obrazec z_ navodili. V obrazcu so že vpisane površine kultur iz starega katastra. Naloga komisije je, da obide vse vasi v svojem območju in da s poizvedovanjem ter ogledom po terenu ugotovi dejansko stanje. Ugotovitve se nato zabeležijo v obrazcu. Za statistične namene ni važno, koliko in kakšno zemljo kdo ima, zanimajo nas le skupne površine posameznih kmetijskih kultur. Zato poimenični popis ni potreben.
Od pravilne ocene komisije je odvisno ali bodo podatki res točni in zanesljivi. Potem bo tudi načrt za obnovo našega kmetijstva slonel na trdnih in zanesljivih temeljih. Dolžnost vseh strokovnjakov, aktivistov, učiteljstva in naših množičnih organizacij je, da pri popisu sodelujejo in tako pripomorejo k hitrejši obnovi našega gospodarstva.
Pomembnost zakona o vofaški obveznosti
Pričele so se priprave za gradnjo avtomobilske ceste Beograd—Zagreb
Priprave za gradnjo avtomobilske ceste, ki bo vezala Beograd z Zagrebom, so že v teku. Dopisnik Tanjuga, ki je dobil podatke o .teh delih, piše: Decembra minulega leta je predsednik zvezne vlade, maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito, sprejel voditelje zveznega ministrstva za gradnje in voditelje ministrstva za gradnje pri ljudskih republikah. Maršal je tedaj dal pobudo za izgradnjo ceste Beograd—Zagreb. »Kar se tiče velikih državnih cest, ki jih bo treba zgraditi, stalno mislim na asfaltirano cesto Beograd—Zagreb in smatram, da je dovolj žalostno, da te ceste še ni. Država bo vsekakor morala dati precejšno vsoto za odkup zemljišča, ker je nemogoče uporabljati staro cesto, ampak bi po mojem mišljenju bilo treba trasirati popolnoma na novo. Če izračunamo, koliko kilometrov je od Zagreba do Beograda, tedaj lahko spoznamo, da ta izdatek za nas ne bi bil tako velik, cesta sama bi morala biti pa hitro izdelana, ker je prvo, kar je treba napraviti.«
Ministrstvo za gradnje FLRJ je skupno z ministrstvi za gradnje LR Srbije, Hrvatske in Slovenije prevzelo idejo tovariša Tita in nalogo, da jo izvede v prakso, kakor hitro bo mogoče. Pred nekoliko dnevi so pričeli s pripravami za gradnjo te avtomobilske ceste,. Ta dela predstavljajo najvažnejši del prizadevanja za izgradnjo naše prometne mreže.
Na novo trasirana avtomobilska cesta Zagreb—Beograd bo dolga manj kot 400 kilometrov. Trasiranje je že v teku. Na prvem delu ce6te, ki vodi od Beograda preko Sremske Mitroviče do Andrijevaca, je cesta trasirana od Zemuna pa vse do Sremske Mitroviče v dolžini 100 km. Vrši se projeciranje in organizirajo se laboratoriji za preiskovanje zemljišča, proučujejo pa se tudi problemi preskrbe z gradbenim materialom. Na drugem delu ceste od Andrijevaca preko Slavonskega Broda do Okučana, v dolžini okrog 100 km, so pred dnevi pričeli e trasiranjem. Prav tako tudi na tretjem delu od Okučana do Zagreba. Sklenili so, da bo cesta na tem delu potekala južno od železniške
proge. Na delu med Rugvičem na Savi in Novsko preiskujejo dve varianti, od katerih poteka ena bližje reki Saivi. S to varianto bi rešili gotove hidrotehnične probleme Lonjskega polja in bo verjetno sprejeta.
Po izdelanem načrtu bo trasiranje končano do 20. julija t. 1. V stari Jugoslaviji je za podobno trasiranje daleč manjšega obsega bilo treba nekaj let Potem lahko ocenimo, kako si prizadevajo naše ljudske oblasti, da bi to veliko delo lahko končale v čim krajšem času, ter da bi na temelju zbranih'podatkov in laboratov sestavile splošni načrt del in pričele takoj s samoizgradnjo avtomobilske ceste Beograd—Zagreb. Glede na dosedanja dela in načrt, ki. so 6i ga postavili za to leto, morajo biti vse priprave končane že letos, tako da bodo prihodnje leto pričeli z delom na vsej progi.
Avtomobilska cesta Beograd—Zagreb je ogromnega pomena za naše gospodarstvo. Važna gospodarska središča bodo tako povezana med seboj s prometno žilo visoke zmogljivosti, kar je posebno važno glede na nadaljnji razvoj motoriziranega prometa v naši državi. Poleg tega bo Jugoslavija s to avtomobilsko cesto, ki je v zvezi s podobnimi cestami v sosednih državah, dobila možnost, da gospodarske in kulturne vezi s temi državami še bolj utrdi in razširi. Poleg’tega je treba stalno misliti na dejstvo, da so prometni stroški in stroški za vzdrževanje modernih ce6t mnogo manjši kakor pa stroški na starih cestah in da je varnost prevoza daleč večja.
Vse to govori o velikem gospodarskem pomenu avtomobilske ceste Beograd—Zagreb, ki bo še bolj povezala Srbijo in Hrvatsko ter vse ostale dele Titove Jugoslavije.
Zaradi tega je popolnoma razumljivo, da naši narodi pozdravljajo izvedbo tega velikega načrta, katerega pobudnik je tovariš Tito, ki si neutrudno prizadeva in bedi nad izgradnjo nove Jugoslavije ter skrbi za dvig blagostanja v naši domovini.
Ministri zvezne vlade Todor Vujasinovič, Vicko Krstulovie in Kirilo Savič obiskali »Mladinsko progo«
Brčko, 17. jun. (Tanjug.) 16. t. m. so obiskali »Mladinsko progo« Brčko—Ba-noviči ministri Zvezne vlade Todor Vujasinovič, Vicko Krstulovič in Kirilo Savič. Z njimi je prispel tudi Rato Dugo-nič, predsednik Glavnega odbora Ljudske mladine Jugoslavije.
Po krajšem zadržanju v Brčkem so člani vlade v spremstvu mladinskih predstavnikov in tehničnih voditeljev pregledali vse mladinske brigade vzdolž
celotne proge,
Srečanje ministrov z mladinci je bilo zelo prisrčno. Ministri so se dalj _ časa zadržali v Bijeli, kjer so obiskali brigado Julijske Krajine. Ob tej priliki je pozdravil mladince Julijske Krajine minister Todor Vujasinovič in poudaril, da je njihov prihod dokaz, da mladina Julijske Krajine hoče graditi Jugoslavijo, ker jo smatra za svojo domovino.
Ob priliki povratka s proge v Brčko je minister za promet Todor Vujasinovič
dopisniku Tanjuga izjavili
»Na progi sem bil ob priliki njene otvoritve. Prišel sem s tovarišem He-brangom, da prisostvujem začetku del. To je bilo 1. maja. Danes pa, ko sem pregledal celotno trasirano progo, sem bil resnično iznenaden. Obstojalo je mnenje, ki je — sam ne vem kako, prodrlo ____ kot	da	je to neko lahko in eno-
stavno delo. Toda, ko se vidi obliko terena in spozna vse ostale potrebne podatke, potem postane jasno, da to ni niti malo enostavna, ampak nasprotno ogromna in težavna naloga. Zato sem tem bolj iznenaden nad rezultati izvrže-
državljanov FLRJ
nega dela, ki sem ga videl ob priliki današnjega obiska.
Ko smo pričenjali -z deli, so nas predvsem skrbeli trije momenti: 1. ker je bilo treba delo izvršiti z mladino, to je z onimi, ki do tedaj niso izvrševali takih i,n podobnih poslov; 2 ker je obseg del presegal vse, kar je bilo do sedaj videnega v naši državi, in 3 ker je obseg del zahteval velike količine orodja, strojev, materiala in kvalificiranih voditeljev. Danes lahko rečem, da so ti problemi v glavnem rešeni. Mladina se je z neverjetno hitrostjo priučila vseh del. In to celo orodja, za katero je potrebna strokovna kvalifikacija. Mladinci-nadzorniki izpolnjujejo svoje naloge prav tako kot stari izvežbani nadzorniki, ki so vse svoje življenje prebili pri gradnji prog. Danes so že odlični minerji in popolnoma samostojno vodijo kompresorske motorne mešalne stroje, delajo na avtomatskih gradilnih odrih in na številnih drugih delih.
Ko sem si danes ogledal to progo, niti najmanj ne dvomim, da bodo načrti del v celoti izvedeni. Zato nam nudi najboljše jamstvo zanosna upornost naše mladine, ki premaguje vse do sedaj znane norme v podobnem poslu. Uspehi, ki so ;ih do sedaj dosegli, duh, ki vlada v njihovih taboriščih in delovnih prostorih, dokazujejo, da je to Titova herojska mladina, ki je v stanju, da reši vsako nalogo, ki se ji jo postavi.«
Po skupni večerji v Brčkem je minister za delo zvezne vlade, Vicko Krstulovič, obiskal mladino druge dalmatinske delovne brigade ter se dalj časa zadržal v prisrčnem razgovoru z njenimi člani.
23. junij — pregled moči in ustvarjalnosti naše mlade fizkultume organizacije!
Ljudska skupščina FLRJ je proglasila dne 2. aprila t. ]. zakon o vojaški obveznosti državljanov FLRJ S tem so se podrobno uredili odnosi državljanov do naše oborožene sile. Postavljen je temelj, na katerem je moči smotrno izgrajevati in organizirati našo mlado Jugoslovansko armado.
Kdo je obvezan služiti vojsko
Z Ustavo FLRJ, člen 34, je odrejena splošna vojaška obveznost državljanov FLRJ. Na temelju tega je zakon natančno določil, kdo sme in mora služiti v oboroženi sili. On predvsem ustanavlja, da je vojaška obveznost za vse sposobne državljane Jugoslavije splošna in da to obveznost opravljajo s službo v oboroženi sili. Osebe, ki jih rekrutne komisije spoznajo, da niso fizično sposobne za vojaško službo, ne podležejo vojaški obveznosti. Ta določba je pomembna v tem, ker oprošča one državljane, ki fizično niso sposobni služiti v oboroženi sili, plačevanja davka-vojnice, kakor je to običaj v nekaterih drugih državah. S tem je popravljena krivica zlasti onim mnogim siromašnim slojem ljudstva, ki se zaradi slabe prehrane in drugih vzrokov niso mogli usposobiti za službo v oboroženi sili.
Določba, da morajo državljani služiti v oboroženi sili samo osebno, je prav tako važnega pomena. Vsak državljan, ki je za vojaško službo sposoben, jo mora opravljati osebno. To se pravi, da ga nihče ne more zamenjati z drugo osebo. Prav tako ni mogoče, da bi se kdo na kakršen koli način odkupil od služenja v oboroženi sili.
Ustava, kakor tudi 1. člen zakona o vojaški obveznosti, pravi, da je obramba domovine največja dolžnost in čast vsakega državljana FLRJ. Iz tega sledi, da osebe, ki so bile obsojene s kaznijo odvzema prostosti ali na kazen odvzema prostosti s prisilnim delom, v času, dokler ta kazen traja, ne morejo biti uvrščene v oboroženo silo. Prav tako ne morejo biti pod orožjem one osebe, ki so obsojene na prisilno delo brez odvzema prostosti, na izgon iz kraja svojega bivanja, na izgubo političnih in posameznih državljanskih pravic, na izgubo pravice do javne službe. Dokler traja njihova kazen, se ti razporejajo v disciplinske enote, in sicer tedaj, ko je njihov letnik pozvan v stalni kader. Pravilnik za izvajanje zakona pa predvideva, da se morejo tudi te osebe napotiti v Jugoslovansko armado na odsluženje svojega kadrovskega roka potem, ko iz-držijo predpisano kazen in to s svojim obnašanjem in delom zaslužijo.
Ker je vojaška obveznost splošna,
predvideva zakon, da se v primeru pripravnega, mobilnega in vojnega stanja pozovejo na vojaško dolžnost v tehnične in strokovne službe jugoslovanske oborožene sile, kakor tudi na delo v zvezi z obrambo zemlje, državljani ženskega spola. Z zakonom ni določeno, da se one razporejajo na borbena mesta, temveč za strokovne dolžnosti po njihovih sposobnostih, kakor n. pr. za zdravnice, bolničarke, radiotelegrafistinje, telefoni-stinje, daktilografinje in podobno.
Smiselno načelu čl. 34 Ustave, ki določa, da j^ vojaška obveznost splošna, in prav tako načelu člena 21, da se ne dovoljuje nobenih prednosti po rojstvu, položaju, premoženjskem stanju in stopnji izobrazbe, zakon ne predvideva primere, da bi mogla biti katera oseba osvobojena od vojaške obveze, razen v primeru, če postane fizično nesposobna. Hranilci in skrajšani dijaški roki, kakor je bilo v bivši jugoslovanski vojski, to primer v bivši jugoslovanski vojski, se ukinjajo. Po osvoboditvi je zakon o demobilizaciji predvidel hranilce samo zaradi tega, da bi se moglo čim hitreje pomagati onim družinam, ki so bile v najtežjem položaju. Take izjeme nikakor ne bi bile koristne za hitro in dobro izgraditev naše armade Vsak sposoben državljan mora služiti določen rok vojaške službe in ni izjem. Vsakdo mora biti enako izvežban, ker to zahtevata današnja tehnika in način vojevanja. Za rodbine, ki imajo svoje, hranilce v oboroženi sili, bodo morali v bodoče skrbeti predvsem ljudski odbori in država.
Trajanje vojaške obveznosti
flen 7. zakona govori o trajanju vojaške obveznosti. Vsa oborožena sila se razdeli na dva dela, in sicer; operativni in rezervni. Vojaška obveznost traja skupaj 35 let, in to od 20 do 55 let starosti, in sicer od dopolnjenega 20. do dopolnjenega 40. leta v operativnem delu in od 40 do dopolnjenih 55 let v rezervnem delu oborožene sile.
Vrhovni komandant more vpoklicati v vojaško službo v pripravnem, mobilnem in vojnem stanju strokovnjake (zdravnike, inženirje, radiotehnike itd.), kateri so starejši od prej navedenih letnikov. Prav tako je pooblaščen vpoklicati v oboroženo silo tudi državljane od dopolnjenega 17. do dopolnjenega 20. leta starosti. Z zakonom je urejena vojaška obveznost za oficirje, katera traja za aktivne oficirje do dopolnjenega 60. leta starosti. Hkrati je to meja starosti, do katere morejo biti aktivni oficirji v aktivni službi. Obveznost rezervnih oficirjev operativnega dela oborožene sile je do dopolnjenega 60. leta starosti, a do 65. leta v rezervnem delu oborožene sile. Zakon pa tudi določa, da se posameznim oficirjem ta rok podaljša še do 10 let nadaljnje službe, če to zahtevajo koristi oborožene sile.
Služba v stalnem kadru je šola, v kateri se oborožena sila pripravlja za obrambo domovine. Jasno je povedano, da naša oborožena sila nima napadalnih
ciljev. Ona obstoja zaradi obrambe domovine in zato je najvišja dolžnost in čast vsakega državljana, da se v stalnem kadru usposobi braniti jo, če bi bila napadena.
Današnji razvoj vojaške tehnike zahteva veliko znanja, kj si ga more pridobiti vojak skozi dališe debo. Zaradi tega traja rok v stalnem kadru dve leti, z izjemo v letalstvu, tankovskih enotah in vojni mornarici. V letalstvu in tankovskih enotah, kjer je treba tudi strokovne izurjenosti, traja rok službe 3 leta, v Jugoslovanski mornarici, z izjemo obal-ske obrambe, pa 4 leta. Razumljivo je, da zahteva današnja tehnika oborožitve kakor tudi način bojevanja, daljše vež-banje vojakov v letalstvu, mornarici in tankovskih enotah. Kakor že povedano, je vojaška služba v stalnem kadru šola za vse življenje in nedvomno je, da se bodo mladeniči poleg potrebnega vojaškega znanja, oborožili tudi s še posebnim tehničnim znanjem, ki jim bo v prid kasneje v njihovem poklicnem delu v tovarnah, obratih in ustanovah.
V pogledu roka službe v stalnem kadru ni izjem. Zahteve modernega orožja, kakor tudi večje sposobnosti, ne dopuščajo skrajšanih rokov, kakor so bili v bivši jugoslovanski vojski, n. pr. dijaški roki, duhovniški roki, skrajšani roki za Sokole itd. Razen tega si ne moremo zamisliti dobro izurjene oborožene sile, če bi bila izurjenost nekega števila državljanov polovičarska.
Dveletni rok, z izjemo v letalstvu, mornarici in tankovskik enotah, je najkrajši čas, v katerem se vojak more priučiti vojni tehniki, ki je zelo komplicirana. Nekoč je bilo za pešaka dovolj, če je znal dobro rokovati s puško. Danes je pehota oborožena poleg pušk, avtomatov, puškomitraljezov, minometov tudi z raznimi vrstami topov in drugimi tehničnimi sredstvi. To, kar velja za pehoto, velja še tem bolj za druge vrste orožja.
Rok kadrovske službe
V kadrovski rok stopijo rekruti v tistem koledarskem letu, v katerem dopolnijo 21. leto starosti. Zakon dovoljuje, da se v izjemnih primerih pokličejo rekruti z dopolnjenim 20. letom starosti, odnosno tudi kasneje, vsekakor pa do dopolnjenega 27. leta starosti. Vzemimo konkretno, osebe, ki so rojene 1919. leta, se po zakonu ne bi mogle poklicati, v kader, dočim bi osebe, ki so rojene 1920, leta ali kasneje in niso odslužile vojaške službe v stalnem kadru, ali vsaj ne popolnoma, morale ta rok odslužiti, odnosno doslužiti. Od tega ne morejo biti izvzete niti one osebe, ki so bile demobilizirane zaradi obnove zemlje ali kot hranilci, in oni, ki so bili začasno odpuščeni zaradi nadaljevanja svojih študij.
Kdaj je treba odslužiti kadrovski rok
Službo v stalnem kadru bodo morali odslužiti izjemoma tudi oni, ki še niso dopolnili 40 let starosti in ki so se izogibali vojni službi, in tudi oni, ki so bili na izdrževanju kazni ter so jo prestali po 27. letu starosti
Zakon predvideva, da morejo vstopiti v Jugoslovansko armado kot dobrovoljci državljani, ki so dopolnili 17. leto starosti. To zakonsko odredbo bodo mogli izkoristiti oni, kateri si hočejo izbrati svoj poklic v oboroženi sili, kakor tudi dijaki, ki želijo odslužiti svojo vojaško obveznost pred vstopom na univerzo, od-dosno preden želijo vstopiti v službo in podobno.
Služba v stalnem kadru se sme odložiti samo v izvzetih primerih, ki so predpisani v »Pravilniku za izvajanje zakona o vojaški obveznosti«.
Oproščeni službe v stalnem kadru morejo biti samo stalno nesposobni in začasno nesposobni, ki do dopolnjenega 27. leta starosti ne postanejo sposobni-za vojaško službo. Vojaški obvezniki, ki so doižni služiti v stalnem kadru, morajo v to službo vstopiti v roku. ki ga določa zakon. Kdor bi se temu izognil, sega kaznuje po predpisih za vojaška kazniva dejanja, po prestani kazni pa mora odslužiti svoj obvezni rok v disciplinski enoti, razen če dopolni 40. leto starosti.
Kdo more postati oficir oziroma podoficir
V pogledu kariere v oboroženi sili postavlja zakon dve važni načeli:
1. Vsaka oseba brez ozfra na šolsko kvalifikacijo, ki pokaže za časa službe v kadru ali v vojni ustrezajoče sposobnosti, more postati podoficir ali oficir;
2. v podoficirske ali oficirske šole se sprejme, če pokaže svojo sposobnost v stalnem kadru odnosno v vojni. Osebe torej, ki bi hotele vstopiti v vojaške šole, bodo morale najprej odslužiti določeni rok službe v stalnem kadru.
Vsak državljan pride na predhodno in redno rekrutacijo
Način rekrutovanja vojaških obveznikov je dvojen, in sicer predhoden in
reden. Na predhodni rekrutaciji se vpišejo rekruti v vojaški razvid in ocenijo se njihove telesne sposobnosti za službo v oboroženi sili. Na predhodno rekrutacijo se pozovejo oni državljani, ki v tistem koledarskem letu dopolnijo 19. leto starosti. Vojni teritorialni organi, ki vodijo razvid rekrutov, proučujejo njihove osebne in strokovne sposobnosti, morajo ukreniti vse potrebno, da vstopijo rekruti v stalni kader zdravi in pismeni. Ljudski odbori morajo v teh težnjah podpirati vojašketeritorialne organe in se ravnati po njihovih zahtevah v zvezi s tem zakonom. Cilj predhodnega rekrutovanja je torej., da se izvrši točen razvid vseh oseb dotičnega letnika, da se ugotovi zdravstveno stanje rekrutov, da se osvobodi one obveznike, ki zaradi telesnih hib ne pridejo v poštev za vojaško službo in da se vse lažje bolne ozdravi še pred vstopom v stalni kader. Dolžnost začasno bolnih državljanov je, da se začno takoj zdraviti. Ljudske zdravstvene ustanove jim morajo v tem pogledu nuditi vso pomoč.
Na redni rekrutaciji se določijo končne ocene telesne sposobnosti obveznikov in se jih uvrsti v posamezne vrste orožij in službe v Jugoslovanski armadi. Redna rekrutacija se vrši za d,-žavljane, ki so v koledarskem letu, v katerem se ta vrši, dopolnili 20 let starosti. Vsak državljan pride torej na predhodno in redno rekrutacijo. Opisani način rekrutacije je zelo koristen za smotrno uvrščanje rekrutov v posamezne vrste orožja in je temeljitejša priprava za vstop v stalni kader.
Odgovornost za izpolnjevanje vojaških obveznosti
Zakon določa, da so vojaški obvezniki sami dolžni in odgovorni, da imajo predpisane vojaške listine in da so vpisani pri vojaškoteritorialnem organu v vojaškem razvidu. V vseh zadevah glede odnosov ha vojaško obveznost se morajo obračati prvenstveno na vojnoteri-. torialne organe, t. j. vojne odseke v okrajih odnosno mestnih četrtih. Zakon tudi določa, da je vojaški obveznik dolžan javiti se svojemu vojaškemu odseku, če spremeni kraj bivanja, da ga ta izr briše iz svojega razvida, in ko prispe v novi kraj bivanja, da ga zopet vpiše.
Vsak obveznik, ki je poklican na vojaške vaje ali mobiliziran, se mora javiti v določenem kraju v času, kakor sta navedena v pozivu. V primeru, da ni prejel poziva in če je njegov letnik obsežen z mobilizacijo, je dolžan prijaviti se najbližjemu vojaškoteritorialnemu orga-hu, da dobi navodila. Obvezniki, ki se ne odzovejo pozivu vojaškoteritorialnih organov, se kaznujejo po predpisih za vojaška kazniva dejanja.
Da so obovezniki vpisani v razvid pri vojaškem odseku in da izpolnjujejo vse odredbe zakona vojaške obveznosti, so odgovorni tudi vodje podjetij in ustanov, zasebni podjetniki, kakor tudi poglavarji družin, če pri njih delajo ali živijo osebe, ki so zavezane k rekrutaciji ali vpoklicu v kader. Tudi te se kaznuje po vojaških predpisih za vojaška kazniva dejanja, če ne skrbijo za to, da so obvezniki vpisani v razvid pri vojaškem odseku in če ne izpolnjujejo svojih predpisanih vojaških dolžnosti. Na to posebej opozarjamo, ker je ta določba zakona nova in je potrebno, da vodijo predstojniki podjetij, ustanov itd. strogo evidenco o tem, kako vojaški obvezniki izpolnjujejo dolžnosti tega zakona.
Iz onih zakonskih odredb se vidi, da se vodi evidenca obveznikov po kraju bivanja in ne po pristojnosti. Če se torej obveznik odseli v drug kraj, se mora javiti novemu vojnoteritorialnemu organu, kjer se je stalno naselil.
V vojaški rok se vračuna čas, prebit v partizanskih odredih oziroma v zavezniških vojaških formacijah
Zakon priznava v rok službe čas, prebit v partizanskih odredih in v Na-rodno-osvobodilni vojski in bivši jugoslovanski vojski.
Prav tako prizna zakon v rok službe prebit čas v zavezniških vojaških formacijah ali oboroženih formacijah osvobodilnih pokretov med antifašistično vojno.
Na službo v stalnem kadru se ne bodo pozivale one osebe, ki so v bivši jugoslovanski vojski in mornarici do 18. aprila 1941 odslužile obvezni rok v stalnem kadru po takrat veljavnih predpisih, kakor tudi osebe, ki so ostanek tega roka kot pripadniki bivše jugoslovanske vojske in mornarice prebili v sovražnikovem ujetništvu.
Iz zgoraj navedenih odredb zakona izhaja torej, da osebe, ki se_ sedaj nahajajo v Jugoslovanski armadi in so rojene 1920 do 1927, morajo odslužiti svoj rok v stalnem kadru.
Zakon vojaške obveznosti državljanov FLRJ določa torej osebno vojaško obveznost naših državljanov. S tem zakonom je napravljen velik korak naprej za ureditev prilik v naši državi in za prehod v redno stanje. Določbe tega zakona mora vsak državljan dobro poznati in se po njih ravnati.
Polk. Alojz Vrhovec.
Zakoni so orožje v rokah ljudstva! Proučuj t in pojasnjujte zakone, ki jih je sprejela Ljud ska skupščina FLRJ na zadnjem zasedanju
Umetniška skupina Jugoslovanske armade,
ki jo sestavljajo pevski zbor »Srečko Kosovel«, folklorna plesna skupina »Lola Ribar« in plesna skupina iz Lazaropolja, priredi ob povratku v domovino po sijajnih uspehih v Franciji, Belgiji in in Švici v sredo, 19. t. m. ob 20.30 uri v veliki Unionski dvorani
ko^cfrt
z istim sporedom, kot ga je izvajala na svoji turneji.
Turneja umetniške skupine JA po Franciji, Belgiji in Švici -
dokaz ugleda aaše države in moči naše narodne kulture
V nedeljo popoldne se je s svoje
Fakir ugi mesec trajajoče turneje po ranciji, Belgiji im Švici vrnila v Ljubljano umetniška skupina Jugoslovanske armade. Skupino sestavljajo reprezentativni pevski zbor naše armade »Srečko Kosovel« pod vodstvom dirigenta Rada Simonitija, folklorna skupina mladinskega kulturnega društva »Lola Ribar« iz Beograda, skupina beograjskega baleta pod vodstvom plesalke Mire Sanime in makedonska
tudi taki glasbeni strokovnjaki, kakor je najvidnejši francoski dirigent Ro-ger Desormiere.
23. maja je umetniška skupina nastopila znova v Salle Pleyel s prav takim uspehom, nato pa pred več kot
20.000	poslušalci v dvorani aerodroma Vel-d’Hiver. Poleg več manjših koncertov, ki jih je imela v okolici Pariza, je skupina sodelovala pri komemoraciji za 4000 francoskimi ustreljenimi partizani na Mont Valčrianu. V
Sprejem pevskega zbora »Srečko Kosovel« na ljubljanskem kolodvoru.
fr" torna skupina iz Lazaropolja. Namen tega velikega potovanja je bil, utrditi kulturne vezi z zapadnimi državami, ponesti v svet bogastvo naše kulture, še bolj poglobiti simpatije, ki jih pri drugih narodih uživa Titova Jugoslavija, in končno prinesti pozdrav iz domovine našim izseljencem v Franciji in Belgiji. Namen tega gostovanja je v celoti uspel. Ne samo, da so naši pevci in plesalci tudi najbolj kritično občinstvo presenetili z bogastvom naše kulture in z visoko umetniško kvaliteto svojega sporeda, ampak so se njihovi nastopi hkrati razvili v najprisrčnejše manifestacije za našo ljudsko republiko, za priključitev Trsta in Julijske Krajine k Jugoslaviji.
Umetniška skupina Jugoslovanske' armade je odpotovala v Francijo na povabilo društva Francija — Jugoslavija in Zveze francoskih intelektualcev, ki združuje vse vrhove francoskega kulturnega in umetniškega življenja. Prvi svečani koncert se je vršil v Parizu 10. maja v dvorani Palais de Chailiot pod pokroviteljstvom najvidnejših predstavnikov francoskega javnega življenja: predsednika francoske vlade Felixa Gouina, podpredsednikov vlade Mauricea Thoreza in M. Fran-ciseuea Gava, jugoslovanskega veleposlanika M. Rističa, M. Bidaulta, Naegelena. generala de Lattre de Tas-signyja, pisateljev Duhamela in Ara-gona, podpredsednika društva Francija — Jugoslavija M. Cassina in drugih. Koncert je poleg raznih vidnih francoskih in tujih diplomatskih predstavnikov obiskala tudi naša delegacija z ministroma Kardeljem in Djila-som, ki se je prav tedaj mudil v Parizu. Poleg profesorja Maz.ona in predsednika srbske ljudske skupščine Siniše Stankoviča je uvodoma spregovoril tudi znani francoski pesnik Louis Aragoo: naglasil je tradicionalne vezi, ki družijo francoski narod z jugoslovanskimi. in poudaril pravico Jugoslavije do Trsta. Nabito polna dvorana je zdaj s pridržano sapo zdaj z burnim ploskanjem sledila petju naših narodnih, partizanskih in umetnih pesmi. Največji uspeh so poleg marse-ljeze in partizanskih pesmi imele »Ribniška« in »Žabe«. Reprezentativni pevski zbor JA »Srečko Kosovel« je z dovršenim, ubranim in umetniško polnim podajanjem nadvse dostojno predstavil v tujini našo glasbeno kulturo in si na mah osvojil tudi najbolj razvajeno občinstvo. Lepota in bogastvo naših narodnih plesov sta na občinstvo napravili močan vtis. Očaral ga je mladostni zagon, ki ga je v izvajanje jugoslovanskih narodnih in partizanskih plesov položila folklorna skupina »Lole Ribarja«: niso se mogli načuditi lepoti noš. eleganci in kulturi gibov v makedonskih plesih, ki jih je izvajala skupina tekstilnih delavcev iz Lazaropolja. Vse francosko časopisje brez izjeme je prineslo o koncertu zbora in plesalcih izredno ugodne sodbe, trdeč, da Pariz že od nastopa zbora Rdeče armade leta 195? ni doživel takega zborskega koncerta. Navdušeni niso bili samo laiki, ampak
Lensu je bila skupina gost naših izseljenih rudarjev. Koncert se je spremenil v mogočno manifestacijo izseljencev za novo Jugoslavijo. Na turneji po južni Franciji so bili naši pevci in plesalci gostje francoske ar« made. Nastopili so v Lyonu, Grenob-bleu, Maresilleu, Nici, povsod z največjim uspehom. Prebivalstvo jih je vso pot sprejemalo z na j več jo pozornostjo in izražalo svoje simpatije za novo Jugoslavijo.
Na povabilo društva Belgija — Jugoslavija in belgijskega Pen-kluba je umetniška skupina JA odpotovala v Belgijo. V Bruxellesu je v dvorani Beaux-Arts pod pokroviteljstvom predsednika belgijske vlade Spaaka priredila koncert, ki se ga je poleg raznih predstavnikov belgijskega javnega življenja udeležil celotni diplomatski zbor in člani reparacijske konference, zasedajoče v Bruxellesu. Nato je gostovala v Anversu, Liegeu, Charles-roiu in v Ardennih v Vielsalmu. Povsod je polno zasedene dvorane presenetila z bogastvom naše kulture in s svojo kvalitetno izvedbo. Gostovanji v Charlesroiu in Liegeu sta bili namenjeni predvsem našim izseljencem. Z njimi so naši pevci in plesalci navezali nadvsem prisrčen stik. Naši delavci, ki so bili zaradi pomanjkanja kruha in zaradi politične nesvobode prisiljeni zapustiti domovino in ki žive v novem kraju večnoma že 20 do 23 let, so po vrsti enodušno izražali svojo globoko željo, vrniti se v domovino, da bi se vključili v njeno novo življenje, pomagali pri njeni obnovi in napredku.
Tudi v Švici je bila naša umetniška skupina deležna izrazov globokih simpatij, ki jih goji ljudstvo do nove Jugoslavije. Pod |K>kroyiteljstvom tamkajšnjega poslanika Rističa je priredila dva koncerta v Ziirichu, enega pa v Baselu v dvorani Mustermesse ob prisotnosti konzularnega zbora. Tudi tu je bilo sicer kritično in zahtevno švicarsko občinstvo prevzeto od lepote naših pesmi in naše folklore. Vse časopisje, tudi reakcionarno, je moralo izreči vse priznanje umetniški kvaliteti njenih nastopov.
Iz Ziiricha se je skupina v soboto odpravila v domovino. V celem je imela na svoji uspeli turneji 30 nastopov: 16 celovečernih koncertov, 8 priložnostnih nastopov, 6 nastopov v filmu in radiu. Njena izvajanja so bila filma n a in posneta na plošče. Njene koncerte je v celoti obiskalo ?6.000 ljudi. Prepotovala je nad 5000 km.
Uspehi koncertov, ki jih je ob polnih dvoranah prirejala umetniška skupina JA v zapadnih državah, pričajo o velikem ugledu in simpatijah, ki jih uživata med ljudstvi zapadnih držav Federativna ljudska republika Jugoslavija in njena armada, pričajo o višini naše kulture, ki je tolikšna, da jo brez strahu lahko pokažemo vsemu svetu.
Danes zvečer nastopi umetniška skupina Jugoslovanske armade s programom. ki ga jo izvajala na svoji turneji, v Ljubljani v unionski dvorani.
S KONFERENCE KRAJEVNEGA MEDSTR0K0VNEGA SVETA V LJUBLJANI
Potrebna je večja povezava sindikalnih podružnic in nadrejenih forumov
V soboto popoldne je bila v Frančiškanski dvorani v Ljubljani konferenca krajevnega medstrokovnega sveta (KMS), katere so se udeležili člani krajevnih odborov zvez in delegati ljubljanskih sindikalnih podružnic. Referati, poročila in diskusija so v glavnem pokazali dosedanje delo KMS-a, krajevnih odborov zvez in podružnic, pokazali so uspehe, napake in pomanjkljivosti, na podlagi'katerih so si zadali naloge za bodoče delo.
Sindikati so imeli v Ljubljani precejšnje organizacijske uspehe. Danes je že 19 krajevnih odborov zvez (KOZ), 2 podružnici brez KOZ t. j. tobačna in brivska. Skupno je organiziranih v 352 podružnicah 29.072 delavcev in nameščencev. Za poživitev kulturno-prosvetnega dela je bil pri KMS organiziran kulturno prosvetni odbor, ki je pomagal podružnicam pri proslavah in predavanjih. Poleg tega je organiziral gledališki abonma ter nekaj koncertov v okolici mesta.
Pri KMS-u je bila imenovana volivna komisija za volitve delavskih zaupnikov, ki je pomagala pri volitvah od 15. januarja do 15. februarja. V Ljubljani je bilo izvoljenih 696 zaupnikov in prav toliko namestnikov v 433 podjetjih. Za delavske zaupnike so bili izvoljeni večinoma najboljši delavci in nameščenci. Svojo enotnost so delavci in nameščenci manifestirali pri volitvah s tem, da so vložili v vseh podjetjih samo po eno listo. — Po volitvah pa je bila posvečena delavskim zaupnikom premajhna pažnja, zato ne vršijo svojih dolžnosti. Konferenca je sklenila, da bodo v bodoče nudili vso pomoč izobrazbi in vzgoji delavskih zaupnikov, da bodo pravilno razumeli svoje dolžnosti.
Za prvomajsko tekmovanje je bila ustanovljena pri KMS tekmovalna komisija, ki je izdelala okvirni tekmovalni načrt, na podlagi katerega so podružnice izdelale podrobne konkretne načrte. — Mnogo podružnic si je napovedalo medsebojno tekmovanje. Posebno lepe uspehe so dosegli v podjetjih, kjer so mladince pritegnili k sindikalnemu delu.
Prvo trimesečno tekmovanje je doseglo naslednje uspehe: V Ljubljani so delavci in nameščenci dvignili produkcijo povprečno za 12%. Na železnici so dvignili proizvodnjo za 34%, kemična stroka za 29,3%, tekstilna za 25% in kovinarji za 20%. Materiala so prištedili skupno 8,8%, energije pa 5,27%.
V tekmovanju je bilo po podjetjih 109 strokovnih tečajev. Konferenca je sklenila, da bodo posvečali v bodoče več pažnje strokovni vzgoji vajencev in slabše kvalificiranih delavcev, kajti na ta način bodo lahko še bolj dvignili proizvodnjo, izboljšali kvaliteto in prištedili material.
Skupno je bilo v tekmovanju opravljenih v Ljubljani 544.581 prostovoljnih delovnih ur, od tega so n. pr. samo delavci v Vevčah napravili nad 52.000 ur. Nekatere podružnice so mislile, da je bistvo tekmovanja v prostovoljnih delovnih urah, pozabile so pa, da je treba v rednem delovnem času čim več storiti, da je treba tekmovati v čim boljši izrabi rednega delovnega časa. Zato je konferenca poudarila, da bodo temu vprašanju tekmovanja posvečali več pozornosti in da bodo nedelje in praznike izkoristile za izlete in delovne obiske po podeželju.
V prvomajskem tekmovanju je bilo v Ljubljani 6 delavcev in nameščencev proglašenih za udarnike, od teh jih je bilo 38 predlaganih za odlikovanje. Toda vse premalo so posvečali pažnje tem najboljšim delavcem. Iz njihovega dela so se sotovariši vse premalo učili. Ti udarniki so dvignili proizvodnjo, oziroma prištedili material, niso pa s svojim uspehom povzročili večjih delovnih rezultatov pri svojih sotovariših, oziroma pri delavcih iste stroke. Zato se bodo v bodoče udarniki sestajali na konferencah, kjer bodo povedali, na kakšen način so dosegli svoje uspehe, da se bodo potem od njih učili tudi drugi.
Ljubljanski delavci in nameščenci so sodelovali pri številnih nabiralnih akcijah. Za Komunistično partijo so darovali 400.309 din, za obnovo 548.602 din, za socialne namene 683.762 din, za tiskovni sklad za Primorsko in Koroško 320.762 din, za razne druge namene kot n. pr. za knjižnice, društva itd. 219.929 din.
Sindikalne podružnice v Ljubljani so tekmovale tudi na kulturno-prosvetnem področju.
Na konferenci so delegati predlagali, naj se majhne umetniške skupine po podružnicah združijo v okviru krajevnih odborov zvez, oziroma na terenu, tako da bodo ustvarjene močne kulturno-umet-niške skupine, ki bodo mogle zajeti čim več ljudi. Diskusija je pokazala veliko težnjo delavcev in nameščencev po kulturno-prosvetnem delu, kakor tudi politični vzgoji.
Napake v kulturno-prosvetnem delu izvirajo zlasti iz načrtnosti. Zato bodo podružnice in krajevni odbori -zvez v bodoče izdelali načrte tudi za kulturno prosvetno delo.
V tekmovanju niso sindikalne podružnice uspele, da bi zainteresirale članstvo za množične sestanke in politično vzgojno delo. Krivda je predvsem v nepripravljenosti sestankov, v slabih referatih in v tem, da nekateri sindikalni funkcionarji ne dajo članstvu možnosti, da bi v diskusijah povedalo svoje težnje in zahteve, da bi vsi reševali in obrav-
navali skupne probleme. — Delegati so sklenili, da bodo tudi temu napravili konec. Svoje sestanke bodo skrbno pri- , pravljali, vso pažnjo bodo posvečali diskusiji, ki mora prikazati razpoloženje in težnje delavcev in nameščencev. — Glavno orožje funkcionarjev pa ne bo pritisk, marveč prepričevanje. Na sestankih bodo obravnavali naše nove zakone, razpravljali bodo o vlogi in nalogah sindikatov in delavskega razreda. Poleg tega pa bodo organizirali tudi študijske krožke, v katerih bodo študirali marksizem in leninizem ter vse najvažnejše današnje probleme.	'
Konferenca je pokazala, da večina podružnic nadaljuje s. tekmovanjem, da so si na podlagi izkušenj iz prvomajskega tekmovanja zadali nove naloge in obveze. Ljubljanski delavci in nameščenci bodo vložili vse sile, da bo tekmovanje čim uspešnejše, da bodo dosegli čim lepše uspehe tudi v tekmovanju, ki ga je napovedal Beograd Ljubljani.
Podružnice so v zadnjem času pristopile k organiziranju prostovoljnih delovnih izletov na podeželje, kjer pomagajo obnavljati porušene in požgane vasi. Na ta način delavski razred poglablja zvezo s kmeti. Toda uspeh delovnih akcij je predvsem v načrtu, zato se bodo podružnice za vsak delovni izlet dobro pripravile.
Delegati so na konferenci poudarili, da je treba pritegniti v sindikalno delo zlasti mladino. Kot pri KMS, tako bodo tudi krajevni odbori zvez pristopili k osnovanju mladinskih komisij. Na ta način bodo sindikalne organizacije dobile novega poleta, na drugi strani pa se bo mladina izvežbala, da bo sposobna reševati vse naloge. Za izobrazbo sindikalnega kadra bodo krajevni odbori zvez po vzgledu KMS organizirali sindikalne tečaje, tako da bo v najkrajšem času vsak funkcionar seznanjen s sindikalnim gibanjem.
Konferenca je pokazala, da so bile podružnice in višji sindikalni forumi premalo povezani in da je prav v tem velik vzrok pomanjkljivosti sindikalnega dela. Krajevni odbori zvez morajo voditi delo podružnic svoje stroke, ne pa biti samo registrator dela podružnic.
Ni pa konferenca prikazala življenja in teženj naših delavcev in nameščencev po podjetjih. Nekateri delegati so se premalo pripravili in niso iznesli tega, kar teži in zanima naše delavstvo. Namesto, da bi v diskusiji delegati prikazali položaj v podjetjih, so mnogokrat na dolgo govorili o problemih le načelno in vse premalo konkretno. Toda kljub temu je ta konferenca v glavnem uspela ter bo imela precejšen vpliv na sindikalno delo v Ljubljani.	^	o,,	v-,	,
Francoski pesnik Paul Ettiard prispel v Ljubljano
Včeraj popoldne je z beograjskim vlakom prispel v Ljubljano znani francoski pesnik Paul Elliard. Paul Elliard se že nekaj časa mudi v Jugoslaviji. Po svojem potovanju po Italiji in Grčiji je obiskal Skoplje in Beograd, kjer je predaval »O udejstvovanju francoskih pisateljev v francoskem gibanju odpora«. Z makedonskimi in srbskimi kulturnimi delavci je francoski pesnik razpravljal o aktualnih kulturnih problemih našega časa. V teh diskusijah je z zadovoljstvom naglasil, da imajo makedonski in srbski intelektualci enoten pogled in mišljenje, ki jih veže z naprednimi kulturnimi delavci vseh dežel, ki jih je do sedaj prepotoval.
Paul Elliard se je rodil 14. decembra 1895 v pariškem predmestju Saint Denis iz delavske družine. Zaradi težavnega gmotnega položaja ni mogel dokončati šol. V prvi svetovni vojni je pretrpel hude poškodbe zaradi strupenih plinov. Med prvo svetovno vojno je objavil svoja prva pesniška dela, med njimi tudi prvo ilegalno »Pesem za mir«. Objavil je nad trideset pesniških zbirk. Po nje-
govem mnenju so najboljše pesniške zbirke: »Prestolnica bolečine«, »Ljubezen — poezija«, »Javna roža« in »Neposredno življenje«. Zelja po spoznanju dežel, ljudi in razmer, ki v njih ljudje žive, ga je gnala na velika potovanja po vsem svetu, če 1924. leta je prepotoval Indijo in Indonezijo. — Med fašistično okupacijo je Paul 'Elliard postal član Komunistične partije. Pod različnimi pseudo-nimi je sodeloval v ilegalnem knjižnem listu »Lettres franpaises« in v znanih ilegalnih »Nočnih iz,dajah« 1943. leta je Paul Elliard zbežal iz Pariza in se pred nemškimi gestapovci zatekel z ženo v neko umobolnico. Tu je prebil nekaj mesecev, nato se je vrnil v Pariz, da bi nadaljeval z ilegalnim delom. Med okupacijo je dal v tisk nekaj del. med njimi je najbolj znano delo »Poezija in resnica 1942«. V tem času je objavil zbirko svobodoljubnih pesm; vseh narodov, ki so se borili proti fašizmu V tej zbirki so tudi pesmi jugoslovanskih narodov. Paul Elliard je poleg Louisa Aragona najvidnejši predstavnik. francoske književnosti odpora. Po osvoboditvi je mnogo potoval. Do sedaj je bil na Češkem, v Italiji in Grčiji. Povsod je predaval o francoskem gibanju odpora o francoski obnovi in književnosti. Cilj njegovih potovanj je, resnično zbližati Francijo s tistimi evropskimi narodi, ki so se borili pr?t: Iaii7mu za svobodo.
Nove knjige in časopisi
N. Četunova: Gorki kao učitelj sovjetskih pisaca. Biblioteka »Društva za kulturnu saradnju Jugoslavije sa SSSR«. Beograd 1946. Str. 36.
J. Juzovski: Junači i teme Maksima Gorkog. Biblioteka »Društva za kulturnu saradnju Jugoslavije sa SSSR«. Beograd 1946. Str. 31.
Jean Perrin: Atomi. Prirodne nauke, knjiga I. Prevod s francuskog. Izdanje »Državnog izdavačkog zavoda Jugoslavije«. Beograd 1946. Str. 333.
Milenko Milič: Osnovi opšte metodike nastave fizike. Pedagoška biblioteka, sv. 9. Izdanje »Prosvete«. Beograd 1946. Str. 64.
Dr. Vičentije Rakič: Vaspitanje igrom i umetnošču. Pedagoška biblioteka, sve-zak 20. Izdanje »Prosvete«. Beograd 1946. Str. 46.
J. Sur: Jedan minut. Popularna nauka, sv. I. Izdanje »Prosvete«. Beograd 1946. Str. 133.
A. Čehov: Čovek u futroli. Jevtina biblioteka 8. »Prosveta«, Beograd 1946. V
30.000	izvodih. Str. 52. (v cirilici.)
V. I. Stalin; O živilskem davku. Mala biblioteka marksizma-leninizma 6. Založila Cankarjeva založba. Ljubljana 1946. Str. 43.
Jovan St. Popovič: Laža in paralaža.
Pozorišna biblioteka 2. »Prosveta«, Beograd 1946, V 6000 izvodih. Str. 60. (V cirilici.)
Smrt sovjetskega režiserja
Na Golniku je. umrl 18. 6. zjutraj znani sovjetski filmski režiser Georgi j Nikolajevič Vasiljev. Vasiljev sodi med pionirje sovjetskega filma. Najbolj znan film, ki ga je režiral z brati Vasiljevi, je film iz boja za utrditev sovjetske oblasti po oktobrski revoluciji -Čapujev«. Pogreb bo jutri ob
5.	uh popoldne na Žalah.
Včeraj ob pol treh popoldne je prispel z brzovlakom iz Beograda v Ljubljano znani francoski pesnik Paul Elliard. Na ljubljanskem kolodvoru so ga sprejeli predstavniki slovenske književnosti, ki so dragega gosta prisrčno pozdravili v svoji sredi.
Zaslišanje Stevana Moljeviča - ideologa »ravnogorskega pokreta" in najožjega Mihailovičevega političnega sodelavca
Nadaljevanje zasliševanja
Svoje jetnike so izročali Italijanom za talce
O tem, da so bili pristaši narodno osvobodilnega gibanja izročeni Italijanom, ki so jih ustrelili, priča neki akt italijanske vojaške komande v Nikšiču od junija 1942. V zvezi z atentatom na italijanske oficirje je v tem dokumentu rečeno naslednje: »Kot represalija zaradi atentata, ki je bil izvršen včeraj nad italijanskim oficirjem, je bilo odrejeno, da se ustreli 20 komunistov, od teh 17 iz nacionalističnega zapora. Naproša se, da se 17 jetnikov, o katerih je govora, izroči ob 11.30 komandi kraljevskih karabinjerjev. Po povelju načelnika štaba major Mario Torsiello.«
Na to pismo je komanda narodne vojske Crne gore in Hercegovine odredila, da se komandi kraljevskih karabinjerjev v Nikšiču stavi na razpolago 15 najnevarnejših komunistov, ki se nahajajo v zaporu.
Niti za ta dokument obtoženec ne ve, kakor mu tudi ni znano, da so decembra 1941 in januarja 1942 četniki pobili v Foči preko 2000 muslimanov — mož, žena in otrok, kakor tudi ne, da so izvršili pokolje v okolioi Foče, Čajnic in Gorožde. Obtoženec celo trdi, da so bili v tem času tam partizani.
»Zmotili ste se za en mesec,« pripominja obtožencu tožilec.
Septembra 1942 poroča komandant Bačevič, da se je vrnil s potovanja po Hercegovini in da so pri Makarski prodrli do morja. »17 vasi je požgano, 900 ustašev pobitih, nekaj katoliških duhovnikov živih odrtih. Prvič po zlomu smo prinesli srbske zastave na morje in vzklikali kralju in Draži.«
»Ali ste kaj podvzeli, da bi to preprečili?« vpraša predsednik.
»Nisem mogel.«
»Pravite, da so bili tam ustaši in muslimani in stoletno sovraštvo, toda kakšno stoletno sovraštvo je obstojalo v Toplici, v Šumadiji, v Krajini, v Posavini,
X Pocerini in v Zlatiboru?«
»To je medsebojna borba.«
Predsednik čita pismo majorja Cve-tiča, v katerem je rečeno: »Po poročilu ujetnikov je bila tu druga proletarska divizija iz korpusa Peke Dapčeviča. Med potjo je bilo mnogo ranjenih in mnogo jih je umrlo. Mi smo ujeli 16 sovražnikov in jih pobili brez naglega sodišča.«
»Vidite,« pripominja predsednik, »vaši komandanti so enostavno pobijali tudi ranjence.« »• - •
»Često sem govoril z njimi in jim dajal navodila, da ne delajo tako,« je izjavil obtoženec.
S požiganjem vasi so »nacionalno čuteči narodni voditelji branili čast domačega ognjišča«
»Ne razumem, kako so si vaši komandanti razlagali ta vaša navodila. Vi pravite, treba je «očisti<ti teren», oni pa dobesedno koljejo. Tu je brzojavka Ka-labiča od decembra leta 1943, dokument št. 423, v katerem je rečeno:* «V Kop-ljarih smo ujeli 24 aktivnih komunistov, ki so spali in katere smo poklali.* Tu je tudi brzojavka iz Srbije od 17. januarja 1943 iz posavskega okraja, v kateri je rečeno: «V zadnjih mesecih smo ujeli 37 ilegalnih komunistov, od katerih smo jih ustrelili 22. Ustreljenih je bilo tudi 50 komunistov, ki so skrivali material.* Pri čiščenju je sodelovalo kakih 500 ljudi, ki so prihajali do Čukarice, a Čukarica je blizu Beograda. Končno naj omenim samo še en dokument, da vas ne bom utrujal: Komandantu oznenske-ga četniškega korpusa — štabu kladanj-ske brigade, dokument št. 363, v katerem je rečeno: «V samem mestu zločina, kjer so ubili vašega komandanta Mom-čila Mitiča, smo ubili 10 oseb, vas pa zažgali. Pri maščevanju se je zlasti odlikovala vlaseniška brigada, in sicer Rajko Celonja s svojim bataljonom. Po njegovih besedah so ubili kakih 150 mož in žena, medtem ko je oblizoval plamen že vse hiše zažgane vasi.» To je bila prava manifestacija nacionalno čutečih narodnih voditeljev s svojim ljudstvom, ki je spontano s srcem in dušo branila čast domačega ognjišča.«
Na vse to odgovarja obtoženec, da je bilo medsebojno sovraštvo.
»Obtoženi Mihailovič,« pravi predsednik, »prečrtali smo vam razne ukaze, razglase in druge stvari, iz katerih je razvidno, da so vaši komandanti, kjer koli so bili, v Srbiji, Bosni, Črni gori, Dalmaciji ali Liki klali, požigali, ropali, ubijali ali pa izvrševali posilstva. Ali ste vi izdajali take ukaze? Če jih niste, kaj ste storili, da preprečite ta pokolj nad nedolžnim prebivalstvom, o katerem ste bili, kakor je razvidno iz brzojavk, poučeni?«
Namesto jasnega odgovora odgovarja obtoženec spet v stilu brzojavke in vali spet vso krivdo na komandante, v kolikor pa je vedel za take zločine, je pa izdajal ukaze, da prenehajo s takim početjem.
»V kolikor sem bil obveščen, sem vedno izdajal ukaze, da so tako ne sme postopati. Pozneje sem izvedel, da so to
skrivali pred menoj. Ubili so tudi mojega sestrica v Pasin: Ravni. Ubili so tudi Milutina Jankoviča, katerega ženitvi sem prisostvoval. Ubili so Jedrema Simiša, ki je bil moj sošolec. Tudi medsebojno so se bojevali in ubijali. Hajdukovič je nosil glavo nekega ubitega nasprotnika y torbi,«
' Sodelovanje z okupatorjem in medsebojna obračunavanja namesto borbe proti okupatorju
»Ali so obstojale četniške edinke zato, da sodelujejo z okupatorjem, da se medsebojno ubijajo, ali pa zato, da se borijo proti okupatorju?« vpraša predsednik.
»Nisem imel dovolj moči, da jih držim na pravi poti.«
»Kako tolmaičte vaše razglase, ki smo jih prečitali?«
»Častna in poštena borba. Borba za razčiščenje, za osvajanje in zavzemanje ozemlja in za razbijanje organizacij.«
»Kaj pa izraz «iztrebljanje»?«
»Ne vem točno, na kaj se nanaša.«
»Iztrebljanje partizanov in simpatizerjev,« ste rekli. »Pobili jih bomo takoj.«
»To je bil boj proti borbenim edini-cam,« se izmika obtoženec in izjavlja, kako si je prizadeval, da bi preprečil pokolj muslimanov in si tako pridobil njihovo zaupanje..
»Prosim vas, ne govorite o taki politiki napram muslimanom,« pravi predsednik, »ko pa je požganih na Liimu 33 vasi. Kamor koli so prispeli četniki, so klali žene in otroke.«
Obtoženi Mihailovič je zapisal v svojo beležnico, da je treba iztrebiti muslimane
Tožilec pokaže nato osebno beležnico, o kateri pravi obtoženec, da je njegova.
»To ste vse pisali svojeročno,« pravi tožilec. »Td je več beležk, prečita! pa bom samo to-le: «Potrebno je že sedaj pripraviti izselitev muslimanov v Turčijo ali kamor koli izven našega ozemlja. Na dan vstaje bodo vsi pregnani iz svojih naselbin in tega ne bo mogel nihče preprečiti.* Vidite, to je vaše stališče napram muslimanom.«
Ali se lahko spomnite, iz katerega leta je beležnica?
Obtoženec: Mislim, da je iz leta 1941, odločno 1942.
To je torej vaše stališče do muslimanov v onem času.
Obtoženec: Na Ravni gori sem prvotno smatral in sicer po pokolju, ki sofia izvršile ustaške oblasti, in po ustanovitvi pete kolone od strani Nemcev, da morajo biti na vsak način izgnane iz dežele manjšine na severu: Nemci, Madžari in Romuni, vse to pa v času interregnuma.
Tožilec: Ali ste mislili pri tem tudi muslimane?
Obtoženec: Če je rečeno preseljevanje muslimanov v Turčijo, gre za muslimane Turke.
Omenili ste Ceka Djordjeviča in Ma-saloviča iz Beograda in omenili ste samo 5 Ljotičevcev, s katerimi ste imeli osebno nekaj manjših zadev. Toda zakaj niste ubili Nediča, največjega notornega izdajalca, ampak ste se z njim celo po-gajali.	,
Govoril sem o tem, se zagovarja obtoženec.
Niste ga ustrelili, ampak ste združili svoje sile z njegovimi.
Ali ste označili po londonskem radiu' Nediča s črko »Z«?
Ne vem.
Označili pa ste Peka Djordjeviča, ki je bil ubit.
Kdo je večji zločinec, Ceka, ali Ne-dič?
Ne ve se, kateri je večji, odgovarja obtoženec.
Zveze Nediča in Ljotiča z emigrantsko vlado
Ali je imel Nedič zveze z emigrantsko vlado ?
— Ne vem. Boško Kostič je večkrat hotel oditi tja.
— Ali je prišel v Kairo?
— Obtožil sem ga preko naše depeše, vendar pa brez uspeha in čudil sem se, kako se je mogel vrniti.
—	Kako se je	vrnil?
—	Vrnil se je	v redu!
— Kdo je bil Boško Kostič?
— Osebni sekretar Ljotiča.
Točno. Kako se dobro spominjate takih stvari, pripominja tožilec ironično.
O »čiščenju«, »iztrebljenju« in »likvidaciji« komunistov govori še vrsta dokumentov, ki jih je navedel javni tožilec Minič. V neki brzojavki je ukaz za čiščenje komunistov v ariljskem okraju in	rečeno je,	da je treba stopiti	v
zvezo	z Boškom	Javorcem,	ki je	znan
zaradi svojih zločinov v okolici Ivanjice, kjer je pobil ogromno število ljudi. Ta ukaz je izdal obtoženec kot minister za vojsko in mornarico. Četniški komandant v Hercegovini Rakočevič, piše v nekem pismu:	Hrano dobivamo od Italijanov.
Komandant operativne edinice me je pooblastil, da za vsako ceno uničim vse one, ki so proti naši organizaciji. Mislim, da je treba uničiti to drhal za vsako ceno; komuniste pokončujem s pomočjo trojk iz dneva v dan. Italijani me oskrbujejo z obleko, obljubljajo pa tudi pomoč v obutvi.
Slabo delo, pravi obtoženec. Vajo jc igral samo poker.
Prosim vas, da obrnete pozornost samo na nekaj, pravi tožilec, stalno se je namreč govorilo: Treba je čistiti, čistiti in samo čistiti.
Nisem pa govoril o ubijanju, vpada obtoženec. (V dvorani krohot.)
No dobro, pa ostanimo pri čiščenju, privoli tožilec. Vidite, kako »te priganjali Vajo k zločinom.
Nisem ga priganjal k zločinom, ampak k delu.
Tožilec nato pokaže obtožencu nek dokument in ga vpraša, če je na njem njegov podpis. Obtoženec potrjuje.
V tem. dokumentu, nadaljuje tožilec, dajete ukaze komandantu gorske garde za kosmajski korpus: V Šumadiji so si pridobili komunisti simpatije samo v oblasti Smedereva in uspelo jim je organizirati komunistične oborožene skupine. V zadnjem času postajajo te skupine aktivnejše itd. Nato pa je rečeno: Neobhodno potrebno je, da se vse te skupine uničijo ter vsi simpatizerji in sicer čimprej. Ali pomeni uničiti simpa-' tizerje preseliti jih iz enega okraja v drugi?
Ne, ne, to ne pomeni njihovega uničenja (smeh v dvorani).
Ali to pomeni pridobiti jih za sebe?
Ne, ne. Vendar pa bi lahko bilo tudi tako, pristavlja toženi (v dvorani znova smeh).
Torej, obtoženi Mihailovič, to so samo akcije proti komunistom, končuje tožilec.
Tu je šlo za začasno organizacijo, se zagovarja obtoženec.
To je bilo 25. junija 1944, pred razpadom Nemčije. Zakaj niste prešli k akciji?
Ker mi je bila potrebna Srbija.
Kdo vam je rekel, da vam je za to potrebna Srbija?
To navodilo sem dobil iz inozemstva, da moram namreč ohraniti Srbijo zdravo in kot jedro za glavno akcijo.
Kdo vam je dal to navodilo iz inozemstva?
Vlada.
In kdo še?
Mac Dowl.
Tožilec omenja nato izjavo Keserovi-ča na razpravi proti članom nacionalnega komiteja. Keserovič je rekel: Streljal sem in ubijal, toda dobil sem ukaz od Draže Mihailoviča: Uničiti, dokončno u-ničiti. Ko je izdajal obtoženec take ukaze, je poskrbel tudi za izvršitev teh ukazov, kar je razvidno iz dokumenta, ki ga je prečital tožilec in v katerem se pooblašča major Tripkovič, da lahko ustanovi naglo vojaško sodišče in da lahko postavi v primeru neizvršitve nalog pred to sodišče vsakega komandanta.
Mihailovičev ukaz za zločine po Srbiji
Ali priznate, da ste izdali 23. junija leta 1944 ukaz petemu korpusu, da prične na ozemlju Šumadije s pokončava-njem partizanov in simpatizerjev ter neoboroženih pristašev partizanov?
Uničenje — pravi obtoženec — ukaz je bil sicer tak, nisem pa rekel ubijanje, nadaljuje obtoženec.
Ali vam je znan pokolj 80 kmetov, kmetic in otrok v-vasi Vraniču?
Zvedel sem to iz Nedičevega tiska, trdi obtoženec.
Ali vam je znano, da so ubili v Dru-jjovcu v Šumadiji 83 oseb?
To sem zvedel iz obtožnice.
Ali niste vedeli za to poprej?
To je velika stvar, ki je vznemirila ■Wis srbski narod. Prej ste lahko govorili,
da koljete muslimanske Hrvate, ko pa
ste pričeli klati tudi Srbe, je to srbski narod vznemirilo.
To so ogromne napake, priznava obtoženec.
Ali priznate, da so to napake? Imeli boste priliko, da boste soočeni z nekim starcem, ki je ohranil zibelko, skozi katero so streljali četniki in katero hrani kot spomin na svojo sedemčlansko družino, ki je vsa pobita. Privedel bom pričo z ranami na glavi.
Nisem vedel za to, ponavlja obtoženec. Ukazov za pobijanje nisem izdajal.
Spomnite se, pravi tožilec, lahko se vam zgodi, da vas spravijo dokumenti v neugoden položaj.
Ko je tožilec končal z izpraševanjem, je zaprosil branilec Djonovič sodišče, ker se, kakor izgleda, danes konča razprava proti obtoženemu Mihajloviču, da prekine za dve uti razpravo, da bi lahko pregledal material, ki še ni pregledan.
Tožilec se protivi temu predlogu in izjavlja, da bo mogoče izprašati Mihailoviča v dokaznem postopku v zvezi z dokumenti in pričami. Zato je mnenja, da bi pomenilo to neutemeljeno zavlačevanje razprave.
Po posvetovanju je sporočil predsednik sklep sodišča, s katerim odklanja sodišče • predlog obrambe o prekinitvi razprave z obrazložitvijo, da je bil material do sedaj dovolj pregledan, z dokaznim postopkom pa se daje obrambi možnost, da stvar svojega varovanca do podrobnosti prouči.
Mihailovič potrjuje, da so ubili četniki angleškega majorja Atertona
Ko so branilci postavili še nekaj vprašanj, ki se nanašajo na pokolj v
Vraniču, je tožilec vprašal obtoženca, če mu je kaj znanega o uboju angleškega majorja Tarensa Atertona.
Obtoženec izjavlja, da mu je to znano in da je o tem obvestil angleške oblasti. Pri tem uboju je prišel na lice mesta tudi angleški kapetan Hudson. Po njegovem mnenju je izvršil uboj Ljuban Novakovič. Ta je bil zaznovatelj uboja, dejanski ubijalec pa je bil mogoče Dakič.
Ali se spominjate, da je bilo objavljeno, preko inozemskih postaj, da so ubili Atertona partizani? vpraša tožilec.
Tega poročila nisem dal.
Ljuban Novakovič je poizkušal pregovoriti Atertona, da ga prizna za glavnega voditelja Srbov, izjavlja obtoženec. Zato tudi smatram, da ga je ubil Ljuban Novakovič.
Nato obtoženec pristavlja, da je imel Aterton pri sebi denar in Ljuban Novakovič je lahko nagovoril koga, ki bi izvršil uboj iz koristoljublja, ker ga Aterton ni hotel priznati za glavnega voditelja Srbov. Obtoženec pa sumi tudi Dakiča, o katerem je rekel Nedeljkovič, da je imel daljnogled in čevlje majoTja Atertona.	»
Razprava je bila nato prekinjena do naslednjega dne.
OSMI DAN RAZPRAVE PROTI MIHAILOVIČU
Beograd, 18. junija. (Tanjug.) Na včerajšnjem dopoldanskem zasedanju je sodišče pričelo zasliševati obtoženega Stevana Moljeviča, bivšega odvetnika, člana in predsednika izvršnega odbora tako imenovanega Centralnega nacionalnega komiteja, ki je bil vrhovno politično vodstvo izdajalske četniške organizacije v Jugoslaviji. To službo je vršil od pričetka 1942 pa vse do razpada četniške organizacije v poletju 1945. leta. Skupaj z njim 6ta obtožena kot člana Centralnega nacionalnega komiteja Mladen Zujovič in Živko Topalovič, katerima sodijo v odsotnosti.
Stevan Moljevič — Mihailovičeva desna roka za »politično linijo«
Moljevič je od 1942. od Mihajloviča
dobival vse brzojavke in poročila četni-ških komandantov in političnih funkcionarjev ter je na sestankih z Mihailovičem in ostalimi člani komiteja izdajal navodila o zvezah z okupatorjem in s kviz-lingi, o zvezah z inozemstvom, o izvajanju izdajalske in zločinske četniške propagande itd.
Moljevič je razen tega obtožen, da je izdelal direktive za organizacijo in delo tako imenovanih četniških »ravnogorskih odborov«, ki so zbirali podatke o ljudeh, ki so podpirali osvobodilno borbo proti okupatorju ter 60 četniški poveljniki na podlagi teh podatkov s pomočjo svojih »črnih trojk« izvrševali umore vseh tistih, ki so podpirali narodnoosvobodilno borbo proti okupatorju. Od poletja 1943 dalje je bil Moljevič prvi sodelavec Mihailoviča v vodstvu četniške organizacije. Napisal je veliko število člankov in proglasov, v katerih je vzpodbujal k umorom vseh tistih, ki podpirajo osvobodilno borbo narodov Jugoslavije ter na uničenje Hrvatov in muslimanov.
Moljevič je bil glavni organizator kongresa v vasi Ba v januarju 1944. leta, ki je imel za cilj, da se v državi in v inozemstvu dvigne ugled izdajalca Mihajloviča, kateri je bil kompromitiran kot sodelavec okupatorja in težki vojni zločinec.
Moljevič je bil prav tako organizator kongresa četniškega tiska, ki se je vršil v septembru 1944 v vasi Jezevici, kateremu je tudi predsedoval.
Na vprašanje predsednika, če se čuti krivega za tisto, za kar ga obtožnica bremeni, je Moljevič izjavil, da se ne čuti krivega. Predsednik je nato postopoma s celo vrsto vprašanj pripeljal Moljeviča do tega, da je priznal tn izjavil, da mu je bilo znano sodelovanje četniških ko-
mandantov z okupatorjem. Za borbo s partizani in NOV pravi, da je slišal, vendar pa trdi, da je imel politični delokrog dela in se ni mogel spuščati v zadeve čisto vojaške narave. Sodelovanje z okupatorjem imenuje »kontakt«.
»Ali ste kaj napravili, da bi se to sodelovanje prekinilo?« vpraša predsednik obtoženca.
»Nisem ničesar napravil,« odgovarja obtoženec. Nato pa natančno pojasnjuje, zakaj ni tega napravil.
Na vprašanje predsednika, če so bile njegove politične koncepcije osnova za Mihajlovičevo gibanje, odgovarja obtoženec, da prevzame na 6ebe V6e tisto, kar se nanaša na politično področje delovanja Mihajlovičeve organizacije. Vstopil je v gibanje DM z določenimi linijami, te linije so bile »koristitucionalno-poli-tične«, v vojaške zadeve »se pa ni vmešaval«. V svojem delu je bil popolnoma svoboden in samostojen ter se Mihajlovič v njegovo stvar ni vtikal. Navodila za delovanje tako imenovanih ravnogorskih odborov je izdela! general Trifunovič, obtoženca pa je Mihajlovič zaprosil, naj jih stilizira Nadalje pravi, da »ne ve« za sodelovanje ravnogorskih odborov z okupatorjem; »ne spominja« 6e, da so ravnogorski odbor: zbirali podatke o ljudeh, kaj kdo dela, in da so te podatke dostavljali četniškim poveljnikom.
Obtoženec je dal pobudo za četniški kongres v vasi Ba
Kongres v vasi Ba se je sestal na pobudo, kakor obtoženec pravi, njega samega sauio v nekem pogledu. Kakor obtoženec misli, je vodil priprave za kongres Topalovič Obtoženec je samo pripravljal poročilo za kongres. Nadalje pravi, da je kongres vodil dr. Topalovič, otvoril pa ga je Dragiša Vasič. Na kongresu je imel samo referat o ideologiji ravnogorskega gibanja, o linijah itd. Osnovali 60 odbor treti z nalogo, da razširi Centralni nacionalni komite. V tem odboru je bil obtoženec Moljevič. Kasneje je bil komite razširjen, za predsednika izvršnega odbora pa je bil izvoljen obtoženec Moljevič. Na kongresu so sodelovali kot delegati demokrati, radikali, agrarci, JNS-ovci, skupina »Naprej za narod«, republikanci, socialisti in samostojni demokrati. Kongres je sprejel na znanje dosedanje delo Draže Mihailoviča in ga odobril. Obtoženec je sodeloval pri revidiranju resolucije, ki 60 jo na kongresu svečano proglasili Predsednik zn-hteva od obtoženca, naj pojasni v resoluciji stavek-: »Kongres poziva Komunistično partijo Jugoslavije, naj ustavi svojo
škodljivo razbijalno akcijo na vojaškem
in političnem polju in da se, kot tudi vse ostale narodne skupine, podredi v osvobodilni vojni splošni narodni disciplini,« nakar je obtoženec odgovoril: »To pomeni, da se združijo sile.« »Splošna narodna disciplina« pomeni, da se v konkretnejših vprašanjih vse sile podvržejo eni disciplini in da se podredijo enemu vodstvu.
Predsednik:	»Potemtakem	pozivate
Komunistično partijo, naj se podredi vodstvu tega gibanja?«
Obtoženec: »Ne, da se podredi, temveč da ustvarimo skupno vodstvo.«
Tožilec: »Ali predstavlja delovanje četniške organizacije podreditev 6plošni narodni disciplini?«
Obtoženec: »Delo ravnogorskega gibanja 6e je podvrglo splošni narodni disciplini.«
Predsednik: »Kakšno nalogo so imeli jugoslovanski nay>di v odnosu do okupatorja vseh narodov Jugoslavije?«
Obtoženec: »Da ljudstvo obdrži 6voje stališče, ki ga je zavzelo 27. marca 1941. leta, da vztraja na tej poti, da se drži 6vojih zaveznikov in da nudi okupatorju odpor v obliki, ki jo dopuščajo možnosti in sile.«
P.:^ »Kot ena oblika spada sem tudi oborožena borba proti okupatorju?«
0.: »Tudi oborožena borba spada semkaj.«
P.: »Pojasnite nam to: Pred kratkim ste rekli, da vam je znano, da so v teku leta 1942, 1943 in 1945 četniški komandanti, t. j. poveljniki organizacije DM in ravnogorskega gibanja, sodelovali z okupatorjem?«
0.: »Povedal sem.«
P.: »Kako to, da pozivate Komunistično partijo, naj se podvrže takšni splošni narodni disciplini, kar pomeni, da naj sodeluje z okupatorjem?«
0.: »Ne. Povedal sem, da so. bili posamezniki in poveljniki v kontaktu z okupatorjem.«
P.: »Kako to, ali so sprejemali orožje in strelivo od okupatorja?«
0.: »Slišal sem tudi to, da so sprejemali strelivo.«
P.: »Ali so to strelivo uporabljali proti okupatorju ali proti nekomu drugemu? (Smeh v dvorani.) Ali so se četniki, ki so sprejemali hrano, obleko in obutev, orožje in strelivo od Italijanov, borili proti Nemcem in ali so četniki, ki so sprejemali pomoč od Nemcev, vodili borbo proti Italijanom?«
Obtoženec ne odgovarja.
P.: »Ali so se Uroš Drenovič, Rade Radič, pop Božič itd., ki so sprejemali orožje od Nemcev, borili s svojimi četniki proti italijanskemu okupatorju, in obratno, ali so četniki Jevdjevič, Bačevič in Birčanin, ko so dobili orožje od Italijanov, odšli v borbo proti nemškemu okupatorju?«
0.: »Tega ne vem, nisem bil na terenu.«
Tožilec: »Interesantno je, da tega ne veste.«
Dva Italijana in šef angleške misije so prisostvovali četni-škemu zborovanju v Kolašinu
Kar se tiče sodelovanja z Italijani, izjavlja obtoženec, da ga ni nihče vprašal za odnos in delo Pavla Djurišiča. On ni tega niti odobraval niti neodobraval.
»Smatral sem,« pravi obtoženec, »če lahko šef angleške komisije odide k Pavlu Djurišiču v Kolašin, kjer so vzklikali zaveznikom...«
»Ali so bili na tem zborovanju prisotni tudi Italijani?« vpraša tožilec.
»Pravijo, da sta bila dva Italijana na zborovanju, ko so pozdravili šefa angleške misije, in da sta Italijana gledala od strani.«
Linija »izmikanja« je linija izdajstva in sodelovanja z okupatorjem
Predsednik: »Opozoriti sem vas hotel na neko nasprotje. Vi pravite v zapisniku, da je bila vaša in Mihailovičeva linija, t. j. linija izvršnega odbora centralnega nacionalnega komiteja in vrhovnega poveljstva, linija priprave za ugoden trenutek, linija izmikanja od spopadov z Nemci. Sedaj pa sem vas vprašal, kakšna je bila linija, vi pa pravite, da je obstajala linija odpora proti Nemcem.«
»Tukaj ne vidim nobenega nasprotja,« se čudi obtoženec. »Obstajala je linija odpora, ker kadar stojim v gozdu in zbiram sile, t. j. linija odpora.«
»Ali je tudi linija odpora, ko se sprejema orožje od okupatorja, ko se sprejema obleka, hrana in strelivo?«
»Ne, toda jaz sem proti temu reagiral.«
Na prošnjo tožilca je prečital predsednik obtoženčevo izpoved v zapisniku: »V pogledu politike napram Italijanom sem že prej naglasil, da je on (Draža Mihailovič) govoril, da vodi politiko izkoriščanja sovražnika in pričakovanja kapitulacije Italije.«
Obtoženec potrdi, da je tako izjavil.
»Pojasnite sedaj, če je linija vodstva četniške organizacije bila linija izkoriščanju Italijanov ali linija oborožene borbe proti Italijanom?«
»Nisem se hitvU s praktično vojaško politiko, to sem že povedal,« izjavlja obtožen« ter se izmika direktnemu odgovoru (smeh v dvorani).
»Tedaj ste vi samo prisotni državljan,« pripominja ironično predsednik. »Izgleda, kakor da ste bili tam samo na počitnicah.«
(Nadaljevanje na 5. strani)
Obtoženi Vilovič priznava, da je celotna četniška organizacija sodelovala z okupatorjem
'(Nadaljevanje s 4. strani)
Kar se tiče materiala za javnost, ki ga je pripravljal po liniji, ki jo je vodil, je on ta material dostavljal v podpis Draži Mihailoviču. Obtoženi Moljevič trdi, da je bil samo 4 mesece bolj tesno povezan z Dražo Mihailovičem, v ostalem času pa je bil precej daleč. V odbor treh, kateri je bil izvoljen na kongresu v Ba, je prišel obtoženec kot predstavnik ravnogorskega gibanja, bližja Draži Mihailoviču sta bila Živko Topa-lovič in Dragiša Vasic.
»Obtoženi Moljevič,« se obrača tožilec k obtoženemu, »ali ste napisali neke proglase?«
»Proglas na Hrvate sem jaz napisal. Draža Mihailovič pa ga je podpisal, ne da bi spremenil kakšno črko. Proglas na muslimane sem podpisal jaz in brez spremembe kakšne črke ga je podpisal Mihailovič, proglas 1. decembra na Srbe, Hrvate in Slovence sem napisal jaz, podpisal pa ga je Mihailovič.«
»Ali je to najožje sodelovanje med vami in Mihailovičem?«
»Da.«
Nato je obtožencu postavljala vprašanja obramba.
»Obtoženi Moljevič, zakaj ste odšli v gozd?«
»V gozd sem odšel kot znani notor-ni sovražnik Nemcev.«
»Dobro. Odšli ste v gozd, živeli pa ste v črnogorskih mestih,« pripominja sodnik.
Na nadaljnja vprašanja obrambe izjavlja obtoženec, da ni mogel ostati pod okupacijo Nemcev in ustaveš, ker je želel ustvariti svoje koncepcije, o katerih bo govoril v zaključnem govoru.
Na vprašanje branilca, v katerih političnih vprašanjih je imel v organizaciji Draže Mihailoviča odločilni vpliv, izjavlja obtoženec, da je to bil na vsem sektorju konstitucionalne politike, na vprašanje odnosov s Hrvati, na vprašanje odnosov z muslimani in v pogledu delavskega vprašanja.
Branilec vpraša obtoženca, kaj ga je vodilo, da je narodno osvobodilno gibanje markiral kot komunistično.
»Tako sem ga imenoval, ker je imela vodstvo Komunistična partija.«
»Ali so ga tvorili samo komunisti?« vpraša tožilec.
»Niso,« odgovarja obtoženec. »Tukaj je bilo ljudstvo.«
»Ljudstvo, zares — ljudstvo,« potrjuje tožilec (v dvorani smeh).
ZASLIŠEVANJE OBTOŽENCA DJURA VILOVIČA
Po odmoru se je pričelo zasliševanje obtoženega Djura Viloviča. Slednji razume obtožnico in na vprašanje predsednika, če se čuti krivega, izjavlja: »čutim, vendar pripominjam, da so v obtožnici poedinosti, ki me bremene, za katere pa se ne čutim krivega.«
»Kdaj ste stopili v četniško organizacijo Draže Mihailoviča in kje?«
»Stopil sem v Splitu, in to pozno jeseni leta 1942.«
Italijani so četniške transporte prepeljali na svojih ladjah in vlačilcih
Obtoženec je tedaj živel v svoji- rojstni vasi Vrelo v Madžarskem Primorju. Ker so ga ustaši odkrili, je moral bežati v Split, kjer je bila množica Srbov-be-guncev. V Splitu je živel ilegalno, nato pa je odšel v Kastel, kjeT je zbiral gradivo o ustaškem gibanju in o udeležbi katoliškega klera v ustaškem gibanju. Kakor pravi, je simpatiziral s četniki, vendar ga gibanje ni globoko privlačilo. Od simpatizerjev partizanov je zvedel, d* se borijo partizani proti okupatorju, 3Hniki pa stiskajo glave z Italijani. Ko je v prvi polovici novembra 1942 prišel v Split, je videl, da stražita stanovanje vojvode Birčanina, voditelja četnikov, dva karabinjerja. Videl je, da je eden izmed funkcionarjev četniškega gibanja gimnazijski direktor v pokoju Alfierovič, večkrat prihajal k šefu italijanske policije. Tudi zanj je interveniral. Januarja^ 1943 je slikal, da so Italijani z vlačilci in la-
djami pripeljali do Solina okrog 2500— 3000 hercegovskih četnikov in da so jih odtod odpremili proti Kninu. Prepričan je bil, da tu ne sodelujejo posamezniki, temveč celotna organizacija. Po prevozu teh četnikov je videl, da je to sodelovanje zavzelo široke dimenzije. Na vprašanje predsednika, kako pojasnjuje to sodelovanje, izjavlja obtoženec:
»Precej jasna mi je bila igra Italijanov. Najprej so vzgajali ustaše v taboriščih v Italiji, poslali jih v NDH kot klavce, nato pa so ljudi reševali pred temi pokolji, da bi pokazali ljudem, da so oni boljši, kakor njihovi domači voditelji, da bi pridobili za sebe simpatije Hrvatov.«
»Ali ste delali za četniško organizacijo?« vpraša predsednik.
»Tega ne bi mogel reči, v stvari pa sem hotel delati. Opazil sem, da mnogo ljudi v Splitu, pa celo tisti, na katere četniki računajo, da so njihovi, ne odobravajo zadržanja te organizacije, jo obsojajo, in to zelo ostro.«
»Ali je biilo sodelovanje splitske organizacije četnikov z Italijani odkrito?«
»Misiim, da je bilo odkrito. To je lahko vsak vedel.«
»Kakšno stališče so 'v tem času zabeli partizani?«
»Partizani so se bili i z okupatorjem i s četniki.«
Na vprašanje, kakšno je bilo njegovo stališče v tem skupnem sodelovanju četnikov in Italijanov V borbi pTOti partizanom, izjavlja obtoženec, da je o tem sodelovanju zelo malo vedel.- V marcu 1943 je odšel obtoženi Vilovič v Črno
Poslušalci stoje pozdravljajo prihcd vojaškega senata v dvorano.
lozemski novinarji, ki jih je sedaj na procesu že blizu 100, imajo na azpolago vsa sredstva, da morejo* svojim agencijam in časopisom sproti oročati o poteku razprave proti narodnemu izdajalcu Draži Mihailoviču i njegovim sodelavcem. — V posebni dvorani pišejo poročila, ki jih ddajajo v sosednji sobi, kjer je nameščena pošta s telefonom in tele-rafom. Radiotelegraiska postaja v Beogradu potem že čez nekaj minut njihova poročila razpošilja po vsem svetu.
goro, in sicer v Kolačin, kjer se je obrnil na namestnika poveljnika četnikov Pavla Djurišiča. V tem času je prišel v Kolašin Stevan Koljevič z angleškim polkovnikom Bellyjem, da bi prisostvoval neki razpravi proti partizanom v Kola-šinu.
»Ali ste sigurni, da so sodili partizanom?« vpraša tožilec.
»Tako so mi povedali.«
Ob tej priliki se je Obtoženi Vilovič spoznal z Moljevičem. Pozneje je z Mo-ljevičem odšel v Srbijo.
Za sodelovanje, izjavlja obtoženi Vilovič, da je vedel že prej, po prihodu Moljeviča in Bellyja pa se je prepričal tudi o intenzivnosti sodelovanja.
»Ali ste sklepali, da tudi vrhovno poveljstvo sodeluje?«
»Sklepal sem, da vsaj ve za to.«
Obtoženec priznava, da je smatral v pričetku partizansko gibanje za anti-srbsko gilbanje. Čeprav ni imelo partizansko gibanje šovinistične in plemenske tendence, je kljub temu obtožene'c v nekem članku napisal, da so partizani nadaljevanje ustašev.
»Ali priznate, da je takšno pisanje kleveta narodno osvobodilnega gibanja?« vpraša predsednik.
»Priznavam.«
»Ali se niste zavedali, da je to odvratna laž. Najbolj ogabna, laž in kleveta, ko ste takrat pisali 20! maja 1944?«
»Ne, tedaj se tega nisem zavedal.«
»Ali se danes tega zavedate?«
»Danes 66 zavedam, da je to laž.«
Obtoženec trdi, da mu je to mišljenje sugeriral prota Stojisavljevič, ki mu je govoril, da partizani preganjajo Srbe, rušijo cerkve, samostane itd.
»Centralni nacionalni komi-tet« — središče velesrbskega šovinizma
Po prihodu v Srbijo je obtoženi Vilovič sodeloval v združenem srbstvu, katerega linijo je dajal dr. Djura Djurovič v »Ravni gori«, ki jo je tedaj urejeval dr. Moljevič. Junija 1944. leta je bil na kongresu v vasi Ba izvoljen za predsednika , propagandnega odbora.
»Ali smatrate, da so bili odloki in delo nacionalnega komiteja koristni ali škodljivi za jugoslovanske narode.«
Zastopniki iz vseh delov Jugoslavije poslušajo zagovor sodelavcev narodnega izdajalca Draže Mihailoviča.
»Mislim, da niso bili koristni — bili so škodljivi.«
Sodelovanje četnikov Draže Mihailoviča z Nemci je obtoženec videl na lastne oči na Vučjaku v Bosni februarja ali marca meseca 1945. leta. Pri Kalabičevem poveljstvu se je namestil neki Nemec z radijsko postajo, medtem ko so bili v neposredni bližini nemški šotori.
Predsednik navaja posamezne stavke iz spisov obtoženega D j ure Viloviča, v katerih poziva na borbo proti narodnoosvobodilni vojski, čeprav je vedel, da so se partizani bojevali z okupatorjem in da se je Draža Mihailovič sestajal z Nedičem, čeprav je za to vedel, ni zapustil tega gibanja, niti ni ničesar napravil, da bi razbil to sodelovanje četniškega gibanja s kolaboracionisti. Obtoženec trdi, da ni več simpatiziral s četniškim gibanjem in da so simpatije že davno izginile.
»V čem je ostajal glavni cilj četniškega gibanja po vašem mišljenju?«
»Tedaj sem mislil, da je. glavno, da četniki obvladajo partizane in da uredijo državo na podlagi 6vojih političnih koncepcij.«
»In okupator?«
Ker obtoženec ne daje jasnega odgovora na to vprašanje, ga predsednik spomni na izpoved v preiskavi, ko je rekel: »Po vsem tem je sodelovanje z okupatorjem nujno sredstvo za ustvarjanje tega cilja.«
Na vprašanje tožilca, kako je prišlo
do tega, da se je Moljevič odvrnil od Draže Mihailoviča, izjavlja obtoženec: »V glavnem zaradi ukaza Draže Mihailoviča, naj se vrne v Srbijo.«
»Ali je prihod Milana Ačimoviča vplival na Moljeviča, da je podal ostavko.«
»Vsekakor je eden izmed motivov, vsaj to je navedel v pismu.«
Pogrebu četniškega vojvode Birčanina je prisostvoval italijanski general Spighe
Na vprašanje tožilca, če je napisal nekrolog ob priliki Birčaninove smrti, obtoženec pritrdi.
»Kako ste mogli pisati, ko ste vedeli, da Birčanin odkrito sodeluje z Italijani?«
»Nisem napisal nekrologa,« popravlja obtoženec, »to je bilo samo poročilo s pogreba.«
»Ali 60 bili na pogrebu tudi Italijani?«
»Oni so napravili špalir po ulicah, ko je šel pogreb mimo, general Spighe pa je prišel na grob.«
Na koncu vpraša tožilec obtoženca:
»Na ta način razumete sodelovanje četnikov, ustašev in Italijanov, vi pa živite med četniki?«
»To sem videl šele na koncu. Prej nisem vedel. Kakor tudi nisem vedel, da je Draža Mihailovič napisal pismo Stepincu.«
Nato je bila razprava prekinjena.
Mihailovič je izjavil, da je bilo v vsem njegovem delu popolno soglasje med njim in centralnim nacionalnim komitetom
Izjave inozemskih novinarjev našemu posebnemu dopisniku
Beograd, 18. junija. Posebni dopisnik »Ljudske pravice« poroča:
»Po devetih dneh razprave v Beogradu moremo ugotoviti, da je obtožnica proti Mihailoviču in njegovim sokrivcem stvarna in v vsem utemeljena. Iz poteka razprave in dosedanjega zasliševanja obtožencev ter dokumentov je razvidno, da so vse navedbe resnične in točne. Poslušalci so mogli iz dosedanjega poteka razprave spoznati, da obtožnica navaja vrsto strahotnih zločinov, ki so jih čet-niški izdajalci izvršili v imenu »vere v boga — za kralja in domovino« ter v najtesnejšem sodelovanju s fašističnimi okupatorji nad narodi Jugoslavije.
Do tega spoznanja niso prišli le jugoslovanski poslušalci, ampak tudi inozemski novinarji. V svojih razgovorih priznavajo objektivno sojenje Draže in ostalih obtožencev. Iz dokumentov in pripovedovanja obtožencev pa spoznavajo zverstvo Mihailovičevih četnikov. Na lastna ušesa čujejo pripovedovanja obtožencev, da jih je kraljevska jugoslovanska vlada v Londonu zaradi njihovih »junaštev« v klanju nedolžnih žena, o-trok in starčkov, zaradi ropanja, požiganja in njihove hlapčevske vdanosti fašističnim okupatorjem odlikovala s Ka-radjordjevo zvezdo.
Dopisnik češkoslovaške agencije ČTK g. Vrbacky je podal našemu posebnemu dopisniku naslednjo izjavo:
»Prihod tujih novinarjev na razpravo proti Draži Mihailoviču in njegovim sodelavcem jc najboljši dokaz, da je ta proces velikega pomena. Dejstva, ki so prišla na tem procesu na dan, pa presegajo vsa pričakovanja svetovne javnosti, ne samo v tem, kar se tiče sodelovanja četnikov z okupatorjem naših narodov Jugoslavije, ampak tudi v tem, kar se tiče zveze Mihailoviča s svetovno reakcijo. Na razpravi se je izkazalo, da jc imel Mihailovič zveze z bolgarskimi, romunskimi, madžarskimi in drugimi reakcionarji. Iz izjave madžarskega generala Ujsasyja, ki jo je objavila agencija Tass. pa se vidi. da je bil on nemški in madžarski špijon in da je tako že pred to vojno delal proti interesom domovine, kakor tudi interesom ostalih slovanskih dežel, posebno Sovjetske zveze in republike Češkoslovaške. Kar se tiče sodnega postopka, je treba priznati, da je v največji meri objektiven. Obtoženi Mihailovič je priznal, da jc sodišče pri preiskavi proti njemu postopalo z največjo obzirnostjo. Upoštevati je treba, da to prinzanje ni bilo od njega izsiljeno.«
John Gebbons, posebni dopisnik angleškega lista »Daily Workerja« je dal našemu posebnemu dopisniku naslednjo izjavo:
»Moj vtis je, da se proces vodi popolnoma pravilno in da v vsem odgovarja zahtevnm mednarodnega prava. Jugoslovanske oblasti so dale tujim novinarjem na razpolago vse možnosti. Prevajalska služba je dobra. Omogočeno nam j{, da redno pošiljamo svoja poročila. Posebno pa jo za nas novinarje pri-
jetno, da ni nobene cenzure. Vsak more pošiljati svoja poročila iz procesa brez vsake najmanjše ovire.«
Dopisnik arabske novinarske agencije je dejal, da je jugoslovanska obtožnica proti Mihailoviču mnogo boljša, kot pa je bila obtožnica proti vojnim zločincem v Niirnbergu. To, kar sem povedal, je tudi mišljenje vseh inozemskih novinarjev. Nikoli v življenju nisem bil bolj razočaran, kot ravno z Mihailovičem. Ko sem v letih 1941 in 1942 poslušal radio London in čital dolge članke v časopisju o Draži Mihailoviču, sem mislil, da je nekak konjeniški oficir, velik patriot in nadarjen vojskovodja. Ko sem sedaj na lastne oči videl in poslušal tega «juna-ka», pa imam vtis, kot da je najslabši igralec iz kakšnega kovbojskega filma. Sodeč po njegovih lastnih prinzanjih, je tako v _ voditeljskem kakor tudi v vojaškem in političnem smislu popolnoma bankrotiral. Namesto velikega patriota vidim sedaj na zatožni klopi izdajalca, ki priznava, da je izdal svoj narod. On je klasičen predstavnik korupcije, ki je vjadala v vladnih krogih stare Jugoslavije. To je človek, ki je delal za Nemce. Italijane, Angleže in Amerikance in ki je izdal narodne koristi svoje domovine za svoje zelo ozke razredne interese.«
Zgodovinski proces v Beogradu prenašajo vse jugoslovanske radio postaje in ° njem obširno poročajo domači in tuji listi. Vse jugoslovansko ljudstvo z največjo pozornostjo zasleduje njegov potek. Na samem procesu so s svojimi delegacijami, ki se stalno menjavajo, zastopani vsi naši narodi. Na procesu je tudi slovenska delegacija, ki bo jutri odpotovala v Ljubljano, ker jo zamenjajo novi zastopniki slovenskega ljudstva. Poslušalci na procesu pa niso poslušalci, ki bi jih mikala zgolj radovednost za senzacijo, ampak so žive priče četniških grozodejstev. Ti poslušalci, ki so bili nekdaj priče Mihailovičevih zločinov, so sedaj priče, kako zmagovito ljudstvo sodi svoje lastne izdajalce in vojne zločince. S seboj prinašajo različne dokaze o Mihailovičevem narodnem izdajstvu in njegovih zločinih. Prinašajo pisane dokaze na svojih lastnih telesih in v svojih lastnih srcih.
Pri današnji razpravi sem pred dvorano opazil veliko skupino ljudi, katerim ^ je skrbno oblečena žena, skrušena od žalosti, razlagala svoje gorje, ki soji ga povzročili Mihailovičevi četniki. — Kristina Popovič je žena pravoslavnega duhovnika iz Gornjega Milanovca in je pripovedovala: »Ze jeseni leta 1941 so Mihailovičevi četniki napadli partizansko bolnišnico, v kateri je bil zdravnik moj zet, politkomisar pa moj starejši sin Peter, inženir agronomije. Pri svojem napadu so četniki ujeli tudi mojega mlajšega sina Mihajla, arhitekta. Skupno so ujeli 300 partizanov, povečini ranjencev. 27. novembra 1941 so jih predali Nemcem v Valjevu. Za vsakega partizana so ti zločinci od Nemcev dobili zaboj ,mu-nicije. Nemci so jih 240 takoj postrelili, med njimi tudi oba moja sinova,« .je za-
hlipala in si začela brisati solze. »Ostale partizane so odpeljali v taborišča, iz katerih se jih je le malo vrnilo. Moj zet se je sicer vrnil, a je živčno tako uničen, da bo za vse življenje velik revež. Naj bodo za vedno prekleti krvavi Draža in njegovi koljaši ter vsi izdajalci.«
Na današnjem sojenju je bil zaslišan Radoslav Radič-Rade, trgovec, komandant Mihailovičevih četnikov v Bosni in član »Centralnega nacionalnega komite-ta« izdajalske Dražine organizacije. Ko je predsednik sveta pričel naštevati dokumente, je obtoženi priznal, da je sklenil sporazum z ustaši in Nemci za skupno borbo proti NOV. Vendar pa vedno ponavlja, da tega ali onega ne ve, ter zatrjuje, da ni kriv. Soobtoženega Mihailoviča vedno imenuje »gospoda ministra«, kar je v dvorani vzbudilo precej smeha. O talcem zločincu se tako spoštljivo izraža najbrž zaradi tega, ker je Draža za njegovo delo in njegovo tesno sodelovanje z ustaši in Nemci predlagal, da ga kraljevska vlada v Londonu odlikuje s Karadjordjevo zvezdo.
Ker so se mu priznanja zatikala v grlu, mu je predsednik sodišča velikodušno pomagal s stotinami dokumentov o njegovih izdajstvih in raznih zločinih. Vse dokazne listine so opremljene z njegovim lastnoročnim podpisom. Ko ga je predsednik vprašal, ali je zakrivil narodno izdajstvo v sodelovanju z okupatorji, se je zakrknjeni četniški koljaš izmikal priznanju. Priznal pa je, da je kot komandant imel veliko dela in zaradi tega ni utegnil pregledati vsega, kar je podpisal.
Danes je bil zaslišan tudi Branjevič Blagoljub, major bivše jugoslovanske vojske, ki je oktobra 1943 stopil v Nediče vo službo. Februarja 1944 je za borbo proti partizanom organiziral četniške odrede in z njimi odšel v Bosno, kjer je bil načelnik Radičevega četniškega štaba. Ob koncu decembra 1944 pa je postal četniški komandant zapadne Bosne.
Na predsednikovo vprašanje je obtoženi Branjevič odgovoril ,da se smatra za krivega. V svojem zagovoru je priznaval vse svoje zločine, zatrjeval pa je, da so četniki sodelovali z okupatorjem le slučajno in da borbe proti NOV sam ni mogel preprečiti, ker je bil Radič komandant. Na koncu je izjavil, da mu je Mihailovič pismeno in ustno naročil, naj ustanavlja stranke za pobijanje ljudskih odbornikov in za sabotažo-
Današnji razpravi je prisostvovalo tudi , nekaj že zaslišanih obtožencev: Mihailovič, Moljevič in Vilovič. Obtoženci so bili med seboj večkrat soočeni. Pred zaključkom razprave sta bila soočena tudi obtoženi Mihailovič in Moljevič. Mihailovič je izjavil, da je bilo za vse vojaško in politčno delo popolno soglasje med njim in Centralnim nacionalnim komitetom. Moljevič pa je zatrjeval, da se ni vmešaval v vojaška vprašanja, ampak se je bavi-1 le s konstitucionalno politiko in sestavljal različne proglase.
Razprava je bila prekinjena ob 13.30 in se bo nadaljevala v sredo ob 7 zjutraj.
FIZKULTURA
Zvezdna skupinska moto-vožnja FD »Svobode«
V nedeljo je bila po vsej Sloveniji izvedena motoristična zvezdna skupinska vožnja, katero je organizirala FD »Svoboda«. Prireditev je bila pod pokroviteljstvom podpredsednika VLRS tov dr. Marjana Breclja.
Med 9.30 in 10.30 so pričele prihajati v Ljubljano strjene skupine motoristov iz Maribora, Celja, Jesenic, Kranja, Škofje Loke, Brežic, Novega mesta, Črnomlja, Šoštanja, Zagorja in posebna delegacija iz Ajdovščine. Skupno je prispelo nad 300 motoristov in sicer še pred predvidenim časom. Takoj ob svojem prihodu so se motoristi odpeljali na pokopališče pri Sv. Križu in položili venec na grobove talcev.
Popoldne je bil skupni sestanek vseh delegatov Slovenije. V imenu fizkultur-ne zveze Slovenije je pozdravil motoriste generalni sekretar FZS tov. Knol. Po izvolitvi delovnega odbora so razpravljali o vseh perečih vprašanjih motoristike v Sloveniji. Sestavljen je bil tudi spored prihodnjih prireditev. Udeleženci moto-vožnje so prejeli lične plakete in spominske znake.
Popoldne so motoristi obiskali razne kraje v ljubljanski okolici. S tem je bil dnevni red izčrpan in motoristi so se razšli zadovoljni, ker so napravili lep korak naprej v razvoju slovenske motoristike.
FD »Železničar« (Lj.) : FD »Lendava« 4:0 (2:0)
V nedeljo je gostovala v Ljubljani zagonetna enajstorica iz Dolnje Lendave, ki ji je do zadnjega srečanja z »Železničarjem« uspelo nabrati v' prvenstvenem tekmovanju veeh osem točk iz štirih tekem. Med Ljubljančan1 je bilo za to nedeljsko srečanje veliko zanimanje. Kljub slabemu vremenu in številnim drugim prireditvam ee je na igrišču zbralo okoli tisoč gledalcev.
Nogometaši iz Dolnje Lendave so v ne deljski tekmi z ozirom na svoj renome nekoliko razočarali. Polžek teren, ki je deloma oviral moštvi, da nista mogli pokazati vsega svojega znanja, je igralcem res nekoliko v opravičilo, vendar predvajani nogomet tudi z upoštevanjem tega dejstva ni bil zadovoljiv. Borbenost je bila edina odlika gostov. Od napada preko krilske vrste do obrambe z izjemo enega od branilcev, v moštvu ni nikogar, ki bi pokazal nadpovprečno igro. Povezanosti ni bilo med posameznimi formacijami in je moštvo kot celota močno odpovedalo. Visokega poraza, ki bi bil lahko še večji, je v glavnem kriva krilska vrsta, ki je slabo podpirala napad, pa tudi v obrambnem delu se ni bog-vekaj obnesla. Nedeljska igra tudi ni pokazala, da bi moštvo gojilo sistem. Nekaj časa so igrali visoko igro, potem so se spet poskušali s kratkimi nizkimi pasovi. Če primerjamo nedeljsko igro s tekmami drugih ligaških moštev, ki so že nastopila v Ljubljani, lahko rečemo, da so »Lendave!« med najslabšimi.
Moštvo »Železničarja« se je pokazalo v boljši luči. Takoj je bilo videti, da hoče zmagati. Vsa enajstorica se je požrtvovalno borila in z boljšo tehniko te znanjem zasluženo zmagala. Napad je izvedel nešteto nevarnih akcij, manjkalo pa je odločnega realizatorja. Krilska vrsta je svoje tovariše v napadu stalno zalagala z žogami, kadar pa je bilo treba, je tudi obrambo koristnp podprla- Ojtj* obramba z, vratap, jem je svoje delo opravita brezhibno, pri čemer ima največ zaslug Pilej. Z malimi izjeinanii so si igralci podajali' žbgfe "id z lahko nadzirati nasprotnika. Za svoje barve so priborili dve nadaljnji dragoceni točki.
Potek dogodkov na igrišču je bil v kratkem naslednji:	Moštvi	začneta	nervozno,
toda kmalu se Ljubljančani zberejo in vpri-zarjajo napad za napadom. Igra se skoraj izključno na polovici gostov, toda »Železničarji« kljub nekaterim zrelim situacijam ne morejo svoje premoči izraziti v Številkah. Sele v 40. minuti se Brodniku posreči prvi zgoditek. Že pol minute nato je Ljubljana drugič uspešna. Tokrat je bil strelec Stadler. »Železničarji« so do konca polčasa v premoči, toda rezultat se ne menaja več. Po odmoru se skušajo uveljaviti gostja teda njihova ofenziva je le kratkotrajna. Ljubljančani spet prevzamejo iniciativo in jo z izjemo redkih prodorov gostov obdrže do konca. Tudi v tem delu igre dosežejo dva gola. V 20. minuti izvaja Aljančič kazenski strel s 16 metrske črte in ga ostro pošlje pod prečko. »Železničar* vodi 3:0. V 28. min. je Stadler drugič uspešen in postavi končni rezultat 4:0.
Tekmo je v splošno zadovoljstvo vodil »odnik Presinger iz Celja.
FD »Svoboda« : FD »Celje« 3:0 (1:0)
V nedeljo je gostovala FD »Svoboda« v Celju v nogometni tekmi proti tamkajšnjemu fizkulturnemu društvu »Celje«. Celjani so se dobro pripravili na tekmo in so se hoteli revanžirati za poraz, ki so ga doživeli pred dobrim mesecem v Ljubljani. Tekma je bila ves čas odprta in je nudila mestoma zelo dober nogomet. Svobodaši so igrali za razred bolje od nasprotnika in se imajo Celjani zahvaliti samo neobjektivnemu sodniku, da ni bil poraz še večji. Pri »Svobodi« sta se posebno odlikovala Acko in Smole, v kril-ski vrsti pa Perharič. Pri Celjanih je bil najboljši Dobrajc.
»Svoboda« je zapustila zelo ugoden vtis pri celjski publiki, ki je odobravala vsako lepo potezo Ljubljančanov. Želeli, bi pa, da se za podobne tekme določijo boljši sodniki, ki imajo več rutine v sojenju težjih tekem.
Vseljudski peteroboj v Št. Vidu
V nedeljo, 16., t. m. je bilo v Št. Vidu nad Ljubljano tekmovanje v vseljudskem peteroboju za šentviško četrt. Tekmovali so le moški in ženske v skupini B, ker so bili mlajši vsi na pionirskem peteroboju v Ljubljani. Vsega skupaj je nastopilo 21 tekmovalcev, ki so dosegli naslednje rezultate. Moški: Erman Tone 49,5 točk, Vrhovec Miro 47 točk, Novak Janez 44 točk. Ženske: Štrukelj Ivanka 49 točk, Erman Roza 47 točk in Merhar Štefka 46 točk.
Udelžba je bila torej za tako obsežno
četrt odločno premajhna in si je težko razlagati premajhno udeležbo mladine, ki so ji v prvi vrsti namenjena takšna tekmovanja.
Sovjetski teniški igralci pozdravljajo uspeh Jugoslavije v Parizu
Beograd, 18. junija. Včeraj je sprejela Fizkulturna zveza Jugoslavije pozdravno brzojavko iz Moskve, ki so jo podpisali podpredsednik vsezveznega komiteta fizkulture in športa ZSSR Nikiforov in številni sovjetski teniški igralci. Brzojavka se glasi:
»Pozdravljamo zmage vaših teniških igralcev v tekmah za Davisov pokal in vam želimo še nadaljnje uspehe. Prosimo, da sporočite Punče-cu, Mitiču in Paladi naše pozdrave in želje, da bi imeli uspehe še v nadaljnjih tekmah. — Nikiforov, Ozerov, Novikov, Finjuckov, Korbut, B.jelic-Gejman, Zigmund, Belanenko.
Naši teniški igralci v Wimbledonu
Med 24. junijem in 7. julijem bo v Wimbledonu velik teniški turnir, ki bo dal neoficielnega prvaka sveta. Poleg najboljših svetovnih teniških igralcev se bodo udeležili turnirja tudi jugoslovanski igralci Mitič, Punčec in Palada. Značilno za ta turnir je, da se ga bodo udeležili mnogi stari igralci, ki so že pred dvajsetimi leti nastopali v Wimbledonu.
Švedska : Belgija 4 :1
Stockholm, 15. junija. Včeraj sta bili odigrani zadnji single partiji v polfinalu evropske cone za Davisov pokal med švedsko in Belgijo. Švedska je odločila obe partiji v svojo korist in se tako plasirala v finale, ki bo odigran 16.—19. julija t. 1. z Jugoslavijo v Zagrebu.
Rezultat zadnjih single partij je naslednji: Johanson (Švedska) — Peten (Belgija); 6:5, 6:5, 6:0. Bergelein (Švedska) — VVasher (Belgija): 7:5, 5:6, 6:3, 9:7.
Švedska reprezentanca je premagala praško »Slavijo« s 7:2
Beograd, 17. junija. Stockholm. Tanjug. AFP poroča:
Prvo moštvo švedske nogometne reprezentance je premagalo »Slavijo« z rezultatom 7:2 (prvi polčas 6:1).
Drugo moštvo švedske nogometne reprezentance je premagalo drugo moštvo danske reprezentance z rezultatom 4:1 (prvi polčas 3:1).
V tekmi za Davisov pokal v ameriški zoni je Mehika premagala Kanado s 5:0
Beograd, 17. jun. Montreal: Tanjug. Reuter poroča:
V tekmi za Davisov pokal si je Mehika priborila odločno zmago nad Kanado z rezultatom 5:0 za Mehiko. Mehiko sta zastopala brata Rolando in Armando Vega, za Kanado pa sta igrala Henry Rochon in Mac Dearmeed.
Kratke športne vesti iz inozemstva
Na prvenstvu poljskih atletov je zmagala najboljša štafeta 4X100 v času 49,8 sek. Kurpes je pretekel progo 6000 metrov v času 22:52,4.
Ann Surtis je postavila uov ameriški rekord na 200 jardov prosto v času 2:15,5 in na 440 jardov 5:13,1.
Slavili češki vratar Planiška vodi ekipo praške »Slavije«, ki gostuje na švedskem. V prvi tekmi je »Slavij«« premagala prvaka Malmd z 3:2. 16. t. m. bo igrala z reprezentanco Švedske v Stockholmu.
Tekma med kombiniranim moštvom Stockholma in reprezentanco Royal Air Force-a se je končala neodločeno 1:1. Obiskalo jo je 28.000 gledalcev.
V Pragi bo 11. julija revanžno srečanje mestnih reprezentanc Pariza in Prage (v Parizu je bilo 1:1). *
Manugl Ortiz je premagal v Holly-vvoodu kanadskega boksarskega prvaka Kenn Mindsaya k. o. v peti rundi. S tem je osvojil svetovno prvenstvo v kategoriji bautum.
Nogometna reprezentanca Češko-Moravske je premagala Slovaško s 3:2.
2lap£sC „<£judski plaviti*
Pismo AFŽ Šoštanja Kajuhovi delovni brigadi
Našim mladim graditeljem »Mladinske proge«
Ne veste, s kakšnim ponosom in veseljem čitamo vsak dan v časopisih o uspehih vašega dela in o vašem življenju na »Mladinski progi«. Vsaka mati, ki ima tam svojega sina ali hčerko, je tako ponosna na svojega otroka, kakor je bila svoj čas ponosna mati na svojega otroka partizana. S svojim delom ste dali pobudo tistim, ki so do zdaj stali ob strani, da so zagrabili za krampe in lopate pri delu za obnovo cest, domov, čiščenju ruševin itd.
Kadar se zmrači, poromajo naše misli k vam, v daljno Bosno, ki pa nam že davno ni več tako daljna, kakor nam je bila nekdaj. Saj žive tam naši bratje in med njimi vi, naši otroci, ponosna Titova mladina. Tako toplo nam je ta-
krat pri srcu, zdi se nam, da čujemo vaše petje in vaš smeh.
Glas o vašem velikem delu je prodrl že v tujino. Vsi vas občudujejo. Me pa vam zagotavljamo, da se bomo potrudile, da vam na kakršen koli način olajšamo vaše delo in vam omogočimo, da ga čim uspešneje dovršite.
Ostanite še nadalje vztrajni pri svojem delu, v disciplini pa bodite vzgled vsem. Nosite s ponosom ime Titove mladine!
Prisrčno vas pozdravljamo
šoštanjske žene.
Pripisek: Prejmite, dragi mladi tovariši, najprisrčnejše pozdrave od
Kajuhove mame.
★ ★ ★
Uvel 23. junij — fizhulturni dan!
LJUBLJANA
Dijaška kuhinja socialno nepreskrbljenih dijakov
Mestni odbor LMS Ljubljana je v program prvomajskega tekmovanja med drugim postavil tudi osnovanje dijaške kuhinje. To svojo nalogo so tudi izvršili. Tehnični odbor, v katerem so bili zastopniki vseh srednjih šol pod vodstvom tov. Štumfla Maksa, dijaka TSŠ, je premagal mnoge ovire in 1. maja je bila otvorjena »Dijaška kuhinja«.
Pregled enomesečnega dela kaže lepe uspehe. 120 dijakov dobiva redno in poceni hrano, ki stane mesečno največ 400 din, večina dijakov pa se hrani brezplačno. Težkoče so samo še s prostori, ki ne odgovarjajo popolnoma, vendar bo novo sprejeta obveza rešila tudi to. Z novim šolskim letom bo ustanovljena centralna dijaška kuhinja, ki bo imela odgovarjajoče prostore in bo lahko sprejela 1200—1500 dijakov.
Dobro organizirana kuhinja je nov dokaz zrelosti in aktivnosti naše mladine, ki se trudi izboljšati življenje svojim tovarišem. Dijaki sami skrbe za prevoz živil, za čiščenje prostorov itd. V režiji imajo samo kuhinjsko osebje. Mnogo zasluge imata pri tem tov. Vera Primoži-čeva iz V. razreda klasične gimnazije, ki vodi administracijo, in tov. Mlinar France, dijak TSŠ, ki vodi ekonomske posle.
Naša dolžnost je, da se zahvalimo vsem organizacijam Ljudske fronte in ljudske oblasti, predvsem pa MO RKS, tov. Florjančiču in tov. Ogorelc Ivi za vso pomoč, prosv. ministru VLRS za podarjenih 50.000 din, vodstvu TSŠ ter Kmetijski zvezi za prevoz živil.
HRAST JE-MOTA
Elektrifikacija naših vasi *
KLO Hrastje-Mota je napravil načrt za elektrifikacijo svojega kraja in okoliških vasi: Turjancev, Turjanskega, Račkega in Hrašenskega vrha. Že oktobra lanskega leta so pričeli s pripravami, predvsem z zbiranjem gradbenega materiala za zidanje transformatorske postaje. Na prvem sestanku je bil izdelan začasni proračun. Ljudstvo se je dela oprijelo z velikim veseljem. Z lastnimi močmi so pričeli graditi transformatorsko postajo. V začetku januarja je bil transformator gotov. Stroški za samo zgradbo so znašali 41 420 din. Delavci so' v prostovoljnem delu opravili 2400 težaških ur. vozniki z dvema konjema 4830 ur in zidarji 1138 ur. V 4830 urah so kopali jame. postavili drogove in napeljali žico za krajevno omrežje.
Luči so na posamezne vasi razdeljene naslednje: Turjanci. Turjanski in Rački vrb ima 344. Hrašenski vrh 120 in Hrastje-Mota 502 luči. Prvotni proračun je znašal 500.000 din. pozneje pa se je povečal na 788.000 din. Od tega je prispevala DBS 50%, z ostalimi 50% pa so bili sorazmerno po številu luči obremenjeni posamezni kraji, tako Hrastje-Mota z 206.000 din, Turjanci, Turjanski in Rački vrh s 124.000 din in Hrašenski vrh s
64.000	din. Na vsako luč pride približno 408 din. Stroške za transformatorsko postajo v znesku 70.000 din so plačali interesenti sami.
Celokupno krajevno omrežje znaša 12 kilometrov, od tega je 8 km omrežja za industrijski tok. Kapaciteta transformatorja znaša 3 km v premeru in se lahko omrežje raztegne še na del Murščaka.
Ko je 10. maja v teh krajih Murskega polja električna luč prvič zagorela, je bilo veselje teh prebivalcev zelo veliko. Slavnostna otvoritev transformatorske postaje bo v začetku avgusta s proslavo 60 letnice obstoja gasilske čete Hrastje-Mota.	—
ŠOŠTANJ Koncert pevskega zbora AFŽ
Pred dnevi je ženski pevski zbor AFŽ v Šoštanju priredil v domu ljudske prosvete samostojen koncert. Obilna udeležba je dokazala, kako je vse prebivalstvo Šoštanja ta koneert zanimal.
Bogat in pester program je pokazal požrtvovalno delo naših žena, ki^ posvečajo veliko pozornost gojitvi naše lepe slovenske pesmi. Pevovodkinja tovarišica J. Trbinova zasluži za svoje delo vse | priznanje, saj je našel ta pevski zbor v njej dirigenta, ki obvlada pevsko tehniko in interpretacijsko (fiat podajanja pevskih umetnin. Zbor se odlikuje po izvež-banih in sočnih glasovih.
Pevovodkinja je posvetila veliko pozornost sestavi programa. Poleg naših umetnih, narodnih in partizanskih pesmi je izbrala tudi koroške, primorske, srbske, ruske in češke pesmi. Občinstvo je nagradilo pevski zbor s prisrčnim aplavzom.	P.
ŽEPOVCI
Mladina je očistila obmejni teren ob Muri
V mladinskem tednu je tudi mladina Žepovc tekmovala. V prostovoljnem delu je očistila obmejni teren, ki je bil prej gosto obraščen in smo graničarsko službo zelo težko opravljali. 20 m! zaraščenega sektorja je posekala, notranjost pa razredčila. Pred pričetkom teh del je naprosila vaščane, da so ji pomagali pri odvažanju posekanega grmovja.
Graničarji smo veseli tega opravljenega dela, saj nam je tako mladina olajšala izvrševanje graničarske službe in zavarovanje naše severne meje.
Alojz Dolžan.
LAŠKO
Koncert članov zagrebškega narodnega gledališča
Člani zagrebškega narodnega gledališča so priredili bolnikom, ki se zdravijo v zdravilišču Federalnega zavoda za socialno zavarovanje v Laškem, dobro uspel koncert.
Dvorana zdravilišča je bila polna bolnikov, Laščanov in vojske. Tovarišica Miklavčičeva je pozdravila goste iz Zagreba in poudarila, da se s kulturnimi prireditvami najlepše manifestira naša medsebojna ljubezen. Člani zagrebškega gledališča, kot: Bianka Dežman, Predrag Milanov, Andjelka Ilič, Rudolf Zubčič, Ružiča Kaušič, Ivan Francelj, Zlatko Šir, Nadja Gruber, Marjan Radev, Dejan Du-bajič,. Ervina Dragman in Berislav Klobučar so izvajali bogat program, za katerega so poslušalci nagradili nastopajoče z navdušenim aplavzom. Za temi je nastopila mladina iz Laškega z nekolikimi dobro uspelimi točkami, tov. Vinko Snoj, bolnik zdravilišča, pa je zaključil prireditev.
Po končanem sporedu so zagrebški gostje z gledalci; manifestirali bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov.
P. A.
ZREČE
Obnovljena zreška tovarna dela orodje za progo Brčko—Banoviči
Zreče, prijazna vas na vznožju Pohorja. ni posebno znan kraj. bolj pa so znane po vsej državi zreške sekire, katere izdeluje poleg drugega orodja tukajšnja tovarna Štajerska želez, industr, družba.
V osvobodilni borbi so se Zreče proslavile. V Zrečah se je rodil pohorski junak Vinter Boris, ki je kot komandant Šlandrove brigade padel spomladi leta 1945 v Tuhinjski dolini. Pod njegovim vodstvom je bila leta 1943 zažgana tovarna, ki jo je izkoriščal okupator, in uničena švabska postojanka na občini in v župnišču. V številnih akcijah je zadajal Švabom in njihovim pomagačem udarec za udarcem. Mladina je sklenila, da njemu in njegovim tovarišem postavi spomenik in je doslej zbrala v ta namen že 3200 din.
Po osvoboditvi so delavci v prostovoljnem delu obnovili tovarno, ki je sedaj državna last. Od lanske jeseni oskrbuje naše rudnike s potrebnim orodjem. Na tisoče sekir in drugega orodja je razposlala v razne kraje države, tako tudi na progo Brčko-Banoviči.
V prejšnji Jugoslaviji so pričeli v Zrečah graditi vodovod, katerega pa niso dokončali. Med okupacijo se za preskrbo kraja s pitno vodo ni nihče zmenil. Po osvoboditvi pa smo sami prijeli za delo in bo vodovod kmalu dograjen. Pri tem sodelujejo vsi, delavci, kmetje in mladina. Tudi naši pionirji pomagajo in z veliko vnemo zasipavajo jarke in so jih doslej zasuli že čez 300 m.
Mladina je v mladinskem tednu marljivo izpolnjevala postavljene si naloge. Z nabiralno akcijo in prireditvijo je zbrala 13.560 din. K tej akciji je prispeval sindikat lesnih in gozdnih delavcev, ki šteje komaj 20 članov, 700 din.
Socialni odbor KLO Zreče si je zadal nalogo, da v sodelovanju z LMS. AFŽ in RK z mesečnimi prispevki 500 din v denarju ali živilih pomaga Dečjemu domu v Polzeli.	Fr.	Koz,jelk.
SV. KRI2 Zahvala gasilcem za pomoč pri obnovi
Pretekli teden so prišli mestni gasilci iz Ljubljane, da nam v prostovoljnem delu pomagajo pri obnovi. Z veseljem smo opazovali, kako se pod njihovim neumornim vihtenjem krampov in lopat odstranjujejo ruševine. Povedali so nam, da so se obvezali, da bedo v dveh mesecih delali prostovoljno 1000 ur. Ko so videli, da potrebujemo pri nas pomoči, so nam obljubili, da bodo teh tisoč ur opravili pri nas.
Hvaležni smo jim za požrtvovalnost, s katero opravljajo obnovitvena dela, in veimb, da bodo v prihodnjih delovnih dnevih popravili naša pota, ki so v zelo slabem stanju, da bodo pomagali pri podiranju ruševin in postavljanju naših novih domov.
Prebivalci Sv .Križa, p. Dol pri ftjdbljani.
Z RAZSTAVE DRŽAVNE KOMISIJE ZA UGOTAVLJANJE ZL0CIH0V OKUPATORJEV IN NJIHOVIH POMAGAČEV
Državna komisija za ugotavljanje zločinov iz Beograda razstavl ja v Narodni galeriji v Ljubljani fotografije o zločinih okupatorjev in domačih izdajalcev. Na razstavi je prikazaua tudi ta slika kovinskega delavca Filipoviča iz Valjeva, ki je še tik pred usmrtitvijo pozival narod v borbo z besedami: »Vzemite zakopano orožje in pobijte nemško-fašistične gade in njihove pomagače,
domače izdajalce!«
Zasedanje Svetovne sindikalne federacije
Uspešna rešitev nalog Sindikalne federacije bo dala novo energijo demokratičnim silam
Moskva, 18. jun. TASS poroča: Te dni se v Moskvi otvarja zasedanje Izvršnega komiteta Svetovne sindikalne iederacije. V zvezi s tem objavlja »Trud« članek Izvršnega komiteta federacije in sekretarja Vsezveznega centralnega sovjeta sindikatov ZSSR Tarasova.
Pred 17 meseci so se zbrali v Londonu predstavniki delavskega razreda iz več kot 40 držav v cilju ustvaritve Združenja svetovnih sindikatov. Nešte-vilni skeptiki in zlonamerni ljudje so prerokovali neizbežen polom te zamisli. Stvarnost pa je zavrnila zlobne »prerokbe« sovražnikov enotnosti delavskega razreda. Federacija je odločno pričela reševati naloge, ki so ji bile postavljene na pariškem kongresu.
Na bližnjem zasedanju Izvršnega komiteta Federacije se bodo pretresala razna vprašanja: Obisk Nemčiji od strani komisije Federacije, medsebojni odnosi Federacije z Zavezniškim kontrolnim svetom v Berlinu, medsebojni odnosi Svetovne sindikalne federacije z organizacijo Združenih narodov, v glavnem z Gospodarskim in socialnim svetom, obnova Generalne konfederacije dela v Grčii, nato vprašanja o ukrepih za borbo proti Francovemu režimu v Španiji.
V zvezi z vidno aktivnostjo reakcionarnih sil v svetu je še problem fašističnega režima v Španiji. Ob pričetku marca t. 1. je pozval Izvršni komitet Federacije vse sindikalne organizacije, ki pridejo v sestavo Federacije, da protestirajo proti kaznovanju 10 funkcionarjev republikanskega gibanja v Španiji. Odgovor na ta poziv Federacije so bili množični mitingi in demonstracije ter neštevilne protestne resolucije.
Kmalu po kapitulaciji Nemčije se je pričelo v sovjetski okupacijski coni, nato pa v zapadnih conah obnavljanje svobodnega nemškega sindikalnega gibanja. Sindikalni delavci — antifašisti, — ki pripadajo raznim političnim strankam, so se aktivno lotili ustvarjanja enotnih sindikalnih organizacij. V sovjetskem zasedbenem področju je ta težnja sindikalnih delavcev dobivala stalno podporo od strani okupacijskih oblasti, toda v zapadnih področjih je v mnogih primerih naletela na resne zapreke.
V britanski, ameriški in francoski coni ni organizacija sindikatov zaključena niti v mejah posameznih mest. Brez ozira na to, da je vsa industrija centralizirana v glavnem v zapadnih conah Nemčije, je v Vzhodni Nemčiji, v kateri v glavnem prevladuje poljedelstvo, 3 milijone članov sindikatov, t. j. mnogo več kakor v zapadnih conah. V sovjetski coni so na demokratični način izvolili voditelje sindikatov. V zapadnih conah so bili izvoljeni samo krajevni sindikalni organi.
Prav tako je izvedena agrarna reforma samo v sovjetski okupacijski coni. Brez dvoma je, da bi navedene naloge lahko hitreje rešili, če bi dobila Svetovna sindikalna federacija možnost, da bi imela svoje predstavništvo v Kontrolnem svetu za Nemčijo. Nadalje piše Tarasov: Pozornost delovnega ljudstva in
vsega naprednega človeštva je že zdavnaj osredotočena na Grčijo. Grško ljudstvo se je herojsko borilo proti nemško-fašističnemu napadalcu, vendar ni dobilo po zmagi zaslužene svobode, temveč je padlo pod jarem reakcionarnih monarhističnih elementov. V februarju t. 1. je Izvršni biro Federacije poslal v Grčijo komisijo, sestavljeno iz predstavnikov sindikatov Anglije, ZSSR, Francije in grške Konfederacije dela. Komisija se je prepričala, kakšen divji teror besni ne samo proti delavskemu razredu, temveč tudi proti vsem antifašistom in patriotom. Upamo lahko, da se bb Izvršni komitet Federacije obrnil na organizacijo Združenih narodov z zahtevo, naj se v Varnostnem svetu prouči vprašanje izrednega položaja v Grčiji.
Prav tako bo tudi predmet proučevanja na zasedanju važno vprašanje o udeležbi Svetovne sindikalne federacije
v delu organizacije Združenih narodov, med ostalim tudi o delu Gospodarskega in socialnega sveta. Pariški kongres si je z največjo odločnostjo postavil vprašanje o predstavniku Federacije v organizaciji Združenih narodov. Svetovna sindikalna federacija, ki predstavlja več kot 60 milijonov organiziranih delavcev, kateri so pretrpeli velike žrtve zaradi zmage nad fašizmom, mora dobiti pravico udeležbe pri delu organizacije, ki je poklicana, da čuva mir in varnost narodov.
Sovjetski sindikati, ki se aktivno borijo za enotnost Svetovnega sindikalnega gibanja, pozdravljajo otvoritev zasedanja Izvršnega komiteta Federacije v glavnem mestu Sovjetske zveze in izražajo prepričanje, da bodo uspešno rešene vse postavljene naloge.
Moskva, 18. jun, AFP. Včeraj je bilo prvo zasedanje Izvršnega odbora Svetovne sindikalne federacije.
Vsa administrativna poročila, ki jih je podal Louis Saillant, so bila soglasno sprejeta.
»Pravda« o aktualnih problemih
Moskva, 18. junija. TASS poroča: »Pravda« piše v svojem mednarodnem pregledu sledeče:
»Kakor je bilo pričakovati, je glavna tema, s katero se bavi angleški in ameriški tisk v teh dneh, konferenca Sveta ministrov za zunanje zadeve v Parizu. Laburistični tisk, ki piše o delu konference laburistične stranke, zaman poskuša zmanjšati sporazum v 6tranki glede zunanjepolitičnih vprašanj ter je obšel temo o mednarodni enotnosti. Nasprotno pa konservativni tisk soglasno priznava, da sprememba vlade v Angliji ni povzročila nikakih bistvenih sprememb v zunanji politiki.
»Sundajr Times« piše, da obstajajo v politiku ki jo je vodil Churchill, in med Bevinovo politiko le majhna nesoglasja. Še daleč ni slučajno, da so prav v teh dneh tik pred konferenco Sveta ministrov za zunanje zadeve, pisali nekateri ameriški in angleški listi, da v Angliji brez dvoma obstaja nacionalna enotnost glede vprašanj zunanje politike.
Znani reakcionarni list »Daily Mail« piše, da je potrebno doseči to, da bi se mednarodni odnosi uredili brez sodelovanja Sovjetske zveze. Washingtonski dopisnik agencije »United Press« piše, da je prišlo tako daleč, da bi bilo potrebno Sovjetski zvezi postaviti ultimat. Cel zbor neodgovornih piscev poziva, naj se enkrat za vedno konča s konferenco štirih in uvede v prakso samo konferenca predstavnikov 21 držav.
Vsa ta in njim podobna razmišljanja anglosaksonskih novinarjev ne bi zaslužila pažnje, ko bi za njimi ne stali nekateri zelo vplivni reakcionarni krogi, ki so si, sodeč po videzu, stavili za nalogo,
da izpodkopljejo temelje povojnega miru in varnosti. Prav ti krogi 60 izbrali za svojo devizo — prekinitev e Potsdamom.
Pri Anglosaksoncih, piše francoski novinar Pertinax, se pojavljajo nevarne tendence v korist Nemčije. Lahko brez posebnih težkoč razumemo jasen smisel teh tendenc. Slednje obstajajo v tem, da se v Evropi ponovno uvede politika ravnotežja, ko so Nemčijo izkoriščali kot silo, ki je stala nasproti Franciji in Sovjetski zvezi. Po vsem tem ni ničesar čudnega, če posamezni pristaši podobnih načrtov kažejo veliko zanimanje ne samo zato, da bi se pariška konferenca končala z uspehom, temveč da bi propadla.
Znani ameriški radijski komentator Steel razkrinkuje te osebnosti, ki delajo tako, kakor da bi bile očarane. To je neko idiotsko »vzhičenje«, pravi na koncu Steel. Nadalje prihaja do zanimivega zaključka, da se lahko reče, da je ameriška politika naperjena proti politiki parlamentarne slepe ulice.
Bili smo v slepi ulici glede vprašanja Irana, pravi Steel, ko ni obstajala nobena nujnost za obstoj te slepe ulice, podobno kakor smo bili tudi v slepi ulici glede Italije in Trsta, vendar je bila tudi ta slepa ulica popolnoma nepotrebna. Slepa ulica obstaja tudi v pogledu plovbe po Donavi, čeprav je bilo zelo težko nasprotovati ruskemu stališču, da nedonav-ske države ne smejo diktirati pravila plovbe po Donavi. Slepa ulica obstaja prav tako v pogledu Avstrije in Nemčije.
Steel je prišel do zaključka, o katerem morajo resno premišljevati vsi mogoči romantiki slepe ulice. Vsem tem pešcem po slepi ulici, bomo prišli do.kon-ca, Če se ustanovi princip enotnosti sodelovanja velikih treh.«
Odmevi beograjskega procesa v inozemstvu
Problem donavske plovbe
Moskva, 18. jun. (Tass.) Diplomatski komentator »Pravde« Marinin piše glede vprašanja podonavske plovbe:
Zadnje čase posvečajo odločilni krogi Velike Britanije in Združenih držav posebno pozornost problemu Donave. Ta problem zavzema v tisku in govorih najuglednejših politikov važno mesto.
govorih
Ako sodimo po teh govorih ne moremo več dvomiti, da hočejo gotovi ljudje spremeniti problem Donave v orodje odločilne mednarodne igre z važnimi političnimi cilji. Na ta način se da razložiti tudi namerna kampanja, ki skuša potvoriti resnični položaj v Podonavju, kampanja, ki se vodi že nekaj tednov tako v Veliki Britaniji, kakor v Združenih državah.
Veliko število govorov in člankov, posvečenih problemu Donave ima kot glavni motiv absurdno trditev, da oo-vjetška zveza otežkoča ureditev vprašanja podonavske plovbe, da sabotira preskrbo prebivalstva podonavskih držav z najpotrebnejšim. Na osnovi prav tega argumenta je angleški minister zunanjih zadev gospod Bevin v svojem zadnjem govoru v spodnji zbornici patetično zaklical: »Priznam, da čutim zelo malo veselja, ko vidim, da zaradi neke politike, ki je mi ne razumemo, trpijo evropske dežele lakoto, ker mi ne moremo ukreniti tega, kar je edino pametno: poslati žito za prehrano prebivalstva, ki živi ob tej veliki arteriji.« Seveda se pri tem pojavi vprašanje, kdo_ prav za prav ovira in sabotira ta edino pametni ukrep.
Nad tisoč ladij, ki jih je moštvo zapustilo, med njimi tudi ladje, ki
Eripadajo zavezniškim državam, je ilo zbranih in koncentriranih na zimskem sidrišču, kar jih je rešilo pred gotovo pogubo v dobi zmrzovanja. V letu 1945. so sovjetske vojaške transportne oblasti uspešno odstranile mine .in ruševine razstreljenih mostov prav do okrožja Linza (odkoder se potem razteza ameriška okupacijska cona) in zagotovile možnost normalne plovbe.
Potrebni pogoji za plovbo po Donavi so vzpostavljeni. Po zaslugi sovjetskih oblasti je Donava sedaj plovna na dolžini 2000 km in urejena za ladijski promet v obeh smereh. Ze v letu 1945 so pričele romunske, bolgarske in jugoslovanske ladje s prevozom blaga. Leta 1946 je izmenjava blaga med podonavskimi državami stalno naruščala. Sovjetska zveza je vrnila Jugoslaviji nad 150 ladij, Češkoslovaški okoli 30, izročitev nadaljnjih maloštevilnih ladij bo kmalu zaključena, številne ladje so dane na razpolago romunsko - sovjetskim in madžarsko -sovjet, plovnim družbam. Večina teh ladij je bila izročena v dobrem stanju takoj po izvršitvi potrebnih po-
Iiravil. Sovjetska zveza je v zadnjem etu poslala številnim podonavskim
deželam najpotrebnejše stvari in živež.
Ali so zgoraj navedena dejstva znana Veliki Britaniji in Združenim državam? Brez dvoma. Anglosaški tisk jih je že večkrat priobčil. Vsak objektiven človek mora priznati, da je So*'j. zveza storila vse, kar je bilo v njenih močeh za zagotovitev plovbe po Donavi. če ta plovba še ni dosegla zaže-ljenega obsega, potem pada posredna in neposredna odgovornost na kompetentne angleške in ameriške oblasti. Oprimo se zopet na dejstva.
Posebni dopisnik lista »Reynold Nevvsc, Raymond je pred kratkim poročal, da_ so se Amerikanci polastili vseh ladij za rečno plovbo v svoji coni v Avstriji. Uradni ameriški pooblaščenec, izjavlja Raymond, je v glavnem stanu ameriške armade v Frankfurtu odkrito povedal naslednje: »Mi imamo ladje, oni pa reko. Vendar pa se ladje lahko zamenjajo za koncesije.«
Dopisnik lista »New York Herald Tribune« poroča nekatere podrobnosti o tein čudnem postopanju ameriških sil. Poveljnik ameriškega vojaštva v Nemčiji Mac Nearney je izdal povelje, da se zaplenijo ladje podonavske plovbe v Vils-hofenu. »Združene države Amerike,« zaključuje dopisnik, »so na. vsak način z mešetarjenjem pri pogajanjih dobile dragoceno ladijsko lastnino.« Po gotovih podatkih zadržuje anglo-ameriško poveljstvo.nad 700 ladij, ki so last podonavskih dežel, in sicer ne samo tistih, ki so med vojno šle s sovražnikom, temveč prav tako tudi jugoslovanske in češke ladje.
Generalni tajnik ministrskega sveta Federativne ljudske republike Jugoslavije Bakič je v intervjuju s predstavnikom Tanjuga pred kratkim izjavil, da zavezniške oblasti brez vsakršnega vzroka zadržujejo v Linzu 166 jugoslovanskih ladij in da jugoslovanska vlada na ponovne tozadevne zahteve, ki jih je predložila zaveznikom, sploh ni dobila odgovora. »V inozemskem tisku se pojavljajo vesti,« je dejal Bakič, »da zavezniške oblasti nn ta način izvajajo pritisk na Jugoslavijo in druge
? »donavske dežele, katerih ladje so udi tam, zaradi zavarovanja tako imenovane svobodne plovbe.«
Kakor je poročal dopisnik Associated Pressa, so se gotove podonavske dežele
obrnile na državno tajništvo Združenih držav z zahtevo, da se jim te ladje vrnejo. Vendar pa je bila ta zahteva zavrnjena.	__
Bevin je izjavil, da Sovjetska zveza ovira ureditev podonavske plovbe. Dejstva dokazujejo prav nasprotno. Sovjetska zveza je 6torila vse, kar je bilo v njeni moči, da organizira in zajamči normalno plovbo po Donavi. Razvoj podonavske plovbe zavira nepravilno postopanje anglo-ame riškega poveljstva na Donavi.
Gospod Bevin trdovratno zatrjuje, da je edina stvar, ki jo skuša doseči, da »se vse spravi v tek«. Dejstva dokazujejo prav nasprotno. Večino podonavskega ladjevja je zaseglo zavezniško poveljstvo, medtem ko podonavske dežele te ladje krvavo potrebujejo. Bevin se poslužuje zelo krepkih izrazov in gestikuliranja, da bi dokazal potrebo po nad vse nujnih ukrepih za zagotovitev prevoza žita po Donavi.
Dejstva dokazujejo, da so zavezniki izvedli svojo akcijo proti ladjevju podonavskih držav prav na višku plovne sezone. Ali ne sledi iz tega, da so Bevi-novi patetični govori samo krinka politike, ki je zelo daleč od skrbi za blagor narodov podonavskih držav? Na vsak način je gospod Bevin v svojih govorih naredil nekaj vse hvale vredno jasnih izjav.
Očrtujoč stališče britanske vlade do vprašanja podonavske plovbe je dejal: »Če vam je všeč, ga lahko imenujemo ,načelo odprtih vrat1.« Bolj jasno bi nihče ne mogel povedati! Gospod Bevin je blagovolil označiti svojo politiko glede podonavskega vprašanja s formulo, ki 6i jo je izposodil iz arzenala ekspanzioni-stične politike.
Narodi podonavskih dežel se popolnoma zavedajo, kaj bi zgubili in na kaj bi bili obsojeni s politiko, ki se nasjanja na načelo »odprtih vrat«. Narodi podonavskih dežel po vsej pravici ne vidijo nobene razlike med tako politiko in vzpostavitvijo »predvojnega reda«, ko je bila podonavskim državam vzeta vsaka neodvisnost in šo bile igrača v rokah različnih imperialističnih držav. Iz tega razloga Bevinova »politična filozofija« v tem pogledu nikakor ne more zadovoljiti ljudstva podonavskih dežel.
Nemiri v Palestini
Jeruzalem, 18. jun. AFP. Zaradi po-rušenja mostov preko Jordana je ves železniški promet med Sirijo, Palestino in Transjordanijo prekinjen.
Letaki, raztreseni v Telavivu, zatrjujejo, da je število porušenih mostov veliko večje, kot pravi to britansko uradno poročilo. Raztreseni so bili tudi letaki, ki pozivajo židovsko ljudstvo na borbo. Oddelki britanskega vojaštva so obkolili dve židovski koloniji.
MIHAILOVIČEVA OBRAMBA SE JE ZRUŠILA POD TEŽO TEŽKIH DOKAZOV
pišejo moskovska »Izvestija«
Posebni dopisnik »Izvestija« piše, da se počasi odkrivajo zločini Draže Mihailoviča in njegovih pomagačev.
Njegovo sodelovanje z okupatorjem je pričelo že leta 1941, ko so stopili četniki v zvezo z Nedičem. Četniki so pod geslom »boj proti komunistom« uničevali prebivalstvo, ki se ni hotelo podrediti Nemcem in Italijanom. Kakor je pokazala razprava, je izdelal Mihailovič načrt za borbo proti partizanom. To je bilo storjeno z vednostjo italijanske in nemške komande, z znanjem članov misije Velike Britanije in včasih celo na njihovo iniciativo.
Emigrantska vlada je na vse načine podpirala Mihailoviča. — Mihailovičeva »zadnja obramba« se je zrušila pod težo dokazov. Vedno se izvija in laže, kljub temu pa postaja njegov položaj vse težji. Vedno manj možnosti ima za manevriranje. Mihailovič včasih jezno pogleda po sodni dvorani, v kateri vlada tišina. Šef četnikov izgleda v tem trenutku kakor
volk, ki je nesposoben, da bi škodoval, ki je pa vendarle pripravljen, da se zažene na lovca.
Francoska agencija navaja
zakaj je sodišče odklonilo, da se zaslišijo inozemske priče
Agencija France Presse poroča: Sodišče je odklonilo predlog obrambe, da se pokličejo kot priče ameriški letalci, katere so rešili četniki, in sicer s sledečo obrazložitvijo:
1. Ker ameriški letalci niso navedli nikakega točnega dejstva, ki naj bi bilo predmet njihovega pričevanja.
2. Jasno je, da bi lahko pričevali ti letalci, ki so padli v roke četnikom leta 1944, samo glede kratkega časa Mihailo-vičevega delovanja, obtožnica pa govori za vse obdobje od leta 1941 do leta 1945.
3. Je dovolj dokazov in jugoslovanskih prič in klicanje tujih prič zato ni potrebno.
AMERIŠKI TISK POROČA, DA JE MIHAILOVIČ PRIZNAL SODELOVANJE S SOVRAŽNIKOM
Ameriški listi objavljajo obširna poročila agencije Associated Press o raz-provi proti Draži Mihailoviču.
»Washington Post« prinaša vest pod naslovom: »Mihailovič govori o sodelovanju z Italijo«, »Evening Star« ima naslov: »Mihailovič priznava, da je poslal pismo, ki dokazuje njegovo sodelovanje z Italijani«, »Chicago Tribune« prinaša članek pod naslovom: »Utrujeni Mihai-.lovič priznava sodelovanje«, »Baltimore Sun« pa ima naslov: »Četnik govori o pomoči, ki mu jo je dajala os«.
»Washington Dailly News« in »New York Post« prinašata vest United Pressa«, v kateri sporočata v glavnem, da je rešil Mihailovič 400 Američanov.
»New York Herald Tribune« prinašata obširno poročilo svojega dopisnika Fra-dinga pod naslovom: »Mihailovič pravi, da je kolaboriral«. V tem poročilu je rečeno, da je napravilo Dražino priznanje močan vtis.
»New York Times« prinaša poročilo posebnega dopisnika Sama Brocerja, pod naslovom: »Mihailovič priznava krivdo«, kjer pa navaja Dražine besede: »Kadar sem utrujen, rečem da«. Dopisnik prvi, da bo poizkušala obramba oporekati veljavo takega priznanja.
Prav tako prinaša tudi »Chicago Sun« obširno poročilo svojega dopisnika Fo-dorja, »Daily Worker« pa poročilo Johna Gibbonsa.
★	5
Švicarski listi o razpravi
Švicarski tisk prinaša obširna poročila z razprave proti Mihailoviču..
»Berner Tagewacht« poudarja, da priznava Mihailovič, čeprav z obotavljanjem, po vrsti svoje zločine proti jugoslovanskim narodom. List pravi, da je z neizpodbitnimi dejstvi dokazano, da je Mihailovič sodeloval s sovražniki v boju proti partizanom. Nadaljnja razprava, pravi list, bo pokazala, v koliki meri je odgovorna za to emigrantska vlada. List pristavlja, da bo padla na ameriško vodstvo vojne čudna luč, če se pri razpravi izkaže, da so vzdrževali Američani preko Draže Mihailoviča zvezo z Nemci. List pravi na koncu, da predstavljajo odkritja Mac Leana, ki jih je pred kratkim prinesel »Times«, taka dejstva, da jih reakcionarni krogi, ki so v svojem fanatičnem sovraštvu proti Titu podpirali Draža Mihailoviča, ne bodo mogli ovre-
PO VOLITVAH V FRANCIJI
KOMUNISTIČNA PARTIJA FRANCIJE PRIPRAVLJENA, DA PREVZAME V VLADI VSE ODGOVORNOSTI,
KI JI PRIPADAJO PO V0UVNIH REZULTATIH
Pariz, 18, junija, AFP poroča: Na zasedanju Centralnega komiteja Komunistične partije Francije in njene parlamentarne skupine so sprejeli resolucijo, v kateri je izraženo, da je v današnjem položaju potrebno končati sedanje gospodarske razmere in izdelati novo ustavo, ki jo bo sprejela velika večina republikancev in pri katere izdelavi bo Komunistična partija aktivno sodelovala.
V resoluciji je rečeno, da si Komunistična partija prizadeva s to ustavo zajamčiti suverenost narodne skupščine, ki je bila izvoljena na poslednjih volitvah. Komunistična partija je sprejela princip sorazmerja in smatra, da je pod današnjimi okoliščinami najbolj primerno obdržati princip vlade, sestavljene iz treh strank in je pripravljena, da sprejme v vladi vse odgovornosti, ki ji pripadajo po 2. junijskih volitvah.
V zvezi z zunanjo politiko nove vlade je rečeno v resoluciji, je treba nadaljevati dosedanjo politiko in priboriti Franciji pravice do reparacij in preskrbeti večje pošiljanje nemškega premoga.
Glede notranje politike naj bi nova vlada zadovoljila upravičene zahteve delavcev, ki jih je objavila Generalna konfederacija dela.
Na gospodarskem polju je treba izvesti povečanje plač in pokojnin ter zmanjšati cene in reorganizirati organizacijo' prehrane in preskrbe. Poleg tega je treba zmanjšati proračunske stroške
in zapleniti imovino, ki je bila prislužena na krivičen način.
Ob koncu ugotavlja resolucija, da je Komunistična partija dobila na 2. junijskih volitvah večje število glasov, pa tudi reakcija je napredovala, v vrstah katere se nahajajo znani »miinchenovci in vichysti«. Ko se je povečalo število poslancev ljudskega republikanskega gibanja (MRP), so delavske vrste postale neenotne zaradi antikomunističnega dela socialistične stranke.
Resolucija se končuje z izjavo, da je v takem položaju imperativna dolžnost vsakega komunista, da napravi vse za vzpostavitev bratskih odnošajev s tovariši socialisti, da bi tako bilo mogoče iti naprej po poti delavske enotnosti, ki bi jo omogočila zveza vseh republikancev, z namenom zbrati široke republikanske množice in tako pripraviti zmago na bodočih volitvah.
Sovjetska mladinska delegacija v Rimu
Rim, 18. jun. TASS poroča:
Društvo za kulturno sodelovanje Ita lije s Sovjetsko zvezo je priredilo velil sprejem na čast mladinske delegacije.
Sprejemu so prisostvovale zaslužni osebnosti političnega in kulturnega živ ljenja.
Georgij Dimitrov - 64 leinik
Sofija, 18. jun. Dopisnik Tanjuga poroča:	\
List »Novini«, glasilo Zveze bolgarskih novinarjev, prinaša članek, posvečen 64. rojstnemu dnevu Dimitrova, v katerem je rečeno:
Danes praznuje Bolgarija 641etnico rojstva velikega Bolgara, vernega sinu bolgarskega naroda, neustrašnega borca proti monarhiji, fašizmu in tistim, ki izrabljajo ljudstvo,' in splošno priznanega in ljubljenega voditelja bolgarske delavske partije (komunistov), ustanovitelja Domovinske fronte — Georgija Dimitrova. Njegova trajna in neustrašna borba proti okupatorju bolgarskega naroda v letih 1912 in 1914 do 1918 naj bi služila za vzgled vsakomur. Skupno z Va-silom Kolarovim je Dimitrov organiziral in vodil septembrsko vstajo 1923. leta. Svoje bogate izkušnje, ki si jih je pridobil v borbi bolgarskega naroda v preteklosti, je izkoristil za organizacijo odpora proti monarhiji in fašizmu. To ga je dvignilo za splošno priznanega in ljubljenega voditelja bolgarskega naroda in delavske partije (komunistov).
S svojim herojskim zadržanjem na procesu v Leipzigu je Dimitrov postal svetovno popularen. Njegovo ime, ime prvoboritelja proti fašizmu, so izgovarjali povsod na svetu. Dimitrov je pokazal, kako je treba delati, pokazal je.
kako se da in kako je treba biti hraber in kako naj se ljubijo domovina in veliki ideali vsega človeštva.
Madžarska delegacija v Ameriki
Waghington, 18. junija. Ob priliki zakuske, prirejene na čast madžarski delegaciji, je predsednik madžarske vlade Ferencz Nagy izjavil, da je madžarska delegacija prispela v Združene države Amerike z namenom, da bi zagotovila, da bi se vrnila iz ameriških okupacijskih con Nemčije in Avstrije madžarska imo-vina, ki so jo izropali Nemci.
Nagy je dalje izjavil, da delegacija predvsem želi, da se Madžarski vrne zlata rezerva madžarske Narodne banke. Nagy je omenjal imovino, ki so jo Nemci odpeljali iz Madžarske, med drugim tovarne, živino itd., ter rekel, da bo stabilizacija Madžarske otežkočena, ako ne bo vrnjena ta imovina.
Namestnik predsednika madžarske vlade Rakoczy je v svojem govoru izjavil, da delegacija ne želi, da bi dobila posojilo, ampak samo to, da se Madžarski vrne imovina.
Minister za zunanje zadeve Gyongoszy je izjavil, da je obnova Madžarske v interesu vse evropske civilizacije.
Leto dni dela Mestnega odbora RK v Ljubljani
Takoj po osvoboditvi je bil v Ljubljani osnovan mestni odbor Rdečega križa, ki je leto6 6. junija praznoval obletnico svojega obstoja. Ob tej priliki je izdal brošuro, v kateri je prikazano njegovo enoletno humanitarno delo.
Prva velika naloga mestnega odbora RK je bila skrb za internirance, ki so se vračali v domovino. S pomočjo V6e ljubljanske javnosti je mestni odbor RK nabral zanje 5.900.000 lir ih ‘2000 kg živil ter jim tako nudil prvo pomoč. Tej akciji je sledila zbirka za egejske Makedonce, ki je dosegla znesek 294.995 din.
V materialu so znatno prispevali naši rojaki iz Amerike in Kanade, ki so poslali 67.708 komadov oblačilnih predmetov in 64.114 komadov različnih živil, do-čirn je bilo doma zbrano 28.802 metra raznega blaga ter 6850 oblačil. Za nakup oblačil in živil je izdal mestni odbor vsega 1,256.094 dinarjev. Od tega je bilo poslano 23.880 metrov blaga in 263 kompletnih oblek najbolj potrebnim krajem Slovenije izven področja ljubljanskega mestnega odbora RK.
Mestne četrti so dobile za razdelitev 61.528 kosov različnih oblačil. Poleg tega je mestni odbor RK organiziral posebno pomožno akcijo za šolsko mladino in razdelil pred božičnimi prazniki 6569 oblačil. Tudi ostalim ustanovam je mestni odbor nudil podporo v oblačilih in živilih in sicer 24.637 raznih oblačil, 138' paketov suhe hrane, 2450 doz konzerviranega mleka in 1198 kg sladkorja. Socialne ustanove so dobile 1343 paketov suhe hrane, 239 kg sladkorja in 18.634 doz raznih živil. Bolnicam, hiralnicam in inva-
lidskim domovom je bilo razdeljeno blizu 1 milijon cigaret.
Za porušeni Rihenberk, ki je doprinesel težke žrtve v osvobodilni vojni, je mestni odbor RK nabral 49.129 dinarjev. Obrtniškemu naraščaju ljubljanskih strokovnih šol je bilo razdeljeno 2005 kilogramskih paketov suhe hrane.
Važna naloga mestnega odbora RK je bila tudi pomoč pri organizaciji in ureditvi javnih kuhinj. Mestni odbor RK je brezplačno oskrbel posodo nekaterim javnim kuhinjam v Ljubljani, Mariboru, Dolnji Lendavi, Črnomlju, Idriji, Kopru, Gorici in drugod.
V prvem mesecu svojega obstoja je izvedel mestni odbor RK organizacijo po četrtnih odborih, kasneje pa tudi po terenskih odborih. Že v juliju lanskega leta je štel 16.000 članov, do konca decembra pa se je to število povečalo na
21.000	članov. Čeprav je ta številka precej lepa, vendar pa bi se moralo okrog Rdečega križa zbrati še mnogo več prebivalstva, da bi ta lahko še z večjim uspehom vršil nalogo, ki je posebno v povojnem času ogromna.
Doprinos RKJ za progo Brčko—Banoviči
Rdeči križ Jugoslavije želi nuditi našim mladincem, ki gradijo progo Brčko—Banoviči čim popolnejšo opremo. Zato je poslal 11. maja delovnim brigadam v Brčko odpošiljke kanadskega RK 5275 bluz, 2900 kratkih hlač, 251 dolgih hlač in 515 odej.
Na proslavo Maksima Gorkega z zelo pestrim sporedom drevi ob 20. v dvorani sindikatov (bivše Delavsko zbornice) opozarjata Resljev in Kolodvorski teren. Vatop prost!
Zdravniška strokovno - znanstvena sekcija ESZDNS priredi v sredo IS. junija ob 20. tretji strokovno-znanstveni sestanek v predavalnici Anatomskega instituta v Ljubljani. Predaval bo tov. prof. dr. Pavel Lunaček o »terapiji prečne lege«. Vabljeni so zdravniki in medicinci.
Pri nadomestnih volitvah v četrtni Ljudski odbor Ljubljana—Vič, ki so bile v nedeljo 16. VI., so bili izvoljeni: za predsednika tov. Višnar Slavko: za tajnika tov. Ukmar Franc, za odbornika tov. Vrhovec Stanislav.
Namesto cvetja na grob člana avtoprevoznika tov. Kušar Franca iz Rožne doline, daruje Združenja prevoznikov v Ljubljani za sirote padlih partizanov din 500.
FIZKULTURA
RAZPIS OKROŽNEGA PRVENSTVA V ODBOJKI
V četrtek bomo videli na igrišču »Udarnika« pod Cekinovim gradom na delu naše odbojkaše. Pripravljenih je 8 moških in 4 ženska moštva. Največ izgledov za prvo mesto ima Udarnik, toda tudi drugi pravijo, da no bodo držali križem rok. Glede zasedbe ostalih mest ne moremo reči ničesar, ker so moštva precej izenačena in žoga je vedno okrogla. Isto velja tudi za članice, ki bodo v četrtek prav tako odigralo 2 kola. Vsi prijatelji lepih iger bodo prišli na svoj račun. Vstopnina je za odrasle 5 din, za mladino 2 din. Za prva dva kola so bili iz-
PRESKRBA
PROSTA PRODAJA MESA DROBNICE
V sredo dne 19. t. m. bodo prodajali mesarji na stojnicah v Ljubljani meso kozličkov in jagnjičev od 8. do 11. ure. Isti dan popoldne prodajajo od 14. do 17. ure mesarji po četrtih: Vič — Babšek Franc, Moste — Dolenc Vinko, Trnovo — Dular Franc, Škerjanc Anton, Šiška — Jelenc Jo-sipina, Stanič Alojz, Dunajska cesta — Merklin Ludvik, Dolenjska cesta — Mlakar Peter, Polje — Lipah Ivan, Št. Vid — Sladič Ivan, Ježica — Dobnikar Frane, Tržaška cesta — Šivie Martin, Borštnikov trg — Ilnikar Alojz, Gradišče — Obvirk Franc, Gosposvetska cesta — Slamič Franc, Bohoričeva — Polak Hinko.
Prodajna cena je 54 din za kg.
Mesarji za prodajo na trgu dvignejo meso v sredo 19. t. m. ob 6. uri zjutraj, mesarji, ki prodajajo po četrtih, pa ob 12. uri na mestni klavnici v Ljubljani.
• DELITEV SALAM
Potrošniki okrožnega mesta Ljubljane prejmejo v sredo 19. t. m. od 7. do 11. ure pri svojih stalnih mesarjih od črke G (samo mesarji Gregorc Anton in Gutnik Antonija) do črke P, (zaključno z mesarjem Podbor-šek Pavel) po 10 dkg salam na odrezek »1—15 junij« ali »III—35 junij« živilskih nakaznic, izdanih od MLO, odseka za preskrbo v Ljubljani. Prodajna cena salamo je din 50 za kg.
PEKI
MLO, oddelek za trgovino in preskrbo v Ljubljani poziva peke, kateri niso prevzeli zadostne zaloge moke za mesec junij 1946, da prijavijo to do 21. t. m. najkasneje do
12.	ure v odseku za nakazovanje živil, Beethovnova ul. 7-1, soba št. 16.
RADIO
5(9 m — 213 m — 4( m DNEVNI SPORED ZA SREDO 19. VI.
6 Polke za harmoniko — plošče — 6.15 Napoved časa, vesti in pregled sporeda — 6.30—8 Jutranji koncert na ploščah, vmes ob
7.15	napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda — nato v plesnem ritmu (plošče) — 12.30 Španske skladbe za kitaro in violo — (ploščo) — 12.40 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda — 12.55 Fantje na vasi pojo domače pesmi — 13.30 Napoved časa, pregled tiska, objave in pregled sporeda — 13.45 Koncert saksofonista S. Dražila, pri klavirju B. Adamič: — Gabriel: La Cin-quantino — Jettl: Russian River — Drdla: SouVenir — 14 Koncert Radij, orkestra pod vodstvom Uroša Prevorška: Rossini: Serai-ramis — predigra — Siede: Balet — suita
— Rebikaf: Romanca brez besed — čačkes: Mostar — koračnica — 14.30 Napoved časa in poročila — 14.45 čajkovskij: Iz baleta »Hrestač« (plošče) — 15 Poizvedbe — 18 Lahka orkestralna glasba na .ploščah — 18.30 Poučna oddaja za mladino: Kako so merili čas, ko še ni bilo uro (iz Iljinove knjige »Zgodbo o rečeh«) — 18.50 Teteman: Trio v e-inolu za flavto, oboo, fagot in' čembalo (pl.) — 19 Oddaja Ljudske prosvote: Tone Seliškar: Ljudstvo in knjiga — 19.15 Vin-eanzo Tommasini:	Toskanske	pokrajine,
rapsodija — plošče — 19.30 Zdravstvena ura
— Dr. Šušteršič Zvonimir: O plastični kirurgiji — 19.45 Narodne v priredbi Prelovca poje barit. Milan Jug, spremlja C. Cvetko
— 20 Klavirski koncert pianista prof. Toneta Ravnika — 20.30 Prenos koncerta umetniške skupine JA iz Uniona — 22 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda — 22.15 Ruski zbori na ploščah — 22.30 Nikola Petrovič in Bojan Adamič igrata nežne melodije za lahko noč.
Globoko užaloščeni javljamo tužno vest, da je v celjski bolnici nenadoma preminul in nas za vedno zapustil naš dragi
BREZNIK MARJAN
pedagoški tečajnik
Prepeljali ga bomo in izročili rahli domači zemljici na pokopališču Sv. Jurija v Stožicah.
Prosimo tihega sožalja.
S t o ž i c e , dne 17. junija 1946.
Žalujoči: Franjo, oče; Agica, mati;
Dragica, sestra, in sorodstvo.
SLOVENSKO NARODNO
GLEDALIŠČE
V LJUBLJANI
Drama
Sreda, 19. junija ob 20:	Gorbatov:
»Mladost očetove. Red A.
Četrtek, 20. junija ob 20: Torkar: »Velika preizkušnja«. Red C.
Opera
Sreda, 19. junija ob 20: Verdi: >Rigo-letto«. Red Sreda. Gostovanje Sta-noje Jankoviča.
Četrtek, 20. junija ob 20: Puccini: Ma-dame Butterfly«. Red Četrtek.
Petek. 21. junija ob 20. uiri:	Verdi:
»Rigoletto«. Red D. Gostovanje Sta-noje Jankoviča.
Sobota, 22. junija ob 20. uri: Rossini: »Seviljski brivec«. Red A. Gostovanje J. Betetta.
V CELJU
Četrtek, 20. junija ob 16: Gostovanje v Zrečah. Frane Roš: »Mokrodolci«, v režiji Jožeta Tomažiča. Cene od 15 din navzdol.
V MARIBORU
Sreda, 19. junija: Zaprto. (Gostovanje (v Celju).
Četrtek, 20. junija ob 20: Proslava ob 10-letnici smrti Maksima Gorkega. Vstopnina od din 15 navzdol.
Petek, 21. junija ob 20: Moliere: »Tar-tuffe«. Red C.
Sobota, 22. junija ob 20: Verdi: »Tra« viata«. Izven.
V TRBOVLJAH
Četrtek, 20. junija ob 19: Ciril Kosmač-Jože Škrinar: »Zadrega nad zadrego«.
Petek, 21. junija ob 19: Ciril Kosmač-Jože Škrinar: »Zadrega nad zadrego«.
KINEMATOGRAFI
LJUBLJANA, KODELJEVO: Ameriški film »Dvojčki«, tednik. Ob 20. uri. MATICA: Sovjetski film »Malahov Kurgan«, tednik. Ob 16.15, 18.15 in 20.15. SLOGA: Francoski film »Vitez Lagarder«, tednik. Ob 16.15, 18.15 in 20.15. UNION: Ameri-riški film »Amanda , tednik. Ob 16.15,
18.15	in 20.15.
LETNI KINO TIVOLI: Ameriški film »Serenada v dolini sonch«, tednik. Ob 20.30 in 22. uri.
CELJE DOM:	Ameriški film »Havajski
zvoki«, tednik.
MARIBOR, ESPLANADE:	Ameriški	film
»Dajte nam živeti«, tednik. GRAJSKI: Sovjetski film »Cirkus«, tednik. LETNI KINO: Ameriški film »Lovci e severa«, tednik.
KRANJ: Češki dokumentarni film »Resnica zmaguje«, tednik.
PTUJ: Ameriški film »Džungla velemesta«, tednik.
TRBOVELJSKA PREMOGOKOPNA DRUŽBA, CENTRALA LJUBLJANA Gledališka ulica 14—16 Nove teleionske številke: Hišna podcentrala;
(kliče lahko vsakega nameščenca centrale)
št. 42-66 št. 22-08 štl 41-03 št. 42-50 št. 42 - 62
Dežurna služba od 14. ure dalje:
št. 41 - 03
Direktne telefonske linije: delegat ....... 42-6i
glavni tehn. ravnatelj , . 49-70 šef komercialnega oddelka 42-63 rudarsko-tehn. odsek . . 48-46 elektrotehn. odsek	.	.	.	49-60
personalni odsek .	.	»	.	49-10
pravni oddelek .	.	,	.	49-20
oddelek za cement in apno 48-96 materialni oddelek	.	,	.	43-00
OBVESTILA
MINISTRSTVO ZA DELO JAVLJA: Četrtek, dne 20. junija 1946 je ne--tlačani dela prosti dan.
RAZSTAVA
Obiščite razstavo fotografij Državno lomisije za ugotavljaije zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev v Beogradu, lazstava j« prav sedaj v dneh Mibailovi-ievega procesa aktualna in obenem zanimiva, ker nazorno prikazuje zločine Mihailoviča in njegovih četnikov v naši državi. Razstava traja nepreklicno samo do 22. m. in je posebno priporočljiv poset v večjih skupinah, ki imajo lalrko tudi vod-itvo po razstavi.
Razstava se nahaja v Narodnem domu n ni vstopnine.
TEREN »AJDOVŠČINA« PRIREDI PROSLAVO MAKSIMA GORKEGA t sredo 19. t. m. ob 29.30 v frančiškanski Ivorani e sledečim sporedom:
Proslavo otvori sekretar tereni.
1. »Sovjetska himna , poje invalidski pevski zbor.
2. O M. Gorkem predava prof. Meliliar.
3. Čajkovski — »Noeturno«.
Malat — »I in III. stavek folklornega lojalnega kvarteta. Sodelujejo prof. Jeraj, jušioki, Janez in Stanko Grafenauer.
O d mor
4. Čajkovski:	>Barcarola	, igrata Mar-
janca Wohinz, glasovir, in Nande Žužek, violina.
5. M. Gorki: »Kako sem »e učil«, čita Neli Nakrst. »Pjesma orodine«, recitira Borut Pečar. M. Gorki:	Pesem materi«, recitira K. Kalan.
6. Rimski-Korzakov: »Himna soncu«. Slik: »Ljubavna pesem«, igra Albert Der-rnelj.
7. »Hoj Slovani«, poje invalidski pevski zbor in navzoče občinstvo.
Vabljeni vrt! Vstopnine prosto!
VSEM KRAJEVNIM MEDSTROKOVN1M SVETOM!
Zaradi čiiuboljše povezavo KMS-ov z »lavnim odborom ESZDNJ za Slovenijo, za-adi novih nalog sindikatov, h katerim ipada tudi posredovanje dela in zaradi raz-iravljanja o splošnih organizacijski!) zadevah, bo izvršil Glavni odbor po svojih za-itopnikih osebne obiske, kakor sledi:
I. skupina
23. t. m. Šoštanj ob 5., Mežica ob 15., Prevalje ob 19. uri.
24. t. m. Guštanj ob 5., Slovenjgradec ob
15., Dravograd ob 19. uri.
25. t. m. Marenberg ob 5., Sv. Lovenc na	Poh. ob	15., Ruše ob 20. uri.
26. t. m.,	Rače ob 5., Maribor oh	15.,	Sv.
Lenart ob 19. uri.
27. t. m.	Gor. Radgoua ob 5., M.	Sobota
r>b	15.; Dol.	Lendava ob 20. url.
28. t. m.	Ljutomer ob 5., Ormož	ob	15..
Ptuj ob 19. uri.
29. t.	m.	Slov. Bistrica	ob	5.,	Slov. Konjice ob	15.,	Poljčane ob 19. uri.
30. t.	m-	Rog. Slatina	ob	5.,	Laško ob
15., Colje	ob	19, uri.
II. skupina
23. t. m. Borovnica ob 5., Vrhnika ob
13., Dol- Logatec ob 19. uri.
24. t. m. Rakek ob 5., Cerknica ob 15. uri.
25. t. m. Domžale ob 5., Mengeš ob 15., Kamnik ob 19. uri.
26. t. m. Medvode ob 5., Škofja Loka ob
15., Kranj ob 19. uri.
27. t. m. Tržič ob 5., Radovljica ob 15., Lesce oh 19. uri.
28. t. m. Kranjska gora ob 5., Jesenico ob 15. url.
III. skupina
23. t. m. Grosuplje ob 5., Ribnica ob
15., Kočevje ob 19. uri.
24. t. m. Trebnje ob 5., Novo mesto ob
15., Črnomelj ob 29. uri.
Glavni urednik tvan Bratko, Ljubljana, Kopitarjeva 6. Naslov uredn.. uprave m tiskarne »Ljudske pravice«. Ljubljana, Kopitarjeva 6. — Telefon 2562, 23-«, 33-64. — Stev. ček. računa 16.960.
25. t. m. Metlika bb 5., Brežic© ob 15., Krško ob 19. uri.
26. t. m. Senovo ob 5., Sevnica ob 15., Radeče ob 19. uri.
27. t. m. Trbovlje ob 5., Zagorje ob 15., Litija ob 19. uri.
Pozivamo člane Izvršnih odborov KMS-ov, da bodo vsi točno zbrani ob zgoraj navedeni uri. Poštno obratno nam »poročite kraj, kjer se bo vršil sestanek. Kdor koli bo izostal se mora pismeno opravičiti, a razlog za izostanek je le izreden primer. Navzoča naj bo tudi oseba, ki bo vodila posredovanje za delo v dotičnem kraju.
ESZDNJ Glavni odbor za Slovenijo
OBVESTILO	,
Zaradi prezidave prostorov v pritličju pošte Ljubljana 1 (glavne pošte), bomo začasno ukinili predale in prosimo naročnike, da» vrnejo ključek od poštnega predala do 21. VI. 1946- Do ponovne postavitve predalov se bo vsa pošta dostavljala Po pismonoših. Upravnik pošte Ljubljana 1.
BRZOVLAK LJUBLJANA—BEOGRAD
Ker imajo nekateri privatni vozni redi čas odhoda brzovlaka Ljubljana—Beograd iz Ljubljane ob 18.95, opozarjamo vse potujoče občinetvo, da odhaja ta brzovlak iz Ljubljane še vedno ob 16.55. Spremenjeni odhod iz Ljubljane ob 18.05 bo uveljavljen šele s 15. julijem t. 1.
OBNOVA PRAŠIČ JEREJE V NOVOMEŠKEM OKROŽJU
Na Dolenjskem napreduje poleg kokošje-reje v obnovi najhitreje prašičjereje. Pri kokošjereji je etalež že dosegel 90—100% predvojnega stanja. Ne mnogo manjši uspeh vidimo pri svinjereji. Dokaz temu je že v tem, da preostaja obilo naraščaja prašičkov na najvažnejših trgih, predvsem v Novem mestu (vsak ponedeljek), v Črnomlju (vsak četrtek), v št. Jerneju (vsako prvo soboto v mesecu) a tudi v Škocjanu in Trebnjem. Pretekli ponedeljek je bilo n. pr. v Novem nvuitu preko 500 prašičkov na prodaj. Cene padajo. Novomeško okrožje in pristojni okrajni odbori so usmerjali peašičjercjo na vzgojo čim več naraščaja z namenom, da se bodo mogle kriti vsesplošne potrebe. Tako so danes domače potrebe glede prašičkov popolnoma krite, zalagali pa smo posebno letos še razna druga okrožja, Slovensko Primorje in izvažali colo v Gorski Kotar v Hrvatski. In še so živali v lepili količinah na razpolago.
DNEVNE VESTI
Sklepna produkcija Glasbene šole bo v
sredo 19. t. m. ob 18. uri v veliki filharmonični dvorani. Nastopil bo mladinski zbor pod vodstvom prof. Cirila Cvetka, nadalje klavirski učenci prof.: M. Bonsaokove, A. Borštnarjeve, Z. Bradačeve, I. Hladnikove,
S.	Hrašovčeve, O. Kolaričeve, L. Pokorno ve, M. Strukelj-Verbičeve, V. Šonca, Z. Sončeve, L. Veble-Serajnikove, M. Zorga-Prinčičevo in violinski ansambel pod vodstvom prof. V. Šušteršiča. Vaboljeni so starši, prijatelji mladine in učenci. Vstopnice Po 10 in 5 din (za učenca) so naprodaj v Matični knjigarni.
JAVNA BORZA 0ELA
ima aa razpolago stadečs prost, mesta:
Pri obnovi naše živinoreje so nam potrebni 3 gospodarski pomočniki, ki imajo veselje do kmečkega dela in živali.
Za napravo opreme io leanlb izdelkov potrebujemo 2 sodarja.
Intpektorat Bipadovib železnic v BlbaSn potrebuje 10 ključavnlžarjev 5 železoetru garjev. 2 maiinska tehnika in 1 mašiueko-ga inženirja. Vee nadaljnje tnformaoije da je Javna bona deta v BihaSu.
žrebani naslednji pari:
I.	KOLO
Člani:
Udarnik : Št. Vid (sodnik Kpsec) Železničar : Svoboda (sodnik Weissbacher) Krim : Duplica (sodnik Podbevšek)
Rdeča zvezda : Borec (sodnik Podbršček) Članice: ■
Udarnik : Duplica (sodnik Podbršček) Železničar : Krim (sodnik Volčič)
II.	KOLO
člani:
Svoboda : Št. Vid (sodnik Weissbaclier) Duplica : Borec (sodnik Podbevšek)
Udarnik : Železničar (sodnik Kosec)
Krim : Rdeča zvezda (sodnik Slanina)
Članice:
Železničar : Duplica (sodnik Rupnik) Udarnik : Krim (sodnik Bergant)
Vsako moštvo mora postaviti tudi stranskega sodnika. Postavo moštva je treba pismeno oddati pred tekmo sodniku. — Moštvo, ki se 10 minut po sodnikovem pozivu ne javi, je izgubilo tekmo z 2 : 0. Igra se na 2 dobljeni igri in sicer po sistemu na točke (vsak z vsakim). Igralci, ki niso bili predhodno poimensko javljeni okrožju, ne smejo nastopiti, sicer je tekma razveljavljena in verificirana za nasprotnika 2:0. Protesti se vlagajo najkasneje 15 minut po odigrani tekmi pri sodniškem zboru s kavcijo 50 din, ki se pa v primeru ugodne rešitve protesta vrne. Tekme se prično ob 16. uri na igrišču pod Cekinovim gradom. Dežurni odbornik; Hočevar.
SESTANEK
F. D. Partizan — Jahalni vozaški odsek ima danes ob 19.30 na terasi tribuno Stadion (vhod iz Vodovodne ceste) sestanek vseb, ki bodo sodelovali na paradi.
Pozivamo vse dobro izvežbane člane in članice jezdnega odseka F. D. Partizana, ter člane in članice jahače ostalih fizkul-turnih društev iz Ljubljane in vse še neorganizirano jahače in vozače z lastnimi konji, ki žele sodelovati pri paradi fizkultur-nikov in moških narodnih noš na konjih, da so udeleže toga sestanka, kjer se bodo razdelile funkcije in dala ostala navodila. ■ Konji in sedla so na razpolago. Obenem vabimo fanfariste konjenico — fanfare so pripravljene. — Tajnik.
F. D. Železničar — (Odsek za lahko atletiko). Obveščamo članstvo, da so rodni lahkoatletski treningi redno vsako sredo in petek od 16. ura dalje na Stadionu. Novi člani in članice dobrodošli!
F. D. Železničar — (Odsek za odbojko in košarko). V 6redo 19. t. m. bo v prostorih ua Stadionu ob ‘20. uri redni članski sestanek. Treningi so vrše redno vsak ponedeljek, sredo in petek od 17. ure dalje ua Stadionu. Novi člani in članice iskreno vabljeni!
Za veliko flzkulturno manifestacijo, ki
bo v nedeljo dno 23. t. m. ob 15. uri na Stadionu kupi vstopnice v predprodaji. Dobiš jih v vsoh športnih trgovinah
koncerti
koncert
Delavski pevski zbor iz Ronk na Goriškem bo koncertiral v Filharmoniji v torek, 25. junija ob pol 21. To je moški zbor delavcev iz ladjedelnice v Tržiču pri Trstu. Pel bo furlanske narodno in umetne pesmi. Vstopnice v Matični knjigarni.
23. junij — pregled moči in ustvarjalnosti naše mlade fizkulturne organizacije
UVEDBA NOVE AVTOBUSNE PROGE KRANJ, KOL. - GORIČE — GOLNIK
Od 20. junija dalje bo obratoval avtobus Kranj, kol. — Goriče — Golnik po sledečem voznem redu:
7.00 12.30 16.40 20.20 odh. Kranj, kol. prih, 6.40 10.40 15.10 19.20 7.32 13.02 17.12 20.52	Goriče	6.08	10.08	14.38	18.48
7.40 1330 17.90 ».00 prih. Golnik, zdr- odh, 6.60 10.00 14.30 18.40
»LJUDSKA PRAVICA"
sprejema zopet
vsakovrstne oglase
in osmrtnice
Filmsko podjetje FLRJ - Direkcija za Slovenijo
sporoča, da bodo za mladino danes v kinu Malici predstave sovjetskega vzgojnega filma
„P€KLICA IN SL©N“
neprekinjeno od 8. do 12. ure ob enotni vstopnini po Din 5*—