■'sšttnn;» p'.-eaa* *
Naročnina
iBaša letno 30 Din, polletno 15 Din, -- za inozemstvo letno 60 Din.
^samezna čtev. 1 Sin
UREDNIŠTVO —"UPRAVA: pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8.
$iev. rač. poštne hran. ?2.549
izdala vsako nedelje lil. LETO
tfHH

Murska Sobota, 14. Januarja 1934.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. •Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraiale ŠTEV. 3
Mejnik.
Pred dnevi je poteklo pet let od manifesta, ki je dne 6. januarja 1929 otvoril novo dobo v naši zgodovini, dobo doslednega in vztrajnega dela za preporod in končno ureditev naše velike domovine. Šesti januar nam je začrtal pot v bodočnost, določil je delo vsern, ki jim je napredek naše države svet, pokazal nam je pot iz temine, po kateri smo tavali dolga leta v medsebojnih strankarskih sporih. Kako zelo so se narodne množice želele in občutile potrebo po doslednosti v državni in nacionalni politiki je najboljši dokaz dejstvo, da so se že takoj v prvem trenutku s popolnim zaupanjem postavile ob stran svo-jemtr vladarju in se pozneje vedno tesneje oklepale novega jugo-slovenskega režima. Podpirale so ga in sodelovale z njim ter s tem olajšale veliko delo preporoda, ki se je začel pred petimi leti izvajati. Največji dokaz temu so bile parlamentarne in pozneje občinske volitve, kjer so nasprotniki doživeli poraz za porazom.
Ta kratka leta so rodila že nad vse dragocene sadove, in menda ni nikogar več, ki bi si želel nazaj v dobo pred 6. januarjem 1929. Ako danes pomislimo, kako bi se otresali silnega navala gospodarske krize, če bi nas še vedno razjedali zastrupljeni strankarski in plemenski boji kakor v takratni dobi! In drugi vidni dokaz našega napredka : Naša pozicija v svetu ! Postali smo država, ki uživa vedno večji ugled v svetu, postali smo bolj cenjeni in upoštevani. Vsi naši zunanji sovražniki, ki so z razumljivim zadovoljstvom motrili naše notranje strankarske boje, so danes razočarani in vejo da ne smejo več upati, da se bomo med seboj zgrizli in v onemoglosti postali njih lahek plen. Danes tudi v inozemstvu nobeden trezen politik ne dvomi več, da čaka Jugoslavijo in jugoslovenski narod še velika in lepa bodočnost. Odveč bi bilo naštevati vidne uspehe šestojanuarske dobe. Omenjamo le dva njena temelja : Zak on, ki je dal naši državi njeno pravo ime in ki je prinesel novo upravno razdelitev držav-
nega ozemlja, ter ustava, ki je poklicala narod zopet k sodelovanju pri upravljanju države v smislu manifesta.
Na mnogo težkoč in ovir je naletela ta politika že tudi po 6. januarju, na mnogo jih bo naletela še v bodoče. Premagala in obvladala pa je dosedanje in bo tudi bodoče. Nespremenjena je ostala in bo ostala njena začrtana pot v srečnejšo in lepšo bodočnost vsega jugoslovenskega naroda.
Delo še ni končano to vemo vsi. Verno pa tudi, da v tako kratki dobi končano niti ne bi moglo biti, saj v današnjih nemirnih časih se narodi in države izoblikujejo zelo počasi. Zato moramo imeti vedno pred očmi, da še ne gledamo na zaključeno dobo, ko gledamo na preteklih pet let, marveč le na kratko prehojeno pot v našem narodnem življenju, ki nas navdaja z največjim in upravičenim upanjem za naše bodoče dneve.
POLITIKA
Balkanska pogodba bo podpisana v nekaj mesecih. Pri pogodbi bodo udeležene Turčija, Grčija, Jugoslavija in Romunija. Temelj pogodbe bo pr znanje dosedanjih mej v smislu določb mirovnih pogodb. Prizadete države se prizadevajo, da bi pridobile tudi Bolgarijo za to pogodbo.
Rusija bo baje vstopila v Društvo narodov, tako pišejo angleški časopisi in se tozadevna pogajanja vrše med Francijo in Rusijo. Sovjetska vlada je v načelu že pristala na vstcp v D. N. Vstop Sovjetske Rusije v Društvo narodov bi pomenil pravcati prevrat, ker bi bilo s tem močno ojačeno francosko stališče in vse itaijanske spletke proti D. N. bi ostale v bodoče brezuspešne.
Na naše poslaništvo v Ce lovcu je bil pred dnevi izvršen atentat. V trenutku ko je naš poslanik dr-Miroševič zapuščal poslopje, je neki neznanec vrgel bombo proti poslopju. Prizidek pod okni spalnice je bil porušen, vse šipe na poslopju in na okoliških hišah so popokale. K sreči so ostali vsi stanovalci našega poslaništva nepoškodovani. Atentat ima politično ozadje in je posledica hujskanja klerikalnega lista proti naši državi. Atentator bo najbrže iz vrst narodnih socialistov, ki je hotel napraviti s tem neprilike avstrijski vladi.
Konferenca Male antante, ki
bi se morala te dni vršiti v Zagrebu je odgodena nekaj tednov in se bo vršila med 20. in 30. januarjem.
Trgovinski sporazum med našo državo in Italijo je bil te dni podpisan. Naknadni sporazum o dopolnitvi trgovinske pogodbe sta podpisala naš poslanik Dučfč in predsednik vlade Mussolini.1	*. '
Bolgarski kralj Boris in kralj ca Ivana bosta dne 25. t. m. ofici-elno posetila romunskega kralja.
Nemčija je dovolila naši državi poseben kontingent za uvoz masla v letu 1934, ki znaša 240 stotov za vse leto, odnosno 20 stotov na mesec.
Prekinjena trgovinska pogajanja med Francijo in Nemčijo, ki se ne bodo več nadaljevala, imajo za posledico, da pripravlja Nemška vlada protiukrepe proti novim od Francije določenim kontingentom nemškega blaga
O grozotah hitlerjevskih ta borišč, predvsem v Dschanu, poro Čajo nekateri angleški listi. Tam je nastanjenih 2400 internirancev. Jetnike zapirajo v rnokre in nezakurjene temnice, kjer so privezani na zidovje z verigami* Internirance trpinčijo na razne načine, pretepajo iih z žilavka-mi, prepletenimi z žicami in je doslej podleglo poškodbam že približno 50 cseb.
Nj. Vel. kralj se je vrnil iz Bleda zopet v Zagreb, kjer ga je velika množica navdušeno sprejela.
• Grčija je pred važnimi dogodki in obstoja resna bojazen, da se bo izvršil prevrat. Nasprotstva med različnimi strankami se vsak dan bolj poostrujejo in mnogo ministrov je že izstopilo iz vlade.
Nova romunska vlada čigar predsednik je dr. Tatarescu je ostala v glavnem neizpremenjena. Edina sprememba je nastala v finančnem ministrstvu. Otvoritev parlamenta, ki je bila prvotno določena na 10. t. m., je bila s kraljevim ukazom odgodena do 1. februarja.
Predsednik turške republike Kemal paša, bo po nekaterih vesteh, prispel v drugi polovici januarja v Beograd, da vrne poset našega kralja Aleksandra v Carigradu.
Francoska vlada se je v eni izmed zadnjih sej pečala z veliko goljuf jo Stavinskya, ki je po zadnjih vesteh oškodoval državo in ljudstvo za 500 miljónov franko^.1 Minister za kolonije Dalimier je odstopil, ker so gà épràtfjrflf v zvezo z afero. Vlada je energično na delu, da razčisti boy-onnski f nančni škandal.
Velita rudniška nesreča.
V premogovniku pri Duchcovu na Češkoslovaškem se je pripetila iz neznanih vzrokov strašna eksplozija, ki je porušila in zasula del naprav v rovu, kakor tudi vhod v rov. V rudniku je bilo ob času katastrofe 150 rudarjev, ki so jih razvaline odrezale od znnanjega sveta. Eksplozija je bila tako močna, da so se podrli v bližini stoječi vrtalni stolpi, upravno poslopje a v vsej okolici so bile razdejane številne električne in telefonske naprave. Ker so pri reševalnih delih nastale nove eksplozije, so jih morali prekiniti. Vseh f50 rudarjev je pri nesreči našlo smrt. Med njimi je 129 družinskih očetov, 12 samcev, 8 vdovcev z otroci in 1 vdova. Ponesrečeni rudarji zapuščajo 191 sirot.
Tilnik si je zlomil.
Posetnikov sin Sever Jožef doma v Pečarovcih je pred dnevi pomagal delati svojemu tastu most. Med delom je nenadoma spodrsnil in padel iz precejšnje višine na tla. Padec je bil tako silovit, da si je pri tem zlomil tilnik in poškodoval obe nogi. Z težkimi poškodbami so ga takoj odpeljali v bolnišnico. Kljub takojšnji zdravniški pomoči pa je že po nekaj dneh podlegel težkim poškodbam. Imenovani zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok.
Pomoč poplovljencem.
Kakor smo že poročali je srezki odbor društva Rdečega križa v Murski Soboti poslal za poplavijence za okolico Celja en vagon živil in sicer 1947 kg rži, 1305 kg pšenice, 130 kg fižola, 75 kg koruze, 1073 kg ajdé in 2000 kg krompirja, skupaj 6530 kg živil. Za pošiljko je prejel srezki odbor R. K. v Murski Soboti pismo cd mestnega odbora društva R. K. v Celju sledeče vsebine :
„Potrjujemo prejem živil, ki ste nam jih postali kot pomoč poplav-ijencem v Celju in okolici. Obenem pa se Vam za Vašo izdatno pošiljko najiskreneje zahvaljujemo v imenu vseh onih, kateri so prejeli živila. S tesri svojim plemenitim činom ste dokazal), da razumèvati obupèn položaj nesrečnikov, ki bi bili zcfkj na žimo izpostavljeni največjemu pomanjkanju,' če bi jim ne prožil pomoči VžŠ Rdeči križ. Za ves trud in požrtvovalnost iskrena zahvala.
Murska Sobota
—	Rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije smo praznovali letos slovesno. Že na predvečer so zaplapolale tro-bojke ne samo z javnih poslopij, marveč tudi že z drugih hiš. V vseh tukajšnjih cerkvah so se vršile službe božje ob navzočnosti vseh predstavnikov oblasti. Zvečer pa se je vršil v kavarni Krona dobro obiskan družabni sestanek vseh tukajšnjih aktivnih in rezervnih of cirjev, ki je pote kel v najboljšem razpoloženju.
—	Krajevni odbor Rdečega kri ža v Murski Soboti naznanja, da je dobil v smislu zakona o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije naziv : Srezki odbor društva Rdečega križa v Murski Soboti. Vse dopise, nakazila itd. je nasloviti na zgornji naslov. — Sreski odbor društva R. K. v Murski Soboti tem potom prosi šole, občine, banke In hranilnice, ki še do sedaj niso vrnile nabiralne pole za poplavljence, da storijo to takoj, ker želi akcijo za poplavljence zaključiti. — Srezki odbor društva Rdečega križa v Murski Soboti je priredil Božičnlco za reveže v Murski Soboti. Ob tej priliki je obdaroval 45 družin z živili in blagom za obleke v vrednosti 4000 Din.
—	„Karel in Ana na soboSkem odru. Prekmurski akademiki so stopili s samozavestno gesto v našo javnost. Uprizoritev Leonhard Fran-kove drame „Karel in Ana" je široko-potezen poizkus, ki je stavil na udeležence nastopa ogromne zahteve. Zamisel režiserja VI. Škrlaka je bila zlasti po vplivu C. Debevca, režiserja ljubljanskega gledališča — vtelesiti idejo, da je dejstvovanje ljudi determinirano po vplivu razmer in po notranji potrebi, po svobodnem izživetju, nasničenju želj in hrepenenja. Nastopajoče osebe so nositeljice te ideje, nastopajo pod vplivom notranjih sil, ki vodijo v zavesti in zlasti podzavesti njihova dejanja Naloga, da se to izvede, je silno težavna zlasti spričo dejstva, da dramatizacija „Karla in Ane, ni morda najbolj posrečena, tako da morajo režiser in predstavitelji marsikje izpolnjevati nedostatke, ki jih ima ta dramatizacija. Želja akademikov — vprizoriteljev — je bila, podati nekaj res umetniškega, nedile-tantskega, pa tudi prejeti kritiko, ki je temu primerno stroga. S tega stališča tudi presojamo vso uprizoritev. Priznati moramo, da so prekmurski akademiki svojo nalogo rešili na nadpovprečno dober način, vendar so nekatere pomanjkljivosti silovito motile celokupni efekt igre. Predvsem naj omenimo absolutno slabo igro stražarjev in paznika koncem prvega dejanja, zavlečeni konec drugega dejanja, zastor, ki se je koncem tretjega dejanja prehitro zagrnil, nerazsvetljeno okno v Aninem domu, s tem je nastala ovira radi katerega je trpela plastičnost scene silovito razvlečene pavze itd. Izmed predstaviteljev je bil idejno dosledno izgrajen Rihard, ki ga je kreiral VI. Škrlak. Bil je simbol vojaka, ki trpi, Čaka na odrešitev, ter vedno in pov-
sod prenaša svojo usodo z mirno, trdo resignacijo. S svojo igro je ust varil najefektnejše scen?: prihod koncem tretjega dejanja ter zaključni pti zor s čokolado, ki je naredil na vse gledalce najgloblji vtis. Vendar je imela igra VI. Škrlaka imela tudi ne odpustljive nedostatke: v prvem dejanju je včasih pozabil, da ima nogo hromo, dalje je bila njegova igra v četrtem dejanju do zaključnih prizorov premalo plastična, premima skoro flegmatična. Da gre to na račun preutrujenosti, izčrpanosti vsled naporov prejšnjih dni, nas tu ne zanima; občinstvo o težavah režije ne sme vedeti. Kari, Jož. Tivadarja je bil v drugem dejanju medel: to nI prožni, aktivni mož — osvojevalec-Nasprotno je podal J. Tivadar v tretjem dejanju, kreacijo, ki bi delala čast tudi poklicnemu igralcu. Liza Berger je podala Ano brezhibno, situacijo je reševala povsod dovršeno. Le žal, da je igrala svojo vlogo realistično, tako da je v okviru te, psi hološko režirane uprizoritve, pred stavljala svet zase. Bergerjeva — za tako Ano ni rojena. Igralsko pa ji gre v vsej skupini brez dvoma prvo mesto. Etna Krepsova (v vlogi Marije) je bila veliko premalo izklesana. Pokazala je pač dober talent, a v štirih dneh je bilo nemogoče iz nje narediti Marijo za tako dramo. Na to bi bil moral režiser bolj pomisliti. Maske Riharda in kozaka — paznika so bile dobre, Marija in Karl sta jih imela veliko preostre. — Izgovorjava Škrlaka in Tivadarja, Ljubljanska gledališka (Debevec I), *Bergerjeva je tvorila s svojim izgovarjanjem nianso, ki je nekoliko motila. Po vprizorjenem sodeč so zmožni prav tako režiser, kakor tudi predstavitelji, da podajo ob primernih pripravah res umetniško igro. Soditi in ocenjevati jih gre gotovo po drugem merilu kot diletanske predstave. Pribiti pa moramo, da so nam prekm. akademiki napravili s svojo vprizoritvijo kljub tem in onim ne-dostatkom veliko kulturno uslugo. Sf.
—	„GaSperček požeruh" je naslov prvi prihodnji lutkovni igri, ki bo vedeljo, dne 14. 1. 1934 ob 15. uri v Sokolskem domu v M. Soboti.
—	Nesreče : Rumič Ivana, posestnika v Moravcih je pred dnevi domači hlapec Albert N. v kuhinji udaril s sekiro po glavi. Dobil je težke poškodbe. ter so ga morali nemudoma odpeljati v bolnišnico. — Hči vini-čarja iz Hraševskega vrha, Babič Angela se je ponesreči prav težko opekla po obrazu in po rokah.
—	Mladinska Igra. Pomladek Rdečega Križa priredi v soboto 20. jan. ob 20, uri spevoigro «Desetnik in si-rotica". V nedeljo ob 15. uri se igra ponovi.
—	Društvo „Soča" v M. Soboti priredi v soboto, dne 20. t. m. gos tilniških prostorih g. Flisarja (Slovenska ulica) družaben kulturno-zabaven večer s pestrim programom, ki se bo še pravočasno objavil. Vabljeni vsi Sočani in prijatelji.
Gornja Lendava
Krajevna organizacija JNS. ima v nedeljo 14. 1. 1934 ob 11. uri v gostilni g} Maršeka svoj občni zbcr. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. volitev novega odbora, 4 določitev deiegatev za sre-sko skupščino in 5. slučajnosti. Z ozirom na to, da se po novih štatut.h ukinejo krajevne organizacije ter bo do obstojale le občinske, je udeležba vseh okoliških članov obvezna.
- Oornjelendavska posojilnica obvešča tem potom člane načelstva in nadzorstva, da se bo vršila v nedeljo 14. 1. 1934 ob 13. uri v uradni sobi seja. Na dnevnem redu so razne točke o ureditvi odplačevanja kmetskih dolgov, o zaščiti denarnih zadrug, o obrestovanju in uradnem poslovanju.
Tihotapstvo. V Otovc h so za plenili finančni organi pri posestniku F. Janezu 101 paket madžarskega pipnega tobaka. Imenovanega so že dolgo časa sumili kot drznega t bo-tapca, samo da mu niso mogli do živega. Šele hišna preiskava je potrdila, da je res šmugler prve vrste.
DOPISI
dobro izkazala. Naraščajniki so dobro podali igrico „Zamorec", Prireditev so zaključili člani z burko „Radi nagrade", ki je žela salve smeha. Obisk je bil, z ozirom na neprimerno uro, dober, posebno od strani preprostega kmečkega naroda.
OGLAŠUJTE V
„MURSKI KRAJINI"!
si to
Ropoča. Dne 24. dee. 1933 je umrl po kratki bolezni v starosti 69 let Hari Miha, daleč na okoli poznani „Zmaskov kovač", katerega pogreb na Štefanovo, ki se je vršil z doma, je pričal, da je bil zelo priljubljen. Udeležencev je bilo cä 500. N. v m. p. I
Oerlinci. Na Štefanovo je priredila gasilska četa v Gerlincih igro „Laži zdravnik", ki je privabila v šolo mnogo občinstva, kajti veliki razred je bil nabito poln. V odmorih je igrala godba pertoške gas. čete. Igralcem in g. režiserju gre vse priznanje.
Sv. Helena. Našo faro je zapustila pred božičem prva cerkvena pevka gospodična Partl Irma, ki se je izselila v Francijo. Med prazniki smo jo precej pogrešali in ji želimo v daljni tujini obilo sreče v novem življenju. Po novem letu bo po oznanilu g. župnika pri petju sodelovala vsa cerkev.
Pertoča. V cvetu mladosti, šele 33 letastafinas je moral zapustiti mladenič Grah Franc iz Pertoče. Že dalje časa je bolehal za jetiko, ki strašno kosi zlasti med mladino. Tudi njemu ni prizanesla in moral je v prerani grob. Na njegovi zadnji poti ga je spremila tudi naša gas. četa s svojo godbo, svirajoč turobne žalo-stinke. N. v m. p. I Rodbini naše sožalje I
Beltinci. Sokolsko društvo Bel tinci je zaključilo staro leto s prireditvijo telovadnega in dramatskega značaja. Vzpored je pač pokazal, da je mogoče doseči lepe uspehe na polju dramatike tudi s sodelovanjem samih kmečkih deklet in fantov. Najboljše je bila naštudirana šaloigra .Dve leti," v kateri so igrala 3 kmečka dekleta 5 oseb, prav dobro. Posebno teta se je v vseh treh vlogah
Huda zmota.
Učenka (učiteljici) „Mene grize bolha "
Učiteljica : „Ni mogoče, saj vendar tako snažna : to ni bolha, je zmota."
Učenka (čez nekaj časa): „Gospodična, mene že zopet grize zmota."
MED TEDNOM
DOMA
Neznan moški je izvršil drzen roparski napad v Grobelnikovo hišo na Lopati pri Celju. Vdrl je ponoči v hišo ter s samokresom pobil tre ženske na tla ter jih hudo poškodovai. Ropar je odnesel samo 70 Din. Orožniki so uvedli obširno preiskavo.
V	vasi Koletnici blizu Bos. Broda je kmet Marko Čakarič ubil svojo ženo Pavko, ki mu je v letih, ko je on bil zaprt v kaznilnici, s pijančevanjem uničila posestvo. Ko je ob vrnitvi zvedel, da mu je žena napravila nove velike dolgove je v razburjenosti pograbil za sekiro ter ženo pobil do smrti- Po dejanju se je sam napotil zopet v kaznilnico,_jda_ taug ostane do smrti, ker mu je vsa domačija uničena. Nesrečneža so odposlali k sodišču, kjer bo čakal na sodbo.
Zaradi naglega tajanja snega je reka Morava silno narastla, porušila nasipe in preplavila prostrano in rodovitno Godominsko polje. Na nižje ležečih krajih stoji voda 4 m visoko. Voda je odnesla nešteto manjših mostov, porušila mnogo hiš in napravila ogromno škodo. Računa se, da je utonilo več tisoč glav živine. Človeških žrtev na srečo ni bilo. Pod vodo je 6000 ha rodovitnega polja. Zimske setve so po večini uničene.
V	trgovino Bat'e v Ljubljani je bil pred dnevi izvršen vlom. Tat je odnesel nad 32.000 Din.
V	neki vasi pri Osijeku sta dva otroka sama ostaia v stanovanju, ker je mati šla po opravkih v bližnjo vas. Otroka sta zažgala slamo v postelji in je ogenj zajel poleg postelje tudi pohištvo. Oba otroka sta dobila tako hude opekline, da sta v bolnici, kumor so jih odpeljali, umrla.
Orožniki so zaprli ključavničarja Franca Šubelja, ki je ponarejeval novce po 20 in 50 Din. Sam je priznal, da je spravil za 2000 Din falzi-fikatov v promet.
Sodišče v Mariboru je obsodilo 21 letnega krojaškega pomočnika Konrad Vučko iz Srednje Bistrice na 5 let in mesec dni robije ter trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Imenovani je lani meseca novembra zabodel posestnikovega sina Anton
Soka ob priliki ko so se fantje zbrali na godovanju pri posestnici Katarini Kramerjevi v Srednji Bistrici. Pri razpravi je obtoženec krivdo zanikal in trdil, da se pretepa ni udeležil in da je Soka nekdo drugi zabodel.
DRUGOD
V nekem cirkusu v Lodžu je lev napadel nekega dečka, ki se mu je neoprezno približal. Zver je dečka raztrgala.
Iz ruske komunistične stranke so v zadnjem času izključili 750 000 članov, to je eno četrtino članstva. »Čistko« je zaukazal diktator Stalin, lei je s tem iznebil mnogo starejših borcev.
Amerika beleži v minulem letu 47 linčanj, kar kaže Zedinjene države v posebni luči civilizacije.
Neko francosko vodno letalo je po 23 urnem poletu brez vmesnega pristanka srečno prispelo iz Marseilla v Senegal (4300 km).
Na Temzi sta trčila drug v drugega dva parnika. .Erling Linhve" s 1281 tonami se je skoraj pri priči potopil, vendar se je posadka lahko rešila na breg.
Velik šahovski turnir pripravljajo v Moskvi. Udeležilo se ga bo predvidoma 100.000 šahistov. Med njimi bodo tudi otroci.
Na dražbo je prišel veliki pa--riški dnevnik „Ami de Pauple". Izklicna cena znaša 3 in pol miljona frankov.
Na Sardiniji so prijele oblasti nekega moža, ki se je hotel v četrtič poročiti z nekim mladim dekletom. Orožniki so v zadnjem trenutku izvedeli, da ima možakar v raznih deželah že tri mlade žene, s katerimi je živel po nekoliko mesecev in jim izginil potem brez sledu.
Pariške oblasti so zaprli sleparja Stavlnskyä, ki je v šestih mesecih prfgoljufal 500 miljonov frankov in nato izginil policiji izpred oči. Goljufija se je izvršila pri zastavljalnici v Bayonnu. Organiziral je celo družbo, ki je jemala v zastavljalnici v zastavo dragotine in dragulje proti visoki odškodnini. Družba je izdajala za zastavljene predmete zastavne listke, ko pa so hoteli nekateri lastniki vnovčiti zastavljene predmete, so se prepričali da so ti brez vsake vrednosti. Na-
Nemški svet na slovenskoj zemli.
Napisala: Kološvari Berta.
Zkončano je bilo ; 1849 se je pisalo. Rususki orjak je z svojov le-denov pesnicov zadfišo zläto dete «lobodščino že vu zibelki. Minoli so vse lepi ideali od slobodščine ednà-kosti i bratovstva. Od celoga sveta občfldiivani juniki so gràtali siromàki begunci. Gosti log njim je dao zavitje, temna noč njim je bila pokrovitelj. Vu temni nočaj so prišli k hišam za božo volo prosit kaj malo jesti, z Steri m bi si svoj glàd količkaj po-tthiali.
Pa z kakšim veseljom so šli na te sveti boj, nej njim trbelo „Ver* bunga", ne vajàti z šterov bi je lovili, z vesèov pesmov je pajdlš paj-dàia zezavao :
mestu draguljev so imeii predmeti vdelano ničvredno steklo, zlato pa je bilo nadomeščeno s pozlačenim srebrom. Mestna zastavljalnica v Bayo-nneu je bila na ta način oškodovana za 500 miljonov frankov. Medodško-dovanci je posebno mnogo španskih plemenitsšev, ki so se morali zaradi razmer umakniti v Francijo.
Povodnji v južni Kaliforniji so zahtevale doslej 50 smrtnih žrtev. Mnogo ljudi pogrešajo, okoli 110 jih je ranjenih, 5000 pa brez strehe.
Organizacija.
Cankova. Občni zbor krajevne organizacije JNS. se vrši v nedeljo, dne 14 jan. 1934 ob 11. uri v gostilni g. Vogler Viktorja. Naprošajo se vsi člani, da se občnega zbora polno-številno udeležijo.	Odbor-
SOKOL
Opozarjamo vse članstvo, da se vrši občni zbor Sokolskega društva Murska Sobota v soboto, dne 27. t. m. ob 20 uri. Dnevni red zbora je bil že objavljen v »Murski Krajini".
Vse br. Sete pozivamo, da pravočasno pošljejo :
a)	prijave za tečaj, ki se bo vršil v v Murski Soboti,
b)	Sezname članstva po stanju 31. XII. 1933 (v treh izvodih),
c)	Sezname novo pristopivšega, od-nosno črtanega članstva,
č) Zapisnike občnih zborov s se: znami nove uprave (zadnje v 4 izv.).
Javite pravočasno občne zbore potom matičnega društva Srezkemu načelstvu. Zdravo !
Sok. društvo M. Sobota.
Iz delovanja Združbe trgovcev v Murshi Soboti.
Dr. Preiss za ustanovitev gospodarskega sveta.
V božični številki Nar. llštov je objavil predsednik čsl. industrijske zveze in nadravnatelj Živnostenske banke članek, v katerem se izreka za ustanovitev gospodarskega sveta. Med drugim pravi :
Moderna država potrebuje institucije, ki ima po svoji sestavi potreb-
Llišno mi živeti na tom sveti, Jakše je za domovino mreti, Tü je vremen v bojno se podati, I za dom se močno boj&vati.
Matere so jokale, sinG doma stävlale, on njim pa odgovoro :
Dräga mati za tré se nič ne joči, Misli ka tvoj sin na svetoj buči, Lejpi šenk ti on prinesti more,
Naj ga enkrat Bog domo pomore. *
* *
I prišli so nemški žandarja i prinesli so casarski ukaz poleg šteroga:
Nega več posebne države, samo ednotna velka nemška Austrija, uradni jezik je nemški i vsaki, ki ga neve], si more tolmača pogoditi či de pri oblastvaj kakše delo meo.
Vsi znaki revolutije, kak zastave, kejpi i tisk se morejo oničiti, mo-ževje oblasti do iskat hodili, i pri
no avtoriteto in vpliv, da doseže ra vnovesje med posameznimi produk cijskimi panogami in gospodarskimi skupinami. Ta putreba se je zlasti očitno pokazala v zadnjem času, ko je prišlo do važnih trgovsko-političnih pogajanj med zastopniki industrije in kmetijstva. Zato je že na zborovanju industrijalcev v Moravski Ostravi predlagal ustanovitev gospodarskega sveta, ki bi bil tako za vlado kot za parlament nad vse dober svetovalec in sodelavec. Seveda pa le pod pogojem, da bi imeli člani gospodarskega sveta osebno in stvarno takšno veljavo, da bi se njih beseda res tudi upoštevala. Vpliv gospodarskega sveta bi bilo treba zagotoviti, ne pa že naprej delati na to, da njegov vpliv pade.
Izvleček iz razpisa št. 45/33 J. D. Ž. Direkcija Ljubljana.
15) Pri deklariranju robe pa se dogajajo ponajveč napake vsled tega, ker se od strank ne zahteva, da v smislu točke 6—c uvoda v zvezku 2. navedejo vse okolnosti, od katerih zavisi pravilno tarif.ranje robe N. pr.
a)	Način obdelave predmeta : ce ■ vi za vodovode, železne, sirove, pre mazane katranom (poz. 415), meces nove cevi z železom ovite, s katranom premazane (poz. 207), bukove parketne deščice pooblane z žlebom In zobom opremljene (poz. 213), apnenčev kamen zmlet (poz. 576), ne za gnojijo :
b)	omejitev glede obsežnosti (dimenzij) ali teže: smrekov sodarski les do 25 mm debeline in 1.25 dolžine (poz. 197), vreče iz papirja za pakovanje, težkega najmanj 24 g na 1 m2, dalje neobdelanega (poz. 472), usnjeni odrezki, iz katerih se ne morejo izrezati večji komadi od 3 cm2 (poz. 1011);
c)	Način pakovanja:
časopisni papir, nesatiniran pa-
kovan v lesenih okvirjih (ali samo v papir pakovan) (poz. 473 ), železna pločevina neobdelana, nepakovana (poz. 437), železo v palicah neobdelano, nepakovano (poz. 424), pšenična moka v vrečah (poz. 917),
J 6.) Najčešče se greši pri deklariranju lesa. Lèsné pošiljke se obično deklarirajo nepravilno I kot „rezäfl" ali „tesan" les. Pravilna deklaracija bi bila n. pr. :
a)	po poz. 294 ; „bordonali, smrekovi, tesani";
b)	po poz. 295: „trami, jelovi tesani." To je potrebno radi besedila: „ostalo na drugim mestima K. r. ne-pomenuto."
kom kaj takšega najdejo, do z njim kak z revolutionarjem postopali.
One osebe, štere so vu revolu-tionarnoj vojski kak soldaki služili so dužni veški rihtarje vkup spisati, vküp pobrati i najbližnjoj Assentier Komissiji abliefrati, te so assentierali i zraven na talijanski front odposlali.
Posebno pozornost pa naj obrnejo na one osebe, štere so vu revo-lutionarnoj vojski kak officierje služili. Ci bi se takša oseba gder vu vesi ali vu hatari javila, je vsaki duien oblasti zglasiti. Sto takšim osebam jesti, ali skrivališče da, de se z nji» tudi kak z zarotnikom postopalo.
Ešče dosta paragrafov je meo casarski ukaz, vsi so od dužnosti gučali, nieden nej od pravic l&dstva.
Te ukaz so mogli rihtarje vu vesnicsj Ifidstvi na materinom Jeziki razglasiti dati, d&hovniki so ga pa mogli z predgance oznaaiti.
TONKINO
Lastnik G. DITTRICH
v MURSKI SOBOTI
Svetovno znana opereta od Emerika Kolmana
GROFICA MARICA
V	gl. vi. : Dorothea Wieck, Hubert Marischka, Ernest
Verebes in Szöke Szakäl.
Predstave »e vršijo i
V	SOBOTO, dne 13. januar a ob »/29. uri zvečer in v NEDELJO, dne 14. jan
ob y24 uri, in zvečer ob '/29 uri.
c)	po poz, 297: „hrastove deske, bukove letvice, kvadratne, za izdelovanje palic za metle" ;
d)	po poz. 198: „bukov sodarski les za doge do 25 mm debele in do 1.25 m dolge";
e)	po poz. 208: „bukove deščice za izdelovanje zabojev do 1.25 m dolge in do 25 mm debele neoblane brez žleba in zoba";
f)	po poz. 229 : „rudniški les smrekov okrajci do 6 m dolgi i. t. d."
17.) Pri pošiljkah, za katere je računati vozarino najmanj za tovorno težo voza, se računa vozarina pogosto samo za stvarno težo, četudi je manjša kakor tovorna teža voza, n. pr. pri opeki, starem železu, kamenju, gnojilih, zemlji i. t. d.
18) Pri tajifiranju stanice obično ne razlikujejo starega pohištva (poz. 946) od selitvene robe (poz. 1226).
19.	Pri označevanju embalaže (posode), ki spada v poz. 336—342 se ponavljajo najrazličnejše napake, ki izvirajo zgolj iz površnosti.
Po poz. 336-342 se more ta-rifirati samo tista embalaža, ki je v teh pozicijah poimensko navedena in pravilno deklarirana ob upoštevanju vseh tarifskih pogojev. N. pr. označba: „sod, prazen nasaj V polnitev star", ni pravilna; deklarirati je treba: „metalni ali železni ali leseni sod upo-rauìjèn"; „fflezni sod od bencina uporabljen." Pogosto se tudi ne?."? vilno računa vozarina po poz. 339 in 340 za steklenice, ki niso naslovljene na pivovarno, odnosno na mineralne vrelce.
20.)	Na sličen način se gre» pri označevanju kamenja. Glede na naslov poz. 574—596, ki se glasi: „kamenje na drugim mestima K. r. nepomenuto, sledeče", je potrebno, da
Gda ga piiconski farar pokojni Terplan Sandor oznano, te je ludstvo prerazmilo, ka je vse zgfibleno. Cela gmajna je na glas jokala, farar žnjimi. Itak se on obprvim vk&ppebrao i citerao svétoga pisma one reči, štere je nigda gospon Jezuš Kristuš erkao pri JajroŠovoj hčerki:
„Ne jočte, ne je ta deklica mrla, nego samo spi". Ešča za to se je mogeo pred birovijov zagovarjati i
komaj ka je nej vozivani bio. *
* •
Najbole so pa iskali bivše offi-clere revolutionarne vojske. I či so je vu roke dobili, so one, ki so prvle vu austriskoj vojski slfliili, brez mi-lošče obesili, z miloščov pa doli spostrelali. Tak so na smrt. obsodili sobotškoga grofa Szàpàry Gézo i da njim on vujšo so njegov smrten sod oa gaoge obesili.	(Dale.)
se vselej navede vrsta kamenja, n. pr. granit, dolomit, apnenec marmor i. t. d., če se želi doseči tarfiranje po tej poziciji. Enako se je ravnati glede vseh drugih predmetov K. r., če ima pozicija slično besedilo.
21.) Površno se ludi dekteriraio in tariftrajo keramični izdelki. Tako n. pr. tarifirajo postajo robe od gline ali fajanse splošno po poz. 618 ali 619, četudi spadajo v to poziciji samo izdelki, ki so navedeni poimensko v teh pozicijah, torej ne vsi. Zato opozarjamo, da se tarifirajo izdelki iz „fajanse (kamen mase, terakote, side-rolita, grnčarske ali lončarske gline)", ki niso poimensko navedeni v poz. 618-622 pod 2) do 5) po točki 6-a ali b), 625 odnosno 626 kot ostala roba od gline.
22) Zaklane živali, ki imajo še drobovje v sebi, se pogosto napačno tarifirajo po poz. 1668 mesto po poz. 892 kot sveže meso.
23 ) Po pozicijah 882 884 se tarifirajo izključno samo „mašine i sprave za poljoprivredu", ki so tamkaj izrecno (poimensko) navedeno, ne pa tudi razne vrste kotlov za kuhanje živalske hrane.
Za organizacijo lesnega izvoza.
Zbornični svetnik Lenarčič je vložil še ta predlog, ki je bil tudi soglasno sprejet.
V zadevi težkega stanja lesne industrije in trgovine so se države Srednje evrope združile v mednarodni odbor, ki bo reguliral tržišče lesa in ustvaril sodelovanje srednjeevropskih in severno-evropskih dežel.
Sodelovanje Jugoslavije pri tej mednarodni kooperaciji je nujna zadeva javnega interesa. Ker pa desor-ganizacija naše lesne privrede ne omogoča izstopanje in zbiranje sredstev, ki so potrebna za tako sodelovanje, predlagam:
1.	Plačilo članstva Jugoslavije pri mednarodnem komiteju in plačilo stroškov udeležbe pri konferencah naj se izvrši iz javnih sredstev.
2.	Takoj naj se donese zakon, ki bo usposobil eksp. interesente, da si avtonomno odrede potrebne ukrepe za izvršitev mednarodno zaključenih dogovorov in omogočajo, da si lesna privreda uredi eksport v dežele, ki so uvoz kontingentirale, še bolj pa, da se prepreči, da danes še proste države ne omeje divjo konkurenco na svojih tržiščih s tem, da kontingen-tirajo uvoz,
V zaščito terjatev trgovcev in obrtnikov.
Vprašanje zaššite kmetov se je v zadnjem času uredilo na način, ki za naše gospodarstvo ni docela zadovoljivo. Uredba ščiti kmete generalno ne glede na to, ali bi tudi brez olajšav mogli izpolniti svojo dolžnost, na drugi strani pa pušča popolnoma iz vidika, kako naj oni, ki nosijo breme te zaščite,, to so upniki zavarujejo svoje terjatve, ki jih impjo pri pri zaščitenih kmetih. Vprašanje za-, varovanja zaščitenih dolgov je ostalo . odprto, dočim za dolgove, ki nastajajo PP 20. aprilu 1932 ni nikake omejitve. Bodočnost nas bo prepričala, da si novi upniki lahko zavarujejo svoje terjatve, ne morejo pa tega
storiti stari upniki glede svojih terjatev, ki jih 'tnajo izza časa pred 20. aprilom 1932, vsaj po mojem tolmačenju — ne glede zemljeknjižnega zavarovanja. To bi prav lahko dovedlo do tega, da bi novi upniki svojo po zicijo izigravali v škodo že itak težko prizadetih starih upnikov.
V interesu brezhibne izvedbe zaščite kmetov bi bilo potrebno, da vsakdo, kdor se hoče poslužiti zaščite, to prijavi sodišču svojega bivališča, ki bi ugotovilo njegovo imovino, katero bi pa v dobi zaščite potem ne smel niti na novo obremeniti, niti osvojiti.
Upnikom se mora nuditi zakonita možnost, da zavarujejo svoje terjatve izza časa pred 20 aprilom 1932, v kolikor te terjatve presegajo Din 500 —. V zvezi s tem predlagam, da se v tem pogledu izpremenijo, odnosno dopolnijo določbe zakona o zaščiti kmetov.
Končno predlagam, da se zbornica zavzema za to, da se na analogen način, kakor je bilo regulirano vprašanje dolgov za kmetske sloje, izdajo potrebni ukrepi za regulacijo obveznosti malega trgovstva in obrtništva, nastalih pred 20. aprilom 1932, ker je tudi malo obrtništvo in malo trgovstvo vsled izrednih prilik in gospodarske krize in zaradi nelikvidnosti denarnega trga prišlo v plačilne težkoče.
ZA GOSPODINJE
Prva gospodinjska organizacija na svetu.
Zadrugarice delujejo v stalni za-jednici in skupnosti s celokupnim gibanjem. One pospešujejo skupno zadružno nakupovanje blaga, poskušajo pridobiti člane strokovnih organizacij za zadružno gibanje, borijo se proti nameram vlade zade zadruge više obdačiti itd. To nalogo izpolnjujejo moški in ženske skupno, kajti vsi so zadrugarji.
Ali članice gilde bojujejo tudi svoje lastne boje. Dosegle so, da nudijo in dajejo Angleške občinske uprave šolskim otrokom mleko. Dosegle so, da je en dan v šolskem letu v večini angleških šol posvečen mirovni propagandi, in njih boj za razorožitev ni nehal nikdar. Nobena druga ženska organ, na svetu se pač ni tako pogumno in vztrajno borila za podporo razorožitvene konference, kakor angleška zadrugarska ženska gilda, ki je bila istočasno vedno v najožjih stikih s konferenco in je znala med njenim trajanjem vedno vzbuditi razumevanje med svojimi članicami za posebne naloge te konference in za težkoče, ki so se pojavile dan za dnem. V strokovnih bojih je giJda stala vedno na strani delavcev, dasi ji prepadajo tudi mnoge ženske iz drugih slojev. V veliki rudarski stavki je ona sama nabrala 5000 funtov Šterlingov (1.35000 Din ted. velj.) za stavkujoč^in mnogi otroci rudarjev äo bili. preživljali, od članic gilde zato, da bi rodbine stavkujočih rudarjev lažje vzdržale.	„_
Članice gilde so prepričane, da je zadružništvo velik ideal, ki bo pripomogel k odpravi revščine in po manjkanja. Ta ideal omogoča in uesnifuje največje z hteve in ta dejstva. ki jih je spoznala najprej sedem žena in to 50 let preje, preden so postale splošna last in dobrina, spoznava dandanes samo v Angliji že 70.500 žena, ki so članice gilde. One delujejo za gibanje, ki obsega ves svet in ima namen, da bi postalo življenje« lepše in boljše. Število njihovega članstva raste cd leta do leta in bo raslo vedno, saj te ženske zaupajo svoji moči in žive v zavesti, da pride v dolgoletnem času dan, ko bo zmagal prapor, ki ga nosijo ženske pred svojim gibanjem.
Gibanje gild se je razvilo tudi po drugih državah sveta in je zlasti razširjeno po Franciji, Belgiji, Ho-landski, Nemčiji, Avstriji, Čehoslovaški Poljski, po vse skandinavskih in baltiških državah, v Rusiji itd. ter ima svojo mednarodno zvezo, ki se imenuje Mednarodna ženska gilda in kater« predseduje avstrijska poslanka Emmy Freundlichova fn ji je tajnica Miss Honore A. Einfieldova.
KMETIJSTVO
Valilna jajca. Prijave za naročilo valilnih ja j pošljite čimprej, preko občinskega urada na srezko načelstvo. Toda prijave občin oziroma kmet. organizacij z manj ko 60 jajc se ne bodo vpoštevale. Vsak naročnik plača vnaprej z3 vsako naročeno valilno jajce po 1 Din.
Knjige Kmetijske matice so prišle. Dobite jih pri poverjeniku g. živinozdravniku Samecu. Med temi knjigami je tudi tretji del „Zadružništva" cd našega znanega strokovnjaka Štiblarja.
Tržne cene.
Tedenski sejem v Kar-lovcu. Pripeljanih je 2000 glav živine, od tega je bilo prodanih 97 telet, 114 juncev, 276 volov, 13 bikov, 155 krav za mesarske svrhe, 24 žrebet, 69 krav za pleme, 67 kobil 239 konjev, 263 svinj za mesarske svrhe, 456 prascev, 95 svinj za pleme in 118 kom drobiža. Cene so bile : teleta 150-600 za komad, junci 3 — 4 voli 3-4 biki 2-4 krave za mesarske svrhe 2 - 4 za kg. žrebeta 200 - 500, krave za pleme 3 5 50. kobile 300
do 1000, konji 500 5000 svinje za mesnrske svrhe 7 8 odojci 120—200, svinje za pleme 7 9, drobiž 42 - 120 za kom.
Mariborski svinjski sejem Na Irg ie bil > prignan h : 4 konji, 6 bikev 80 volov, 246 krav in 5 telet, skupaj 341 živali. Povprečne cene so bile te : debeli voli 1 kg žive teže od 350—4. ooldebeli 2-3, plemenski voli 2 2 75, biki za klanje 2 50-3, klavne krave debee 2-3 25 plemenske krave 1.75 2 25, krave z* k'oba-sarje 1 50—2, molzne krave 2 2 50, breje krave 2—2.50, mlada živina 3-4 teleta 5-6. Prodanih je bilo 153 kom, od teh za izvez v Ifal jo 28.
Mesne cene : Volovs^o meso
1.	vrste 1 kg Din 10-12, II. vrste 8 10, meso od bikov, krav, tel'c 5 7, telečje meso I. vrste 14 -16, II. vrste 10 — 12, svinjsko meso sveže 10-16.
Ptuiski Živinski sejem dne
2.	in 3. t. m. Na ta sejem je bilo prignanih 110 krav, 46 telfe. 105 volov, 15 bikov in 86 konj. skupaj 363 glav, prodanih je bilo 136 glav Cene so bile naslednje : krave 2.50 - 3.50. telice 3 4.50, voli 3 4, biki 3—4 Din za kg žive teže. Konji so se prodajali po 650-2650 D n za komad. Na svinjski srjem pa je bilo pripeljanih 31 prascev in 93 svinj. Prasci so se prodajali po 105 — 150 za kom.
Novosadska blagovna borza S. t. m. Tendenca mirna promet je bil slab Pšenica : bsška okolica Novi Sad, Sombor, sremska 90-91,sredniebaška 91 93, gornjebaška in slavonska 92 93, bašk.t ootiska 93-94, gornjebanatska 88- 90 južno-banatska 87-88
Oves : baški, sremski in slavonski 51 - 53.
Ječmen: baški, sremski 63-65
Koruza : baška in sremska stara 70 72, nova 47- 49. nova sušena 62 64, banatska stara 67 69 nova nova sušena 59—61.
Fižol: baški, sremski 127.50 130. Somborska blagovna borza. Tendenca neizpremenjena, promet 98 vagonov. Pšenica : baika okolica Sombor in gornjebaška 89-91, srednjebaška 92 94 banatska 88 -90, banatska potiska 92-94 baJka potiska in slavonska 93 95.
Koruza: baška nova 46-48, sremska nova 48 — 50 baška in sremska sušena 62—64 baška stara 70-72.
Pozor !
Zaradi spremembe obrata prodam iz proste roke dobro uvedeno
gostilno in prenočišče
pri toplicah Sv. Martin na Muri z vsem inventarom in dovoljenjem, kakor tudi z dovoljenjem za trgovino Več se poizve pri lastniku GASPAR JOSIP-u Vučkovci, p. Sv. Martin na Muri.
PROVilllDElll
Opozorilo praSifereicem
Znameniti belgijski preparat, znan širom sveta, ki prepreči bolezni pri svinjah in jih zredi za 2 meseca poprej. Tovarna tega izvrstnega preparata je v želji, da ga porabljajo vsi rejci, vsled krize sklenila, da ponovno znHta cene. Izkoristite priliko in kupite takoj pri Vašem trgovcu originalno škatlo ca. 700 gramov, ki stane sedaj samo Din 25-, in hitro se bodete prepričali o istinitosti naših trditev.
GARANCIJA. V slučaju neuspeha «lamemo neizrabljeno količino nazaj in vrnemo ves denar.
Ako ga v Vašem mestu ne dobite, pišite nam in mi Vam pošljemo vsako količino.
Provandeine društvo s. o. j. Beograd.
Zastopnik ?a Prekjiiurfe: v	■ '
MENHART FRANJO, MURSKA
tJO!
Navodila uporabe se nahaja v našem jez ku v vsaki škatli.