Naša omladina. DIJAK IZVEN ŠOLE. (Iz kroga naše omladine.) Kakšen je odg©vor na viprašanje, aii naj se dijak udejstvuje zunaj šole ali ne, ©d stra« nd nekaterih pedantičnih prtofesorjev, je zna* no »Najprej šola, potem drugo!«. Vprašanje je le, če je ta odgovor pravilen. Sicer pa mne< nje profesorjev stvari same na sebi ne spre« meni. Dejstv© je, da se mladina danes udej* stvuje zunaj šole zelo mOčno. Zakaj? Dijak dobi v šoli polno glavo najrazlič* nejše krame, vse razmetan©, brez reda. Ne dobi pa nikake srčne vzgoje, ne sp©zna niti človeka in čkiveške dnužbe vobče, ne njenega razvoja, sikratka: šoda stoj.i čisto iZven živ« ljenja. Vse, kar pride v šolo, mtora biti že tisočkrat preizkušeno dn cenzurirano. Pri vsej tej revščini naše šole pa vendar ne morejo braniti mladiini, da bi se udejstvo« vala zunaj. To se pravi, branijo lahko, vpra« šanje je le, ktoldko uspeha bodo imeli. Oni dobr© poznaj.© plitkost vseh tistih fraz, ki jih. daje šola in revščino znanja, ki ga dobi dijak v šoli, pa vendar branijo. Na tak naoin mora priti človek dk> p.repričanja, da name« noma g^ojijo neumno&t. Zakaj, mislim, da ni treba premotrivati. Tudi AvstrosOgrsika je branila mladini ¦udejstvovanje zunaj šole. Toda mladina se ni držala te prepovedi. Tudi danes se je ne drži. Ttoda med tisto mladino takrat in da^ našnjo je bistvena razlika. Tista mladina se je udejstvovala v kiulturnih društvih (čitalni* cah in različnih nacionalnih društvih), danes se pa udejstvuje v vseh mogočih sport« n i h klubih. »Sturm und Drang« mladine se je pretvoril danes v sp<ortno aktivnost. (N. B. Država tega ne brani — cedo forsira). Ob tej priliki je treba, da se spomniim©, da sport danes ni do&topen vsem, temveč da je več ali manj privilegij gornjih desettisočev, ki si v svoji brezdelmosti z njdm ubija čas. Prav gotovo, da se sport v tej ©blikd in v takern obsegu, iprav nič ne razlikuje od plesoV po barib in varietejih. To je treba še posebno povdariti, kajti dijak, posebno učiteljiščnik, bi moral pomisliti, da gre njegova pot vzp©* redno z ljiudstvtom, delavcem in kmetom, bo je plačan od njih in bi moral biti njih©v vod» nik. Ta dva pa imata prisiilne tekevadbe 8 do 14 ur in še več rvsa'k dan. In še nekam se zaleti navadno sldvenski študent; udinja se v eno .iizmed političnih strank. Ne iz prepričanja, temveč zgolj iz družinske tradicije, ali ,pa (še bolj pogost©!) gre slepo za tistimi, ki najbolj kr.iče in so obenem najbolj reakcionarni. O kakem sve* tovnem nazoru tu ni gov©ra, kajti s svojim nepoznanjem čl'oveške družbe si ne more ustvariti sarnostojne sodbe o vsem, Ikar se dogaja krog njega. Stoj.i čisto nedota'knjen ob stranii življenja, vsaj s svojim razumom. Izjema so le tisti, ki sami čutijo na svojih plečih vso težo življenja spodaj v nižinah. Toda ilahko molče. In še blagor jim, da je takio, zakaj resnica je bridka in vselej zadene ob ran©. Za učiteljiščnike velja vse to še posebno. Kako si bo ipriboriil pot do kmeta učitelj, ki nima razen fraz in najrazličnejšdh »vis©kih« idej, prav ničesar na sebi. Kmet ne potre* buje fraz, temveč nasvetov pri gioispodarstvu, ne sporta, temveč praktične pomoči. Tega mu pa učitelj ne more dati — iker ne zna, ker nima ndti piojma o g©spodarstvu. In še nekaj manjka našemu študentiu; odpornosti, tiste žive sile, ki žene mladega človeka naprej, ki mu ne pusti gledati trp« ljenja Sočloveka in, ki ga sild k borbi za vse, kar je spoznail za dohro. Zato se mi zdi čisto prav, da dijak dela tudi dzven šole in še temeljito naj dela, kajti s fcistim ,znanjem, ki ga je dobil v šoli, bo dosegel bore mak>. Danes ni čas za sport in sentimentalnost (to dv©je je menda stalni atribut za našo mladinio), tveiba je duhovno trdnih ljudi, ki bodo pripravili pat za n©vio ždvljenje. Zato pa je treba znanja. In čilove« ka je treba sipqznati — to je prvo in poglavitnio.