r Največji ilevenald dnevnik B * v Združenih državah I 1 Z VeUa pol leta Nei leto Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto GLAS NARODA Usl sIoyensBh delavcev r Ameriki. The largest Slovenian Daily m the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays? 75,030 Readers. ijbhJLJPOH: CORTLANDT 2876. NO. 260. — ŠTEV. 260. Entered u Second Class Matter, September 21, 1903. at the Post Office at New York, N, Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, TUESDAY, NOVE MER 4, 1924. — TOREK, 4. NOVEMBRA 1924. TELEFON: CORTLANDT 2876. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXT1. ZAKLJUČNI NAPORI PRED- KANDIDATOV Predsedniški kandidati in njih pristaši so napeli svoje zadnje sile, da spravijo volilce na svojo stran. — Vsi se skušajo izogniti presenečenjem v zadnji minuti vspričo veiikega "molčečega" glasu. — Senator La Follette je zaključil svojo kampanjo v Clevelandu. Repubikanci zaupajo v Coolidge-ovo zmago. Washington, D. C., 3. novembra. — Kampanja s pomor-jo govorov ter osebnega prepričevanja je končana in politi«" ni manager j i vseh kalibrov in strank so posvetili •lanes svojo pozornost problemu, kiako spraviti v torek na volišča polno silo svojih strank. Danes zvečer bosta govorila Ooolidge in Davis po radiju, a ne prvi ne dnini ni povedal, kaj namerava izjaviti. Strankarski manager ji so priprieanja, da glavna sila volileev te ali one stranke le redkokedaj izpremeni svoje mnenje v zadnji minuti in v tem smislu se je tudi izrazil demokratični kandidat Davis v svojem govoru, katerega je imel v Oamejrie Ilall v New Yorkiu Senator La Follette je istotoko v nedeljo zaključil svoj<2, osebno kampanjo v Clevelandu Iter se vrnil domov v Wiseonsin. kjer bo čakal na izid volitev. Vsi politični manager j i so na temelju poročil iz različnih delov dežele trdno uverjeni, da bo njih stranka zmaprala. Republikanci izjavljajo, da bo zmagal Coolidge z o-vromno večino in sicer od Nove Anglije in Califoroije in «bi bo vsled tega postalo glasovanje za La Folletta v se-verozapadnih državah brezpomembna količina. Upajo, da bo zmau'ila republikanska stranka tudi v nekaterih južnih drž/i vali. katere se smatra za trdnjave demokratične stranke. Demokratični voditelji pa so mnenja, da ne bo zmagal Davis l«1 v južnih državah, temveč da se bo okoristil tudi s krajevnimi spori republikancev ter dobil številne elek-loralne glasove na zapndu in v iztočnih državah. Managerji La Folletta rn niso bili tako določni, a so napovedali, da bo dobil njih kandidat izvanredno veliko število glasov v vseli državah in da bo njegova zmaga naravnost odločilna za zapadu in severozapadu. Isto nesoglasje v mnenju obstaja tudi glede ustroja ; rihodn jega kongresa. Tako demokratični kot republi-kanski krniyresni komitej napovedujeta čisto večino v novi zbornici ter tudi velike pridobitve v senatu. A' štirih in tridesetih državah bodo tudi izvoljeni novi LTovernerji in v številnih državah bodo predložena ljudskemu glasovanju važna vprašanja, tikajoča se zakonodajne politike Neobičajno veliko število tesnili on ver -nerskih tekem se jf> razvilo, posebno v delih dežele, kjer jUOA MIN -03 M V kratkem bo ^avr&n velikanski jala. velikanska vodna sila. nasip pri Muscle Shoals. Alabama. Potom njega se bo proizva-Slika je vzeta iz velike razdalje. Nasip je visok <1 vest o čevljev. VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA V ILLINOIS Tovorni vlak je zadel v poulično karo in deset ljudi je našlo pri tem smrt. — Le malo upanja je, da bi šest težko ranjenih okrevalo. VPLIV IZVOZA NA CENE PŠENICE. Washington, D. C., 3. novembra. Večji izvor pšenice ob večjih cenah tekom minulih dveh mese-i cev izvozne sezone dokazuje, kak važen vpliv ima inozemsko tržišče na nedavno zvišanje cen pšenice v Združenih državah. V zmlslu nedavnergu poročila 1 federalnega department a za poljedelstvo je bil izvoz pšenice v mesecu septembru za skoraj osem milijonov bušljev večji kot v avgustu, in skoraj za devet milijonov bušljev večji kot v septembru prejšnjega leta. Skupni izvoz za dva meseca, avgnst in. september. tega leta. je bil za 11 pol milijona bušliev. G-lavno tržišče ameriške pšenice v inozemstvu je Velika Britanija, ki je v septembru prejela neposrednem potom 4 milijone 210 tisoč bušljev. Potem pride Italija z dvema m Četrt milijona bušljev, d očim so ostale evropske dežele prejel skupaj skoraj deset in pol milijona bušljev. V Kanado je bilo meseca septembra od premi jenih približno 7 milijonov in 200 tisoč bušljev in v avgustu nekaj manj od 6.230,000. Skoraj vsa količina pšenice, izvožene v Kanado, je namenjena za druge inozemske dežele. Glavno pristanišče za izvoz pšenice je Chicago, od koder je bilo meseca septembra odposlanih 6,205.000 bušljev. Za njim prihaja Galveston z izvozom od 4 in pol milijona, New Orleans z več od 3 milijonov, Portland, Ore., s skoraj 2.400,000. DuJuth z dvema milijonoma. New York z 1,666,000. £hi-ladelphia z 1,215.000 in Baltimore z 1.288,000 bušljev pšenice. Chicago, 11]., 3. novembra. — Do zadnjega prostora napolnjeno poulično karo je zadel tovorni vlak Chicago, Milwaukee in St. Paul železnice ter jo popolnoma uničil. Potniki, nahajajoči se v poulični kari so bili večinoma ma sfeirani, ker so se vračali z neke Halloween Party. Deset ljudi je bilo na mestu ubitih, druge pa so morali težko ranjene prevesti v bolnico. Soglasno z očividci je bila naravnost nepopisna panika, ki se je polastila potnikov takoj po nesreči, kajti ljudje so v temi zaman iskali izhoda ter se prerivali semintja. dokler jih ni oprostila požarna bramba. ki je takoj dospela na lice mesta ter porušila karo s sekirami in žagami. Aretiran je bil devet in petdeset let stari železniški čuvaj Frank Rrahe ker si našli varnostno ograjo povsem nepoškodovano ter je n izpustil navzdol. Preiskava, vpri-zorjena od dveh zdravnikov, ;je dognala, da je bil čuvaj pijan in tozadevni izvid je potrdilo par praznih steklenic, ki so preje vsebovale žganje. Motorman in sprevodnik ponesrečene kare sta oba potrdila, da je dal Brahe znamenje, da je pot prosta, ker je baje pred prihodom kare pogledal v obe smeri, ne da bi zapazil kak vlak. Izkazalo se je. da nista bila prva dva voza tovornega vlaka razsvetljena. Po mnenju zdravnikov v bolnici bo umrlo šest nadaljnih žrtev nesreče, dva otroka in štiri ženske. Natančnejšo preiskavo sta uvedla coroner "Wolff ter policijski komisar Collins. PRAVI PARADIŽ SREDI VEČNEGA LEDU Čudovito poročilo o dolin1!, ki ima baje nebroj vročili vrelcev. — j Dolina se nahaja v severnemi delu države British Columbia. BALDWIN PRIPRAVLJA NOV KABINET Zmagoviti voditelj konservativcev v Angliji je pričel sestavljati svoj kabinet.—Še tekom tekočega tedna bo kabinet sestavljen, če bo MacDonald danes ali jutri odstopil.—Kabinet bo premotril avtentičnost Zi-novievega pisma. — Občinske volitve v sedemdesetih angleških mestih. — Pridobitve konservativcev. London, Anglija, 3. novembra. — Po kratkem počitku koncem tedna so voditelji različnih političnih strank zopet zaposleni. Delavski voditelji zalkljueujejo zadeve svoje administracije in konservativni voditelji s*? pripravljajo, da prevzamejo vrhovno oblast. Splošno se domneva, da bo kabinetna seja. ki se bo vršila v tojek, zadnja, kateri ho načelo val ministrski predsednik Ramsay MacDonald. Njegova resignaeija bo vložena v torek ali pa v sredo, nakar bo povabljen Stanley Baldwin, naj sestavi novo vlado. Domneva se, da bo konca tedna njegov kabinet sestavljen in da bo prevzel do takrat drugič vlado Anglije. Med maloštevilnimi politiki, ki so bili v soboto na niiifa n delu, so bili člani komiteja, ktitorega je imenoval kabi- CUVAJlH ČLOVEKA <1,a Prein°tri •ivtaiitif-nost Zinovjevega pisma, i J lasi . se, da je k an cel ar lord Ila klane načelnik preiskovalnega I Komiteja in da sta njegova tovariša lord Parmoor in mi- 0 DOBRIH IN SLABIH "Spot" je dobil umetno nogo, a nister za notranje zadeve, Henderson. Upati je, da bo Seattle, Wash., 3. novembra. — Pravzaprav hi zaslugi "Spot" PROTIKLERIKALNA KAMPANJA FRANCOSKE VLADE. jo je pošteno zaslužil. — Dra- v. . -i— ..-7 — -- gi pes pa ni izpolnil svoje dolž- predložil komitej svoj izvid na zadnji kabinetni seji v nosti napram gospodarju. torek, a nobenega znaka ni še bilo, da bi se odločil proti avtentičnosti pisma. , ---- -------- __ Komitej preiskuje tudi okoliščine, vspričo kh te rili čubtropično dolino v severnem hrabro-tno medaljo Carnegie-ja, Fta bila objavljena pismo ill protest zunanjega millistr-delu British Columbije, južno od a on nima nobenega smisla za to Stva. Youkon teritorija, obdano od snež- ter ima rajše umetno šapo. 'Spot'j LoMon, Ali lilija, 3. novembra. — Občinske volitve nikov m večnega led«, bodo naj- je namreč Fox Terrier ter last S0 Se Vršil C včeraj V piibližlIO sedemdesetih največjih brz v prihodnjem letu obljudili igralke Maekave iz Forest TTill 4.-1 v 1-- t t m ,. imjm.jjn .bogati Športniki in posestniki roJL I " ' ™ AllffllJC, A lie V LoildoilU. Te VOlltVC lliSO SlCCr vov V Vancouver. B. C., soglasno * j "iVed približno petimi tedni'se je ^^ *?lk° 1*»™« kot parlamentarne, a SO Se gi-C. Scotte-am. razkriteljem doline, %rala pet let stara nečakinja i~ral j bflle Pribll™° V ™ parlamentarnih volitev, ki je preživel v tej dolini cela tri ke z več drugimi deklicami pred] ^ eliko radovednost je bilo opaziti glede vprašanja, leta. hišo na cesti, dočim se je "Spot" te volitve izpadle prilieno tako kot parlamentar- — Dolina. — jo rekel Scotte. — solnčil na verandi ter pri tem pn-' ne, a to se ni zgodilo. Konservativci so nekoliko izbolj-leži 480 milj V notranjosti provin- Kil na malo daklico. Deklicam se | šali svoj položaj, n delavska stranka je obdržala svoj ce. v dolini je izvanredno veliko, je približal velik policijski pes in opri jem ter celo napredovala. Liberalci pa 0 preplašene zbežale in Najbolj čudna žival, na kat-e-ro! policijski pes jim je sledil, a še nobenega veselja pečati se z otro- j ; ......• 1 , • 1 • , „ ... 1 Liberalci pa so pridobili osemnajst sedežev, a jih izgu- bili dva in štirideset. Najbolj značilna, stvar pri vsem tem pa je svarilo, sem zadel, je bil velik, bel jelen. | predno jih je dosegel, je bjl 'Spot': ^atero naslovili. listi na konservativno stranko, kateri ki je tehtal kakih šeststo funtov, j na mestu ter planil na wlikeira' ^etlljejo, naj ne bo preveč zanpiia. da naj se poslnži a imel je le en rog. Na eni strani policijskega psa. Pričela sta prosvitljeno politike ill da liaj ne omalovažuje interesov doline je nebroj vročih vrelcev in boriti, ;i naenkrat je veliki pes delavskih slojev, tem je treba brez dvoma pripiso- (zbežal, kot vati izvanredno milo podnebje. NEMŠKI GENERAL ARETIRAN ZASTRAN TATVINE. Pariz, Francija, 3. novembra. — V Forbaehu v Alzaeiji^so aretirali nemškega generala Mathusiasa. ki je med vojno kradel pohištvo iz francoskih stanovanj. Obsodile so ga bile že francoske oblasti, pa. se mu je posrečilo pobegniti. da ga je sram pretepati se s takim pritlikavcem. ''Spot" je ovtal kot zmagalec na' lieu mesta, a ena sprednja no«xa j ie bila spojena le še .s kosom ko-' že. Igralka ga je dala odvesti v Policija je vdrla danes v dvorano. Iv kateri so zborovali* sindikalisti sedemnjast članov. POLICIJA ARETIRALA 17 RA-DIKALCEV. Barcelona, Španska. 3. nov. — bolnico v Richmond Hill, kjer so mu odrezali nogo. Rekla je. da *er arct'rala V morala plačati v bolnici $300. .BaJe i«iajo na vesti več bombnih SLEPARSKA ZDRAVNICA PO SLANA V BLAZNICO. ftOJAKL NAROČAJTE OS If A 'GLAS NARODA*. NAJVEČJI ■Loxrenrsn ubevmul t SDRirtKNZB DBtAViJT Pariz, Francija, 3. novembra.—■ Prvi čin protiklerikalne kampanje francoske vlade je odločen boj proti francoskim jezuitom. - Albert, ki je minister za vzgojo, i? obdolžil jezuite, da po svojih šolah in univerzah agitirajo proti francoski republiki. V kratkem bo izdala vlada na-redbo, ki bo prepovedala vse eer» kvene procesije. BRAZILJSKI VSTAŠI POPOLNOMA PREMAGANI. Buenos Aires, 3. novembra. — V zadnji vstali je bilo us mre enih dvesto brazilskih vstasev, par tisoč jih je bilo pa ujetih. Vstaja je sedaj popolnoma zatrta. Včeraj so aretirali v Brooklvnn Mrs\ Saro "VVinkel, ki je izvrševala zdravniško prakso, ne da bi imela za to posebno dovoljenje. policijske stražnice so jo poslali na opazovalnico, ker so zdravniki mnenja, da se ji je omračil um. Vse bolezni je namreč hotela ozdraviti z navadnim powdrom. EKSPRESNI VLAK JE SKOČIL S TIRA. Liverpool, Anglija, 3. novembra. Liverpoolski ekspresni vlak je skočil pri Lvtliaimu s tira. Dva, najst oseb je bilo na mestu usmr-čenih, nad dvajset pa težko poškodovanih. ŠPANSKI PRETI POLITIČNA KRIZA. Biarriz, Francija, 3. novembra. Potniki, ki prihajajo iz Madrida, pripovedujejo, da preti Španski resna politična kriza. Predsednik vojaškega direktorata admiral de laikar je dostavila: —Vreden pa je toga. Sedaj mu bom dala napraviti umetno noro. a ne leseno, temveč mehanično, r. najnovejšimi izboljšanji. Yonkers, X. V., 3. novembra. —. Zavarovalni agent Chester Newman, je napravil pozno včeraj zvečer majhen izprehod v »premtvu -vojega psa, ko je naenkrat skočil iz avtomobila, stoječega na cesti. človek, ki je rekel: — Bodite tako dobri ter mi dajte svoj denar. Pri tem je potegnil iz žepa revolver. — Rover, primi ga, — je zaše-petal Newman svojemu psu. Pes pa se je mirno vsede.l ter pričel mahati s svojim repoan. Bandit se je smejal ter rekel: — Ta pes ve. kaj je dobro zanj. Kje pa je denar? Pri tem je nameril revolver na Newmana. ki mu je nato izročil svojo denarnico s $57 ter svojo zla*o uro. Bandit je sedel v svoj avtomobil ter se hitro odpeljal. Newman pa je dal,svojemu psu brco ter vzkliknil: — Ti trapast* žival! atentatov. VELIKA STAVKA NATAKARJEV V NAPOLJU. Napel j, Italija, 3. oktobra. Pred štirimi dnevi so po nekate- rih tukajšnjih rest a vrač* i j ali za-stavkali natakarji. Stavka so je sedaj razširila in se lahko reče. da stavkajo razen m i. lih izjem vsi. Zahtevajo višje plače in skrajšanje delovnega časa. GENERAL WTJ JE POBEGNIL IZ TIENTSINA. Peking, Ki+ajsko. 3. novembra. Bivši vrhovni poveljnik pekinške armade, general Wu Pei Fu je pobegnil v mesto Tangfu, ki je oddaljeno 30 milj od Tientsina. Magaz je v neprestanem brzojavnem stiku z vojaškim diktatorjem Primo de Rivero, kateri se mudi v Maroku. Primo de Rivera je izjavil, da vspričo svoje odsotnosti 9 »Španske, zavrača vsako odgovor-J nost, naj se je pripeti karkoli. J DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $15.40 2000 Din. —$30.60 SOOO Din. _ $76.00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir..........$ 9.90 600 lir..........$23.75 300 lir.......... $14.55 1000 lir..........$46.50 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 Ur računamo posebej po 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trsta. m somiJatro, ki presegajo PBTTI8OČ DINARJTV all pa DVATIBt ^ LIB dovoljujemo po mogočnosti fe poseben dopust. Trednast Dinar jeni In Liram seda) ni stalna, msJ» se večkrat b M*r. čakevano; Is tega razloga nam nI mogoče podati natančne eene raspi ij računamo po eeui tistega dne, ko nam pride poslani denar t roka. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO ▼ NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKI $1.^ leda igplačil ▼ amer. dolarjih glajta poaaban oglas ▼ tom list« Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Rank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, Hew York, N. T. Telephone: Cortlandt 4087. J V GLAS NARODA. 4. NOV. 1924. MnM and Published fey Pnhliihing Comfts? fRANI SAKS3R. l>rMl<««l |A Corporation) LOOI« SKNKUIH. TNinm PI»co of ■uolrtoM of th« Corporation and Adtfrosaoa of Abovo Offleorai 0 Cortlantf« »tr—t, ■oroupU of Manhattan. Now V »rte City. N. V. o • i_ A • NARODA" CVoleo of tho Ptoplo) iTfy Pay Excopt Sunday and Holiday. Ca Wta MM volja ll*» aa Ameriko In Ka:ta«o ............. M.O* Ka HI tota ......— ate___________________________I1.M Za Now York aa oalo lata n^i r.o» Za pol lata ........................W.K Za Inozemstvo aa Ml* HMa ..r^v tT.M Za pol lata v98.w »ubocrlptlon Yearly »6.0» Advertisement on Agreement 'ftlaa Naroda" Izhaja vaakl dan Izvzemžl nodolj I* yraatnlfcoir. Deylal, feres podpisa In osebnosti se ne priobCuJeJo. Denar naj se blagovoli po •tljaOi p« Honoy Order. Prt spremembi kr&jt naroCnlkov, prosimo, d* -•» tudi prollnjl WrallSCe nazna nI. da hitreje najdeara naslornlka. - Q t. A • NARODA" Ml VarticMI Itmt Borough of Manhattan, Now VaHU RL V, Tolsphons: Cortlandt 187« n it p p PREDSEDNIŠKE VOLITVE Služba ]:i-oilsoHiiika Zdn-ženih držav si> \ nun-sir-em razlikuje ud -Inžhe, ki j<> opravljajo jnvdsedinki pa dru-L.iii republikah. Večkrat je ž fram-oskejra oziroma nemškima predsednika. Frai!'-<'»ski in nemški ] tredsednik imata približno i si o d>l<> in isto odgovornost kot angleški kralj. Antrleški kralj jr> samo kraljuje in ne vlada. V Angliji, Franciji in Nemčiji vladajo ministrski 1 ml cedili k i oziroma kabineti, kolikor ("asa jim pač puste narodni zastopniki vladati. V Ameriki prt-ilscdiiik dejanski vlada. Ustava Združenih držav mu -deer nekoliko krati absolutno vlado, kljub temu je pa njegova moč skoraj vi se prej posvetoval s j ♦ lani svoje strank« , ki mi zastopani v zunanjem odboru j obeli zbornic. Tej navadi se je izneveril le Wood row Wilson bi m* bil posvetoval z voditelji svoje stranke, bi se Amerika najbrž nikdar ne vmešala v vojno, kajti resničnega navdušenja za vojno je bilo tekom njegove vlade le malo. Navdušenje so kapitalisti ustvarili na umeten način. Vsledtei^a naj glasujejo volilei za tistega kandidata, o ka'erem so ti-dno proinič.nii. da bo skušal izpolniti vse vabljive nt »ljubo, katere ie zadal } red volitvami. Poslušajte dragi rojaki! "Ko sem prišel v Ameriko ter se izkrcal v New Yorku, me je stric od-vedel domov. Tam mi je dal kadi ti HELMARS. Ne morem pozabiti prvega vtisa HELMARS. Vedno me spremljajo in vedno jih kadim ter se jih nikdar ne naveličam." To bi bil tudi vaš vtis, če bi hoteli kaditi HELMAR turške cigarete, kajti HELMABS vsebujejo turški tobak, ki je priznan po vsem svetu kot najboljši in najdražji tobak za cigarete. HELMARS so popolnoma čiste ter so v lepenkastih škatljah, da se ne lomijo. Kot drugi, boste z veseljem začeli kaditi turške. Tzdclovali-I prvovrstnih turških in e^iiJ-ii.iskiii eig.tret na svetu. BOXES 'Kt 5 H ( 'e j ve" ina prowtora za tisto neslanevfbm d< -pise. K;ij član-tvo briga. k• »< 1 soj i'ik; .j •ministri v.izj.i, kaj jtdo in pijo. !«-i '1-1 po drugih naselbinah, dela - polno paro in tu-• lahko to')i. Seda i >o uonro na- D opisi. Chicago, HI. K »i- <"it am razne slovenske listo oziroma glasila raznih jednot m zvt-z. se mi zdi primerno, da nekaj spregovorim. Precej dobro zasledujem agitacijo med društvi in glavnimi odborniki. Pomembna strni zli pri K. S. K. J. Posamezno članstvo ne pride dovolj vpoštev. pač pa glavni odbor z »1. predsednikom. Predsednik se je podal pred kakimi šestimi meseci na agitacijo za pridobitev novih članov in članic v jednoto. Res, dobra ideja, ali ko malo bolj ploboko pogledamo, ne vidimo nič. V Glasilu se čita o slovesnem sprejemu, o navdušenem pozdrav. Ijanju, prost olj ubn ost i, o mizah krasno opremljenih, krasnih provr^ rih, jrodbi. petju, iprah in banketih. Seveda, sramotno bi bilo za naselbino, da mu ne postreže. Či-tamo govore: slavna duhovščina, duhovniki *4kupaj. katoliški tisk skupaj, branimo sveto vero. vera je v nevarnosti, itd. Tam na Lawn-dale in na Cortlandt je sovražnik, kateri nas hoče uničiti. Skupno na delo. da jih premagamo. Še je čas. Vsi glasujmo za resolucijo. Tako vpitje je. ko misijonarijo po naselbinah in kljub temu ni sadu. Xarod je sit njih neumnosti, a posluša jih lahko. Ideja, katero imajo ti gospodje. j<» vsa druga. K«t so že umazani, se hočejo prati potom glasila. Ti gospodje -o zr marsikaj slabega naredili v naselbinah. posebno če pogledamo leta nazaj. Kakor že rečeno, agitacija je povsem umestna za pridobivanje članstva v .Jednoto. ako je stvarna. Nekako j K) novem letu je bil hud boj za centralizacijo, bolniške podpore. Vsi noter, prost pristop itd. Xa videz je bil še precej dober uspeh. Ko so začeli gl. odborniki romati iz naselbine v na selbino in so predavali svojo kunštnost. nisem slišal ali čital v nobeni številki, da bi kdo agiti-ral za pristop v centralno bolniško j>odporo. Edinole v centralni podpori bi bil obstoj .Tednoti zagotovljen. Tako **mo pa le polovičarji in bode-mo, dokler bo članstvo volilo take delegate in dokler bodo izvoljeni na odgovorna mesta možje, katerim ni mar Jedmrta oziroma članstvo. V glasilu Jednote se porabi filasilo plačujemo, da 1»i pi-alo v tukaj štiri majne in v korist članstva in vzpo Ibujo. ne | pivdujejo. Z.i plin se nam tukaj pa neumne potovalne cerimonije [ ni tr:-ba hal'; imamo f k1 r»r: > sve-u prepire. Včasih vidim, ko pišejtilke. ni>o preveč mokre, da glasilo hrani čast Jednoti. T^o-| Strop je dober, premog j<> visi k liro. kdo jo je ]);! vzt*l Xlhr- ne. i do tri čevlje in tudi dobro se za-]:o inojciu iniK-njn. Vi sar.ii bra- -luži. n'te in perete na stroške članstva. I Tukaj j.> precejšnje število slo-Jednota ni napa lami ne od rde- venskih družin, ni pa veliko samcih in ne črnih, če pa vi katero sli-i(M-v. Vse dobro napredujejo, tako šite. je dobro, da javnost ve. Onim: da drug drugemu veselje dajejo, pa. kateri vpijejo, da vera peša. j Vsak -r j., preskrbe! za kak vesel naj bo povedano; Bodite pravični | r.terček dobre naturne zimske plin pošteni, delujte pa nauku Kri-ijače. sto vem. pa bo O. K. Dokler pa be- j Tukaj je tudi precejšnje število ven-kih farmerjev. Želim, da !>! - • j;li še kaj n.(selilo. mene. zraven pa še narod skubli. bo pešal vaš obstoj. Vera bo ostala v srcu katoličana kakor mer: i biti. vi boste pa nekega lepega dne pobrali šila in kopita pa Good by< Se pridem! Pozdravljeni! Kritik. ^te delali privatne businese in vero izkoriščali v vaše trg( v>kc na- i, S pozdravom Frank Kastelic. MOPoLČSV OČE ZAPUSTIL TRI MILIJONE. Walsenburg, Colo. Chicago, 111.. :n. oktobra. — Al-^Ir. Louis Kapino se je vrnila' ,M'rt Richardn Lo< ba, iz bolnišnice ter s+anuje pri drn.;eneSa morilcev mladega iFranksa. •>:ni Mi-s. Drnovšek. Istotako se je ki -ifi "mrl pretekli pondeljek, vrnil iz bolnišnice Mr. Louis fine ■ ^'Prt'til celo svoje premoženje, dišar. Z delom gre boljše. Delavci katero sc ceni v testamentu na tri delajo po tri do pet dni na teden, i milijone dolarjev, svoji ženi. Mrs. Pozdrav! Ana Lneb. Poročevalec. Dne 4. novembra 1918 sestavlje- | ni in jvxlpisani testament ne ome- Claytonia, Pa. ' u-ia "ikakih otrok, z izjemo Alla- t> • i „ x /-M« 11y- ki je imenovan izvršiteljem te- Prosim malo prostora v (ila< - J Naroda. Ker že dolgo časa ni bilo nobenega dopisa iz naše naselbine. -i amenta. se hočem jaz malo oglasiti o naših delavskih razmerah. Citam dopise, da se bolj poma- 4GLAS NARODA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM Stara in priznana resnica je; čimveč ima človek. lemyeč si želi. Edina izjema je najbrže zrfkon--ki mož. kateremu je žena trikrat zapore loma jxirodila dvojčke. ★ Lahko, neizmerno lahko je sovražiti ljudi. \'cliko težje je ljudi spoznavat i. Najtežje je pa ljubiti ljudi, ka- tere človek natančno pozna. ★ Rojak je snubil hčerko, bogate družine. Priden in delaven fant je bil, imel je pa veliko napako, namreč. da je rad. strašno rad pil. Prišel je snubit, ko ni bilo hčerke doma. Njena mati se je dolgo časa po-yovarjala ž njim in ve lno bolj ji je ugajal. Končno se je pripravila na zad-uje vprašanji«. — \ se bi bilo dobro. — je re-!'la. — toda ljudje pravijo, da pi-.]''*e. Aii t-e< pijete ? — Hvala Vam za vprašanje. — Je odvrnil rojak ter s težavo požrl slino. Kar prinesite, če imate kaj. * I/. Chicage mi poročajo: Pater Koverta je šel k fotografu ter mu je rekel: — Fotografirajte me. takega kot sem v resnici. Postavil se je k steni, stlačil roke v žep ter s,, malomarno naslonil na hrbtišče velikega naslonjača. Fotograf ga je opozoril: — Držite se čisto naravno, prečastiti. — Saj se. —je odvrnil Koverta. — Ne. Denite roke iz svojih žepov. To ni naravno, če imate roke v svojih žeji:h. Koverta ga je razumel ter 1a-koj segel v žep suknje, ki je visela na steni. Nadalje mi poročajo i/. Phicage. da je Koverta ves razburjen srečal dragega rojaka. Za božjo voljo — je tarnal — sto dolarjev potrebuje naša cerkev. pa ne vem. kam bi se obrnil. -— To je dobro, da ne veste, kam bi s<> obrnili. — je odvrnil rojak. — sem se že bal. da se l»o-ste name. * Bivši ruski veliki knez Ciril se je proglasil za nizkega carja. Xo je lahko storil. Toda prokleto naglas se bo moral proglasiti, predno ga bo slišal stopetdeset milijonski narod. Med zakonom in zaroko je velika razlika. Ko je dekliea zaročena, jo skoraj vsak večer obišče zaročenec in s<*di pri nji pozno v noč. včasih do dveh ali treh zjutraj. Sčasoma se ga že naveliča m komaj čaka. da bi bila ura dve in da bi odšel. Ko se pa enkrat ž njim poroči, se po par mesecih vse preobrne. Ponavadi ga mora čakati do dveh ali do treh zjutraj, da pride domov. ★ S,- štiri tedne je do Zahvalnega dne. Od Novega leta pa dosedaj so nam zatrjevali, da IkhIo purani j a ko poceni. V teh štirih tednih se bomo pa prepričali, da ni tako. Te dni je dospela v newyorško pristanišče velika pošiljatev žea-nja. Vsega skupaj je nad tristo zabojev. Pošiljatev je namenjena angleškemu. argentinskemu in španske-,11111 poslaniku v Washingtonu. Od New Yorka do "Washingtona bodo spremljali žganje ameriški mornariški vojaki. Brez dvoma bodo imeli španski. angleški in argentinski poslaniki te dni precej ameriških gostov. Pri kozarcu dobre kapljice se bodo vsi skupaj navduševali za svobodno Ameriko. ilitgnsUitmnsfea Ustanovljena 1. 1898 KataL Slrbnuta Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odbornkl: Predsednik: nUDOLF rERDAN, 933 E. 1S3 St.. Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT. 1808 E. 82?.d Street. I.oraln O Tajnik: JOSEPH rit?l!LER, Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box 961. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih nmrtnln: JOHN MOVERN, *1J — nth Ato. Ka*. Duluth. Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOB. V. GRAHEK, SOS American State Bank BlJg. 108 Grant Street * Sixth Ave. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASNTK, Room 20C P^ikewell Bid«, tor. Diamond and Gran* Streets. Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ". 1334 W. IS Str-et. Chicago. 111. FRANK SKRABEC. 4S22 Washington Street. Denver, Colo. Pnrotnl ndhor: LEONARD BLABODNTK. Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson Bldg.. Puyallup. Waak. FRANK ZORICH. «217 St. Clair Avenue. Cleveland. O. Jednottno uradno gasilo: "Glas Naroda* Vse atvaH tlkajofe se uradnih xadev kakor tudi denarne poSUJatv* naj Sfe poSilJa3o na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pofilla na predsednika porotnega odbora. Pro5r.je za sprejem novih člano* lu bolnlika ■pričevala naj Be poSllJa na vrhovnega zdravnik*. Jugoslovanska KatoliSka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati r-lan te organizacije, nnj se zglnsl tajniku bllžr.Jega druStva JSKJ. Za ustanovitev novih nruPtev «=e pa obrnit* n* gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl z 8 Clanl «11 Članicami. Iz Jugoslavije. Gladovni štrajk invalidov na Bre-' stovcu postaja vedno bidj obupen in po- . r;i/.porazumaško vlado, ki ' j»» s svojim ravnanjem natirala vojne invalidi' v /.dr;:vilišr-n Hr> - j stove*! k poslednjemu sredstvu, j Prejšnji' v h: !:' k«»ii! : .j • v«'din>j našle dovolj krilita za ••h-meinar-m' potrebe invaiiilov na IJre-tov-. tu. sedanji soeijaLni minister pa' >e ne gane. Uarake >m pidonilje-iH*. mraz pritiska, invalid pa brez obutja in oblek. Invalidi zahtevajo popolno zimsko oldeko. izboljšanje hrane, p-ipravilo barak, do-puiste in namestitev re.lui-iraniii invalidov. Sirajk traja /.<■ p<*! i ilan. oblasti pa s' n<» ganejo, i-etndi invalidi omedlevajo, štrajka jih I e dni >o [losdali maršalatu d\". ra primerno brzojavko in pričakuje se iz 1V< grada posebna k(»- it:>ija ministrstva politiko. za -ncijaln« Za sedem debel ubili gozdarja. Na hribu "(Kuj" pri Ilreljinu v hrvatskem Primorju .]<■ našel t.-dni gozdar Vrinjanin svojega tovariša J. Mieetiea mrtvega, privezanega za neko u.šk;i >in-o/.i!a in vt"» naboj je (J o«-t za zadel v prsa. (Ir;:-š«"-.ik jf bil takoj mrtev. Zsradi knjige v smrt. V i * ti*» •: ii dijak 2. gimnazijal-nega razr.-da iVdomlr 1'ošie i/vi -š i ;,i i.Mn.r. k- - mu -iarši nisi» !i(.t<-ii dali Ji! dinarjev za knjigr-. Mi di iij:ik -e je vrgel od vlak Jej- je i sfiil na me-stu mrtev. P^ šičcva bciezen navzlie nje^Mvemu udi-.p!'. »vanju v polit ien'em toku zadnjih dni nt malenkostna. O njegovem stanju navaja "Politika" sledeče infor-maeije. Pašič je oni dan v radikalnem klubu dobil pravi -mko-patieni napail. Naval krvi je bil moean radi če^ar je tudi natopila kratka nezavest. Takoj ya-ti*m je Paši'* o nasvetu zdravnikov legel v postelj'«. 2'2. oktobra so ga pr«-iskali zdravniki dr. Ni-k««laj<-vie, dr. Shnonovie i?i dr. Ko-jen . Po posvetovanju >:» ugotovili, da je nav.d krvi še vedno močan ter so mii takoj začeli puščati kri. katere so mu odvzeli li<){) arramov. Zdravniki -n mnenja, da .ie opas-n> Naj bo Vaše sedanje hranjenje Vaša zaslom-ha za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno domačo banko. VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. f GLAS NARODA", 4. NOT. 1924. Od kdaj in do kdaj bo živel plovek' Bajka, a. Druge najdbe so nami pokazala stara orc*lja. kamenito orožje itd. Za Jugoslavijo vemo, da je pra-r-' vek v njej prebival po savskih dolinah, za Italijo, da .se je pra človek naselil v njenih centralnih t« krajinah, kjer ni bilo vulkanov Pračlovek se je pokrival z kožo ir krznom živali, se preživljal s lovom in tudi sadeži zemlje, katen pa še ni znal obdelovati. Iskal je svoj živež in se zato često selil plemena pa. ki se iz katerega-kol; vzroka niso motila seliti, so bib1 prisiljena, k uživanju človeškega mesa. Sila kola lomi. in tudi v sedanji dobi je videlo, da kultura in civilizacija ne odstrašita pred človeškim mesom človeka, ki gle-da gladu in smrti v oči. Pozneje se je človek naučil, d? s! pripravi stanovanje, da obdeluje zemljo, prva selišca si je po mo žnosti stavil bodisi v zemeljskih jamah, v dolinah, na kraškem ozemlju. ali pa na kolih nad vod w» grla d i no. Pozneje se je človek naučil izdelovati razna orodja, ob delovati železo, pričel je prirod** p-rwr»>dovati. Toda ta razvoj jr trajal neizmerno dolgo. Takšen je bil človek od včeraj Kakšen pa bo oni od .jutri? Mars je bil leto zopet enkra4 ''blizu" naše zemlje, samo neka" *o milijonov metrov oddaljen, i' '/>- zop. r se je pojavilo vprašanje da li se na njem ali morda na kak Mum drucrom planetu nahajajo luidje. ali drugačna živa bitja ir • 'a li nam bo mogoče ztupiti z n.i' mi v stik? Na našem planetu pre/1 yi^tsto*"soč leti še vi bilo ljudi- Tt č.. vprašimo, ali bodo ljudje ^-i 'o/ petstotivoč l«vt na njem. smem jeorda rdsrovor'ti. da jih več n bo V teku S!foti«ooov let se hod 'i «_5 o i i živi i en j a na zemlji še bol' 'spreminjali. kakor doslej, in d se zemlji izpreminia. vemo. Vem' tudi. da se izpremvniaio drujri nI veti. Ko ie z«'ml»a še bila premla da. na nie} življenje še ni bi1' nvvrrvč v (Movek bo izc'nil z njene r»n površja, nemogoče pa je ree' kdaj. Ko ne bo več življenja na zem Hi, bo ona še vedno krožila okror solnca. kakor kroži sedaj mese* okrog zemlje in njo okrojr solnca Toda mesec, luna je mrtev svel izumrl. Ko se zemlja postara bc tudi z nje izginil zrak in voda. Kakšen bo človek bodočnosti * Na to vprašanje nam skuša odgo varjati angleški astrolojr dr. Tiar ry TVTionder. ki nam slika, kakšer bo človek bodočnosti, ne one ee7 tri ali pesto let. marveč one čez K'otisoe ali morda dvestotisoč let T'eenjak je rekonstruiral po po datkih in maierijalu. pristopnem današnji znanosti, pračloveka ir vse njegove razvojne faze. ki jih moremo opazovati na najdenih ostankih. Prvi pračlovek ima niz ko čelo, ali ga sploh nima. Loba-nia je opičja, nos skoraj ni izražen, nadočne kosti so krepke ir robustne, gobec živalski. Možgani niso razviti, lobanja je majhna. ozka, ploščnata. Ta karakteristika se menja v nadaljnih dobah vedno bolj, dokler ne pridemo do današnjega tipa. obratnega napram prvemu. Moderni človek ima lobanjo. pri kateri je najbolj poudarjc no čelo ter vsa zgornja polovica, čeljusti pa so slabotne in podrejene. Kaj pa čez stotisoč let ? Takrat, pravi W'honder. bo človeka k a rakt eriziral a velika možganska sila in možgani bodo po-eivali v lobanji, ki bo dvakrat ve čja. kakor je lobanja sedanjega človeka. Ti ogromni možgani bodo omogočali, da bo človek mislil in koordiniral največje in najtežavnejše probleme in z najmajšnim miselnim naporom prodiral v naj-trlobja filozofska, znanstvena in druga razmišljanja ter našel resnico, ki jih danes niti ne slutimo. Takrat bo človek šele zares gospodar stvarstva ter mu bodo znane tajnosti, ki jih današnji človek niti izdaleka ne zna razkriti- Kakor možgane, bo imel bodoči človek tudi izredno razvita pljuča. povsem brez uporabe in zato ' doeela nerazvite pa bodo noge in roke. ki bodo zato suhljate, slabotne. tako da bodo ljudje za zunaj bolj podobni "suhi južni", znanemu pajku z velikim trupom in ojrromno glavo ter z dolgimi "pre kljami." Zemlje bodoči človek ne ^ ho obdeloval z današnjem zmisln. ' r\>rbo tako učen, da bo znal iz nje Mrektno in brez današnjega obde-' ovanja dobiti, kar potrebuj1. °ač pa jo bo morda obdeloval 5 kemijo, ki bo sploh čisto drugačna. kakor je danes in ki bo glavna "n temeljna človeška znanost, ozl--oma je že danes. Ker bo takrat tudi kemija rešila problem pre-' hrane, bo tudi želodec mnosro j manjši, kakor pri današnjem čl o-j veku. jetra, čreva. in seveda gol- j fanee ne bo tako širok, zobje in če ' lj ust slabotne, vse to pod ogrom-; nim svodom hipertrofične lobanje. Isti znanstvenik misli, da bo "dovek bodočnosti takrat že znal ^elepatično prenašati svoje misli lrun Človek dotlej res spoznal taj-. •lost atomske energije in da ne bo ; potreboval več niti prem o pa niti -odnih sil za proizvajanje elek-! ^ike. in morda bo spoznal tu d. ; lainost. iz katere izvira moč radi-:a. ali toplota, ali svetloba. Morda N9766 n N9I687 N9I04? 4» Ntvo simpatično, trezno in tudi drijan odpusti, bedak pa nikdar, snažno. Ženska, ki ne zna presti, t šivati, vezti, se ne more omožiti. ALI VESTE, — Bela oblek a naroda Mari je iz domačega lanenesra in konopneneo-a platna z lepimi vezanimi okraski. '!a i««"1«««^ '",st;,vn l"'^ve».lv- Lesene Visoke hiše so tlldi boea-to tik«? Ali veste, -la navadne <-ifjart'te okrašene z rezbarijo na oknih, i vs-flmjejo navaden tobak. doT-lm rse-strehah in vratih. Čudenja vre-! ,mjt'jo Helnmr tur;ktl cijrarPte 7 . ■ 'isti tnrški tobak. Z veseljem boste den je zgodovinski spom:n (Vre-i^vii kaditi turške. 570 Atlantic Avenue near 4th Avenue 2 Sumner Avenue near Broadway LONG ISLAND CITY, N. Y. 44 Jackson Avenue near 4th Street JERSEY CITY. N. J. 350 Grove Street near Newark Avenue 584 Summit Avenue near Newark Avenue 'fli ZA GOSPODINJE Pile 1SABELLE KAY Slovenska gospodinja v Ameriki vedno z veseljem sprejema nasvete, s pomočjo katerih zarnore boljše vršiti svoje dolžnosti kot gospodinja in mati. Na tem mestu bomo vsak teden objavili Slanek, ki bo zanimal vsako dobro gospodinjo. NAVODILO St. 26. Kuharski recept. Prijazno vas vabimo, da obiščete kate-rikolt našo trgovino, če imate labelne ali ne, da si ogledate veliko in privlačno izbero koristnih in orna-mentalnih daril, katere lahko dobite povsem brezplačno s svojimi labelni. "Hranite labelne za dragocena darila za božične praznike." Inkii . »».*■ KUPON Border's Premium Co., Inc. 44 Hudson St., N. Y. November 4. 1924 Ta kupon mora biti zamenjan tekom petnajstih dni izza zgornjega dne za Posebno Premijsko Karto- ..........................* ...... No. % ^NASLOV ....................... (si oveni a- ^Ughoi Delovanje bakferijev v zemlji. -el prirodo. kakor doslej, vi vsai spoznal. Xe morda! Za gotovo bo <"ez "o?i*or» let povsem izpremenjen. i predvsem s svojimi tik čez zemljo | široko razgrnjenimi listi (pesa, ____________! krompir, repa in dr.) ter ga s po- Xa gnojišču nerado vidimo tro- ja takoj drugačna in sicer ugod-; s*^nik žarkov pretvarja- ^ bo ros dotlei mno"-0 boli podvr- hnobo. ker izgubimo z njo veliko nejša nego na gnojišču. Hranilne JO v skrob ln v nadaljnem v slad- ' a-li jo hranilnih snovi iz gnoja, pač pa snovi, ki tičijo v hlevskem gnoju, kor- In ?n°jeilje s hlevskim gno-. pospešujemo gnilobo s tem. da dr- ."zirubijo z.'dnio medsebojno vez, xPVilx l>ri okopavmah v sploščimo gnoj vlažen, ga dobro stla- ki ovira dostop do korenim. in po- nem bol^e ^inkuje nego gnoje-elmo. varujemo pred solnenimi stanejo proste tako. da jiii koreni- n-ie s umetnimi gnojili, ki ko bo deležen razmeroma tiste- -rki in pred izpiranjem oo dežju ne lahko raztopijo in vsrkajo. ^^^^^^ . 11-., Ttnnft^i ^ ter s tem preprečimo dohod zraka Zemlja se pri tem razpadanju, po-, s bl!" jSrir« •« —' ^ ,, vzročeiiem p„ nav^niU bakt^, -irndno Pnersi.io. s katero bo r,- k™ pravilnem ravnanja s hlev- .lah ogreva, kar je važno tudi 7.a Pd podana naeela, kako .e i- ■■^olajrail. bo mord m ogrel prekonat —one do Amerike ^otrebno, kaiti gotovo je. fla bo es svet prenresrel s promet redstvi. o kakršnih sem nam tesniti ne more sanjati. „ „ ]za poznejšo uporabo ali se pa spr* ___; • i snovi; dušik, fosforovo kislino in imi Ce tako dobro odhranjen hlev-: raz-ubl ^ zrak- kaLor ' n„llft ntrirhVftV d, U-i «mni izvozimrt tv, niivr, in P^osteon, ampak njega vsrka-! kallJ- I>a tudl aP110 m Ogljikom da- >ki gnoj iz\ ožimo na nji\o 111 ga r 1 i ^td;'.-;. rk-n 'Dokriu4o kai se z-od z nihn v i vaJ° zemeljski delci ter ga hranijo ^ . V Cl' .(1adajo nekakd skupaj. Tudi ne|Pn^ P° organski (rastlinski in žl-bo takrat več narodov ali jeziko-v, | valski) hrani. Vsa ta bitja se zlru-vse človeško bo govorilo en «flm!ŽU0 v bakteriji, ki so s hlevskim iezik. v ene msamem ieziku bo' gnojem prišli na polje, se vržejo mislilo, pač pa se bo delilo še na razne rase, toda morda le na tri. "tiri ... Razmišljanje o takšnih možno- na novodospele snovi in začnejo s svojim čez vse koristnim delom rn zkrajevanja. Ker je pa v sveže izorani in pognojeni zemlji dovolj stih zavaja v brezobličnost. Raj zraka, prevladuje v njej tisto raz-si niti izdaleka ne moremo pred- ^rojevanje, ki smo ga v prejšnjem Javljati, kakšno bo človeštvo čez t^soč let. »Še za tisoe let nazaj si ob roki prav točnih zgodovinskih i Dodatkov le iztežka ustvarimo sliko duševnega življenja one dobe. Kaj šele o ustanovah in razmerah čez stotisoč le*, ko bo toliko novega, nam neznanega že uresničeno. članku popisali pod imenom 4tro-hnoba.' Kakor ne maramo na gnojišču te vrste razkrojevanja. tako radi jra vidim! na polju oziroma v zemlji. minja v solitrovo kislino ter pride takoj koreninam v prid. Drugi pli ni. posebno ogljikov dvokis (oglj: kova kislina se skušajo oprostiti iz ozkih zemeljskih špranj ter sli-jo na dan. Pri tem vzdihujejo in rahljajo zemljo, ki dobi v notranjost razpoke, luknje, votline; in če se gre eez tako pravilno obdelano polje, se čuti. kako je zemlja rahla, prožna. Kakor že omenjeno, nastane pri trohnobi gnoja tudi ogljikov dvo- j kis in sieer v precejšnjih množr-i nah. Ogljikov dvokis je pa eno | on rahlja in obdeluje s pomočjo bakterijev zemljo, da dobi tisto stanje, ki je za rašč rastlin najugodnejše. Pravilno ravnamo s hlevskim gnojem sledeče: Xa pustimo ga dobro časa v hlevu, ampak ga po možnosti trikrat na dan spravljamo na gnojišče. Tu ga dobro stlačimo in poteptamo, da ne pride preveč zraka do njega ; pred soln-eem ga obvarujemo, č»i ga pokrije-•me z vejevjem ali še boljše s streho, ali pa postavimo gnojišč* v senco dreves. V nekaterih krajih imajo celo popolnoma pokrita | gojišča, da ne more priti do gno- najvaznejsih rastlinskih hranil.,. ... . . . . ^ . . , . . j ja niti s.olnee niti dez. Gnojnico ki pa ne prihaja v rastlino potom j ... .... , . . , odpeljemo v gnojnicne jame m z - „ • _x:„«i„ __i korenHn. amoak potom zelenega Kakšen je uemek trohnobe gno-i - 1 njo škropimo gnoj, ce se preveč ja v zemlji? Pod vplivom raznih li*tja- kier se izpremmja v škrob. Iz zemlje prihajajoč ogljikov dvo- jno vi in novih bitij, ki so v zem- da je beseda prevrat preneznatna, lji. je razkrojitev hlevskega gno- suši. Ko je gnoj goden, era zvozimo na njivo, ga razložimo v male kis pa izrabljajo zlasti okopavine kupčke raztrosimo in podorjemo. Vsaka hi.šna ^i»s]H>ke ali fino zdrobljenih ali presejan.h košvkov eraekerjev. - žlit-i dvijjalnega praška ^ Čase zdrobljenih mandeljev - kosa čokolade 1 r-ašji granuliranesa sladkorja rajne žlice zdrobljenih cloves Vi «'ajne žli^e zdrobljenega cimeta rmenjake 3 lieljake. Zmešajte cracker moko % dvijral-nira praškom ter mandelji. Dodaj- te čokolado, sladkor in drugo ter vlijfe dobro stejiene rmenjake. Vlij-te evaporirano mleko ter dodajte konecno sneg iz stepenih beljakov. Spravite mešanico v dobro namazano. podolgasto pecilno jxistnlo ter položite na dnu pooljan papir. I'e-cite približno pet in dvajset minut v zmerno vroči jieči. Servirajte pri prosto kot kek ali pokrijte s čokoladnim ledom. Lahko tudi servi-rate kot puding, z dodatkom eva-poriranega in stej»enega oslajenegn mleka ter z začimbo vanilje in ri-meta. Kuhinjski nasveti Kadar delalo merrnjrue pa je. dodajte % žlice drigalnega praška, da preprečite, da bi padel Meringue preko skorje. Kadar kuhate marelice, jim dodajte malo sode. Xa ta način vam ne bo treba dodati dosti sladkorja. da jih napravite sladke. Štiri čaše moke so slične enemn funtu. J>a se prepreči pretakanje soka v p<*č. kadar se peče sadne pa je. zmešajte veliko žlico koruznega Domača sredstva. <"e hočete očistiti bela zagrinjala na oknih, napravljena iz bombaže-vine. dst h I v.* zagrujjalo bolj irdo, nakar ga zlikajte. f'e je zagrinjalo barvano, se ]>oslužite dobrega belega M-hika. V bližnji prodajalni barv vam bwlo dali pravo vrsto šelaka. v r\ i na vaših oknih I »ml o trajale dosti daljše. Če jih prevlečete enkrat na mesec s salom. Na ta način ne bo le vrv daljše časa držala, leinveč boste tudi lažje odpirali okna. Na p< >služite se nobene maščobe, ki vsebuje sol. kajti •
    etnnj»t minut vsaki dan v vr«>či vodi. v kateri ste stopili dve čajni žlici dvigal nega praška. Obrišite jih dobro z robato ogrtačo. X«to jih drgnite z gobnim kamenom. dokler ne pridete do mehkih delov. IVslužite .se tudi malo cold creania. namazanega na pa vol o. Zvečonoviti namakanje in drguenje. Osebno zdravje. Vsnka oneba je dolžna sama sebi in občili, v kateri živi. da se ohrani v najboljšem mogočem telesnem stanju. Naša odgovornost se pričenja doma. Očistite hišo. dvorišča in ceste, a najbolj važno med vsemi je «x*i«titi si telesa. Telesa morajo hiti prosta ne Ie površnega blata, temveč tudi prosfa bolezni. Eden najboljših načinov, kako ohraniti svoje zdravje, je preprečiti nepre- zdroba s sadjem, potem ko ste mu havo n]i indieestiio. To ie mogoče dodali sladkorja. To bo zgodilo flosef.i s panietno izbiro živiL Razno-«ok ter preprečilo pretakanje. | lika dijeta, _ broz nmoži- T'e hočete očistiti posodo iz alu- ne mesa ter z obilnim sadjem, sočiv-minija, v kateri se je prijela lira- jem. žitom in mlekom. — ni splošno na. * si tudi vsi njegovi fino v platno vezano, z debelimi črkami...................90 v usnje vezano.............. 1.60 ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.) bratje izbrali Lsti poklic. Kot mlad. lekarniški pripravnik je prišel že 1 v decembru leta 1872 v Ljubljano.' Naše mesto je bilo takrat še v nem- Chlld s, Prayerbook: -1.1 _1 1. TT- vi -i-i • v barvaste platnice vezano .30 akih rokah Velika je bila nevar- Child,8 p ^ nost za mladega Trnkoczvja, da se, y belo kost vezailo............1W ponemči, zlasti ker je bil evange- Key of Heaven: Jijske vere ,kateri so pripadali v v usn-je vezano...............70 Ljubljani izključno Nemci, ki so Key of Heaven: bili v narodnem ozru najbolj za- .. v najfinejše usnje vezano____ 1.20 grize,u Toda Trnkoesy se je znal j (ZA ODRASLE.) osvoboditi vseh škodljivih nem-1 »kih vplivov in ohranil svoje slo-.Key of Heaven: vaniiko prepričanje. Ko je prevzel' v fino vezano..........1.50 Jekarno. jo je vodil tako spretno. Catholic Pocket Manual: da je kmalu zaslovela po vsi Slo- A VJU1° nsn->e vezano..........130 Xflftl" 3 * veni ji, to tem bolj, ker je bila med * * * „ . . . „ . . . , ., , j v fino usnje vezano..........1.40 tisftimi redkimi v slovenskih krajih, katerih lastniki niso bili Nem- POUČNE KNJIGrE: ci. Ko so Slovenci leta 1882 iztr-1 _..... r . .... , Abecednik slovenski: gali Ljubljano iz nemških rok in , ? , 1 broširano .....................30 je povsod vzklilo živahno narodno Angiešk0^0venaki slovar življenje, se je tudi Trnkoczy z (Dr K(?rn) .................. - ^ prepričanjem pridružil slo-' Angeljska služba ali nauk kako naj venskemu narodnemu pokretu in se k sv. maši streže .10 mu posvetil vse svoje sile. Slovak Dva sestavljena plesa: četvorka in po rojstvu, je postal navdušen Slo-' beseda spisano in narisano.....35 venec, ki pa je obenem gorel za Govedoreja .75 vse slovanske ideale, ki sta jih Domači zdravnik po Kneippu......1.25 takrat zlasti propagirala Ivan liri- Domači živinozdravnik ........... 1.25 Gospodinjstvo ................... 1.— Jugoslavija. Melik 1 zvezek ...... 1.50 2. zvezek 1—2 snopič 1.80 Kubična knjiga ali hitri računar za trgovce z lesom 1.00 bin.sk i vasi, onkraj Save, ki spada Knjiga o lepem vedenju, pod občino Krško, je imel majhno' Trdo vezano ................ 1.00 posestvo. Ker je bil brez otrok, je *ako se P?stane amer^ državljan najel t upat am kakega delavca ža'^1^ 0 doSt°^em vedenju....... .. , . Katekizem (veliki) ............... pomoč. Pred 14 dnevt je prišel k n«-,-,^ . . ,. . - .1 Mlekarstvo s crticami za živinorejo njemu neki tujec, ki ga je vzel v Nemško angleški tolmač.......... službo. Pomagal mu je pri delu. Največji spisovnik ljubavnih tfisem baT in dr. Ivan Tavčar. Skrivnostni dogodek pri Grškem. Jakob VerdeJj, posestnik v Vr- večinoma pa je pasel kravo. Tujec .15 .50 .40 .75 .60 .80 .60 Nauk pomagati živini je kmalu po svojem prihodu pri- Nasveti za hiše in dom, trd vez.....1.20 čel nagovarjati gospod-arja, naj Naša zdravila .....................50 bi kupil še eno kravo, da bo imel Nemško slovenski besednjak Wolf- on več posla z živino. Kaj je na-I Cigale, 2 knjigi trd. vez......7.00 aneraval pravzaprav s tem, ni prav (Nemščina brez učitelja — jasno. Dej;rt.vo pa je. da je posest-' ** ............ nik Verdelj prišel dne 11. oktobra v hranilnico in dvignil tamkaj 3000 Din. Dne 15. oktobra je prišel Ver-deljev hlapec v Krško in hotel tamkaj prodati kravo. Mesar mu .Poljedelstvo. Slovenskim je v renici izplačal na račun aro. I je® v pouk........ .......30 2 del .........................30 Pravila za oliko....................65 Psihične motnje na alkoholski podlagi ..........................75 Praktični računar ali hitri računar .75 Praktični sadjar trd. vez.........3.00 gospodar-.........35 Ker pa ga je kasneje drugi mesar j®*«« slovensko-angleški in angle- opozoril. da se mu zdi jafco čudno. I ško-slovenski slovar .......... da bi hlapec prodajal živino za gospodarja, je odšel kupec osebno na Verdeljev dom. da se inform i- .80 .50 Sadno vino..................... Slovensko-nemški besednjak Wolf- Peteršnik 2 knjigi .......... 10.00 ... . .Sadje v gospodinjstvu.............70 ra O položaju. Prifiedsi tja. je »a- j SI vensko-angleška slovnica, s slovar- ' šel doma samo hlapca. Vprašal pa | jem trdo vezana ............. 1.50 je po gospodarju, češ. da bi se rad Slovenska slovnica za sredne šole, ž njim domenil glede kupčije. Hla-f (Breznik) ............... 1._ pec mu je odgovoril, da gospo-1 Splošno knjigovodstvo, 1. in 2. del 1.25 darja ni doma in da je odšel v, Slovensko-italjanski in Italj.-slov. Toplice. Mesar je nato zahteval' slovar ...................... 1.00 povračilo are. ki jo je tudi dobil Srbska začetnica za Slovence......40 eadevo pa naznanil županu v Vid- j Slovensko-nemški in nemško-sloven-mu. Župan je odšel takoj na Ver-' . ski aloVar ......• ;..........50 , ,. , , - ' (Slovenska narodna mladina......1.— tleljev dom. kjer je našel vse za-'9__af„, ,__i___: - „ _ .. . iIT .Spretna kuharica (Broširano) ____ 1.10 bito, na vratih pa napis: »Jaz sem| (Trdo Tezana) .............. j 45 junak iz Like in se nikogar ne bo- ^slovenska kuharica. Z mnogimi slika-jim. Stari in stara sta odšla v j mi v besedilu, vsebuje 668 strani, Toplice in se ne vrneta več!" Vj trdo v platno vezana........ 5._ domnevanju, da gre za kak zago-:Umni čebelar ................... 1._ netni zločin, je župan naznanil za- Umni kmetovalec ali splošni poduk, devo sodniji. Sodna komisija, ki kako obdelovati in izboljšati polje .30 je odšla takoj na lice mesta, je v v°šilna knjižica...................50 resnici našla na Verd el je vem do-|Veliki slovenski »Pivnik raxmh mu krvave sledove. Vendelj in nje-' ^^..........190 . ,., , , j Veliki Vsevedez ................. 80 gova Jsena sta bUa. kakor se sodi, ____ _. , , Zdravilna zelišča..................30 najbrže umorjena ter aapeljana Zgodovina S. H. S., Melik potem v Savo. Hlapec je med tem j zvesek ' 45 izginil in ga .sedaj orožništvo prid- 2. nezek 1. in 2. snopič ........ .70 no zasleduje. Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega života ..............75 Umrli v Ljubljani. * i Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš- ko) .........................60 Dolga roka .......................60 Devica Orleanska..................60 Duhovni boj .....................50 Dedek je pravil. Marinka in škra- teljčki........................40 Elizabeta .........................35 Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45 Fran Baron Trenk................35 Filozofska zgodba .................60 Fra Diavolo ......................50 Gozdovnik (2 zvezka) ............ 1.20 Grešnik Lenard (Ivan Cankar).....75 Gočevski katekizem...............25 Gruda umira .....................50 Golem, roman......................70 Gentleman vlomilec, trdo vezano ... 1.20 Gadje gnjezdo, povest iz dni trpljenja in nad. trda vez............75 broširana .....................50 Hadži Murat, trda vez.............80 Hči papeža, trda vez.............1.25 Hedvika .........................35 Humoreske, Groteske čn Satire......60 Iz dobe punta in bojev.............50 Iz zapeške globeli ................ 1.50 Igralec, roman, spomini mladeniča .. .75 Iz modernega sveta, trda vez...... 1.40 Jos. Jurčič, spisi: Po Levcu zbrani spisi ........1.00 Scsedov sin...................40 4.zv. Za Cvet in sad, hči mestnega sodnika et«.................75 5. zv. Sosedov- sin. Sin kmečkega cesarja itd. Broširano..........75 Trdo vezano ................ 1.00 6. zv. Dr. Zober, roman, Tugom-mer, tragedija v 5. dejanjih, broširano ........................75 Trdo vezano ................ 1.00 Karmen, trdo vezano..............40 Knjiga za tebe, (Gradnik), trd. vez. . .75 Skrivec, roman. trd. vez............75 Kraljica mučenica, trd. vez........80 Kazaki, povest iz Ruskega.........70 .70 .25 .25 .40 70 BAZNE POVESTI DT ROMANI: Ferdinand Grobin, sprevodnik električne cestne železnice, 54 let.,Amenka in Pavel Marijja Podlak, sin industri-' Mesija..........................* \36l Amerikanci. Popis slo-. Jftrko Poštenjakovič...............90 venskih naselbin v Ameriki. — Marjetica .................... .70 knjiga vsebuje 608 strani,v pla- Mož z raztrgano duio. Drama na mor- jalca. 2 dn. — Mari ja Kovaeic, za-1 tno vezana.................. 3._ ju. (Meško) ..................1._ eebiiica, 69 let. — Ivana Oblak. Andrej Hofer ....................50 Malenkosti (Ivan Artfekt) ....... .25 tobačna delavka v p. 61 let — ^^ roman trd. vez...............801 Mati Božja na Bl^slma jezeru.....16 Kresalo duhov .................. Kraljevič in berač ............... Ludovika Beozija ................ Ljubice Habsburžanov ............ Levstikovi zbrani spisd: 1. z\*. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, bailade in le gende — Tolmač............. 2. 'zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljice in pušiee — Ježa na Par nas — Ljudski Glafc — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70 3. zv. Povesti in potopisi.......70 4. z v. Kritike in znanstvene razprave........................70 5. zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ....................70 Ljudska knjižnica: 1. in 2. zvez. Znamenje štirih Darovana, broš................90 trdo vezana .................. 1.00 2. zv. Darovana. Zgodovinka povest .......................50 3. zv. Jemač Zmagovae. — Med . plazovi .......................50 4. zv. Malo življenje...........65 5. zv. Zadnja kmečka vojska ... .75 7. zv. Priliajač........T.......60 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 10. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj)...................60 11. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 12. z v. Iz dnevnika malega poredne neža, trdo vezano ...........60 14. zv. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60 15. z v. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60 16. zv. Ne v Ameriko. Po resnič-kih- dogodkih .................60 Mali ljudje. -Vsebuje 9 povesti. Broširano .......................75 Trdo vezano ................ 1.00 Mimo življenja, trda vez.........1.— Mimo življenja, broširano.........80 Mlada ljubezen, trd. vez...........1.35 Mladih zanikernešov lastni životopis .75 Morski razbojnik, trd, vez..........90 Mrtvo mesto .....................70 Mrtvi Gostač .................... .35 Materina žrtev....................80 Mnsolino ...................... .40 Mali Klatež ......................70 strahote z bojnih pohodov bivše ga slovenskega polka.........1.50 Narodna biblioteka: " Svitoslav ....................35 Spis je ........................35 Krvna osveta......................35 General Lavdon ..............70 Napoleon I...................... l.— Babica .......................... 1.20 Nesrečni ca ........................70 V gorskem zakotju ...............35 Ža kruhom ........................35 Žalost in veselje..................1._ Z ognjem in mečem...............4.— Grška Mitologija, 2 knjigi ........ 1.40 Kranjske čebelice, poezije..........35 Obiski. (Cankar). Broširano..... 1.— Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ob tihih večerih, trda vez..........90 Odkritje Amerike ................70 Petelincv Janez ..................90 Pesmi v prozi, trdo vez............70 Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00 Posvetilce. Rabindranath Tagore, vsebuje 5 povesti..............40 Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35 Pariški zlatar.....................35 Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro- kovnjačev na Kranjskem......50 Pqslednji Mehikanec ..............30 Pravljice H. Maj ar................30 Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo................35 Pet za razpotjem. Trdo vezano ... 1.20 Požigalec ........................25 Praprefcanove zgodbe..............25 P n tria. povesti: iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu..............25 Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50 Pol litra vipavca...................30 Poljub, povest iz gorskega življenje .40 Ptice selivke, trda vez..............75 Rablji, trda vez...................75 Pred nevihto .....................35 Pravljice in prtpcvedke za mladino. 1 zvezek.......................40 2. zvezek ............................40 Pegan in Lambergar...............70 Revolucija na Portugalskem........30 Rinaldo Rinaldini.................50 .65 .40 .60 .35 .50 1.50 Robinzon ......................... Slovenski šaljivec ............... Slovanska knjižnica. Zbrani spisi, vsebuje 10 povesti........... Suneški invalid.................. Skozi širno Indijo ............... Sanjska knjiga, velika Arabska... Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, srednja...........35 Spomini jug. dobrovoljca 1914-1918, trda vez..................... 1.00 Spake, humoreske, trda vez....... .90 .15 .30 .50 .30 .50 .30 .75 76 M. M ill ■ mi T* ■ m Betgrajstn oisei J6 Notarjev humoreska ......... .35'Trenutki oddiha Spolna nevarnost................ Strelec ........................ Strahote vojne ................. Stezosledec ................... Sveta Genovefa ................ Sveta noč, zanimive pripovedke . Strup 27. Judeje ................ Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 Sveta noč, .......................25 Štiri povesti: Nagla beseda; Tujčeva osveta; Gospod Grahar; List papirja .........................30 Stric Tomova koča................50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notburga...................35 Spisi Krištofa Šmida..............35 trdo vezano —................45 Spilmanove pripovedke: 2. zv. Maro«. krčanski deček iz Li. banona .......................25 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav- kaških gora.................. .25 4. zv. Praški judek.................25 8. zv. Tri Indijanske povesti........30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega...........30 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis- jonov v Koreji...............30 13. zv Boj in zmaga, povest........30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. 15. zv. Angelj sužnjev. Bradijska povest ....................... 16. zv. Zlatokopi. Povest.......... 17. zv. Prvič med Indijaneti ali vožnja v Nikaraguo..............30 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo-narjev ....................... 19. zv. Mlada mornarja. Povest Tatič,.Bevk, trd. vez.............. Tri povesti .......................35 Tunel, trda vez...................1.00 Tnrki pred Dunajem..............60 .30 .25 .30 30 .30 .75 Volk spokornik in druge povesti za mladino .............1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Zgodba Napol, huzar ja vez. ........1.50 Zločin in kazen, trda vez..........2.50 Zmisel smrti......................60 Zadni dnevi nesrečnega kralja......60 Zadna pravda ....................50 Zmaj iz Bosne....................80 Zlatarjevo Zlato ................. 1.00 Zločin in kazen. 2. knjige. 1. in 2. del. Trdo vezano 3._ Za miljoni, trdo vezano...........65 Ženini naše Koprnele................ Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zbirka slovenskih povesti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo......35 2. z v. Hudo brezdno................35 3. zv. Vesele povesti................35 4. zv. Povesti in slike .............35 5. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh .........................65 Zbrani spisi za mladino (Gang!): 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- Moje obzorje (Gangl) .......... Naiodna pesmarica. Zbirka najbolj prOjnbljenKh narodnih in drugih pesmi ......................40 Balade in romance. (A. Aškerc) Trdo vezano ................. 1.25 Broširano..................... .75 Pesmi. (Simon Jenko) .............45 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih -slovenskih pesmi v angleščini.................1.25 Vijolica. Pesmi za mladost.........60 Slovenska narodna lirika. Poezije .50 Sto ugank. (Oton Zupančič). _ Poezije ................... Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano ........ Zlatorog, pravljica, trda vez....... sti 50 Vsebuje 12 pove-Vsebuje 8. pove- .50 .50 .50 .50 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi ...........................50 3. zv. trdo vezano. sti .......... 4. zv. trdo vezano. sti .......... ............. 5. zv.. trdo vezano. Vinski brat____ 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami ... 1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 Seguličica; pravljica s slikami____1.00 Trnoljčlca, pravljica s slikami.....1.00 Knjige za slikanje: Mladi slikar .................75 Slike iz pravljic ..................75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: Mladi umetnik ............... 1.20 Otroški vrtec ................... 1.20 Za kratek čas ................... 1.20 Zaklad za otroka ................. 1.20 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat...........25 Newyorske. Različne, ducat ... .25 Velikcnočne, božične in novoletne ducat ........................25 Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40 Posamezne po ................05 Narodna noša, ducat...............40 Posamezne po.................05 Planinski pozdravi, ducat.........40 posamezne po.................05 Importirane prorokovalne karte 1._ IGRE: Burke in šaljivi prizori, eno in vce dejank .................. .so Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščtna. Trpini........1.00 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 če sta dva. Šala v enem dejanju.....35 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih ................ .50 Eda, drama v štirih dejanjih........30 Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50 KrivoprisežnSk. Narodna igra s petjem v 3 dejanjih..................35 Mati, Meško, tri dejanja...........70 Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ............................ Medved snubač....................30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30 Za križ in svobodo. Igrokaz v 4 dejanjih ............................ Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj .60 Pogodba, burka s petjem v dveh dejanjih .........................30 Poljub, v dveh dejanjih............30 Vse naše.Burka enodejanka........40 Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih ..........................go Revizor, 5 dejanj trda vezana......75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2 janjih ........................30 Veronika Deseniška, trda vez.....1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanji .........................35 Ljudski oder: 3. zv. Miklova zala, 5 dejanj........70 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja........60 i:__l.l •< • .50 .90 .60 PESMI Z NOTAMI: Ameriška slovenska lira — Koncertna pesmi za moške in mešane zbore........................ 1.50 Zbirka moških zborov in četvero spevov, Lahajnar: Gorski odmevi ................... 45 Gorske cvetke ....................45 Planinke ........................... 20 20 .15 .40 .60 .30 .30 .30 Zbirka ljudskih iger, 3. s no nič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje...................... 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne Hzostane. Očetova kletev, Čašica kave 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa- stirici in kra^jj, Ljudmila, _ Planšarica ................... 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije De- vice, Marij£n otrok........... 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov........30 15. snopič. TuTki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža..............30 18. in 19. snopič. Pijavka, Skriven zaklad. Rešitelj. Kmet avtamat; Dekla Božja; Junaška Blejke.. .30 20. snopič. Sv, Just; ljubezen Marijinega otroka...................30 PESMI IN POEZIJE: Bob za mladi zob, trda vez. ....... .40 Gregorčič, poezije trda vez........75 Ko so cvele rože, trda vez...........60 Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezera. (A. Ftmtek) Trdo Narodne vojaške. (Ferjančio) Narodne pesmi. (Marolt) ....... Naši himni; Lepa naša domovina Bože pravde. (Marolt) ...... Narodne pesmi Žirovnik zv..............................20 2- zv..............................20 l™ ............................... Slovenske zdravice ............... 30 Moje sanje.......................... Narodne himne in demorodne pesmi, Marolt ..................... V 20 Slavček. Zbirka šoskih pesmi.......25 Pesmarica Glazbene Matice, za štiri moške glasove, Vsebuje 103 najboljših pesmi z notami.........2.50 Pomladanski odmevi. Pesmi za sopran, alt in bas 1. zvezek ........................... 2. zvezek ........................ 4», Planinke. (Laharnar.) Pesmi za so- pran, alt, tenor in bas: 1. zvezek .......................... 2 zvezek ...................... 40 En starček je živel. Za bas solo in možki zbor ................. 40 Dve pesmi. 1. Zapoj mi pesem dekle. 2. Skrjaneku. (Prelovčc.).....20 16 Jugoslovanskih narodnih pesmi za moški in mešani zbor. _ (Adamič) 1. in 2. del ........ Jaz bi rad rdečih rož. (Prelovec.) Vojaške narodne pesmi. (Kosi) Orlovske himne. (Vodopivec) Lira, srednešolska pesmarica: 1. zvezek .................... 2. zvezek .................... Priložnostne pesmi za izven cerkvene in društvene slavnosti _ (13 mešanih in 3 moški zbori) . Nočne pesmi (Adamič) Kupleti (Grum) — 1. Kranjske šege in navade ... 2. Učeni Mihee: Slabi časi____ 3. Nezadovoljnež; To zares užitka m i ..................... Slovanski akordi (Adamič) _ Zbirke 22 mešanih in moških zborov: 1. zvezek ....................... 2. zvezek ....................... Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 1. zvezek; Domovini; Nevesti; Ne zve- * ni mi; Naša Zyexda; Ujetega ptiča tožba; Soči............... 2. zvezek,- Pri zibelki; Cerkvica; Ne tožim; Oj planine; Oj s Bo^om ti planinski svet; solskodomski mla din i; Na bregu .............. 3. zvezek: Psalm 118,- Ti veselo poj ; Na dan; Divna noč . .*........ 4. zvezek: Ujetega ptiča tožba; Za- kipi duša; Dneva nam pripelji žar; Pri pogrebu..............40 5.zvezek: .Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar,- y, vencem tem ovenčam slavo; Triglav ...........40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ................. 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo S. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solnčice stoj; Kmet-ski hiši ..................... 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan,- Večerni zvon; Zdravice. I.; Zdravice II.; Oče' večni; Tone solnce .......... 75 .50 .15 .30 1.20 1.20 1.20 1.10 1.25 .25 .35 >35 .40 .40 .40 .40 .40 .40 Naročilom je priložiti denar, bodiai V gotovi-ni. Money Order ali poštne znamke po 1 a
  1. ha ali takojšnje -ipr*-niembe vremena ali bgsivedi katerega drngeg vzroka. Res je sicer, da vsak izmed teh dozdevnih razlogov ah Več njih skupaj utegne hiti oni či-nitelj. ki je omogočil razvoj prehladu. "Vi ste vsi slišali o bolezenskih klicali ali bakterijah in ste večinoma voljni pri|>oznati. da je da-vica provzročensi jm» jxiseibiii klici; ali kar težko vam j»» »*lre«i se ] riljubljmi teoriji o vzroku svojega prehlada. Vendarle je res, da |irehlad provzročnjejo kliee. rav-notako kot druge vrsti klic prov-zročujejo pljučnico, davico ali oslovski kašelj. Poleg tega se prehladi razpasujejo na prav isti na čin. "Ako hi vas kdo vprašal, kaki predmet se največ izmenjava med ljudmi, boste sigurno odgovorili: denar: ali je še druga stvar, ki v veliko večjem t b»cgu prohaja od roke do roke. od človr-ka do človeka in ta stvar je — človeška slina. Ako ne verjamete, le pazite na svoj« /a soseda ali še rajši na samega sebe. Pazite, kolikrat se s svojimi pr^ti d'tikate ustnic, in vprašajte se: "Kje so bili ti prsti zadnjikrat?". Morda so se dotak- nili kake kljuke na vratih in otrli slino, ki jo je kdo drugi pustil tam ravno pred vami Morda so vaši prsti držali prevozni listek, ki ga je kondukter vtrgal. potem ko >i je odslinil pršite. Morda pa so vaši prsti se igrali s svinčnikom, ki ga je kdo poprej ijnel v fcvojih ustih. Ako le malce rabite svoj dar opazovanja, boste razvi-deli takoj, kak lahko je okuževati se z izločki iz ust drugih ljudi. "Poleg prstov pa je še veliko vič drugih načinov za nalezenje prehlada. Pazite, kadar kdo kaš-lja a!i kiha, na solnčne žarke, ki prodirajo preko okna v drugače h-inno sobo. Videli boste, kako vlažni drobci iz njegovih ust leta jo po zraku. Ako se nahajate v njihovi smeri, utegnete vdihati tisoč klic. ki so vzrok prehlada, in prehlad iti se sami. "Časopisi s** nedavno prinesli vest iz Rnsije. ki je pravila da j«* vlada prepovedala, rokoseg in po-Ijubovanje. ker se na tak način prenašajo bolezni. Ali te se ne razširjajo le potem osebnega stika, marveč tudi na mnogo druge načine in je zaman pričakovati, da iii s». potoni zakonov moglo kaj doseči v tem pogledu, de pa en 11a-e ji in ta je edini: da si vsakdo bodi sve-4 zlatega pravila — ne stori drugemu, kar nočeš da bodi te bi storjeno — in da se vsakdo potrudi, da ne okuži druge z izločki iz svojih ust in nosu." INDUSTRIJALNE NEZGODE NEDOLETNIKOV. USODA KITAJSKEGA ŠPIJONA fila-m ravnokar dovršene prt-' iskave je otroški urad federalnega delavskega departmenta ugoto-; vil. da je tekom enega leta v treh ! zveznih državah ponesrečilo pri i delu nič manj od 7478 mladih de-J lavcef prxl .starostjo 21 let. Izmed j teh nezgod jih je provzročilo j *mrt in f>*JO delno onesposobljen je za vse življenje. Države, na katere se je raztezala ta preiskava, so "Wisconsin, Massachusetts in New Jersey. J Podatki o induvt.riialnih nezgodah nedoletJiikov s<» bili povzeti iz zapisnikov državnih industrijaJnih k an* is i j in se tičejo le onih nez-1 god. za katere se je plačala kom-' penzaci ja ; torej glede države "Wisconsin le onih nezgoo pro-vzroeile onesposobi jen je za več od 7 dni. in glede držav Massaehus- j st-tts in \ew Jersey, nezgod, ki so provzročile onesposobljenje za vsaj 10 dni. Najmanjše Ktevilo nezgod, kakor tudi najnižje razmerje istih prevladuje glede otrok pod 16 letom. Vsaka šnmed teh zveznih držav se je potom zakonov potrudila zaščititi otroke pod to starost- jo s tem, da je prepovedala njihovo zaposlen je v nekaterih pctkli-cih. zlasti pri bolj nevarnih strojih. ki provzročujejo največ nez-••od pri nedoletnih delavcih. Otroci ]Ktd Iti. an 17. letom ne smejo biti zaposleni v nekaterih poklicih v državah Massachusetts in Wisconsin, ali v vseh treh zgornjih državah jim je bilo dovoljeno delati pri mnogih nevarnih strojih. Razmeroma največ nezgod pri strojih je bilo pri delavcih starih 16 in 17 let. Razmeroma manj jih je bilo kot pri otrocih pod 16. letom. ki jih zakon obvaruje, in manj kot pri mladih delavcih meni 18. in 21. letom, ki .so bolj v stanu obvarovati same sebe. Sploh so bile nezgode v skupini še.st najsi letnih in sedemnajstletnih delavcev najresnejše izmed vseh nedoletnikov. Glede otrok pod 16. letom je 10 7 odso nezgod provzročilo smrt ali delno onesposobi jen je za vse življenje: glede r trok v 16. in 17. letu je znašalo tn razmerje 13.4 odto. UhQIftMOOO * UNOC*WOOD. M. v. so Daljni Vzhod ima svoje navade in običaje. Nekateri običaji strašni. Slika nam kaže. kaj počno vstaške čete preti Šhangha-jem s špijoni. Špijona privežejo h kolu ter je tako privezan do svoje smrti. Strašne muke trajajo ponavadi štiri do pet dni. 500-letnica smrti Jana Žižka. Ženska v javnem življenju. O je dekle izobraženo in tudi >itil. Kaj bo z njeno bodočnostjo? strokovno zadosti podkovano, je Kako si bi služila vsakdanji kruh? lah k i brez skrbi za življenje: Lah Jasno je torej, da ima pretežna ko se odpove možitvi s človekom, večina deklet na izbiro samo dvo ki ji ni všeč, in če dotieni. s kate-' je — poklic in zakon. PRISELJEVANJE IN NEZAPOSLENOST V CANADi IN CUBI. se veliko število ljudi v severnem delu provincije Ontario, ki iščejo T z poročila u družen j a pa rob rod-skih družb, ki opravljajo potniški promet med Severno Ameriko in Evropo. (Atlantic Passenger Conference1), je razvidno, da število dela. ima pripisati večjemu priseljevanju. V Kubi vlada še nadalje ne za -priseljencev iz evropskih dežel v pcslenost. Prebitek ponudb dela Kanado čim dalje lx>lj raste, od-: čez potrebo se pripisuje odpušča kar so Združene Države omejile j nju delavcev iz sladkorne indu-prisel jevamje. , stri je in velikemu pritoku prise- Od druge strani se poroča, da' Ijencev iz Južne Evrope. KOLIKO SE TROŠI ZA JAVNO ŠOLSTVO. L. 1922. -se je v Združenih Državah potrošilo $1 580.671.296 — torej čez en in pol miljona dolarjev za javne ljudske šole in za javne srednje šole (high schools.) Poročila tz sedmih držav pokazujejo. da strošek za leto 1924. bo za 15 Te dni se spominjajo Oelii ene-ga svojih največjih mož, svojega .iu j hrabrajšega bojevnika, brani-idja in zaščitnika Jana Žižke s T^ocnova, ki ga je 11. oktobra 1424 iztrgala kužna bolezen ljub-jenemu narodu. Kakor je dobila puritanska An-_rli j a 17. stoletja svojega Cromwel-a in pozneje velika francoska revolucija Napoleona, tako je dobila husitvka' revolucija svojega ante bi bil moral rezervirati v svojem peklu posebni kotiček za trste starše, ki navzlic temu. da vedo. da ne morejo osigurati svojim hčerkam življenja, niso naučili slednjih, da bi si same ustvarile iran in ko je dorasla za možitev, so ji poiskali moža. V nekaterih flržavah delajo to še dandanes. V drugih bolj zaostalih, pa si vzame moški več žena in tlačani bržkone ■•'t up no z njimi. To je njegov način rešitve problema, kako izenačiti številčno razliko mesti moškimi in ženskami. In res. kadar vladat takih narodov umrje, podeduje žene njegov naslednik, ki smatra m lede in stare ženske sužnje svojega očeta Z4i svojo lastnino, ki jo mora rediti. Pri nas lahko pride ženska vsak gibanja skozi okno- Kralja Vac- 1- P v položaj, da si mora služiti lava je od tega zadel mrtvoud in je čez pol meseca umrl. Od Zig-inunda niso mogli husitje ničesar upati; vojna je bila neizogibni. Če naj bi ne bila narodu v pogu bo, je bilo treba voditelja, ki bi liusitstvo vojaško organiziral. In tega so našli v Žižki, s katerega osebo je bila združena tudi us<>- krtih sama, dasi ni nikoli tega poizkusila. Ta problem se malone tiče omoženih žensk: in delavskih sloji v. Gre pri tem samo za sloje, ki so med teima dvema skupinama. Ženska z denarnimi sredstvi si lahko zvije svoje gnezdo, če hoče. doč ni ženske, ki so rojene v delavskih slojih prepogosto nimajo da Češke. Dne 10. novembra se je, drugega izhoda iz kritičnega po-1 pod njegovim vodstvom končal ložaja. nego da si pomagajo z de-napad Pražanov na Malo stran a j lom svojih rok. Isto velja tudi za zmago nad kraljevo stranko. Ker j hčerke bogatih sta riše v, ki se ni-Pražani niso bili preveč navduše- 80 ničesar naučile. Pravijo, da se ni za vojno in so sklenili s kralje- modemi moški izogibljejo zakon-vo stranko premirje je odšel Žiž- j skega življenja Oni cenijo osebno ka v Plzenj, ki pa se ni izkazal z.\ j svobodo in predpostavljajo svoje ugodno središče husitskega odpo- prirodne posle v zakonskem jar-ra. Žižka je prekinil že v marcu mu- Tem bolje, ker je na ta način 1420 boj proti kraljevim četam ^čedalje več žensk, ki so primora-ter odšel s svojim ljudstvom na (ne stopiti v borbo za opstanek vzhod, kjer je nastal iz razvalin h rez tuje pomoči. Ženska, ki tarna mesta Hradište, Tabor, prva trdnjava v deželi. in jadikuje za izgubljeno srečo, ■ker ni dobila moža, mora izginiti Žižka je dal svojim kmetom v 17- moderne družbe. Sreča ženske roke okovane cepce in sulice ter nosti. Sredi južne Češke je spo- napravil iz njih na mah strašne odsto večji kot 1. 1922. Ako ta porast ek bo obveljal za vse države, bo skupni strošek za javno šolstvo — osnovno in srednje — znašalo 1. 1924. čez 1800 miljonov dolar jev. POSEBNI TEČAJI ZA JECLJAJOČE OTROKE. V ljudskih šolah v Olevelandu so že 1. 1916. začeli s tečaji, katerih svrha je popravljati govorico eolskih otrok, ki jecljajo ali pa drugače ne morejo pravilno govo- nekateri črk ali zvokov. Ti tečaji so bili izvanredno uspešni in so od pravili za vedno govorne težav*, tisoč otrok. Skoraj 2500 otrok je pohajalo te tečaje tekom minole- riti oziroma ne morejo izgovarjati ga leta. ZDRAVSTVENI DAN V vsaki ljudski šoli v mestu New ski otroci pregledani glede vida. York se bo leto« — kaikor že vsako leto poprej — prvega četrtka, meseca novembra obdržati tako-zvani "zdrastveni dan'* (Health I>ay.) Tega dne bo poduk v šolah prekinjen dokler ne bodo vsi šol- posloha. slabih zob. kihanja skozi nos, podhTaajjemja in drugih telesnih hib. Starši bodo obveščeni o teh hifcah in opozorjeni, naj stOK-jo potrebno, da se te hibe odpravijo. znal pohlepnost gospode s Rožm-'>erka in sosednih bogatih samostanov ter mogočnih kraljevskih nest, kjer se je kopičil kapital v -okah nemškega patricijata in težko padal na tehtnico proti zadolženemu selškemu plemstvu. Do-■aščajoči Žižka je čutil ta tlak. ki "e potiskal male plemiče in kmet--ko ljudstvo, bodel ga je v oči sijaj ošabne cerkve in nenravnost du hovništva. S takimi dojmi je odhajal z doma. od katerega je njega in mnogo drugih selških plemičev odtrgala peza razmer, in si poiskal uovo življenje v tujih službah. Ne vemo gotovo, kam ga je vedla njegova pot. Leta 1410 je bil v poljski službi ter se je udeležil velike zmage nad Nemškim redom pri Grunwaldu na Pru skem. Potem se je vrnil na Češko in stopil v službo na kraljevskem dvoru. Kotf komornik soproge kra-•ia Vaclava Zofije je spremljal kraljico k Husovim pridigam, ki s mogočno vplivale na Žižko. Težko je prenesla njegova, vsako krivico sovražeča duša smrt ljubljenega "mistra" in krutost kost-niškega koncila proti češki reformi. Dve silni volji sta trčili skupaj cerkve, ki ni dovoljevala nobenih izprememb v obredih ter je neizprosno stavila svoje povelje nad prepričanje poedinea. in naroda, ki se je s celo dušo po stavil za božjo pravdo, stoječ pri sv. pismu kot neomajnem teme-'ju vere in življenja. Iz tega so s*> morali prej ali slej roditi verski boji. zlasti ko se je cerkev takoj sklicevala na pomoč posvetne oblasti. Možnost je nastala, ko se kralj Vaclav iz strahu pred !>ra tom Zigmundom, »ki je stal na cer kvenem stališču, odločil za reak c i jo proti husitstvu. Iskra, ki je zarpalila vojni po žar. je bilo razdejanje mestne hi- bojevnike. Treba pa jih je bilo zavarovati proti tipičnemu srednjeveškemu konjeništvu v železnih oklepih, zato je naredil ograde iz voz. V teli ogradah, v topništvu, v oddeljenju po orožju, v organič-ni združitvi vse. vojske pod voljo ni izključno v zakonu, temveč tudi v samske mstanu, v zavesti, da gre v življenju svojo pot in da vrši važno misijo socijalnega bitja brez opore s katerekoli strani. Ali večina žensfk, se že po naravi želi omožiti. Tiste pa, ki tega ne žele, naj bodo srečne vsaj toliko, kolikor morejo- Razume se, da Zelo malo je moških, ki bi uvideli. tla more ženska pravtako privezana k svojemu delu, kakor mt. Ški in tla se zelo nerada odpove svojemu poklicu. Takve žrtve nihče ne zahteva od moškega, od ženske pa skoraj vedno. Tako se je pripetilo v neki inozemski tovarni kjer je služila v kemičnem labora-cnijn ženska — inženjer kemije, iila je zelo zadovoljna s svojim •loklteom. Poročila se je s kole-rom in dočim je mož še vedno na-laJje služil v tovarni, je ostala že-la doma. kjer je skrbela ne le za moža. marveč tudi za njegovo ma-.cr in brata. Njena prijateljica, ki je smatrala, da je škoda tratiti "as za tako dolgočasno delo. ji je svetovala, naj stopi v služlio prcdlagala ji je zelo dobro mesto v neki drugi tovarni. Ali mož ji :c prctpovedal sprejeti ponudbo, dasi bi zaslužila neprimerno več kot doma. Recimo, da se je ravnal po zastarelem principu, da je žen >ka samo za otroke, kuhinjo ir cerkev; vendar pa je dovolil žalostno. da inteligentni moški ne uvidi potrebe, ki jo čuti kolikčaj inteligentna ženska po večji svobod inieijativi. kakor jo ima pred ognjiščem. Nekateri so mnenja, da cido ško lnje ženski lepoti in nežnosti. Nedvomno je to res. plasti v delavskih slojih opažamo dostikrat. Naporno fizično delo uniči v ženski njeno naravo, njeno čutenje, skratka vse to. kar tvori po naravnih zakonih razliko med ženskim in moškim spolom. Delo v rudnikih ad i tvornieah. kjer se kadi in vlada stilna vročina, bi moralo biti ženskam sploh zabranjeno. Ali ženska nima povoda, da bi bila v vseh ozirih groba samo zato ker do bro izvršuje svoj poklic- Tiste nežne, za vsako delo nesposobne žen ske prejšnjih časov, ki jih naše po kolenje samo pomiluje. >o bile zelo agilne in energične, kadar je za šikaniranje moža. Njihova nežnost je bila lažnjiva. Kadar se žen ska, ki ima v sebi količkaj ponosa in samozavesti, omoži. ne sme smatrati moža za vrečo, polno denarja, ki ji jo pošilja sreča. Splošno ]>a mora prej ali slej obveljati načelo, da je ženska enakopravni član človeške, družbe. Severn's Antisepsol Zato se mora pripraviti za življenje, da lahko stoji na lastne noge m slučaj, če se ne omoži. Pa tudi •e se omoži. ne škoduje kak postranski zaslužek zlasti v današ-ljili razmerah, ko so le redki mo-'.je, ki bi jim ne bilo treba obrniti vsakega dolarja pred no ga izroce ::eni /n gospodinjstvo. Slabotni, nervozni, bolehni ljudje bi mogli citati to. Splošno j. bilo dokazano odee imkvarjrn. imate umazan jezik ill Slab okus v ustih, tedaj bi morali vzeti Xuga-Tone; dela. čudeže pri vseh takih slučajih. Zakaj? Z::to ker je znanstven Rraditelj krvi in živcev, f'udovlto je kako hitro povrne živahnost in moč izmučenim živcem in mišicam. I>t'la bo-pato rdečo kri, močne, umirjen živce in na jako čudovit način noveča. moč vzdržnosti. Xuga-Tone se prodaje z absolutnim razumevanjem. Ako i.steira. jemljete par dni po navodilih in niste zadovoljni z re-sultatom, da lahko vrnete ostalo, kjer ste kupili in da vam trgovec rado volje povrne vaš denar. Če se ne počutite dobro, tedaj je vaša dolžnost, da poskusite Xuga-Tone, ker subiti nimate ničesar. Priporočano, jamčeno in na prodaj v —AdVt. vseh li-karnah. Blaznikova PRATIKA (S TREMI MLATIČI.) • za leto 1925. Cena 20 centov. Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. voditelja, v vestni vežbi, v redu!je onim, ki imajo polne žepe de-! pri prihodu, v boj u in v taboru I narja, življenje tudi izven zakona itd. v vsem je dokazal Žižka svo-1 laliko. Ali dekleta brez sredstev 1 je genijalno tvorno in organizato-j bi morala skrbeti že v zgodnji mla' rično delo, spojeno s čudovito dostii za svojo bodočnost. Ta skrb1 strategično nadarjenostjo. je pravzaprav dolžnost roditeljev.! Žižka ni izgubil nobene bitke, Nihče ne more zahtevati od mladi-1 celo potem, ko je prišel še ob dru-jne posebne uvidevnosti in daleko-go roko — prvo je izgubil že v vidnosti. Starejši pa bi morali gie-' bojih Poljakov z Nemei — jo zna- dati v bodočnosrt:. in misliti, kaj bo] menit o vodil boje ter zmagoval j z njihovo deco, ko potrka na vra-1 nad Zigmimdovo vojsko in nadeta smrt. Glede sinov je stvar lah-j njegovimi zavezniki na Češkem in ka. Moški vedno najdejo kak po- Moravskem. Slaven je njegov pohod na Madžarsko, kjer so pritr-skali nanj Madžari z veliko premočjo. Vrnivši se na Češko, je umrl 11- oktobra 1424, ko je oblegal grad in mesto Pribyslav. Žižkov čisiti. vzvišeni spomin je neločljivo spojen s Husovim spominom kakor je v Husu vtelešena češka verska misel, tako sta v Žižki poosebljeno junaštvo in vojaška nadarjenost češka. Če je tujina s tema imenoma spajala svoje najgloblje sovraštvo, so Čehi. husitski in novi, prerojeni, izražali in izražajo v njih svojo največjo ljubezen. Gorljiva tvarina iz pepela. sel. ker stariši podzavedno skrbe za vzgojo svojih moških potomcev bodisi da jih. uče delati, ali pa jih • pošljejo v šolo. Toda vse drugače; je z deblei. I'panje na zakon zlasti v današnjih razmerah ni zanesljivo. Moški s premoženjem se lahko oženijo, navadno pa se ženijo moški brez denarja. Toda baš dobro kvafc lificirani uradnik je tisti, ki ne more vzdrževati svoje družine če, ni premožen že od doma. Poleg tega je konkurenca tako velika, da bi pametni roditelji ne smeli računati na dete kadar mislijo o bodočnosti svojih hčera. Pameten oče se pobriga, da tudi hčerko od goji za življenje tako. kakor sina. Ljudje kaj radi ugovarjajo v tem slu-Ne&i dunajski inženir je prija-^čaju češ, denar mečete v vodo, če vil patent za svojo iznajdbo, ki ne pošiljate hčerko v šolo, kjer se obstaja v ničemur drugem, nego v pripravljajo za ta ali oni poklic, tem, da se pripravi iz navadnega saj se večinoma vse omože in n® — pepela nova gorljiva tvarina.popravljajo tega, kar so se učile, ki ravno toliko zaleže, kaikor naj-j To je isto kaikoo- če trdimo, da je boljši premog. V prihodnjosti ne i zavarovanje proti požaru odvefe. ho torej več igralo vprašanje dra-|ker hiša nikoli rie pogori. Deloma gega kuriva nobene vloge in naši je to res. Toda mislite si, da hiša premogokopi bodo stali pred za- zagori, p« ni zavarovana, ali v tvoritvijo. Saj bo vsak lahko ku- našem slučaju da se hčerka ne ril s pepelom. Če ho res? omoži, pa jtoce ni ničesar zapu- Ako ste se odločili * obiskati staro domovino in dospeti tja za BOŽIČNE PRAZNIKE, treba .je, da si že sedaj nabavite pot-ni list in druge potrebne listine, da boste i^ravo-easno pripravljeni za odhod. Za vsa navodila glede potovanja v domovino in povratka v Ameriko obrnite se na nas, kjer jih dobite brezplačno. Mi zastopamo vse prekmorske parobrodne proge. Vse bančne posle izvršujemo brzo, točno in zanesljivo. % Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ANTHONY BIRK HIŠNI IN SOBNI SLIKAH IN DEKORATOR Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE MENE ZA CENO. 359 Grove Street Ridgewood, Brooklyn, N. 7. Telephone: Evergreen 5506 DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. ■DINI SLOVENSKO OOVOBEČ! ZDRAVNIK iPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. Mol« Mrofco J« zdravljenj« akutnih In kronlfinili bolaznl. Jas *• »dravtm nad 25 lat ter hnam akuinje v vaah boleznih in ker znam ata>vanekov zato vaa morem popolnoma razumeti In eposnaV vaie bolezni, da vaa ozdravim In vrnem moč In zdrav}«. Skozi SS let aom pridobil peaebno ekuiajo pri ozdravljenju molkih bolezni. Zato ee morete popolnoma zaneetl na mene, moja ekrb pa Je. da vaa popolnoma eodra-vfot. N« odlaiajte. ampak pridite ilmpreja. Jaz ozdravim zastrupljeno kri., mazulj« in llae po teletu, bolezni v frlu, Izpadanje laa, beleCIne v kosteh, stare rane, oslabelost, tivine In bottznl v me Nirju, ledlcah, jetrah, ielodcu, menico, revmatizam, katar, zlato Silo, naduha Itd Uradno ure: V ponedeljek, sredo ln petek od t. dopoldne do K. popoldne' Četrtek 1b sobota od S. dopoldne do S. sveder; v nedeljah Ie od lt. dopoldne do S. popoldne. GfcAS NAK&BA. A NOT. 1§S4. MARGARETA ROMAN. — Spisal H. Rider Haggard. Za "Glas Naroda" priredil G. P. j sem zanjo visoke poroke. To liocem popraviti s tem, da bo postala ju-, Iri njegova nevesta in še pred majem njegova žena. Bog^ mojih očetov, daj nain še en mesec dalj miru in varnosti in nato, ker sem te javno zatajil, vzemi kot pačilo moje življnje. če želiš tako . . . c (Nadaljevanje.) — Ne vem, ms«*m pazil. Zrl stan na Škota z mečem, kajti če bi tega ne storil, bi bil sedaj mrtev jaz, ne pa on. Bila pa je brez dvoma preplašena, ko jo je or.i lopov zgrabil, kajti takrat me je klicala na pomoč. -- J n kaj zato. Katera ženska v Londonu bi v zadregi ne klicala taki ga moža kot jc- Peter BroineWell, vprašati jo moraš in sicer kinal't. če moreš najti primerne besede. Vzemi si vzgled tega španskega dona. ter se klanjaj, prilizuj in pripoveduj povesti o vojnih do/ivljajtn. Piši pesmice o njendi očeh in laseh. Peter, velik tepec si. da te moram v svojih letih učiti, kako dvoriti ženski. — Mogoče, gospod. Vsega tega ne znam in poezija se mi zdi dolgočasna. Lahko pa stavim vprašanje ter sprejmem odgovor. < 'a.-iell je nestrpno zmajal z glavo. — Stavi vprašanje, mož, če hočeš, a nikdar ne sprejmi odgovora, če jc proti tebi. Čakaj rajše ter ponovi vprašanje. — 1ji če treba. — je nadaljeval Peter in oči so se mu zaiskrile, — lahko tudi strem fine kosti onega Spanca, kot da so vejica. — Aha. — je rekel Castell, — mogoče boš moral .ytoriti to, pred-no bo vse opravljeno. Za svoj del mislim, da bo to precej naporna stvar. Vprašaj torej na svoj lastni način ter me obvesti o odgovoru pred jutri zvečer. Sedaj pa postaja pozno in moram ti še nekaj povedati. Jaz sem tukaj v nevarnosti. Glas o mojem bogastvu se je raz-š iii iu brez dvema jih jc dosti na visokih mestih, ki bi se ga radi po lastil:. Moj namen je v sle d tega opustiti to trgovino ter se umakniti v kraj, kjer se ne bo nikdo brigal zame, v tvojo hišo v Dedham. Že ceio leto, odkar si mi govoril o Margareti, sem .spravljal svoj denai iz španske in Anglije, kupoval nakit ter posojal manjše svote trgov com, katere poznam in o katerih vem, da ne bodo varali mene al. mojih. Peter, ti si dobro delal zame, a nisi trgovec, ker ni to v tvoj kr*. i Kyr je do.jJti za nas vse in še povrhu, hočem izročiti to trgovin< drugim, da jo vodijo ter plačujejo meni delež, in če hoče Bog, bomo ob Božiču že v Dedham. ho je govoril to, so se odprla vrata na drugem koncu dvoranf :i> , stopil je bil služabnik, ki je bil poslan, da sledi Špancu. — No. — je rekel Castell, — kakšne novice prinašaš? Mož se je priklonil ter rekel: — Sledil sem Spancu, kot ste mi ukazali, do njegovega stanovanja, do katerega sem do»pel, ne da bi me on videl, čeprav se je o< časa do časa ustavil ter ozrl naokrog. On prebiva v bližini West m in iti a, v isti veliki hiši, v kateri stanuje poslanik de Avala in ljudj .so se mu odkrili. Opazujoč te služabnike sem videl enega njih odit v kremo, ki je odprta celo noč. Sledil sem mu in kmalu so prišli tuak njen, tudi najtaaiejsi zgib je i ril v svoj i plemenitosti nekaj, ranljivega. Odkar je vlak odpe-jal iz Prage, je srepo zrla skozi ">kno v daljavo. Vzrok je bil pra\ ilizu. Ko so zavozili s kolodvora, ie pogledala svojega nasproti selečega soseda in srečala iskreče ;e in črne oči, ki so jo motrile ta-ito vidno pozorno, da je naglo unaknila svoj pogled in se ni več omenila za soseda. Sosed lepe dame je bil enako . .animiva osebnost. Bil je visok in --•i tek. Njegova vpadi a in suha li-■a je pokrivala vendarle zdrava 'dečica in njih molka rjava barva =e je dobro prilegala vranje črnim lolgim in skrbno gojenim brkom. Obrvi so se bočile v loku in pod ijimi — dama je prav storila, da 'e motrila pokrajino in da se ni vdajala v nepotrebno zadrego. :ajti. kakor z isito napetostjo in lezgibnostjo, katero je ona zrla kozi okno, je strmel on vanjo. Toda njegov pogled ni očitoval ovraštva. pač pa se je održalo a \iem nekakšno pomirjenje. Ko je ipazil, da dama ne obrne oči od >Vna, mu je zaigral skoro sarka-tičen smehljaj okrog ust. Čakal je skoro eno uro molče. >otem pa je naenkrat stegnil roko n se dotaknil lakti dame. Ta jc radrhtela presenečena. "Prosim, po kom žalujete?" Dama se je ponosno zravnala in rla molče skozi okno. Njen sosed se je zopet nasmeh-il. "Vprašal sem, lepa gospa, po :c:n žalujete?" "Čudno vprašanje.'' ie odvrni a po kratkem molku. "Če je to aš običajni način razpredanja razgovora, se mu vsaj originalnost' ie more odrevkati." Ni se mogla oremagati, da bi se ne nasmehni-'a ; obrnila je oči od okna in vprašujoče zrla drznega vpraševalca. Ta je zadovoljno pokimal. "Tako, tako, lepa dama! Le nikar nobenega sovraštva, ga ne mo rem potrebovati. Glejte, milost j 1-a, iz lastnega interesa vprašujem n mi je veliko na tem, da bi od--ovarjali. Če- ibodete po tem hote-i. lahko vi vprašujete in jaz vam xovrm vse." "Nisem radovedna," in se je nasmehnila. "Ne? To je lepo, zelo lepo. Bom orej pripovedal sami. Tudi jaz ni-em radoveden, toda vas moram spraševati. Je važno zame." "Že vidim, da bi me celo pot nadlegovali, če bi vam ne odgovai '"al a. Žalujem po soprogo vi smrti." "Soprogovi?" Tako! Me vese-'i." "Kako to, da vas veseli?" "Ne, ne, oprostite! Naenkrat sem si zamislil, pa mi je ušla fra--a, kakoršne se človek v navadnem življenju stokrat na dan po-luži. — In prosim, kaj je bil vas soprog?" "Polkovnik v pokoju." "Aj, potem je bil že zelo star." "Ne, ni bil — ni bil. Ko je pred dverai leti umrl, je imel šele dva-insedeandeset let*', je naglo spravila iz sebe kakor bi opravičevala Dokojnika. "In vi že dre leti žalujete za njim?" Dama se je hitro zopet obrnila v stran. "Saj vas^nisem žalil?" "Saj že veste, kar ste hoteli vedeti." "O ne! Vi žalujete — morda vam je umrl oče?" - - Odkimaje je vzdihnila. "Ne trpim, da vzdihujete! Zakaj vzdihate ob spominu očeta?" "Gospod, vaša vprašanja so mi že neznosna." "Vi ste gotovo edini otrok." "Nisem", je odvrnila zlovoljno. "Dva brata in pet sester," je odgovorila zlovoljno, vendar se 11 i j mogla obraniti lahkega nasmeška. 1 "In kaj je. prosim, gospod oče? "Cesarski da vikar, prej stotnik, šestdeset let star, rimskokatoliške j veroizpovedi in meri celih šest čevljev." Oba sta se zasmejala. "Le še eno zelo neskromno vprašanje; potem vam morda dam mir." "Morda?" "Seveda morda, saj tega še ne morem vedeti. — Prosim, vam je zapustil gospod soprog imetje?" galy 2 ..... ** 1' Dama se je zopet molče okre-nila. "Veliko imetje?" "Zadošča mi pokojnina in njegovo ime," je odvrnila ponosno. "No, to me veseli. Zdaj bom pripovedoval jaz. Sem bogat posestnik iz Polj ?ke. Imel sem nekoč še večje premoženje, kakor ga imaon pa sedaj, dasi je to tudi precejšno. Toda kmalu sem zapravil in raizmetal pol miljona— potem se mi je pa pohajkovanje zagnu-silo in vrnil sem se domov. Kljub temu. da sem bil sploh povsem znan kot lahkoživec. se mi je ven-larle ponujalo mnogo nevesti, ki bi me rade vzele, dasi sem ji kazal kolikor mogoče gnusnega ; gnu-snejšnega, kakor sem pa v resnici. To me je odbilo in ostal sen: samec. Živel sem kakor pušeav-nik; končno mi je to življenje pričelo presedati in sklenil sem, da se vendarle oenim. Od hčera v okolici nisem hotel nobene in drugih nisem, poznal. Podam sem se torej na pot. da si najdem ženo. Če ne najdem nobene, se ustn. lim. Vi ste mi vseč — hočete biti moja žena?" Glasno se je zasmejala ob nje-' govili besedah. Toda izraz njego-j .vega obraza je bil resen in ob njenem smehu je postajal bolj in bolj žalosten, da je naenkrat udušila svoj smeh. Gledala ga je dolgo in .nepremično. "Če mi obljubite, da ne zlorabite mojih besed, vam povem dva vzroka, zaradi katerih nočem. Predvsem nimam razven svoje pokojnine ničesar in to 'bi izgubila. Če se poročim — dočim pa gre mojemu očetu in moji družini ravno sedaj tako sla.l>o. da jim 11 e-sem denar za nekatere svoje prodane stvari, ki sem jih dobila od moža, ko je bil še živ in da moram Teliti ž njimi svojo poikojnino." Pokrila si je z robcem Obraz. "In drugi vzrok?" je silil on m radost se mu je že Iskrila v očeh. "Sem govorila o dveh vzrokih? — Toda obljubila sem, da bom odkritosrčna. Prednot sem se poroči-a. sem ljubila. Toda šelei po smrti svojega soproga sem se sešla s tovarišem svoje mladosti. Toda komaj je potekel rok žalosti po mojem možu — je umrl anoj ženin." "In vi sedaj se žalujete za njim?" "Sem vdova po dveh." je potožila vsa žalostna — in se hitro obrnila k oknu. "Bližamo se Litomericam. Tu sem doma, pri očetu." Vlak je vozil počasneje. Prvi vzrok je z ozirom na mo-ie premoženje malenkosten, drugi pa je sam po sebi zrušen. Če hočete. vzemite me. Ne b odete se zmotili ! Meni prineseite srečo in sebi. kolikor bo mogoče, morda tudi. Dovolite, da bi z vami obiskal vašo družino, svoje bodoče sorodnike." Molče je zrla nanj. |Zdelo se si je, da je v njegovi očeh popolna odkritosrčnost in dobrota. Vlak se j« ustavil in izstopila sta obadva. Poljak je dal sprevodniku dva tolarja iir nm naročil, naj pošljejo njegove stvari nazaj. Potean je pohitel za črno oble- V JUGOSLAVIJO Naravnost v Cherbourg in Hamburg. PRIHODNJE ODPLFTJE: ORCA ........ 22. novembra Posebno BOŽIČNO ODPLUTJE ORDUNA 9. decembra i Potniki hn|K>skusila nikakega odpora, baje zato. da se ne bi prelivala kri. Ali pa. je sedaj verjetno, da bodo Vahabiti mirovali, in če se ne bodo obrnili proti Džedi, kamor se je umaknil Ali, to je drugo vprašanje. Ako se to zgodi, tedaj težko da bi se mogla britanska vlada varuh Hedžasa, še zadovoljiti s pasivnim zadržanjem, čes. da se ne mara vtikati v verske spore mu slimanov v Arabiji, Istočasno prihaja še druga vest. ki se ne sme prezreti. Vahabiti so se pojavili z drugimi oddelki na drugem ikoneu Arabije, in sicer istotako ofenzivono. Keuterevja brzojavka naznanja, da se zbližajo Vahabiti mestu Akaba, ki leži ob najsevernejšem zatoku Rdečega morja. Akafoa spada se k Tran-sjordaniji, torej še pod gospod-stvo emira Abdulaha, katerega glavno mesto Aman so bili napadli že v avgustu , a so jih pri tem Angleži pravočasno odgnali. Akaba leži vrh tega tik ob vzhodni meji Sinaja. ki spada politično še pod oblast Egipta; radi tega je razumljivo, da je vest o vahabiit-skem napadu vznemirila tudi egip tovsko vlado ter jo prisilila k primernim varnostnim odredbam ob meji. Podoba je, da arabske države ■same niso <}osti m one za odpor-zoper Vahabate. Pričakovati je tedaj, da se njih uspehi nadaljujejo. 6. novembra: Pittsburgh. Cherbourg. 8. novembra: Leviathan, Cherbourg: Majestic. Cherbourg: Veendam. Boulogne: Saxo nla, Cherbourg. De Grasse, Havre; 12. novembra: Mauretanla, Cherbourg. 13. novembra: Lapland, Cherbourg; Albert B&llln Cherbourg In Hamburg; Arabic, Cherbourg. 15. novembra: Olympic. Cherbourg; Columbua, Cher bourg, Bremen: La Savoie, Havre; Reliance Cherbourg in Hamburg; Xiev Amsterdam, Boulogne. 19. novembra: Paris, Havre, AQUItanla, Cherbourg 20. novembra: Minnekahda, Cherbourg; Thurlngla Cherbourg In Hamburg. 22. novembra: Homeric, Cherbourg; Ryndam. Bou-ogne; Republic, CherHc-irg, Bremen Orca (Bermuda), Cherbourg. 26. novembra: Berengaria, Cherbourg. 27. novembra: America, Cherbourg In Bremen Zeeland, Cherbourg: Peutschland Oherhourjr in Hambrug; Minnekahda. Cherbourg in Bremen. 29. novembra: » Majestic, Cherbourg; Rotterdam Boulogne; Duilio, Genoa; President* "Wilson, Trst. 3. decembra: Mauretania, Cherbourg. 4. decembra: Cleveland, Cherbourg Hamburg Mongolia. Cherbourg in Hamburg. 6. decembra Olympic, Cherbourg: De Grasse. Havre; Martha Washington, Trieste; Conte Verde. Genova. 8. decembra: Leviathan, Cherbourg 9. dccembra: Pittsburgh. Hamburg; Orduna, Cherbourg, Hamburg; Colombo. Genova. 10. decembra: Paris, Havre. 11 decembra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen. 13. decembra: Aquitania, Cherbourg: Pres. Roosevelt. Cherbourg; Veendam Boulogne. Rotterdam. 16. decembra: KruTiL-e. Hwvre; Bremen. Bremen. 17 decembra: Majestic, Ccrbourg. 20. decembra: Pres. Harding. Cherbourg; New Amsterdam, Boulogne, Rotterdam. 24. decembra: Minnekahda, Cherbourg, Hamburg. Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg. 27, decembra: Olympic, Ch^rb-jurg, Volendam Boulogne, Rotterdam. 30. decembra: Rochambeau Havre; Arabic, Cherbourg, Hamburg. 31. decembra: Zeeland. Cherbourg; Ohio, Cherbourg. HSmburg. 3. januarja: Aquitania, Cherbourg; A morion.. — Cherbourg; Columbua, Cherbourg, Premen. 6. januarja: Duillo. Genova.. 7. januarja: Paris, Havre. msuiicHiiNF Naravnost v Jugoslavij0 V PRESIDENTE WILSON — 29. nov. MARTHA WASHINGTON — 6. dec. V Dubrovnik alt Trat. Železnlna v notranjost zmerna. Nobenih vizejev. Vprašajte pri bližnjem agentu ali pri PH£U>S BROS.&CO, 2 West Su. N Y. Krvavi konflikti radi rekvizicij poljedelskih produktov v Rusiji. Franco-ski in italijanski listi prinašajo brzojavke iz Rige. glasom katerih je prišlo ©b priliki rekvizicij žita in drugih poljedelskih produktov v raznih krajih Rusije med vladnimi četami in prebivalstvom do krvavih konfliktov. Glavna ognjišča vstaje so Vitebsk, Smolensk in Mogilev. V neki vasi, ki z imenom ni navedena, so ubili kmetje člane rekvizicijske k t imisije in eskorto devetih mož rdeče armade. ( Vlada je poslala nad upornike kazensko ekspedicijo. ki pa se je morala umakniti spričo grozečega ponaša,nja kmetov, ki ubili 50 mož in zavzeli 7 strojnih pušk. Ki pa verjetno., da bi kmetje dosegli trajen uspeh, ker sovjetska vlada je še vedno močna in brezobzirna. Kje je moja teta JERICA VOL-KER. Pre nekaj leti je bivala v Chicago, lil. Jaz. nje nečakinja, sem na potovanju in v staro domovino in bi se pri njej oglasila, zato jo prosim, da se mi takoj oglasi. — Helena Nucich, Gen. Del., Salt Lake City, Utah. (2x 4, 5) °ozor citat elii- Opozorite trgovce in o-irtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z ijih postrežbo zadovoljni, la oglašujejo v listu "Glas Naroda0. S tem bosta ▼stregli vsem. Uprava "Glas Naroda" Kako se potuje v stari kraj in nazaj j v Ameriko KtlUl J« UBUjtA potov** , stari kraj, Je yotrebn© i ijmgl In drugih itraren. Pojasnila, ki tud J Hi »more**; dati Tslea naše dolgoletne laiušu. vam bodo gotovo t korist; tudi pr poročamo vedno 1« prvovr»tne pa/ alke, ki Imajo kabin« tudi ▼ HI. ra» reda. Glasom nove naselniške postave, ki ie stopila v veljavo s 1. julijem 1924, camorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto In ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni na-selniškl komisar v Washington, D.O. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Yorkxi pred od-potovanjem. ter se pošlje prosilcu v •tari kraj glasom najnovejše odredb« Kako dobiti svojce lz tuuw-ga kraja. Kdor Seli dohiti sorodnika «11 svojca lz starega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Ia Jugoslavije bo prlpugčenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako let« po 671 priseljencev. Prodajamo vozne liste n vse pr«-ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. frank Sakser State Bank 43 Cortlandt It New York Rad bi izvedel za naslov rojaka IVANA PLESEC, ker poročati mu imam nekaj važnega. Prosim če kdo ve. da mi javi ali naj se pa sam oglasi. — Anton Koff, Box 266, Centralia, Wash. (2x 4, 5) Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "G las Naroda". ALI VESTE, — d« bo posebno razsodišče v Parizu v kratkem odločilo, če je Juoslavlja stara ali nova država? Ali vegte, da vsebujejo Helmar turSke cigarete tobak z najfinejšim dahom in okusom 100% čistega turSkega tobaka? Začnite kaditi turške, veseli jih boste **ot so jih drogi. Posebna ponudba našim čitateljem! Prenovljeni pisalni stroj "0LIVEB"