w-y J List 13. gospodarske, obrtniške s I Tečaj XL. in narodne I t t III Majajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold, pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. f t Ljubljani v sredo 29. marca Obseg: Nasajanje ogradov in njih opravljanje v prvih letih. Kako se prideljuje pravi hmelj ? (Dalje.) naj se detelja seje, da se seme enakomerno razdeli? Gospodarske novice. ljubljanski. (Dalje.) — Češki kralj Karol I. (Konec.) — Hohenwart in Herbst. — Kako Anton Alojzij Wolf, knezoškof Naši dopisi. Novičar. Go8|iodari§ke stvari Pri nasajaDji ni treba s pravim gnojem gnojiti, ker v prvem letu tudi v slabejši prsti kompost zadostuje, vlažni zemlji trte v gorkem vremenu kmalu požend Nasajanje vinogradov in njihovo opravljanje f yhoimi mladikami nasuto prst predero. prvih letih. Ko smo naprave za nasajanje vinogradov priredili in Brno se odločili, ali bomo reznice ali bilfe (sadeže s stek; kateri ima Ta navadno uže nekaj peres, požene izra- še na račun od poprejšnjega leta nakopičenega živeža. Ko se to porabi, preneha gnanje za nekoliko časa, da namreč koreninami) vsadili, pričnimo z delom. ko Najnavadnejši čas za nasade je april in maj, zemlja primerno mokra in rahla. Mirno, malo oblačno je 10 cm. dolgim vreme je ugodno za take nasade. Sadi se z lesenim ali železnim kolcem tako, da se z njim v zemljo navpična luknja naredi dobro rahlo na novo nastale korenine živež dovažati začno. Zemlja naj se v prvem letu večkrat zrahlja ia očisti, kar je zelo važno za razvijanje mladik. Mladike naj se v prvem letu pust^ rasti, kakor SHme hočejo. Ce uže hočemo nasad posebno oskrbovati se povežejo rahlo na male količe. Na mladikah naj posebno na perji se kmalu spozna } 9 f ali smo samo zaze- ? v njo trta s korenino ali brez nje vtakne z globoko pride. prstjo, se bolje pa s kompostom obsuje tako leno sorto nasadili ali ne. pačne nadomestijo z drugimi. drugem letu naj se na- IV. cm. pod zemljo Vsajena trta naj se še pokrije z rahlo in lahko da vrhnejši popek vsaj prstjo Preduo zima nastopi, posujejo naj se mladice s ; posebno v krajih, kjer hudo zmrzuje. Obvaru- prstjo ali pa s peskom. Obreže naj se na popk a. Korenine s koreninami vsajenih trt naj se po debe- jemo na ta način vsaj nižje popke, kateri potem na spomlad poženo ! losti 2V2 cm. na kratko obrežejo , da močne nove korenine in vsled teh tudi močne mladike poženo najmo se tudi pri koreninah , kakor pri mladikah Rav- pravilu: čem bolj se obreže, tem močnejše poganjajo deli! Da se za vsajenje pripravljene trte preveč ne porazdeli naj se delo tako, da en delavec v mokro Opravljanje v prvih letih ima namen , krepek les in močne in obilne korenine napraviti. Zategadelj obrežejo naj se trte v drugem letu, predno spomladi soč- DOVI guše J zavite sadike donaša, drugi jih pa pridno sad6. Bolj f kakor sajenje z železnim kolcem v luknje. sajenje v jame, katere naj se pri lesenem količu z ozkim krampom > tako globoko izkopljej zmrzlina ne doseže, tedaj vsaj 50 cm sem kraji. na take jame naj se dene na da koreninic ijglobokej-naj boljša in najrahlejša prst, na njo obrezana bilfa ali reznica tako, da najviši popek cm. pod ze Ijsko površino pride. Jama naj se potem zasuje z ravno h količu IV nate postanejo, tako, da samo lanska spodnja popka osta neta. Ravno tako delajmo v tretjem letu. Trte potem krepko ženč, obilne korenine narede in nad koreninami odebele, iz česar potem vsako leto mladike poganjajo. Ko iz obeh popkov mladike požen6, odrežimo vrh° nejso zgodaj, da trta previsoka ne zraste in nad korenino bolj odebeli. Dva popka ee pa pri obrezanji zato pustita, da če eden ne žene, vsaj drugi ostane. nekaterih krajih je navada, trte v prvih letih mirno rasti puščati in jih v tretjem, slabejse še le v četrtem letu popolnoma obrezovati; naredi se menda debelejša glava nad korenioo. Navadno se trdi, da trta še le v Četrtem ali petem dobro prstj prstj jbolje s kompostom potem z ostalo ^Ijv/ y JU J V^ 1J W O LXJ Vf O UJI XU Md Ce je prst zel6 lahka in rahla, naj se nasajena letu prav rodovitna postane in se še tako ravnd, kakor s starimi. potem z njo drugem in tretjem letu se morajo mladike uže na daljše količe privezovati. Pa- trta malo potlači; dobro je tudi jo popolnoma zagrebsti, giti je pa treba, da priveze preveč ne nategnemo in no benih peres ne zavežemo. Pri obrezovanji spomladi naj se trta malo odgrebe da kar se na vrhu ne posuši. Ako suho vreme dolgo traja, naj se nasajene trte malo polivajo, da prej poženo. Kar se tiče lege gl korenine, moramo se po in naj se vse površne korenine (rosnice) odrežejo } sveta ravnati, in sicer: v strmem bregu sadimo bolj uže mlada trta močne navpične korenine poganja navpično, na ravnini pa malo na pošev. Sploh naj se to gleda, da se sadike ne odkrijejo, da jih mraz ne živež dobiva. posebno koristi, če dalj časa suša traja, ker lahko doseže, da se mladike lahko razvijajo in da tudi lahko • # gnojimo Med poletjem nimamo z mladikami nič druzega opraviti, kakor jih privezovati; proti jeseni pa odrežimo k] I 1 I t » 1. Ü B I r. u J in I i ■i I, D K i { I 1 } 98 poletne izrastke nad količem. Da se perje v prvih letih požene več odrastkov, puščati smeta pa se dobro razvija, je važno za les in korenine. če sta močna. po dva suhih legah izkopi.]imo okoli trte male jamice, Kedar je sadež pognal odrastek ali dva odrastka da se mokrina nabira. Na legah vetru izpostavljenih 15 do 20 cm. visoko, postavi 4 do 5 metrov dolge kole, naj se mladike za časa privezujejo, da jih' veter sam kakoršnih na žagah dober kup dobiš, namesto prejšnjih > ne obrne na kako stran, ker se potem rade zlomijo, če jih preveč vpogujemo K. nizkih količkov slamo ali cigiljem. Ko začne plevel poganjati in osnaži rastline plevela' O^nale trtice pa prireži na nje s , okopaj Kako se prideluje pravi hmelja Nepotrebni odrastki naj se porežejo, ostali pa skrbno vežejo. Med vrstami sajeni krompir se o pravem čaau (Dalje.) jhitrej pij s plugom kdor pa ma posobneg Da v kratkem najpotrebnejše povem omenim ▼ C« VA^V^AO^ J ^ V/V J. XI ^J O ^K/^KjIuLM y KßlSlKJLllllS da je hmeljno pleme trojno: 1. hmelj-rudečjak, 2, hmelj- zelenjak, in 3. posebno pleme hmelj možjak. Prvo pleme ima rudečkasto steblo, zatorej rudečjak; pluga pri rokah, naj zvrši to delo z motiko. Tudi hmelj naj se proti zoritvi osiplje. Prav dobro je mlademu hmelju uže v prvem letu sodih 3krat pognojiti z gnojnico. Gnoj na hmelj pripelj potem se pa z vrčem (kanglo) se v ka- ta vrsta hmelja zori kakih 20 dni poprej, kakor njegov koršne imamo za škropitev vrtov, zaliva mlademu hmelj tovariš zelenjak. Omeniti pa moram, da se to pleme Zaliva naj se pa le tedaj, če pričakujemo gotovega dežj splošno ne di priporočati vsacemu hmeljarju; le tistim ali pa precej za dežjem. Nikdar naj se pa ne zaliva, hmeljarjem, kateri imajo veliko hmeljišče, se to pleme kedar je hmelj v cvetji. Gnoj zato priporoča, ker se jim delo zavoljo 14- do 20dnevne vso rastlino res oživi kore zgodneje zoritve ne nakopiči. primeri pridelka z ze- postanejo gl lenjakom pa ima rudečjak te slabosti, da se na 200—600 rantah pridela ravno toliko zelenjaka, kakor rudečjaka hmelj navadno potem tako puhle in obrodijo (Dalje prihodnjič.) zdivja, da malo vreden sad. na 500 600. Hmelj zelenjak se na Stajarskem najbolje ker obnese; zato se to pleme sme splošno priporočati, rodi bogat sad in ni tako občutljivo proti vročini in slabemu vremenu. Tretje pleme možjaka z obi- lim, pa slabim pridelkom sadijo večinoma na Angleškem in v Ameriki. Kako naj se detelja seje, da se seme enakomerno razdelif Da je setev dobra, potrebno je neobhodno, da se seme po vsej njivi enakomerno raztrosi. To je pa jako Glavna stvar ie, da dobiš močnih in zdravih sade- težavno delo pri semenih, ki imajo zel6 majhna zrna } zev, kateri niso ne v sredi, ne zunaj poškodovani, in sicer le enega, ne pa zmešanega plemena. Pri mora biti oko zmerom navzgor obrnj sajenji se pa 9 V lep vrste , kaj t Nasadi one so pravi kinČ hmelj naj kakor detelja, lucerna, trave itd. Najboljše razdeli se seme s sejalnim strojem, ali sejalne stroje (mašine) vzdr-žavati zamorejo samo veliki posestniki, za kmeta so pa predragi. Kdor hoče z roko svojo njivo enakomerno z Hmelj kar naravnost hoče imeti vrste in brez vrst do- deteljo nasejati, naj razdeli seme, katero je za njivo od- breg pridelka pričakovati, ker tedaj prederej merjeno, v dva enaka dela. enim delom, to je } s po- solnčni žarki v posamezne vrste in zorijo hmelj enako merno, ce j Da med rantami dosti prostora pa napraviš lepe enako široke vrste, treba ti lovico vsega semena naj se naseje njiva po dolgem, kakor navadno, z drugim delom naseje se pa njiva poČez. Kdor seie na ta način, mu ne bo detelja nikdar v enih je hmeljišče nakoličkati, in sicer uže zgodaj spomladi krajih pregosta, v drugih pa preredka. naj se ko ) o kolikor mogoče suhem vremenu. Stavij lički ravno 160 cm. vsaksebi, ker ta razmera se hmelj., j bolje prilega. Količke si dober kup pripraviš lahko pozimi iz mehkeg lesa. Jamice za sadeže naj se sko (fospodarske novice. Razstava v Trstu, pijejo kakih 30 cm. od vsacega količka proti poldanjš njemu solncu. Prvo leto sadiš tudi krompir lahko v da so se hmeljišče, in sicer se napravijo grob v vrstah na vsaki strani hmeljskih vrst. Krompir sadi se na novem hmeljišči tako, da se od vsake rante 20 cm. proč zasadi eden grob krompirja na vsaki strani, od rante do : tako Visoko ministerstvo kmetijstva naznanja, ustanovili trije odbori, ki bodo polajsevali udeležitev pri tržaški razstavi. Ti odbori posredovali bodo med glavnim razstavnim odborom v Trstu in med razstavljavci. Kdor hoče kaj razstaviti, mora se pri njih oglasiti, ter rante na dolgost se pa zasajajo še po trij da je dovolj prostora za osipanje. grobi Kak v prvem se tu? dij d 1 n k s e ejaj štiri ogl Pred vsakim količem naredi z lopato jamico na tako široke, kakor je lopata Dobro dejati na dno vsake jamice komposta ali pa segnjitega gnoj ker tak gnoj rastlinam pomaga, da dobijo čvrste in močne korenine. Nikdar pa ne gooji jamic z nesegnji-tim (frisnim) gnojem, kajti po takem gnoji sadeži v prvem letu močno odženejo, ali uže v drugem letu začnejo hirati. Jamice naj bodo 15—20 cm. globoke; v mokri legi sadijo se sadeži nekoliko plitveje, pregloboka saditev pa tudi v peščeni zemlj suje se nekoliko rahle zemlj* mu ni treba še le v Trst pisati. Posebno važno je to, da tisti, ki se oglasijo pri omenjenih odborih, za mest-nino tretjino nastavljene cene manj plačajo kakor drugi. Ti odbori so sledeči: Odbor za mlekarski skupni oddelek. Tajnik temu odboru je gosp. profesor vitez Moser. Temu naj vsak piše, kdor hoče kaj več poizvedeti. Naslov se glasi: Prof. Ritter v. Moser, Wien, IH. linke Bahngasse. IL pridna. Na reznik na-saditev je gotova. Hmelj Odbor za sadjerejski skupni oddelek. Tajnik temu odboru je gosp. prof. dr. Stoli Klosterneuburg. Niederösterreich. IIL posta se skoraj tako lahko prime, kakor vrbova šibica je dobro, ako si omisliš nekaj več sadežev, kakor ako omisliš dar jih za nasaditev potrebuješ, da lahko posaj 5 ven- Odbor skupnega oddelka za razstavljenje avstrijskih vin na tržaški razstavi, ta oddelek sprejemajo se: vina, vinski pridelki v N ce bi ka m likeri teri ne bil odgnal. Reznike pa hrani v mlj vinorejsko in kletarsko orodje. Deležnikom Reznik tega oddelka^ odpusti se tretjina nastavljene uvrstnine. 99 Temu odboru je ministeratvo podelilo tudi 1000 gold, svobodo in samostalnost ustave se namreč glasi podpore, da s tem poravna stroške za tiskovine, za ozna- „C er k nila za posebni vinski zapisnik itd. Zapisnik tiskal se samostal vred in opravil oj d o u To je razglasil svitli cesar 4. marcija bode nemški, italijanski in francoski. Kolikor mogoöe I 1849 naj vsak razstavljavec pristavi trsovo sorto, kraj in lego Da bi pa bili cerkveni dostojanstveniki sami vrav vinograda, starost vina in koliko ga je še na prodaj, nali po ustavi cerkvene zadeve, sklical je cesar tretjo Ko je razstavljavec od odbora sprejet, mora poslati za nedeljo po Veliki noči (29. aprila) istega leta vse nad- in škofe države svoje na Dunaj. Sešlo se jih je 35, vsako tekočino 3 gold, nadavka, od drugih razstavi namenjenih predmetov pa 10 gold. Razstavljena vina vrstijo se po kronovinah. Od škofe med njimi tudi naš knezoškof Anton Alojzij, ki se je takoj potegnil za to, da so zborovali škofje l3rez nav vsake sorte naj se dopošlje 6 flašk. Pošilja s^ franki- zočnosti vladnega komisarja. Zborovali so pa vsak dan dvakrat, ter imeli 60 sej. Ko so se do dobra dogovo- rano pod naslovom: ,,Oesterreichische Wein-Kollektiv- Ausstellung in Triest'^ Kdor namerava kako tekočino rili, (volili so — predno so se razšli vsak na svoj dom) razstaviti, naj naznani kakor hitro mogoče odboru. Na- odbor 5 udov, ki je pojasnil njihove sklepe čelnik temu odboru je dr. Wilhelm Rodler na Dunaji. stvu in ministerstvu, ter pričeto delo dovršil gozdnem rilckarji eličan-odboru sedel je tudi naš prevzvišeni vladika, kjer je neumorno delal na to, da je cesar uže in 23 razglaša kranjska deželna vlada ravnokar to-le: Ker se y^g škofijskih sklepov potrdil; med drugim aprila 1850 Škofj e zavoljo letošnje gorke zime bati večega pomnoženja jj^ verniki smejo brez posebnega dovoljenja vladarj gozdnega rilčkarja in bi utegnil po gozdih narediti veliko yega v cerkvenih rečeh sv. očetu dopisovati Škofj e škode, se zdi dežetni vladi potrebno, ponoviti svoj raz- giiiejo v cerkvenih rečeh ukazovati duhovnikom in verglas od dne 20. januarija 1876., po katerem se gozdnim nikom brez dovoljenja deželne oblasti, c) Cesar ime-gospodarjem in trgovcem z lesom ukazuje, da morajo j^yj^ škofe in nadškofe (razun solnograškega, ojomu-ves posekan ali suh smrekov in mecesnov les olupiti in ^kega. sekovskega, lavantinskega in krškega), d) Škofje to v nižavah do srede meseca aprila, po gorah do 600 imajo oblast duhovnike, ki se pregreše v cerkvenem metrov visokih pa do konca maja vsakega leta; kdor bi ^giru, po zakonih cerkvenih kaznovati in odstaviti tega ne storil, mu preti kazen določena v ukazu mini- večina prebivalcev avstrijskih katoliške vere sterskem od 30. septembra 1857. ) prepovedujejo se strogo ob nedeljah in praznikih hlap Nihče ne more in ne sme podučevati ŽBVotopi^ne trtice. čevska dela. verstva bodi v ali nižjih šolah, ako mu ne pri voli vikši pastir škofije, v kateri je dotična šola Ljudske šole nadzoruje oblast cerkvena. Anton Alojzij Wolf Gled6 druzih škofijskih sklepov pa, dogovarjati se > je morala vlada z apostolskim sedežem 5 dokler nista knezoškof ljubljanski ' V ' t >1 (po svojih pooblaščencih kardinalu dunajskem nadškofu Raus eher-ju) Viale-Pr el m Spisal Ivan Lavreneie. II. (Dalje.) Anton Alojzij pa ni živel pež Pij IX jn C. kr Josip 18 avgusta 1855 - Nj. svetost pa-apostolsko veličanstvo Fran pogodbe (concordat-a) prvi novembra in vernikov v škofiji svoji, temveč za dušno prosveto poganjal se je tudi ne- ustrašljivo in neprestano povsod za pravice svete kato liške cerkve, osobito v škofovskih zborih na Dunaj 1849. in 1856 Ko je namreč napočila 1. 1848. narodom avstrijskim svitla zarja svobode in samostalnosti, oglasili so se sklenila, ter je tudi potrdila — drugi 23. oktobra ravno istega leta. Kako je ganila Antona Alojzija vesela ta novica, svedoči naj odlomek pisma, katerega je pisal on po pogodbi duhovnikom svojim 17. sveč. 1. 1856.: „Častitljivi bratje! veselimo se v Gospodu, da slovesno spoznava svet sv. cerkev, kot neomadeženo nevesto sinu Božjega, kar je tudi v resnici. Ona je stanovanje sv. Duha (Efež. samostalnosti, oglasili so se 22.), sieuer m puumga ic^uiv.,:. 'C kveni in odločno zahtevali od Ijajo besede: „Pojdite in učite vse narodem krsčujte steber in podlaga resnice (Tim 15) nil ve tudi dostojanstveniki da oprosti cerkev zapon, v katere so jo uže v pretočenem vkovala kriva, pogubna načela vlade, stoletji bronianizma in Jozefinizm jih v imenu Očeta, Sina in sv. Duha, in učite jih spol novati vse, kar sem vam zapovedal 28 19, 20.) in drugič da Ona je pozemeljskim popotnikom edina nezmotljiva vo podeli pravice starodavne L111 Zi lil a , lu U.1 tigjLVj , U.U» Ji v^-^v« J- -------J----i -i katere sme in mora uživati diteljica v nebeško domovino Tudi država sedaj slo ona ) OUO/l UU-tt * J-IV-I , Oi-a/UVAV xu. xiiVAt-v vi.^«. . kot naprava nebeškega Zveličarja. Prvi oglasili vesno spozna, da je ona, kakor posamezni človek, svojo so se: bernski nadškof olomuški, dunajski, solnograški in škof vikšo velj in vse dobrote od nje dosegla, ter da ter kmalu potem škofj cerkvene okrajine Kranjsko-Primorsk tedaj tudi An t o Aloj ravno zato mora spoštovati cerkvene svete postave. Pusti zatorej v njenem lastnem okrogu popolno svobodo, da odposlali so pisma državnemu zboru v Kromeriž > ki je imel nalog sostaviti ta v o in določiti razmere zamore njena zveličavna beseda seči na vse strani da se zamore zaklad milosti vsaditi v sleherno srce med cerkvijo in državo. Ali žal dasi so sedeli v dr- hrepeni po nebeškem kraljestvu Kj je svoboda 3 m ki tam ) žavnem zboru nekateri vrli, zvesti in svobodoljubni si- je delo veselo; človek v6 svoj namen, m njegovemu ne novi katoliške cerkve — kakor Haselwanter, Saskiewič, upadljivemu srcu sveti zvezda upanja -- Helfert vender niso pričakovali škofj od zbora prav izšlo. Vkljub ognju in meču, vkljub železj da se mu bode in de- ničesar dobrega, kajti večina njega jih je uverila da hoče dati cerkvi le verige, ne zlatih, železne Ali sreči stvar obrnila se je na bolj rečim zverinam je sv. cerkev v onih časih, ko se m vrinila še nobena ptuja moč v njeno notranje življenje. Ne bo Med tem nevero podrla, divje ljudstva duhovno olikala časom namreč ko državni zbor izkoval po dolgih nepotrebnih govorih komaj 14 paragrafov ustavnih pra vic, ? sostavil je sedanji naš zamogla tudi sveta premagati, ki je pozabil Kristusove obljube, za prihodnje življenje pa nima ne ko ne teče le i paragraiuv usiavmu ^ra- ouiac^yv kjkixjvakj^^ ^^ —— vladar Fran Josip (Fer- upanja ne strahu, zdaj ga premagati dinandu naslednic) z vrlimi ministri svojimi ta vo 5 V kateri ne podeljuje le narodom, temveč tudi cerkvi bogati toK življenja skoz vse žile njenega duhovnega telesa, temveč ko bode tudi država sveto njeno početje I / ( h « t ii .1 I ' It / 100 v Časni in večni blagor človeštva z vsemi močmi pod- razgreje srce vsakega domačina. Neprecenljive zasluge parala Preljubi v Kristusu! kaj pa pričakujeta odslej naj vikša oblastnika na zemlji, papež in cesar, od nas smo v službi svetišča Božjega 1 ki njegove za domovino in narod smo navedli v svoji raz Nasproti temu ta vladar na Nemškem (kot rim pra sko-nemski cesar Karol IV.) zelo slabo sluj Mi g» in zvesto delujemo za namen ki Da z vsemi močmi ne bodemo sodili po tem , kaj in koliko je storjl na ga je imel naš pre Nemškem nego po tem, kaj in koliko je storil za Cehe ävitli cesar, ko je pogodbo sklepal, namreč, da se po- Zakaj pač Nemci ravno od njega toliko zahtevajo trudimo duhovne podlage občinskega reda in blagor bi bil moral storiti? Karol je gotovo storil za ljudstev obnoviti in utrditi. Nič nas več ne zadržuje, svetu očitno oznanovati, 9 aa ško državo vse, kar je ondi mogoče bilo. On je ponovil elj nemških cesarjev in odstranil večne kaj je dopadljiva in popolna volja Božja. Svobodna je razprtije ob volitvi novega kralja in cesarja itd s vaj 1Q cerkev Božja mi smo delivci njenih svetih skriv- dobro ga proti Nemcem brani Fr, Palackv Prav v svoji: na nosti, naša dolžnost je ljudem odperati globočino^mo- „Dejiny ndrodu českeho'% in opozorujemo čitatelj drosti in svetosti Božje, ki je v vernem in djanskem to preimenitno delo. Nemci ne morejo odpustiti Karolu nauku naše sv. cerkve, da se ljudstva rado volj pod da vržejo Bogu, kar je Božj sladkemu jarmu Kristusovemu , in veseli dajo Ceske, svoje dedične kralj pred vsem drugim toliko storil za poveličanj > 5 cesarju, kar je cesarjevega. Naša blagostanju povzdigo m da f katero k navadnemu tako tudi narod češki naloga je, da veličanstvo katoliškega bogočastja razo- katerega so Nemci vedno pisano gledali, med prve in devamo, ter s tem posvetna srca k nebeškim željam po vzdigujemo. Naša dolžnost je, da čast zakonske zveze jalavnej v Evrop vvrstil Sedaj pa narisajmo površno svojim čitateljem obraz ohranimo, in družbino, ki je korenina človeške družbe, osebnosti posvečujemo in vse občinstvo prenovimo. Naša sveta in to poglavitno po mojstru Palackem in značaja tega najslavnejega kralja češkega dolžnost je, pri odgoji mladega zaroda seme čed Karol (IV e bil srednje postave, hrbta neko nosti v mehka srca mladosti zasejati, in jo za ljubezen liko zgrbljenega, tako da sta glava in vrat naprej vi sela. Kristusovo pridobiti. Naša naloga je, da pečat svetega križa vsem mnogoterim vedam vtisnemo , in ne dopu- velikih Obličj bil širokega, naprej stoječih kosti, oči spredaj plešaste, brade pa goste in črne. xuuvr^yy UV/X XLU T 1 KjXKf LJi\J iJJ.\J , XU. JH\J VAV/^/"- W11XVI11, glC» V C O ^ I C> U a J piCOaOlC, UlčtUC gUalt stimo, da bi se šopirila ošabna svetna modrost in duše Obleka mu je bila iz navadne robe brez lepotičj pogubljevala. In to storimo tem lajše, ker nas na svetu do kolen nič več ne zadržuje, povzdigniti krščansko življenje v bil Karol v sebi in druzih. Naše srce se je razveseljevalo ? pogodba bila sklenj ko je nosil ved lesorezje. Tudi ob zaslišanj suknjo peto. Posebno zaverovan je zijal kar bodi v mehki les je navadno 5 m po pravici; pa nase razve seljevanje veljalo je pomnoženemu delu, ki smo ga do bili v Božjo čast in ljudem v častni in večni blagor tem letele da nc J m po koli oči njegove so med toječih osebah ravno tako , kakor benega prošnjika ne posluša. Ali vendar mu ni ušla nobena beseda in odg je bil selej primeren Svet na nas gleda in pričakuje del duhovnega napredka. Kedar je Karol prišel v katero bodi mesto, je tudi Cemu pač doslej toliko tožb, da se je oviralo cerkveno zasliševal življenje, ako bi zdaj, ker so vse opov6re odpadle, naša zadevo ? gorečnost za hišo Božjo ne bila bolj sveta, naša ljube ^ C\ ^^ ^ ^ m n • m AA M da takeg mogel vsak, kedorkoli je imel kako odločnega dne pred njega priti. Karol kaznil strogo sleherno krivico brez ozira na osebo zen gorkejša? Nakopali bi si potem po pravici grajo Taka izredna očitna zaslišanja je imel tudi na gradu vrstnikov in naslednikov. Gospod je še večkrat svetu z najtrdnejšimi dokazi praškem, in vsak, tudi najubožniši, se je mogel potožiti Tai svetovalstvo Karolovo je imelo malo oseb, in spričal, da postave državljanske družbe mora utrditi te so se ravnale bolj po njem, kakor on po njih cerkev. Nasproti pa so viharji, ki so naš del sveta pre- urade je znal izbirati vselej najsposobniše osebe Za Veli- tresli, dosta očitno učili, kako dobro je za cerkev, da kaši češki J za prednikov in potomcev njegovih tako i ♦ tudi deželska oblast z močno svojo roko strasti kroti, močni in dosti potov uporni, podajali so se tiho Ne bodemo zatoraj nikdar opustili, v imenu Božjem njegovi. Pri vsem tem pa Karol ni bil svojevolje er ni bil gotov ) vernim oznanovati, da je tudi državna oblast od Boga in da si oni, ki se jej vstavlja, nakopuje prekletstvo Božje. Ako kedaj, je pač zdaj želeti, da deželska in nasilnik, ni se sramoval odstopiti ima ki prav Očiten dokaz temu > 9 m da JO preklical ko Majaestas Carolina zbor ni hotel sprejeti vedel duhovska oblast med sabo v edinosti živite, da se brani se je toraj kot pravi ustavni vladar na zemlji kraljestvo Božje. Avstrijski presvitli cesar je Pravico in rednost je Karol na skrbel zatorej v prvi vrsti za to, da je ravno to edinost je bil tudi kakor nalašč za zakonodajatelja. Tujih pra v obširnem svojem cesarstvu čisto in nepretresljivo vte- vic in sklenjenih pogodeb nikdar ni oškodoval. Ko so moč ljubil, zato melil. Bog je blagoslovil njegov trud, ker v splošno drug vladarji navadno samo tako dolgo besedo držali veselje vseh dobrih in poštenih katoličanov dognal je dokler se je to skladalo ž njihovo koristjo, bil je Karol pogodbo z apostolskim sedežem. Zato hvaležno mu bode 8lj V za blagor Avstrije in za vspeh svete cerkve vneto srce noval. Listi obljubah vojih m jili je elej točno so i? mele pri njem veliko velj pol in je ^J^X^^^M. « V W T J-LWVf K}M,\J\J UVTTVVA« .«.^AkJt/AUV O V/ A tJJ 1 ^ ^ UJ Ü LLI V V ^ * J C» V V^ J AU JI vedno, ter blagrovalo dan, ko se je pogodba kakor svitla zato ustanovil na svojem dvoru lastnega tajnega arhi rv r\ A /-v Tri T __—_____ TT_____ j 1 • • zvezda v zgodovini prikazala. (Dalje prihodnjič.) Cesar Karol je bil izvrsten gospodar in je nerad varja denar izdajal, zato se Zgodovini^ke i§tvari. stroškov drug čati. Svoj dol ojskd ogibal zbog prevelikih je pošteno plačeval in tudi dolžnike je ostro poprijemal, če niso hoteli pla Ceski kralj Karol mlj Kedar je šlo za veliko 9 jv. v^iiivvr rec, na priliko, z^a u«». za ustanovljeni e koristnih naprav, za pridobit za ) umetnijskih del kup Spisal Fr. Jaroslav. (Konec) III. « Karol I. je bil najpriljubljeniši vladar, kar so jih takrat pa Karol ni stiskal razgrinjanje veličastva cesarskega. nego bil velikodušen in se stil kedaj Cehi imeli, in še dandanes e rad sijajno pokazal. Državno blagajnico je zapu-V najlepšem redu. Kakor drugi vladarji, tako je tudi Karol delal na dinastijo ustanovi to, da državo svojo razširi in močno se pri spominu na-nj To pa je bilo nekaj vlastitega pri njem, da svrhe svoje "r - 101 ni hotel doseči s premagovanjem, nego po mirnem potu bil kako posebno očitno prednost, niti z dogovori, z dedičnimi pogodbami, z nakupovanjem itd. Pri tem pa je zoal res prebrisano ae posluževati slabosti ga je s posebno priljubljenostjo njegoval. Imel je za podložnike Nemce m Čehe, obojim je bil pravičen, ali cilji, h katerim je svojih sosedov v svojo korist ali ne da bi bil komu cilil, biii so politični, a nikoli narodni.*) očitno krivico učinil. Vse to je bila veščina diploma- Druga slabost, ki se Karolu oČita, in to po pravici tična, v kateri je bil Karol prvi mojster svojega časa. bila je prevelika ljubezen do dece. Ona je bila kriva Kar se tiče narodov, je manj ležeče na tem , kako je da so bili pomanjkljivo odgojeni, ona je _ f bila kriva, da na tem, je sicer tako previdni Karol z nepolitičnim razdeljenjem tem oziru zasluži Karol zemlje med svoje sinove sam podkopal krasno poslopje njimi zadobil, kakor kateri vladar moč nad kako to moč upotrebljuje. hvalnega priznanja, ki mu ga niti neprijatelji njegovi mogočne države češke. odrekati ne morejo , kajti je bil res pravi oče svojim podložnikom. Znana pobožnost Karolova , naj jo današnji svet Bodi kakor hoČe, bila je odkritosrčna. Naklonjen je bil stolici papeževi, spoštoval je cerkev in duhovenstvo, pa ne zbog političnih ali drugih takih ozirov, niti je pri Nabavne {§tvari tem gledal na kakorsnokoli korist; njemu je šlo vse to Popotne crtice. Splsuje političen sitnež prav IZ srca. (DaJje.) Karol je bil brez ugovora najučenej v sred Tudi blagoviški gospod upnik mi star znanec njem veku kar pa se ne sme v smislu dandanašnjem jako ljubeznjive postave in prijaznega obnašanja, da se tolmačiti. Tadanja učenost se je v marsičem razločevala mora vsakemu prikupiti prvi hip. Jako meje toraj raz- od sedanje, tudi ni bila tako velika možmi tistega časa zavzema Karol častno mesto Ali med učenimi Uže to je nekaj vredno , tudi dandanes da ki do lini, katero so večerni solnčni žarki uže zapuščali, spod veselil s svojo ponudbo. Mahneva jo toraj po jezikov gladko govoriti in pisati , čemur so se njegovi vrstniki čudili. Učenjaki so nahajali pri Karolu naklo znal petero rivani po previsokih gorah. Videti ob posameznih krajih } ka da bi bila voda. navadno tako nedolžna njenost in radovoljno podp 9 njimi je posebno rad občeval. Nekatere zmožne domačine on sam pod bujal na spisovanje zgodovinskih knjig in je dal za-nje nabirati kronike in listine. Kako darežljivo je podpiral jo trga , kedar in pohlevna videti, tu s silo naredila si predore skoz skale, ker strmi preseki so tu in tam tako ozki, da je komaj za cesto in vodo prostora za vodo se cel6 elej ne. ker se povsod pozna, kako se v cesto zaletava o tem nam priča knj ki jo je praškemu goto y se „shudouri Rimska cesta tu šla više 7 vedo vseučilišču podaril. Ta za tiste čase jako znamenita sežnjev ponižala dolino knjižnica je obsezala 114 zvezkov, in je bila zel6 drag ker v poznejih stoletjih je voda uže za več Karol je bil tudi sam spisovatelj, in to v oboru vinopisnem, pravniškem in bogoslovskem. Sla govo delo zgodo- no nje- vlastni životopis v jeziku latinskem, ki se Vljudni gospod spremljevalec moj me je opozoroval na vsako mikavnejšo reč, memo katere sva šla. In tako kar železnica du odlikuj z ostjo in bogastvom obseg Ravno tako naklonjen je bil Karol lepim vedam sem tudi tukaj opazoval propad, najsko pot vzela. Videti je več ponosnih hiš z obšir nimi poslopji, nekdanje postaje voznikov, kjer je de JLVOtVUV/ bnE^V/ U Or A v/UJ V^ Ul JVrf V/A av/^tUJ narja UllU »-/O^lUJ , AVACOJ ^tM OV» XVA MkOA «iVtVfTJv, ki so za njegove dobe slavile svoj zlati vek na Ceskem. se ti vidi prazno, zapuščeno in zanemarjeno, ker nima Najodličniše umetnike je sprejel med svoje dvornike in komu biti v porabo. To je pač žalosten pogled bilo kakor čepinj'^; zdaj pa se kruši zidovje, vse ki kaže lih nadaril s posestvi. Umetniki pa so imeli tudi do- kako se svet spreminja. Nekdaj so podili tu skozi Rim volj prilike se skazovati pri premnogih stavbah in potinah, vzlasti v Fragi in na Karlsteinu svoje svitle legij > pozneje vozniki bog Da-si je cesar in kralj Karol bil premišlj stvo iz Dunaja proti Trstu in nazaj; zdaj pa pride tu sn m pre- po hladnem razumu, vendar je bil podvržen nekaterim ljudskim slabostim. Glavna sla vdaren mož, ki dela le memo le kak radoveden popotnik, kak „vandrovec" ali berač, ki nima groša, da bi se peljal po železnici Je pač apuščena ta dolina, bolj bost je bila njegova nečimernost. Mnogi njegovi zavodi tere tu vseskozi s ceste vidiš kmetje ob hribih, ka niso nastali toliko z dejanske potrebe in občne koristi nego z želj ustanoviteljeve, da šati pred svetom, da bi mogel kazati svoj Srečavale bi se imel s čim pona- go naju pač družbe veselih fantov, ki so pa z navad Bila je nedelja, ljudstvo je praznovalo bogastvo f nim pozdravom mirno šli memo zmračilo, v Počasi ali marveč živahnem pogovoru svojo skrb za obče dobro in blagor svojih podložnikov. skoro prenaglo se Ali da ne bi samo se odlikoval med sočasnimi vladarji, tega jaz skoro nisem zapazil; moj gospod spremij nego spomin delovanja svojega tudi oddaljenemu potom- je pa tudi znn stvu ohranil, ni se mu zdelo zadosti > lepih naprav ustanovil, toliko da je toliko vrlo ne ved6 pod nogami zmikala skrbeti za to, da se nama veličastnih stavb postavil } m tako je pot kar gledava nena } doma razsvitljenj) hišo, ob kateri v ponočni svit moli nego je hotel tudi to, da se vse znamenitiše stvaritve in zvonik. To je St. Ožbolt. Razsvitljena hiša je župnij dela po njem imenujejo. Tako na pr. je nazval po sebi grad „ KarL grad Mesto' Stadt' V > Karlsberg" (skaže , sedaj samostan „Karlshof" (češki Karlov) Karlstein", mesto „Karlsbad" (poprej V v to vkreneva in moj spremljevalec si dovoli šalo, da me pusti v veži f stopi v bo ) je gosp. župnik ) yy f) < Kašperk") > in tudi „Novo po večerji ravno bral časnike, in naznani, da ima seboj praško je hotel imeti imenovano po sebi v Kari komisarja, ki ima v farovži v se f kar pa se prijelo Najpivv ^^ ,— — J-,. smo za mizo, malo posedeli in pokramljali strah ko pa se Da nemški oc6j nekaj preiskati, pokaže luč in jaz, smeh. Sedli , si nazdravili pa na ta način ovekovečil ime svoje v obliki z dobro kapljico, potem pa je moj gospod spremljevalec f buj v nas sum rodnjaka češkega. Podoba je ali se je v djanji čutil na- poslovil se in sekal nazaj dobro uro daleč ponoči ta da njegovo ponašanj z pot bila samo u mene Se daj sem se jezikom slovanskim in rod^om češkim je bilo pred ko butelj domislil, kako sem trudil blazega gospoda Naj ne laskanje srbskemu caru Stefanu Dušanu kot plemenskemu vladarju, nič druzega kot navadna dipl mi to odpusti matična dvorljivost. Mi nikjer ne opazujemo, da bi jezik To je zelo ostra sodba Ali Čehom gr4 češki, katerega je precčj dobro gov pisal ) užival prva beseda Pis. r X H /' j t ll i' t. I 102 V St. Ožboltu je bil zopet kratkočasen večer, vsaj meni, ker gospod župnik uže dobro ume sprejeti popotnika, posebno če državnem boru o razpravi poprave volilneg da za je znanec. Prav dobro sem se tu od počil; megle, da je še ob devetih bilo temno. Po zajutrku od rinem, gospod župnik mi je prav povoljin spremljevalec in tako jo sekava po cesti dalje proti Trojanam državni zbor, in smo obljubili ta govor priobčiti po st grafičnem zapisniku, ker je tega vreden Ali P komaj da sem ponoči slišal dež, ki je pustil nizke obširnosti njegove ga ne moremo natisniti vsega v pre pičlih prostorih „N y ker bi predolgo tekel in bi umljivosti morali pridati tej i St. Ožbolt je moral kraji, biti nekdaj, kakor tudi živahna postaja voznikom in popot mu tu in tam zavoljo ^ tudi vec stavkov iz govorov druzih poslancev, katerim vsi ti znameni- je odgovarjal, posebno iz Herbstovega, katerega je tako premlatil, da ni bila nobena bilka v njem cela več. Zares se mora konec razprave o volilni prenaredbi nikom; vsaj to kaže lepo pohištvo ob cerkvi tik ceste, ^^«»ico oc uivi» ivuucv; raziprave u vumm prei ki ima pa tudi uže vsa znamenja prej omenjenih na imenovati dvoboj med načelnikoma konservativne sebi Zdaj je to pohlevna se pa, kakor mi je gospod župnik potoma omenil, naj dalje in v najlepše vidi, camreč v nebesa), ki, kakor ozki dolini ^iz katero strijske in nemako-liberalne stranke > to desnice in levice, med grofom Hohenwartom in starim druge ) po vodi velik trpi ob cesti sem cel6 videl hi lim zagrizencem Herbstom Tako pogore sico, katero utegne ob vsakem nalivu voda tako mleti, da se bo v jarek zvrnila. pod boj namlatil in popolnem ob ) še ni bil ta gotovo nikdar pobit in ž njim Na d strani se na strmem hribu vidi romarska Valentina z zvonikom na samem stoječim ; v časnikih cerkev tako strma je gora na tej sti misli Herbsta tudi njegova stranka ne. Da bodo pa tudi tisti , kakor je v tem gel grof Hohenwart nasi bralci, ki ne tiče vedno } da si človek skoro vedeli, za kaj pri ti razpravi slo ? Jim J da bi od zgoraj lahko kamen vrgel sem dol na cesto. Po tej strani tudi ljudj ne hodij podamo tu ob kratkem posnetek premembe voiilne„^ reda za državni zbor, ki zadevajo posebno češke velike gor, akoravno posestnike, potlej pa dajö volilno pravico tudi ljudem vidi zelo blizo, marveč hodijo rajši po ovinkih. Kmalu ki plačujejo po 5 gold, davka t se cesta tukaj začne napenjati, pa ne prehudo; mikav Na Češkem so veliki posestniki po starem du nega ni skoro nič, ker strmih košatih hribov je oko volili svojih 23 poslancev vsi skup (kakor na pr. na uže naveličano; zato je pa kralkočasna družba tem več Kranjskem vsi skup volijo); tako so bili nemškutarski vredna Zdaj prideva k čedni hišici, vštric kateri je črnih skaiic ali skrlj. In glej! Kakor bi se odprlo za- poslanci v večini in po )) grinjalo v gledišči, zginejo tu megl Ijenji) so dobili tudi Cehi polovico tako, da se bo volilo kompromisu" (sporazum ojih Odslej pa bo ,,novi svet se ti odpre'^ Da res, nov svet! To ni več pusta, z meglami prevlečena dolina boli podobna soteski ali dolgemu čurji Cehi bodo imeli po okrajih in teh v dveh okrajih večino, drugj je sest; nem- pa ) in tako bodo iz velikega posestva dobili ti 16 e • ^ mm a ^ « » ^^ « grabnu, to je zemlja, zelena in rodovitna. Tukaj je — JtierDsta in njegove pajdaše pelin, katerega ne morejo kakor mi gcspod župnik povč — tudi sredi pota med požreti, ker s tem so propadli nemškutarski veliki po nemcurj pa Herbsta in njegove jih poslancev pelin Se ve, da je to za katerega ne morejo Celjem m Ljublj ) a meni se je zdelo, da je tudi sestniki s poslanci za državni zbor na vse večne čase meja med pustim in rodovitnejim svetom. Zagleda se Štajarska in ta je v primeri s Kranjsko Drug važna reč nove postave je, da voli v dr kraj > res zelena. Pred 22 leti sem šel dijak po tej cesti v.« i,,-« „ä^ ----! Kar vsaj na tem žavni zbor po mestih in tudi v to vrsto spadajočih trgih iz Zagorja prišedši, pa kje je uže spominj se mi nič znano ne zdi ) > kdor plačuj gold davka Za emškutarj m vsak liberaluhe ob milosti viših, revni davkoplačevalec jih ni maral to sila hud udarec, ker dozdaj so živeli ----------------^^ TAOAIlI^ X t \JLGkr y j* ltlcklckly pogovoru z gospodom spremljevalcem zvem mar- kakor tudi oni njega oe. Da ti „petakarji" ne bodo sikaj mikavnega. Med drugim tudi to, da ----J ---------------o--— >--po novem nw^t^iuv^-u^ixjcao vredjenji zemljišnega davka naši mejaši plačujejo po tega so si Herbstovci sami svesti in zato jim je bila a volili Ijud tako zvane liberalno-nemške stranke tretjino , nekateri še po več manj, m da so tega zelo to postavo štrena popolnem zmedena Na eni strani so veseli. To je meni vesela novica, vendar se jej primeša se namreč premembi volilnega reda v velikem posestvu pelin vprašanja, koliko so uže oni in njihovi predniki na Češkem z vso silo upirali na dru^ ^---- ' r" -----J ^ 7 ----------------- -----** &JIMI £J ▼ OVf Al C* t J ^ XiC« \Jk L t O V^ £A\J LJk^ preveč plačali in da jim tega ne bo nihče povrnil. Na bi bili radi zamerili revnejšim volilcem, katerih po tej se opet ne svetu je uže tako, da se stare krivice ne dajo vec ravnati. po- postavi iko dobi vol Od te hišice gre cesta nekoliko navzdol proti zbornici zvijali in ropotali pravico da in tako so se v prijateljih ne pi Najraje bili ob svoje ime vsaj pri Trojanam. Tudi ta kraj je nekdaj slovel; nekaj sem ali ker tega niso mogli, nagajali so vso postavo se ga še spominjal, posebno tistih stebrov slavoloka ), katerih / / pa zdaj več ni, Trojanci so jih je vse poaekal, posebno pa Herbsta, kovača dosedanj Ehrenpforte podrli in starinsko kamenje odnosili ter menda v svoje volilne postave hiše pozidali. Pa nisva se zavila v Trojane, marveč ob nici, in tako je grof Hohenwart pravil so m< se na č v zbor-konja, da (Ko prih.) hiši, kjer so naši „slavni^* Konški (Konscheggi doma sva zasukala na levo. Tudi ta hiša ima podobo stare samice s starodavno, ne popravljeno obleko, znotraj je Naši dopisi. vse umazano in tesno; nič druzega ni več to ponosno Dunaja 28. marca. Ravno zdaj 7 ura je pol poslopje, ko kmetijška krčma, in še piva nisva mogla ene, končana je zadnja seja državnega zbora pred veli- konočnimi prazniki. V zadnjih sejah delala je zbornica dobiti; ponujali so nama pač vina, pa sem uže na obrazu s soparom. Včeraj sprejela se je postava o poštnih hra- svojega spremljevalca bral, dane bo dobro, toraj sva šla. (Dalje prihodnjič.) nilnicah, razen ene številke nespremenjena po nasvetu odborovem, danes pa je bilo na dnevnem redu 10 točk med temi pomenljiva volitev v državno sodnijo , v ka- > ime stvari. tero pride na mesto umrlega dvornega sovetnika Heiss ler-a, ako bo predlog sprejet, poslanec dvorni sovetnik Holienwart in Herbst. Lienbacher, potem je bilo prvo branje vladinih predlo zadnjih „Novicah' ( gov ' - . o železnici v Kremški dolini, o železnici a Trsta da smo omenili na kratko kras- Herpelj v Istri in podružnih železnicah kgališki transver- nega govora našega poslarca grofa Hohenwartav žalni železnici; nadalje drugo in tretje branje postave p 103 8 katero se bolj na drobno vredi sodnijsko postopanje neko „briško budnico^', .katere prva strofa pri prestopkih zoper postavo od 29. februarja 1880. leta z. je prav dobra in misel tudi v naslednjih 3 strofah res-st. 35 in'37)'o odvračanji in vničevanji nalez- in primerna, jezik pa ne tako. tfže v prvi kitici Ijivih živinskih bolezni in goveje kuge. Prihodnja me bode apostrof v „bod' ) še bolj pa „veriije v seja bo dne 18. aprila in koj ta dan bo na vrsti popravljen odsekov predlog postave o poškodovanji zarubljenih zemljišč. — Včeraj se je pričela tudi v starem vseučilišči (akademiji vednosti) obravnava enkete, sklicane po trgovinskem ministerstvu, ki se ima skupaj z zastopniki železnic posvetovati o znižanji vožnine po železnicah. Te obravnave vršile se bodo zaporedoma v 8 oddelkih, in trajale bodo več tednov, včeraj pričel je prvi kitici; u je namreč kratek, tako kratek, da se celo izpušča („veruje"). Cel6 nemogoča pa je vrsta: .,Sloven8k jezik ne sme bit' zatrt^^ Napačno je tudi pisati njeni (namesti njen). Predno se budnica uglasbi, naj se ome- Kaj ne, da aem bil danes manj (t njene napake popravijo, suhoparen , ko navadno , ker sem s^ „svojega'' peresa — kritike na- ojstro3tjo nekaj malo da ne osebne pisal?! Moj Bog, saj sem prisiljen, tako delati oddelek, ki obravnava vožnino železa in želez ni ne, potisi^ta v ^ot ,,Gojzan potem pride na vrsto les in lesenine, nadalje vsa- (( in Koržmov". t da me Trsta 26. marca. kovrstna žita, moke, krompir in spirit; nadalje okraja' Proti dopisu v zadnjem broju cenjenega „iz tržaškega lista ,,Novice'' mo premog, petrolej, kamena, opeka, cement, in sled- njič sladkor. zbornic in družb sošlo se je nad 200 Deležnikov izvoljenih od kupčijskih ram protestirati z vso odločnostjo radi tega, ker med , ko se meni daje neka zaupnica, se grajajo in Čr- tem se ve da se je obravnave le malo moglo vdeležiti. Upati se pa sme dobrega vspeha tega shoda posebno zato, ker je vlada obljubila pri tistih železnicah, katere so v njenem gospodarstvu, vožnine izdatno znižati. To je gotovo prava pot poljedelstvo, trgovino in obrtnijo oživeti in nijo druge prečastne in vsega spoštovanja vredne osobe. Dr. Ivan Sust. v Železnikov 26. marca. J. L. {Nasledki mehke zime. Ugodna spomlad. Mala vtopljenka ) Letošnja zima ostane po naših krajih zapisana med eno pomni sedanji rod. Sneg > ki je naj mehkejših, kar jih se ve da o pravem na noge pomagati Predlog zarad ravnanja s slo času za naše gorjanske stanovnike sploh velika do- venskimi vlogami, za katerega st č» dr. Poklukar ia dr. brota, se nas je letos stanovitno ogibal; toraj se bo tudi Tonkli izdelala nagrte, se je zadnji čas v desnici in z pa tudi vlado živahno razpravljal in kakor zdaj kaže žila bo vlada sama ) predlo- postavo, ki se bo menda strogo dr- lesovje in oglje z dokaj večo težavo in trudom z večimi stroški pripeljavalo do žag in fužin, te robe, ki je preveč oddaljena, pa bo ostalo po gorah Mnogo žala premembe oziroma odločno jasnega določila tega, . 13. sodnijskega postopnika o rabi deželskih kar v jezikov pri sodnijah. Gorici 26. marci j a Koliko bi jez plačal > bi smel, znal in zan" in ,,Koržmov" v štev. 10. mogel biti tako „bigant", kakor „ da Goj- in 12. „Novic"!! Če do prihodnje zime, ker se z vozom ne more lahko do nje. — Drugi nasledek mehke zime je obilno bolehanje zlasti med mladino. Okolo novega leta pričela je rogo-viliti vratnica (ddvica), zelo nalezljiva in silno huda bolezen kajti mnogo otrok nam je, da z ljudskim izrazom 5 poveui, da ima naše ,,bralno-podporno društvo" te dni svoja predavanja, da je nocoj v Stabil'-novi dvorani velika čitalnična „beseda", da je napravila preteklo sredo naša umetnica gospa Lucila Podgor-nik-Tolomei v isti dvorani koncert, katerega se je udeležilo mnogo odličnega občinstva, in da je pri . Jul. govorimo: podavila. za noge tudi vročnica. nime je bila ob enem času huda suša mnogih vodnjakih primanjkovalo vode poslednjem Času jela je stopati Tretji nasledek brezsnežne ) da je uze po 5 tem koncertu med drugimi sodeloval kapelnik Heller iz Trsta; če povem dalje, da smo imeli pretekli teden in bomo imeli še par dni novačenje, kar toliko pomeni, ko surovo rjovenje po naših ulicah: tudi fužine, žage in mlini so zastajali. — Se en nasledek bili so tudi gozdni požari. Izmed treh je bil največi oni 18. t. m. Smoljevski grapi", in je tukajšnjemu hišniku M. L. 20. bil v i) pogorelo okolo 7 oralov po večem bukovega lesa. na pustni ponedeljek, pa je t. dne pret. meseca naš trg v največi nevarnosti, vpepeljen biti. Med stra- vnel se je vse to ni še prav pikantno, saj nisem nobene osebe napa- šanskim pišem, kakor vihra le malokdaj lesen ogljehram v najnevarnejšem kraji Spodnjih leznikov. bil e del in v SVOJ A m (i srdu „svojega" žolča ne se ve, da ko razlil. Dru-bi jez zabavljal na- zila in ogenj se vdušil. sreči se je bila nevarnost do časa zapa- Spomlad nastopila nam je gače bi bilo — šim (?) Lahom , ki so v svoji ginnastiki sinoči in tisti šaloigro, katere tu- večer pred sv. Jožefom igrali neko kajsnja policija ni hotela dopustiti, ki jo je pa tržaško namestništvo vsled rekurza dopustilo. Da bi ta igra dišala po — politiki, bili bi jo znabiti v Trstu prepovedali, ker pa samo (!) Sveto Pismo in katoliško v6ro nenavadno žali in zasmehuje, niso našli v njej druzega spotikljivega, ko — par stavkov, ki so jih zbrisali. Zložil je to igro italijanskega parlamenta poslanec Caval-lotti, tisti, ki so ga lansko leto iz Trsta izpodili, ko je bil prišel tje neko drugo svojo igro v gledišči uredovat prav za prav pa ljudi v „irredentarskem" zmislu dražit. zgodaj; za polja in travnike kaže ss jako ugodna. Bo jijo se pač še poznejšega mraza; toda ljudje, ki opazujejo dolga leta naravo, menijo } da se m nic bati. Zlasti obnaša tičev nek kaže na to. Bog daj, da bi se sušeč ne jel pred sklepom trditi tega, ne motili, in da kar je o njem uže slavni Vodnik pel, da ima namreč „rep zavit". — Včeraj popoludne je vtonila tu neka do 6 let stara deklica. Odnesla jo je od dežja močno naraščena Sora. O trenutku, ko pišem te vrstice, trupla male vtopljenke še niso našli. Ljubljane. {Centralni narodni volilni odbor) postavil je 27. düe t. m. kandidate v ljubljanski mestni i Je li to pikantno? Ne, ker zadeva Lahe in vero. zbor. V prvi razred se bodo volili: Kušar, predsednik kupčijske in obrtnijske zbornice, dr. Moše, odvetnik y ,,Narodnost" mora biti, „slovenščina" in borba za „vpeljanje našega jezika v šole in urade". No, tacih reči se nam zdaj ne manjka; vsi časniki so polni dotičnih govorov naših poslancev v državnem Vilhar, hišni posestnik in dr. Papež, odvetnik, drugi: Grass e 11 i, deželnega glavarja namestnik, B a-jer, hišni posestnik in računski revident in Potočnik, stavbeni svetovalec. V tretji: dr. Zarnik, deželni po- zboru; izvrstno so naši možaki govorili, da bi IZ te m njih moke bilo kaj kruha! „Slovenščina" , sem rekel. spada tudi med pikantne jedi. zadnji jj Soči n sem slanec, Horak, podpredsednik kupčijske zbornice Hribar, glavni zastopnik banke „Slavije". Volitve vr- Ta budnica ima biti pesen novega društva ,,Slovenski jez v Brdih. Pis. 104 šile se bodo 11., 13. in 14. aprila. Agitacija je jako ži- nikovo poročilo o dobi od poslednje seje vahna. Nasvet Ker nam danes prostora primanjkuje } nam ni bilo književnega odseka, o izdanji učnih knjig za srednje šole. . Poročilo odbornika Sukljeja Poročilo go pri najboljši volji objaviti „Oglasila*'. Prinesle ga bodo spodarskega odseka: a) o društvenem letnem računu za Novice'* v pribodoji številki. Zadovoljni smo pa z 1881. in proračunu za 1882. leto; b) o knjigarskih cenah . Odse- vsemi kandidati brez izjeme drujštvenih knjig; o tiskarskih ponudbah. nil (Slovenska Matica,) V zadnji seji je odbor skle- kovo poročilo: a) o premembi društvenih pravil in o } naj Novice*' kakor uradni glasnik Slovenske Ma- dopisu društva „Narodni dom". druzih predlogih tiče poročajo o odborovih sejah. Zato in da se vrsta po- za letošnji v61iki zbor. 9, Posamezni nasveti. ozirom ročil v ,Nov. n ne pretrga, dostavljajo danes poročilo o na veliko važnost in obilico tvarine naj gospodje odbor- 52. odborovi seji 21. dec. 1881. V tej seji je bilo priču- niki blagovolijo sniti se točno in v polnem številu. Pis-jočih 17 ljubljanskih in eden izmed vnanjih gg. odborni- mene nasvete je poslati o pravem času. kov. Prvosednikov namestnik y Grasselli , se je spo- minjal umrlega prvosednika dr, Janeza ßleiweisa viteza Trsteniškega in odbor povabil žalovanja. y da je vstal Novicar iz tujih in domačih dežel v znamenje Dunaja, Državni zbor imel je včeraj zadnjo Potem je odbor potrdil brez branja že v „Novicah" zbornica v se (str. 223) oznanjeni zapisnik zadnje odborove seje dne julija. Od 9. julija do 21. decembra je pristopilo 142 udov (lani vse leto 78) zboruje, ker med njimi 5 ustanovnikov. Za povr- jenika na Igu je postavil odbor nadučitelja gosp. Fr, Govekarja. Prvosednika izvoli Matici novi odbor v prvi seji po občnem zboru; med tem pa opravlja namestnik gosp. P. Grasselli prvosednikovo službo. Letopisu za 1881 se pridene rajnega prvosednika mrtvaški list, izdan od Matice in čitalnice , potem na- sejo pred prazniki, prihodnja bo 18. aprila. Gosposka ima rešiti še važne sklepe iz poslaniške zbornice. Delegacije se snidejo k novemu izrednemu zasedanju 15. aprila. Ta teden prišel je na Dunaj zanimiv gost^ ruski veliki knez Vladimir s svojo soprogo, cesar in vsa cesarska rodovina sprejela ga je slovesno in skazuje mu tako visokjm gostom navadne časti. Šolski odsek državnega zbora pripravlja resolucijo o splošni vpeljavi slovenščine pri primernem šte- Slovenskem, ter Ni grobni govor deželnega poslanca gosp. L. Svetca, in pesen^ gospe L. Pesjakove. „Slovnica slovenska** gosp. Jjjj^ _ Conrad. prof. Sumana **) je bila natisnena do kazala, gled^ vilu predmetov v srednjih šolah po o napravi Čisto slovenske gimnazije v Ljubljani, dvomiti, da bo nasvet sprejet v zbornici, toda naučni minister se ne bo brigal za vse take sklepe, dokler mu So- ) matologije** pa je sklenil odbor, dotični prevod gosp dr. Samca poslati gosp. prof. Erjavcu in ga naprositi da bi ga pregledal in za natis pripravil. „Geometrija**, odločena samo za prodajo, je bila natisnena do 6. pole. Za leto 1882. izda Matica ,,Letopis'* kakor do zdaj. Došle rokopise je prevzel književni odsek v pregled, kar jih pa ni bilo za natis, so se vrnili. ,,Slovnico ita- Hercegovine se naznanja, da zadnji čas le redko kje se še nahajajo male čete upornikov, ki sicer radi še dražijo vojake ali jim pobero živeža, toda boju se izogibajo. Nemčija, Iz B e r o 1 i n a. Nemški cesar obhajal Križman je janskega jezika**, ki jo je spisal gosp odbor izročil gosp. prof. Marusiču v pregled. „Slovan-stvo je te dni svoj 85. rojstni dan, od vseh strani došlo mu je voščil, tudi na Dunaji se je pri dvoru obedovalo na njegovo zdravje, najpomenljivejši pa je bil pozdrav ru- (Cehi) bo v treh ali štirih mesecih spisano Spisa gosp. prof. dix Križana: ,,Logiko skega cara, ki je napil na zdravje svojega drazega prijatelja in zaveznika. in ,,Du- L izkaz doneskov šoslovje** je prevzel gosp. dr. Svetina, „Sege m običaje štajerskih Slovencev*, nabrane od Lapajneja gosp. dr. Pajeka, m za spominek dr. Bleiweisa vit. Trsteniškega. ,,Zgodovino slovenskega Stajerja'* gosp pa gosp Slekovec. Tiskarna naj svoje račune predlaga odboru vsako leto proti, in sicer do tiste seje, v kateri se sklene razpošiljanje knjig. Prvo in drugo nadstropje Matičine hiše pri Zvezdi je oddal odbor banki „Slaviji**. Likvidacijski odbor banke Slovenije** pa zapusti ob Jurijevem svoje stano- to stanovanje, ki je tako Slavna Matica Slovenska v Ljubljani . . „ čitalnica v Ljubljani ..... Slavno društvo „Južni Sokol** v Ljubljani Gospod dr. Jernej Zupanec, c. k. notar itd. L. Robič, dež. poslanec v Ljubljani >> 200 ^old. 100 ^^ 25 100 16 dr. Cebašek Andrej, kanonik itd. v Ljubljani..........10 vanje v isti MatiČini hiši. močno in uuuru, ua uu icuk-u ijumiu vc;iii4.u icz.u luč^iiiuium knjig, se preseli Matica ob Jurijevem, njeno stanovanje dobro da bo lehko nosilo veliko težo Matičinih f) fy )) na Bregu št. 8. pa se odda. {Odbor Matice slovenske) ima v soboto sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Branje zapisnikov o 52. 1 53. odborovi seji Naznanila prvosedstva. Taj- Pakič Mihael, trgovec itd. v Ljubljani dr. Papež Fr., odvetnik v Ljubljani Grasselli P., deželni odbornik itd. v Ljubljani.......... Matej Kreč, dež. tajnik v Ljubljani Dovgan Janez, lastnik zaloge hišne oprave v Ljubljani...... Nolli Srečko, kleparski mojster itd. 10 10 Imena pričujočih gg, odbornikov ee naj naznanjajo pri konstatovanji odborove sklepčnosti ali vsaj pri eni prvih točk dnevnega reda. Šumanova slovnica je od 4, sušca pripravljena za Somatologijo, ktero je gosp. prof. Fr. Erjavec razpošiljanje; za v učiteljiščem, višjim učilnicam in p n. gg. družtvenikom izvrstno poslovenil, stavijo terminologijo ali ,,tolmača**, za „Letopis" pa imenik. Geometrija je 24. sušca zapustila tiskarno. v v Ljubljani......... Josip Schneid vit. Treuenfeldski, državni poslanec itd..... P. Maks Pivec v Admontu na agar Dragotin, kontrolor deželne bla gaj nice v Ljubljani..... . iz Radeč na Dolenjskem za 50 10 Sv. sedaj Skupaj 553 gold. Odgovorni vrednik; Alojzi Majep. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.