Naročnina mesefino , ^^ flBHIHHH^^ ^ ček. račun: Ljnb- 29 Din, ca inozem- flgL ^ iodo prisostvovali vojaški paradi, ob priliki romunskega narodnega praznika. Zunanji ministri gg. Jevtič, Maximos in Ruždi Aras bodo potem gosti kralja Karola na kosilu. Predsednik vlade Je v lic se je nastanil na poslaništvu v Bukarešti Hoteli, kjer prebivajo posamezne delegacije, so bili sneči polni ljudi, ki so prišli pozdravljat balkanske ministre in člane balkanskih delegacij. Tudi ulice so bile polne množic. 300.000 ljudi gleda vojaško parado Državni praznik 10. maja je potekel zelo svečano. V cerkvah vseh veroizpovedi so se vršile službe božje, ob 11 dopoldne je bila pa revija čet pred kraljem Karolom. Prisotni so bili vsi člani vlade, diplomatski zastopniki, vojaški atašeji, v kraljevi loži so bili pa ministri zunanjih zadev, držav Balkanske zveze. Reviji čet, ki sta sc je udeležila princ Nikola in prestolonaslednik Mihael, jc prisostvovalo več ko 300.000 ljudi. Laval v Varšavi Poljska uganka Poljska bo rešila Francijo Rusov Varšava, 9. maja. c. Francoski zunanji minister Laval je prišel v Varšavo ob 18-10 na severni kolodvor. Na kolodvoru ga je pri; čakoval poljski zunanji minister Beck, novi francoski veleposlanik Leon Noel in mnogo odločnikov varšavskega političnega in dru; žabnega življenja. Zelo mnogo je bilo tudi članov francoske kolonije, ki je pričakovalo svojega zunanjega ministra. Na postaji je bila častna četa poljske armade, ki je ob prihodu vlaka zaigrala francosko in poljsko himno. Laval se je prisrčno rokoval s svojim poljskim tovarišem, nato pa se je takoj povrnil k mikrofonu in poslal po radiu poljskemu narodu sledečo poslanico: »Delavnost francoske diplomacije je usmerjena v to, da izdela kolektivni sistem evropske varnosti. Francija nima drugega cilja kot tega, da zagotovi mir v Evropi. Naša politika ni naperjena proti nikomur in samo želimo, da bi lahko z vsemi sodelovali za mir.« Nato se je Laval rokoval še z drugimi člani francoske kolonije, nakar sta se skupno z zunanjim ministrom Beckom odpeljala v hotel »Evropejski«, kjer bo Laval stanoval vse dni varšavskega obiska. Beck se je odpeljal naprej v zunanje ministrstvo. Laval pa se je takoj preoblekel in se ob 19.45 odpeljal v zunanje ministrstvo, kjer je imel prvi razgovor s polj. zunanjim ministrom. Ta prvi razgovor je trajal do 20.30, nakar sta se oba državnika podala na slavnostno večerjo v zunanje ministrstvo. Po večerji se je v vseh salonih zunanjega ministrstva vršila svečana recepcija na čast Lavalu.. Ko se je Laval vozil skozi Nemčijo, je povsod potoval popolnoma neopaženo. Šele v Berlinu so se zbrali inozemski časnikarji, ki so hoteli pozdraviti Lavala. Opaženo je bilo zelo, da na nobenem izmed številnih berlinskih kolodvorov ni bilo nobenega nemškega časnikarja. Na berlinski postaji v Ler; chenfelde sta vstopila v Lavalov salonski voz francoski in sovjetski veleposlanik v Berlinu. Sovjetski veleposlanik se je z La-valom vozil samo skozi Berlin, Francois-Poncet pa je spremljal Lavala do Frankfurta na Odri. Na kolodvoru v Friedrichstrasse je prišel sekcijski načelnik nemškoga zunanjega ministrstva, ki je pozdravil Lavala v imenu nemške vlade. V istem vagonu se je z Lavalom vozil tudi urednik lista »Pariš Soir« Gabriel Pe-reux. Ta sporoča svojemu listu, da je 1. 1931 spremljal Brianda in Lavala, ko sta prišla v Berlin in bila tako navdušeno sprejeta od Briiningovih in Stresemannovih pristašev. svetu izgubili, da bo treba dolgih desetletij, da popravimo škodo, ki je nastala, ko smo svoj čisti narodni genij postavili v službo idej, ki so sinrtnonevarne za naš lasten narodni obstoj! Francosko-ruska zveza ni bila samo velika gospodarska in politična lopovščina. bila je izdajstvo nad^ idejami demokracije, vsak dan nova razžalitev naše nacionalne kulture in sramoten je spomina tistih, ki so s svojo krvjo ustanovili francosko republiko.« Laval bo, upamo, bral vse to in v spoznanju te resnice, ki gre na račun prošlili grehov njegovih prednikov, našel v sebi tiste moralne odporne sile, da ne bo s seda; njim boljševiškim režimom sklepal še bolj usodne pogodbo, kot je bila ona pred 34 leti, ter pred kulturnim svetom nnložil veliki demokratični Franciji soodgovornost za podaljšanje trinoštva nad ruskim narodom, soodgovornost tudi za povečanje nevarnosti, ki preti obstoju civilizacije, ki jo je v prvi vrsti ponin^al zgradili francoski genij. Eksperiment s carskimi tirani je bil nesrečen zn Evropo. Eksperiment z boljševiki pa bo k a; tastrofa. Ker smo prijatelji in zavezniki Francije, nam je žal te poti v Moakvo. Tedaj se je Pariz vezal z Berlinom proti Moskvi, sedaj pa je treba potovati skrivaj skozi Berlin in iskati pomoči v Moskvi proti Berlinu. Kaj hoče doseči Laval Pariz, 10. maja. o. V zvezi z Lavalovim potovanjem piše »L'Oeuvre«, da poljska uganka še vedno ni rešena. Po poročilih, ki so dosedaj prišla na Quai d'Orsay, niti najmanj ni upravičena predpostavka, da jo Varšava kakorkoli spremenila svoje zadržanje v smeri sprejetja francoske politične organizacije miru in varnosti. Ni dvoma, da bo g. Laval sprejet v Varšavi zelo rezervirano. Kajti kljub vsem oporekanjim je poljska politika popolnoma orijentirana proti Nemčiji. G. Laval si bo prizadeval pridobiti Poljsko za sodelovanje pri miru " vzhodni Evropi. Zadovoljil se bo s tem, da Poljski ue bi bilo treba podpisati pakta o medsebojni pomoči, ampak samo pakt o nenapadatiju in konzultiranju. G. Laval bo Poljski zagotovil, da Francija ne namerava podtakniti nobene baltiške politike proti interesom Poljske, razen občnega evropskega sigurnostnega pakta. Dalje bo g. Laval razpravljal s poljskimi državniki o politiki Poljske nasproti Češkoslovaški in Litvi, da bi se na ta način načela vprašanja, ali res obstoja poljska ekspanzija in ali se Poljska bavi s vprašanjem obdrža-nja statusa quo. Pilsudski - bolan Varšava, 10. maja. TG. Maršal Pilsudski je dobil uremičen napad in zato ni verjetno, da bi mogel sprejeti francoskega zunanjega ministra, ko se bo na svojem potu v Moskvo ustavil v Varšavi. Zdravniki, ki se zelo bojijo za zdravje starega maršala, so odsvetovali vsako razburjanje in mu tako rekoč prepovedali vsako sprejemanje ljudi. V ostalem pa poljski politični krogi mnogo pričakujejo od Lava-lovega obiska. Upanje je, da bo postalo razmerje s Frra.ijo sedaj, ko se je Poljska sporazumela s svojimi sosedami in zavzela vodilno mesto med baltskimi državami, mnogo bolj prijateljsko. Zelo jasno svarilo Varšava, 10. maja. TG. »Kurier Poranny«, ki je glasilo vlade, objavlja članek, v katerem pozdravlja Lavalov prihod in dostavlja, da je francoski obisk dobrodošel, ker bo Poljska imela priliko Franciji še enkrat jasno povedati, da ne more dovoliti, da bi se za njenim hrbtom sklepali kakršnikoli pakti, v katerih bi inozemske čete dobile pravico vkorakanja na poljsko ozemlje. Prav tako Poij-ska ne more dovoliti sklepanja paktov, ki bi iste obveznosti, to je vkorakanje tujib čet, predpisoval,, v kolikor tiče romunskega ozemlja ali ozemlja kakšne baltske države. Takšne pakte bo Poljska jnala preprečiti. Hitler: „Rajše se pustim obesiti, kot pa da bi z boljševiki podpisoval pakte44 Washington, 10. maja. SE. V »Literary Digest« je izšel razgovor z nemškim državnim kanclerjem Hitlerjem, ki se tako-le izraža o vzhodnem paktu s sovjetsko Rusijo: »Pripravljen sem podpisati nenapadalne pakte z vsem svetom, ped pogojem, da z nami ravnajo pošteno. Toda pod nobenim pogojem ne bom podpisoval kakšnih večstranskih pomožnih paktov na vzhodu Evrope, ker za boljšovike se Nemci pod nobenim pogojem ne bodo borili. Prepričan sem, da bi za takšen boj naš narod odpovedal pokorščino. Pustim se rajši obesiti, kot pa, da bi podpisoval kakšen pomožni pakt v korist boljševizma.« Glede Francije se je Hitler izrazil, »da je govoričenje o revanšnih vojnah neumno in nečasovno. Nemčija odklanja, da bi se za teritorialna vprašanja bojevala, ona sploh ne želi nobene vojne. Eno uro po izbruhu vojne bi bombna letala opustošila vse prestolnice v Evropi. Pripravljen sem podpisati vsako I pogodbo, pri kateri so mi vse posledice popolnom? , jasne in če je pogodba namenjena miru. Vsaka dru-I ga pogodba za mene ne prihaja v poštev«. Da bo Avstriia varna Pet paktov, ki bodo Benešev pogoj za obnovo avstr. vojske podpirali enega Dunaj, 10. maja. SE. V zveznem zunanjem ministrstvu ne zanikujejo vesti, ki je prišla v javnost, in ki trdi, da je skoraj gotovo, da bodo dvostranske vojaške pogodbe, s katerimi naj se zajamči neodvisnost Avstrije, v kratkem sklenjene. Gre v glavnem za sledeče pogodbe: Italija— Francija, Italija—Avstrija, Italija—Jugoslavija, Italija—Češkoslovaška. Madjarska in Poljska vojaških pogodb ne podpišeta, marveč samo splošni pakt o nevmešavanju. Glede pakta o nevmešavanju so danes razglasili, da je Suvich v Benetkah predložil novo formulo, ki naj Madjarski omogoči podpis tega pakta. Suvichevo besedilo pravi, »da bi v primeru zunanjega napada »i Avstrijo način obrambe določil postopek, predviden za takšne napad: v paktu Zveze narodov«. Samo v tem primeru, če bi Zveza narodov soglasno proglasila napadalca Avstrije za napadalca, bi morali tudi Poljska in Madjarska z vojaškimi silami nastopiti v obrambo avstrijske neodvisnosti. Druge države pa, ki Italija hoče ž njimi skleniti dvostranske pogodbe, bi morale nastopiti po določbah pogodb, ki so jih podpisale, neglede na sklepe Zveze narodov. Veliko senzacijo je vzbudila vest, da je odnesel zvezni kancler Schuschnigg s seboj v Italijo, kjer bo srečal Mussolinija, tudi ponudbo dr. Beneša, ki pravi, da bi Češkoslovaška vse želje Avstrije po oborožitvi zadovoljila, ako se izrečno odpove vzpostavitvi Habsburžanov. Schuschnigg bo Beneševo ponudbo izročil tudi Mussoliniju v proučitev. (K vsem tetn vestem je treba pripomniti, da ne more biti govora o kakšnih obveznostih v Podo-navju, dokler Turčija ni dobila varnostnih jamstev v posebnem paktu z Italijo, ker imajo države Balkanskega sporazuma med seboj dogovor, da se nobena ne obveže v Podonavju. dokler Turčija ni do- bila zahtevanih jamstev. Potemtakem mora biti najprej načeto vprašanje sredozemskega pakta in šele potem pride na vrsto podonavski pakt. Op. uredn.) Firenca, 10. maja. AA. Včeraj ob 15.30 se ie pripeljal semkaj avstrijski zvezni kancler Schuschnigg. Prišel je kot zasebnik, in sicer na krajši od-počitek v Italiji. Za svojega bivanja v Firenci se bo g. dr. Schuschnigg seslal tudi s predsednikom italijanske vlade g. Mussolinijem. V Firenci . .. Firenca, 10. maja. b. Avstrijski državni kancler Schuschnigg je v spremstvu avstrijskega vojnega atašeja Liebitzkega prisostvoval snoči v tukajšnjem gledališču predstavi nove opere »Orseolo*, od italijanskega glasbenika Pizzetia. Bivanje kanclerja Schuschnigga v Firenci ima, kakor se službeno poroča, zgolj privatni karakter. Mussolini se je v teku današnjega dne pripeljal v Fire"co, da se razgovori s Schuschniggom o najaktualnejših vprašanjih, posebno o tistih, ki so v zvezi z bližajočo sc podonavsko konferenco. Sklicanje Reichst a ga Hitler bo govoril o Rusiji Berlin, 10. maja. c. Danes je bilo uradno sporočeno, da se nemški državni zbor sestane 16. maja. Na tej seji bo imel Hitler svoj toliko časa napovedovani zunanjepolitični govor. Hitler bo torej govoril prav istočasno, ko bo Laval v Moskvi za-ključeval svojo politiko zavezništva med Francijo in sovieti, ki je kolikor toliko naperjena tudi proti Noračiii. Hitler bo govoril ob 16. Rusi na pragu Indije i t ' A V lastne 'zadeve zatopljena Evropa se malo meni za dalekosežne spremembe v Srednji Aziji. Sovjetski diplomati so našli po izgubi mandžurske železnice izdatno odškodnino v Vzhodnem Turke-stanu (Sing-Kiangu), velikanski deželi z 1,872.000 kvadrat, km površine. Mednarodnopolitični pomen nove sovjetske kolonije sledi iz njene zemljepisne lege ob stiku Južnega Kitaja, Tibeta in Indije. Notranjepolitične prednosti nove pridobitve ojačijo stališče Sovjetov v Zunanji Mongoliji in spremenijo poprej ogrožen Ruski Turkestan v notranje, od inozemskih vplivov izolirano ozemlje. Sovjetski uspeh je uresničil nekdanje, pod pritiskom Anglije opuščene načrte nekdanje carske vlade. Vsled oddaljenosti od Kitaja so se vedno poznali v Sing-Kiangu močni ruski politični in trgovski vplivi. Glavno mesto Urumči leži 2668km daleč od prve kitajske železniške postaje Kalgana, dočim znaša razdalja med glavnini trgovskim središčem Kašgaroni in ruškim Andižanom samo 554 km. Razen tega veže deželo z ruskim Turke-stanoin 10 modernih cest, ki omogočajo karavanski in v zadnjem času avtomobilski promet. Tudi nacionalno vprašanje je olajšalo rusko prodiranje. Pretežno večino (do 80%) tvorijo kakor v ruskem Turkestanu turški narodi. S Kalmiki (Torguti) in kitajskimi muslimani (Dungani) vred so prav težko prenašali nadvlado 50 tisočne kitajske (prav za prav mandžurske) manjšine. To odločilno dejstvo je zapečatilo sedanji razvoj dogodkov. Kitajci so izkoristili sovraštvo domačih knezov in zasedli deželo že leta 1765, a niso bili kos stalnim uporom. V XIX. stoletju so ponovno prosili Rusijo za pomoč in ruski oddelki so večkrat pomagali krotiti vstaše. Po zmagi domačega pro-tendonta Jakub-beka je postala Kašgarija, južna polovica dežele, samostojna, od Rusije in Anglije priznana kraljevina. A neodvisnost je trajala samo od 1861 do 1877 leta. Po Jakub-bekovi smrti so ai koiično«eljavno podvrgli Kitajci deželo, ki je dobila ime Sing-Kijanga (»nove oblasti«) ter se potrudili zatreti vsako nacionalno življenje. Kitajski namestnik s pravicami neomejenega vladarja I je prepovedal muslimanski tisk in društva, oviral razvoj muslimanskega šolstva in' naslavljal samo j kitajske uradnike. Po revoluciji v Kitaju je takoj prekinila Tur-kestanska' republika« vezi s Kitajeni, nastavila konzule v ruskem Turkestanu iu odkrito podpirala sovjete pri sporu za vzhodno - kitajsko železnico. Skoraj vsa zunanja trgovina (do 90%) se razvija preko sovjetske meje. Sovjeti so poprej pomagali Kitajcem zatreti muslimansko vstajo in prejeli v plačilo »gospodarsko nadoblast« nad deželo. Nato so se sporazumeli z muslimanskim voditeljem IIodžo-Niaz-Hadžijem ter zatrli še pristaše muslimanske neodvisnosti, ki so zaman iskali pomoči pri Turkih. Po zadnjih poročilih iz Meke so bili ustreljeni v oazi Ak-Suju ob sovjetski meji vsi trije vodilni nasprotniki sovjetskega prodiranja: znani muslimanski bogoslovec, univ. prof. v Ale-ksandriji Sabit-Abdul-Baki, slavni pravnik in minister justice Zarif-Kari ter minister trgovine Satib-Aldi. Kitajska vlada v oddaljenem Nankingu je brez moči. Naklonila je samo zavetišče muslimanskim beguncem, ki izdajajo v Nankingu svoje glasilo >Tjanj-Šanj« v vzhodno-kitajskem turškem narečju. Zadnje številke tega lista javljajo, da obvladajo Sing-Kijang pooblaščenci moskovske vlade. Sovjetski uradniki vodijo upravo. Sovjetski vojni oddelki ao zasedli vse meje in ustavili avtomobilski, ozir. letalski promet s Kitajem. Zadnji kitajski poveljnik Šen-Si-Saj je prisegel zvestobo sovjetom, zaprl iz Nankinga poslane zaupnike osrednje kitajske vlade in preglasil sovjetsko socialistično republiko. Njeni odposlanci eo že dospeli v Moskvo, kjer bodo kmalu podpisali zvezno pogodbo. Sing-Kiang bo pristopil k Zvezi sovjetskih republik kot njen osmi član. * * * Za razumevanje priloženega zemljevida je treba samo pogledati na z debelo črno črto zaznamovane ineje starega kitajskega cesarstva. To je danes razbito. Tibetsko pokrajino so dejansko zasedli Angleži iz Indije, Kitajski Turkestan, o katerem govori gornji članek, ter zunanjo Mongolijo imajo v rokah sovjeti. Mandžurija je postala samostojno cesarstvo in prodira sedaj naprej v Čahar ; in v Notranjo Mongolijo — v imenu Japonske. Ostala Kitajska je razdeljena v celo vrsto vlad. Ena sedi v Nankingu, druga je v južnem Kitaju v Kantonu, tretja pa vlada nain komunističnimi pokrajinami v sredini. Starega Kitaja ni več. Velesile so na tem, da si to ogromno ozemlje med seboj porazdelijo. Tolmačenje zakona o volitvah narodnih poslancev Obtožba italijanskega lista Nemčija oborožuje Abesince in posoja denar abesinshemu cesarju Nemčija dobi primasa? Berlin, 10. maja. SE. Vest, da bo berlinska škofija povišana v nadškof ijo in da postane bodoči berlinski škof nadškof in primas Nemčije, se sedaj v cerkvenih krogih zanikuje. Prvotno je bila ta za- Rim, 10. maja b. Kontingent mobiliziranih sa- Uaudske divizije se koncentrira v Cagliariju. Isto-tako se koncentrirajo čete vseh divizij fašistične milice, ki bodo odpotovale v kratkem v vzhodno Afriko. Bivši guverner Eritreje Zurado Zalli v nekem članku, ki ga je objavil »Popolo d'Italia<, trdi, da je pred tremi meseci, ko je prišlo do obmejnih incidentov v Ualualu in Asturiji, bil položaj v italijanskih kolonijah v vzhodni Afriki za Italijo v vojnem pogledu neugoden. V Somaliji so bili samo štirje bataljoni kolonijalnih čet, nekaj topov, eskadra aeroplanov, odred tankov in okrog '2000 policajev. V Eritreji je bilo šest bataljonov peša-dije, 3 čete askarov, 2 hidroplana, 2 bateriji topov in okoli 900 policajev. Nevarnost je bila še večja, ker je Abesinija morala v razmeroma kratkem času mobilizirati 160.000 vojakov in jih vreči na mejo s 120 topovi in 130 strojnimi puškami. Položaj je za Italijo sedaj mnogo ugodnejši, ker so vojaški ukrepi, ki jih je Italija izvršila v Eritreji in Somaliji, zadostno zagotovili obrambo teh italijanskih kolonij. Vrhovni komisar za vzhodno Afriko general De Bono je ugotovil, se trdi dalje v tem članku, da se vrši v Abesiniji mobilizacija in da se italijanske čete mobilizirajo na vseh važnejših strateških točkah na meji. »Giornale d'Italija< nadalje obtožuje Nemčijo, da pošilja Abesiniji orožje in vojni materijal. List trdi, da je iz Nemčije šlo v Abesinijo mnogo pušk, strojnic, protiletalskih topov in oklopnih avtomobilov. Razen tega je Nemčija poslala Abesiniji precej Junkersovili letal. List trdi, da je šel ves ta materijal v Abesinijo čez Džibuti. »Giornale d'Ila-lija« piše dalje, da je v dobi od januarja do aprila t. 1. prišlo iz raznih evropskih držav v Abesinijo več ko 10.000 brzostrelnih pušk z 2 milijona nabojev in okoli 200 strojnic. Ves ta materijal je prišel bodisi na podlagi pogodb, ki določajo izplačilo v obrokih do devet let, bodisi na podlagi pogodb o zamenjavi za abesinsko blago, pred vsem za kavo. Končno piše »Giornale d'Italija«. da je neka velika banka, znana v vsej Evropi, odprla znaten kredit abesinskemu cesarju osebno. Na koncu članka list poudarja, če bi so nekatere države spomnile, da obstoji konvencija o trgovini z orožjem in I dn je to konvencijo treba spoštovati. Francoski poslanik prihaja Belgrad, 10. maja. Z davišnjim simplonom se je pripeljal ob 7.35 v Belgrad novi francoski poslanik na našem dvoru grof Robert de Dampierre z gospo. V imenu predsednika vlade in zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča je novega poslanika pozdravil Novakovič. Na železniški postaji je razen zastopnika zunanjega ministra jx>zdravilo grofa de Dampierra osebje francoskega poslaništva s Kno-belom, odpravnikom poslov, in polkovnikom Be-thouarjem, vojaškim atašejem, na čelu. Prišli so še mnogi člani francoske kolonije v Belgradu in večja skupina tujih in domačih časnikarjev. . . . poljski odhaja Belgrad, 10. maja. m. Poljski poslanik na našem dvoru g. Schvvarzburg-Giinther bo v kratkem zapustil Jugoslavijo in odšel v Ankaro v Turčiji. V Jugoslaviji je bil štiri leta. G. Schvvarzburg-Giinther je delal z vsemi silami in z usf>ehom za utrditev zvez, ki družijo Poljsko in Jugoslavijo. G. Srhwarzburg-Giinther zapušča v Belgradu spomin preizkušenega prijatelja Jugoslavije. Koliko važnost polaga Poljska na poslaniško mesito poljske republike v Jugoslaviji, dokazuje to, da jc imenovan za naslednika Schwarzburg-Guntherja kabinetni šef zunanjega ministrstva Roman Dembecki. ČSR premešča diplomale Praga, 10. maja. b. Kakor poročajo službeni listi, je pričakovati velikih sprememb v diplomaciji. Poslanik v Varšavi g. Girsa je premeščen v Belgrad. Predstojnik oddelka v zunanjem ministrstvu g. Pallier je imenovan m poslanika v Atenah. Šef prezidijalnega oddelka v zunanjem ministrstvu H a 1 1 a je imenovan za poslanika v Ankaro. Dosedanji poslanik y Madridu g. Hib al je premeščen za poslanika v Mehiko. Politični tajnik v zunanjem ministrstvu g. dr. F 1 i e d e r je imenovan za poslanika v Madridu. Za poslanika v Rigi je imenovan dosedanji tajnik tega poslaništva g. Lipa. Poslanik v Rigi g. dr. Welner je premeščen v Prago. Dunajska vremenska napoved. Zvišanje temperature. Zvečanje jaauega vremena. Nr jugu še oblačno. Osebne vesti Belgrad, 10. maja. m. S kraljevim ukazom so premeščeni učitelji in učiteljice: Vladko Peček iz Ludine v Djurmance. Ana Kren iz Mozlja v Ver-drenk v kočevskem okraju, Marija Klamšček iz Cankove v Žiče, Ela Rot iz Rečice ob Savinji v Šmihel, Katica Stiploišek iz Podborskih doljan k Sv. Nedelji v samoborskem okraju. Z dekretom pomočnika finančnega ministra so prestavljeni: Josip Vrtovec, poverjenik finančne kontrole, iz glavnega oddelka v Piroctu v Skoplje-okolica, Ivan Sarajlija, poverjenik finančne kontrole, iz Osijeka v Ljubljano, Radoslav Perovič, poverjenik finančne konlrole, iz Šmarja pri Jelšah v Kavadar, Vukašin Markovič, poverjenik finančne kontrole, iz Maribora v Krško, Feliks Vehovec, poverjenik finančne kontrole, iz Belgrada v Maribor, Stanislav Stanič, podpoverjenik finančne kontrole, iz Ljubljane v Virovitico, Leopold Konrad, podpoverjenik finačne kontrole, iz Beltincev v Dol. Logatec, Ivan Kuralt, podpoverjenik finančne kontrole, iz Bosanskega Novega v Jajcc, Vinko Kranjc, podpoverjenik finančne kontrole, iz Sv. Jurija ob Ščavnici v referat finančne kontrole dravskega finančnega ravnateljstva, Karel Paterna, podipovcr-ienik finančne kontrole, z Vrhnike v Št. Vid nad Ljubljano, Mane Šepelj, podpoverjenik finančne kontrole, iz Novega mesta v Trbovlje, Jurij Per-činlič, podpoverjenik finančne kontrole, iz Kri-ževcev v Šmarje pri Jelšah, Davorin žužek, podpoverjenik finančne kontrole, iz Bjelovara v Val-povo, Martin Kovačič, podpoverjenik finančne kontrole, iz Bjelovara v Varaždin, Friderik Troha iz Samobora v Karlovac, Josip Rudolf iz Plav v Ilok, Josip Pende iz Trogira v referat finančne kontrole primorskega finančnega ravnateljstva. Belgrad, 10. maja. m. S kraljevim ukazom je postavljen za kustosa muzeja kneza Pavla v Belgradu dr. Milan Kašanin, dosedanji kustos muzeja sodobne umetnosti v Belgradu. Belgrad, 10. maja. m. Ob priliki upokojitve so bili odlikovani: z redom sv. Save II. slojmje Anton Nagode, 9odnik Stola sedmorice, oddelka B v Zagrebu; z redom sv. Save III. stopnje Ivan Preiušak, sodnik okrožnega sodišča v Celju; z redom sv. Save V. stopnje Jurij Karba. vodja zemljiške knjige na okrajnem sodišču v Mariboru, in Ivan Vidinajer, pisarniški uradnik pri okrajnem sodišču v Ormožu; z redom Jugoslovanske krone V. stopnje losip Mi-klavčič, pisarniški ravnatelj Stola sedmorice v Zagrebu. misel, ki jo je sprožil von Papen, v Rimu ugodno sprejeta, ker bi vseh. 24 škofij v Nemčiji dobilo skupnega šefa, kar bi odnošaje med episkof>atom in med vlado olajševalo, toda odkar se je Papenova politika podrla, o tej spremembi ni več nobenega govora. Bodoči škof v Berlinu obdrži dosedanji čin s to spremembo, da bo imel pod vodstvom papeževega nuncija nalogo, da vodi vsa potrebna pogajanja in posredovanja z osrednjo nemško vlado. Imenujejo že več kandidatov. Med njimi je sedanji škof v Eichstattu, nadalje škof v Hildesheimu grof Galen in končno škof v Ermlandu dr. Kaller. Berlinska vlada bi pa na to mesto najbolj želela dr. Berninga, šedaj škofa v Osnabriicku, toda mero-dajui krogi tej vladni želji ne nameravajo ustreči. Belgrajske vesti B;lgrad, 10. maja. m. V dneh od 18. do 20. maja se bo pod jxikroviteljstvoin Nj. Vas. kneza namestnika Pavla vršil kongres jugoslovanskih radiologov, na katerega bodo prišli tudi znani svetovni radiologi. Belgrad, 10. maja. m. V nedeljo, 12. maja se bo tu odprla VII. pomladanska razstava jugoslovanskih slikarjev in kiparjev. Razstave se bo udeležilo tudi več slovenskih umetnikov, med njimi slikarji Drago Vidmar, Olal Globočnik, Franc Zupan, Matija Jama, Anton Gojmir Kos, France Kralj, Maksitn Sedej, Josip Tavčar ter kiparji Franc Gorše, Lojze Dolinar, Tone Kos in Dana Paljič, Belgrad, 10. maja. m. Prosvttni minister je podpisal pravilnik o polaganju izpitov za katehete na ljudskih šolah. I Beigrad, 10. maja. AA. Državno sodišče za zaščito države je danes obsodilo Andreja Remana na deset let ječe in na Irajno izgubo častnih pravic zaradi vohunstva v korist neke tuje države. Bukarešta, 10. maja. b. Ing. Bejan je imenovan za državnega tajnika vojnega ministrstva. Belgrad, 10. maja. Volitve za narodno »paj- no dne 5. maja, so se vršile po določbah zakona o volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino od 10. septembra 1931 z izpreinenibami in dopolnitvami od 25. septembra 1931 in 24. marca 19G3. Zakonske določbe, po katerih so se vršile volitve od 5. maja, so v svojem bistvu precej slične določbam, po katerih so se vršile volitve 8. novembra 1931. Razlika je v tem, da so izpremembe m dopolnitve iz leta 1931 v marsičem ublažile pogoje za postavljanje državnih kandidatnih list in da se je f>ovečalo število narodnih poslancev. Glavna karakteristika zakona o volitvah narodnih poslancev je ta, da nove določbe omogočajo, da se pri volitvah dobi narodna skupščina, ki bo sposobna za delo, ker se listi, ki dobi relativno večino v državi, prisodijo tri petine mandatov. Ta zakon torej favorizira tisto državno listo, ki dobi v vsej državi relativno večino glasov, in ne, kakor nekateri pogrešno mislijo, vladno listo. Se neumestnejša in neutemeljenejša je domneva, da je sedanja vlada izdelala ta zakon zase, ker je bil ta zakon sprejet že leta 1931, izpremembe tn dopolnitve je pa izglasovala razpuščena narodna skupščina leta 1933, to je mnogo prej, kakor se je sestavila sedanja vlada. Po drugi strani je popolnoma razumljivo, da je predpisano postavljanje državnih kandidatnih list Ta določba je pojx>lnoma v skladu z ustavnimi določbami, po katerih ni dovoljeno strankarsko grupiranje na verski, plemenski ali pokrajinski osnovi. Po določbah tega zakona je odrejeno, da vsak upravni srez v kraljevini volj po enega poslanca, vsak večji srez pa po dva. Mesto Beograd z Zemu-nom in Pančevim voli 5 poslancev, Zagreb 4, Ljubljana in Sarajevo jx> 2, ostala banovinska mesta pa po enega. Po členu 4 volilnega zakona se mandati razdele po banovinah na vsak upravni srez. Danes je največje važnosti vedeti, kako se vrši razdelitev mandatov, oziroma kateri kandidati so izvoljeni v uarodno skupščino in kateri ne. Za razdelitev mandatov sta odločilni dve stvari, prvič koliko je katera državna lista dobila glasov v vsej državi, m 2. koliko je katera lista dobila glasov po posameznih volilnih okrožjih. Za posamezne sreske kandidate je pa velike važnosti tudi to, ali so v svojih srezih dobili absolutno večino ali ne. Državna kandidatna lista, ki je dobila največje število glasov (relativno večino) v vsej državi, dobi tri petine mandatov, to je 221. Ta lista dobi po tri petine v vseh banovinskih, oziroma v vseh volilnih okrožjih v državi. Te tri jietine mandatov se prisodijo najprej tistim kandidatom na najmočnejši listi, ki so v svojih srezih dobili absolutno večino, in sicer po vrsti po številu dobljenih glasov. Ce se s tem ue izčrpajo omenjene tri petine mandatov, se ostali mandati podele rednim srezom, oziroma mestom, ki so najmočnejša po številu glasov, ki so jih dobili vsi kandidati v dotični volilni enoti, vezani na najmočnejšo državno listo. Ti mandati se prisodijo tistim kandidatom v dotični volilni enoti, ki so med vsemi kandidati, vezanimi na to listo, dobili relativno večino (čl. 51, odst. 6). Medtem ko je za prisojo treh petin mandatov odločilno, koliko je katera lista dobila glasov v vsej državi, je za razdelitev ostanka dveh petin (147) mandatov odločilno, koliko je katera državna lista dobila glasov v posameznih volilnih okrožjih Državna lista, ki je v vsej državi dobila relativno večino, to je tudi tri petine mandatov, sodeluje tudi pri razdelitvi teh dveh petin mandatov samo v tistih volilnih okrožjih, kjer ie dobila večino glasov kakor vse druge liste skupaj (absolutno večino glasov). Ti mandati od dveh petin se prisodijo najprej onim kandidatom, ki imajo absolutno večino v samem srezu, pod pogojem seveda, da ta srez še ni dobil mandata. Nato se do potrebnega števila in glede _na število vseh glasov za posamezne liste v okrožju določi po dllontovem sistemu, koliko mandatov katera lista še dobi, in se ti mandati po dllontovem količniku prisodijo srezom z največjim številom glasov, ki niso še dobili mandata, in sicer kandidatom teh srezov. ki so zase najmočnejši v Popolnoma pogrešno je mnenje, da lahko nekateri srezi dobe po dva ali štiri mandate, dnislance, lahko torej dobe takisto samo po en mandat, oziroma toliko mandatov, kolikor volijo poslancev po zakonu. Sicer pa drugačno tolmačenje volilnega zakona ne samo ne bi bilo v skladu z duhom tega zakona, temveč bi obenem nasprotovalo čl. 4 tega zakona ki izrecno pravi, da mora vsak srez imeli svojega poslanca. Potrebno je pripomniti tudi to, da v skladu s členom 6, odst. 1, tiste državne kandidatne liste, ki niso zbrale 50.000 glasov v vsej državi, sploh ne sodelujejo pri razdelitvi mandatov, "viroma ne dobe niti enega mandata. Več pozornosti prometni šoti Belgrad, 8. maja. m. Ze lansko leto smo slovensko šolsko mladino, ki dovršuje srednjo šolo, opozorili na veliko državno prometno železniško šolo v Belgradu, ki vsako leto sprejema gotovo število kandidatov ter jih izšola za prometne uradnike, katere nato prometna uprava nastavlja v službo na železnici. Že tedaj smo opozoriti to mladino, predvsem pa one, ki se pozneje mislijo posvetiti železniški službi, da more biti nastavljen na železnici za uradnika samo oni, ki je dovršil drž. prometno železniško službo v Belgradu. Ker je borba za kruli vedno težja, sredstva za študiranje pa vedno manjša, bodo v tej šoli prejemali kandidati mesečno državno podporo. Opozarjamo letos že sedaj vse tiste, ki se zanimajo in ki mislijo stopiti v železniško šolo, da je bil v zadnji številki »Službenih novinc drž. prometne ustanove dne 1. maja, št. 10. na strani 242 objavljen natečaj za sprejem novih gojencev v državno prometno železniško šolo v Belgradu za 1. 1935-36. V tem šolskem letu bo sprejetih 70 moških kandidatov. V poštev pridejo oni učenci, ki so dovršili najmanj sedem razredov gimnazije, realke, realne gimnazije ali trgovske akademije. Vse druge šole ne pridejo v poštev. Prosilci morajo biti jugoslovanski državljani, mo-rajo biti pravilno razviti in zdravi, morajo imeti bister vid ter sposobnost za razločevanje barv. Stari morajo bili najmanj 18. največ pa 21 let. Vsi kandidati morajo polngati sprejemni izpit. Pri sprejemu imajo prednost odličnjaki. Gojenci, ki bodo po zdravniškem pregledu in položenem sprejemnem izpitu sprejeti v to šolo, bodo pričeli s poukom 1. septembra 1935: lega dne namreč bo šola olvorjena. Vsi gojenci bodo prejemali dnevno po 30 Din podpore. Sprejemni iznii u pologu: l. iz srbo-hrvalsko-slovenskega. 2. iz aritmetike in geometrije, 3. iz zeiuljepisja (splošnega in special- nega iz kraljevine.Jugoslavije). Prijave za konkurz se morajo ^poslati priporočeno na naslov: Državna prometna zelezniška šola v Belgradu, Vojvoda Mihu?! n ln "aj1a'je d° 1- avgusta 1935. Potrebna je tudi označba točnega naslova prosilca in najbliž a železniška postaja. Vodstvo šole bo prispele prijave uatom, ki bodo ustrezali pogojem, poslalo brezplačne h?,T ka,rt,e.,za !,rihod v Belgrad. Kandidati, ki nt bodo položili sprejemnega izpita, bodo pa do-DOi brezplačne vozovnice do doma. Poleg prijave mora vsak kandidat priložiti sledeče ariginalne dokumente (prepisi izključeni): 1. potrdilo o dovršeni šoli, 2. krstni list, 3. odobrenje staršev aH namestnikov, da se kandidati lahko vpišejo, 4 po-' °J°!C,1 oblasti o državljanstvu, kandidati, ki ne Prihajajo neposredno iz srednje šole, moraio Ko s° k C?S bili' kai 80 delali in S k-,"1 h?,V0 Vnašanje. Prošnje za sprejem mo-rajo biti kolkovane po predpisih zakona o taksah. >Nu?.bene novme državne prometne ustanove« imaio na razpolago vse železniške postaje in ostale prometne ustanove. Volitve v Črnomlja Ker. se "zširjajo neresnične vesti o poteku volitev v črnotneljskem srezu, izjavlja kraljevska banska uprava v Ljubljani, da so se volitve izvršile v nuni in redu. V ponedeljek, dne 6. maja ob 9 dopoldne, torej po izvršenih volilvah, pa je prišlo do demonstracij pri katerih je bila ena oibi ranjena ter je poškodbam podlegla. Kraljevska banska uprava zato opozarja, da se bo nroti raznašalcom rf,rr,r„;x_:i. ____7; _ ' ' :-------uciunicaiR Voli i vso siro- Kostjo po zakonu postopalo. Kraljevska banska uprava dravske banovine. čokolada Sž^ kakao bonboni Poneverbe pri maribor. telegrafski in telefonski terenski sekciji Bivši šef sekcije pred sodiščem - Kaj pravi obtožnica o poneverbah? Maribor, 10. maja. Splošno pozornost je svoječasno vzbudilo v Mariboru odkritje poneverb pri tukajšnji telegrafski in telefonski terenski sekciji ter preiskava proti šefu sekcije Ivanu B račku, ki je bil v mariborski družni znana osebnost. Preiskava se je sedaj zaključila z obtožbo in danes se je vršila pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča proti Ivanu Brač-ku razprava, za katero je vladalo v Mariboru izredno zanimanje. Očitki obtožnice 30 strani obsegajoča obtožnica navaja v breme obtoženca v glavnem sledeča kazniva dejanja: t. Kot šef X. telegrafske in telefonske terenske sekcije ravnateljstva pošte in telegrafa v Ljubljani je izvršil utajo, da si je v razdobju od leta 1925 do 1933 protipravno prisvojil od denarja, katerega je dobil nakazanega za kritje izdatkov sekcije, v svojo korist najmanj znesek 155.485.78 Din. 2. Dne 2. oktobra 1930 je z namero, da bi si pridobil protipravno imovinsko korist, izvabil s prikrivanjem dejstev od Frica Hoff-statterja posojilo v znesku 20.000 Din na račun sekcije, porabil pa ga je za sebe. 3. Napravil je lažne listine, oziroma pristne predrutgačil in sicer: 10 računov na ime Antona Praha, 20 računov transportne družbe »Balkan«, 2 računa tvrdke Kolar, račun tvTdke Kumerc ,14 računov »Splošne stavbene družbe v Mariboru«, 9 računov tovarne »Kovina«, 2 računa tvrdke Lotz ter 7 računov raznih tvrdk. Račune Antona Praha je Bračko sam ponaredil ter jih s Prahovim imenom podpisal, pri ostalih računih pa je napravil odtis štam-pil.jke »Plačano« ter jih opremil z nečitljivimi podpisi, dočim so bili računi pristni. Utemeljitev obtožbe Obtožnica navaja sledeče podrobnosti: Obtoženec je bil od prevrata dalje šef X. telegrafske in telefonske terenske sekcije, ki ima svoj sedež v Mariboru ter je podrejena ljubljanskemu poštnemu ravnateljstvu. Pod, ročic sekcije obsega ves teritorij bivše mariborske oblasti, v njen delokrog pa spadajo vsa tehnična dela, ki se tičejo poštnih naprav, tako njihovo vzdrževanje kakor tudi nove gradnje na terenu in v poštnih poslopjih. Vključene so tudi železniške telegrafske in telefonske naprave. Vsa ta dela izvršuje sekcija po svojih strokovnjakih, ki se nazivajo čuvarji linij ter so razdeljeni po vsem teritoriju sekcije. Za delo si čuvarji najemajo delavce od slučaja do slučaja. Razven teh čuvarjev ima sekcija v Mariboru še svoje tehnično osebje. Za vsa dela, ki jih izvršuje, dobiva sekcija materijal iz centralnega skladišča v Ljubljani, večkrat si ga pa mora nabaviti sama. Prav tako sama po čuvarjih najema delovne sile, ali pa poverja določena dela zasebnim podjetjem. Svoje izdatke pa krije sekcija s predujmi, ki jih nakazuje po potrebi ljubljansko ravnateljstvo. Ti krediti so redni in izredmi ter se dovolijo vedno na podlagi predloženega proračuna, ki ga napravi sekcija. Za ves denar pa mora sekcija ravnateljstvu dati obračun s pravilno Opremljenimi in saldiranimi računi. Kako so se poneverbe dogajale Seveda nudi zgornji način obračunavanja vodji sekcije, ki se hoče z državnim denarjem okoristiti, različne možnosti, da napelje dotekajoči denar v s>voje žepe. To stori lahko na ta način, da odredi posameznim čuvarjem, da izkažejo v svojih plačilnih polah, ki so element obračunavanja s poštno direkcijo, več delavcev, kakor jih je v resnici delalo. Tudi na ta način se lahko to dela, da tvrdkam, ki so mu izstavile račune, teh ne plača, napram direkciji jih pa obračuna Slednje je seveda ris-kantna zadeva, ker začnejo tvrdke plačila ur-girali tudi pri direkciji. Nadalje lahko predloži ravnateljstvu fingirane račune, ki jih sam »estavi. Kako je „delovat" obtoženec Vseh navedenih možnosti se je bivši šef mariborske sekcije Ivan Bračko posluževal. Obtožnica navaja v vseh podrobnostih dejanja, ki jih je preiskava spravila na dan. Ugotovilo se je, da je obdolženec denar, ki ga je prejemal od direkcije kot predujem, plodo-nosno nalagal v raznih mariborskih denarnih zavodih ter zaslužil na ta način 4305 Din na obrestih. — Ko je mariborska sekcija prevzela leta 1931. posle celjske terenske sekcije, je prevzela v poravnavo tudi vse neporavnane račune. Oudolženec je te račune v skupnem iznosu 13.837.10 Din napram direkciji obračunal, celjskim tvrdkam pa jih ni plačal. Poravnal jih je deloma na ta način, da je naročil čuvarju linij v Celju, naj v svojih plačilnih polah vedno računa dva delavca več, kakor jih v resnici zaposluje ter s tem prebitkom plačuje celjske tvrdke. — Čuvarji telegrafskih in telefonskih linij so imeli napram sekciji večje terjatve, ki jih je Bračko pri direkciji obračunal kot plačane, čuvarje pa je plačal na ta način, da jim je naročil, naj zaračunajo v plačilnih polah več dela, kakor se ga je v resnici opravilo. — Ko se je gradilo v Mariboru po-štno-carinsko poslopje, se je morala prenesti kabelska hišica v novo zgradbo. Delo je izvršila sekcija, plačala pa ga je mariborska občina. Bračko je predložil občini proračun v iznosu 40.900 Din, brez odobritve poštne direkcije, kateri izvedbo gradnje sploh ni prijavil. Faktično je stalo delo 11.000 Din. dočim je dobil od občine na račun 30.000 Din predujma. Ta predujem je nameraval obračunati napram direkciji deloma s ponarejenimi računi. — V 12 slučajih je nadalje preiskava ugotovila, da je obdolženec napram sekciji obračunal račune raznih tvrdk, ki v resnici niso bili plačani. Opremil je take račune z žigom »Plačano« in s podpisom. Skupna vsota na tn način pridobljenega denarja znaša t9.839.54 Din. V 14 slučajih je dognano, da je Bračko račune napram sekciji obračunal, potem oa kopije teh raču- nov zaračunal še enkrat ali dvakrat. Na ta način je »zaslužil« 12.948.30 Din. — Obračunaval pa je od direkcije sprejete predujme tudi s fiktivnimi računi ter se je takega obračunavanja posluževal zlasti za večie zneske. Izstavljale so mu jih nekatere tvrdke, ki niso vedele, kaj se skriva za tem, ker jih je Bračko uveril, da mu je že zapadel kredit in da mora predložiti direkciji račune če si hoče za sekcijo zagotoviti potreben denar. Na podlagi teh računov je dobil Bračko f 12.884.55 Din. Skupno je na vse omenjene načine prejel 179.005.26 Din, od tega zneska pa obtoženec uveljavlja razne dobitke in le delno priznava vse navedene primere zlorab. Obtoženčev zagovor Bračko zanika utajo in se zagovarja, da je ves denar, ki mu ga je direkcija nakazala, uporabil za kritje potreb svoje sekcije. Ker pa vseh teh potreb ni mogel obračunati, ker mu direkcija teh računov ne bi priznala, dasi je bila naprava v interesu pravilnega funkci-joniranja telegrafa in telefona za sekcijo potrebna, se je moral zateči k fiktivnim računom. Tudi so bili dovoljeni krediti prenizki, da bj lalvko kril z njimi faktične potrebe, pa jih je v službenem interesu prekoračeval in zaradi tega ni mogel pravočasno plačati terjatev upnikov. Nastali so zaradi tega dolgovi, ki jih je kril z zapoznitvami ter si je zopet moral pomagati z lažnimi računi. Vse to je delal z vednostjo ljubljanske poštne direkcije in v sporazumu s svojim nadrejenim kontrolorjem Perkom. Za službene potrebe sekcije je trosil dostikrat celo svoj lasten denar. Zahteva, naj bi tehnični izvedenec pregledal in ocenil vsa dela. ki jih je sekcija izvršila, pa bi se potem moralo izkazati, da je to delo ravno za toliko več vredno, kakor znaša ugotovljeni primanjkljaj. Glede posojila, ki ga je najel pri Fricu Hoffstaet-ferju, ravnatelju impregnirnice Riiit-gers v Tločalt, kjer so se impregnirali brzojavni drogovi za potrebe sekcije, trdi Bračko, da ga je v resnici za sekcijo imoraibil. Baje si je večkrat iznosojeval pri zasebnikih denar, ker ga je rabil za sekcijo. Izdal jc za kritje omenjenega posojila tudi uradno listino. Glavna razprava Razprava se je danes pričela ob 9 dopoldne. Vodi jo predsednik senata vss. dr. Tom-bak .prisednika pa sta vss. dr. Koiniik in Kol-šek. Obtožbo zastopa državni pravdnik Sever, obtoženca brantta odvetnika dr. Šnuderl in dr. Rosina. Poštno direkcijo kot zasebno udeleženko zastopa višji pristav Jernej Šturm, kot izvedenec pa prisostvuje razpravi višji svetnik Anton Sunač, ki je obenem priča, ker je vodil sam preiskavo. Po ugotovitvi obtoženčevih ge-neralij je prešel predsednik takoj k splošnemu zasliševanjti ter po vrsti obdelal vprašanje fingiranih računov, zaposlitve fingiranih delavcev, dvakratnega obračunavanja istih računov, posojila, ki ga je obtoženec najel na ime sekcije, ter obresti od naložb drž. denarja. K vsem tem vprašanjem je obramba stavila sproti svoje splošne predloge. Zasliševanje je mestoma zelo živahno in prav dramatično, ker je obtoženec vidoma razburjen, dasi skuša mirno slediti razpravi in daje zbrane odgovoo-e. Obtoženec se brani s tem. da je direkcija vedela za vse manipulacije z računi ter jih naravnost naročevala. Obramba skuša ta zagovor podpreti s konkretnimi slučaji ter navaja kot dokaz več primerov, ki jih obtoženec obširno razlaga. Tako slučaj montaže telefona v stanovanje takratnega ministrskega predsednika Srskiča v Rogaški Slatini, ko se je moral namestiti nenadoma, brez nakazanega kredita na lastno odgovornost obtoženca. — Nato slučaj s progo Brezno-Rihnica na Pohorju, kjer je prvotno zgrajena proga zaradi neimpregni-ranih drogov propadla ter jo je moral obtoženec na zapoved direkcije brez kreditov zgraditi; slučaj telefonske celice v Ptuju, v Blanci. Za vse te slučaje je direkcija vedela in je dala naročilo, da se stroški krijejo s fingiranimi računi, ker ni drugače za ta dela kreditov. Obtoženec navaja pri teh zagovorih vedno direkcijo kot skupnost. Predsednik: Zakaj navajate samo direkcijo, zakaj ne omenjate posameznih predstojnikov, ki so vam ta protipostavna dela naročevali. — Obtoženec: Delal sem v sporazumu z budžet-nim referentom Perkom. On je za vse vedel. — Kolšek: Ali je še kdo drugi vedel za to? — Bračko: Seveda, tudi bivši šef, ki je penzioui-ran. Naj se zasliši kot priča. Šefi so bili po vrsti: inž. Lovrenčič, inž. Osana, inž. Kolarič in sedaj dr. Lebar. Neposredni predstojnik mi je bil Perko. Sklepam, da morajo vsi vedeti o fingiranih računih, delavcih in drugih manipulacijah. Saj se je povsod tako delalo. — Predsednik: Perko vas je pustil na cedilu. Čudno, da ni tO let nihče nič rekel, sedaj so pa naenkrat nastopili proti vam. — Bračko: Perko je sam dejal nekemu kolegu: Sedaj mora vsak sam svojo kožo braniti. — Je sedaj nov režim, mojo afero so izkonstruirali, da bi lažje penzionirali inž. Kolariča. Ko še ni bilo proti meni preiskave, je prišel inž. Kolarič po svojem penzioniranju .sam k meni v Mnribor, pa mi je dejal: Bračko, mene so odžagali, sedaj pa pridete še vi na vrsto. — Predsednik: Če jc direkcija odobravala obračunavanje s fingiranimi računi, zakaj ste še delali z dupli-kati računov? — Obtoženec: Če vse delam za direkcijo, kaj naj grem okrog ljudi beračit za račune? Enostavno je je bilo. da sem vzel du-plikate računov. Računski oddelek mi je vse priznal in so tam dejali: Bračko dela čisto prav tako._ Predsednik: Potem pa je bila država vam čisto izročena ter ste delali lahko z njenim imetjem po volji. Zakaj pa niste vodili nobenih zapiskov o vsotah, ki ste jih na ta način dobili in zakaj ste jih izdali. Potem bi !>i!i sedajle vi čisto kriti in mi bi lahko pri ieli drugo. Obtoženec: Nisem imel časa, pre- več dela je bilo, nekaj pa se je teh zapiskov izgubilo. Predsednik: »Zakaj se negativno ne branite?« — Obtoženec: »Še dopust sem si pridržal za sekcijo. Včasih mi je direkcija naravnost naročila, naj si izposojam denar. Hofstaterju pa mora država povrniti denar, ker je šel denar za potrebe sekcije.« Predlog obrambe Zagovorniki so predlagali: 1. da se pribavi;o vsi obračuni radi ugotovitve, da je država toleri-rala fiktivno obračunavanje; 2. da se zasliši izvedenec, ki naj ugotovi, ali je na prvi pogled razvidno, da so se vsi tolerirani računi tolerirali, ker bi direkcija pri kontroli morala to takoj opaziti; 3. po izvedencih in p>o kolavdacijskih spisih naj se ugotovi, da so kolavdacijski spisi fineirani in je navedeno 14 dnevno delo v resnici trajalo sedem mesecev; 4. da se je obračun za premestitev telefonske centrale napravil prej, preden je bila izvršena. Državni tožilec ugovarja predlogom in predlaga, da se obrambni predlogi zavrnejo, prizna pa, da je iz teh računov jasno, da je nekdo pri direkciji, skozi čigar roke so računi šli, moral videti, da niso pravilno sestavljeni. Poskus samoumora Predsednik: »Bračko, ko imate tako mirno vest in vse dokaze, zakaj ste se poskusili usmrtiti?« — Obtoženec: »Takrat še niso imeli dokazov za obrambo. Videl sem, da bo direkcija vse storila, da se opere, zato sem obupal. Saj je leta 1918 direkcija sama zatajila dovolj materijala, ki ga je dobila z Dunaja. Tako sem vedel, da bo napravila tudi z menoj. V preiskavi so mi vzeli vsako možnost obrambe ter me pognali v obup.« — Predsednik: »Koliko ste imeli plače?« — Obtoženec: »Nazadnje sem imel 2600 Din, zraven pa še pavšal in komisije, tako, da je prišlo mesečno na 5000 DLn.« Podrobno obravnavanje Predsednik preide na podrobna obravnavanja posameznih točk. Pri vprašanju obresti je Bračko pojasnjeval, da nalaga denar v denarne zavode, da bi mu ga ne bi ukradli iz urada. Pri celjskih računih in nakazilih mariborske mestne občine je državni tožilec predlagal, da se zasliši priča nadsvetnik Suhač tudi kot izvedenec. Kako so prišli na sled Priča nadsvetnik Suhač pripoveduje, kako sc prišli poneverbam na sled. Bračko ni bolel nikoli na dopust, dokler mu niso dali en mesec prisilnega dopusta. Medtem se je zvedelo za neplačane račune. Na podlagi tega se je odredila preiskava tei so prišli na sled tnalverzacijam. Senat se je umaknil k posvetovanju, nakar st je dopoldanska razprava prekinila. Zasliševanje prič Popoldne se je vršilo zasliševanje prič. Prvi je bil zaslišan mizar Lorber, za njim pa nadsvetnik Suhač. Obravnavale so se vse točke, ki jih navaja obtožba in ki jih obtoženec priznava. Obtoženec pojasnjuje, da do leta 1928 ni imel nobenih fingiranih računov. V teku tega leta pa je prišel Perko iz Ljubljane in je dejal, da bo sedaj začei fingirati. Priča Suhač: »Prej pa ste računali fingirane delavce. Ko se jc lela 1928 kontrola poostrila ste pa začeli fingirati račune.« — Obtoženec po jasnjuje, da je dobil od direkcije nalog, naj kredit za premestilev telegrafske centrale uporabi za izmenjavo drogov na progi Ribnica—Brezno. Stroški za premestitev centrale pa naj se potem krijejo s fingiranimi računi. Priča Perko je tehnični inšpektor pri direkciji. Izjavil je, da ni nikoli operiral s fiktivnimi računi. Obtoženec: »Pač, spomni so samo na i>rimer v Blanci, ko jo direkcija dala nalog, da so izplača odškodnina posestnikom ter obenem naročila, kako naj so to obračuna s fingiranimi računi, ker kontrola prvega obračuna ni odobrila. Ti si narok podpisal in ga izdal. Isti slučaj jo z mestnim električnim podjetjem. Ti si mi prinesel račune od direkcije.« — Perko: »Nič ni res.« Obtoženec; »Kaj ni res? Saj ste si pri direkciji fingirali celo avtomobil.« — Predsednik: »Priča Perko, ste prinesli kdaj Bračku račun?« — Priča: »Ne.« — Obtoženec; »Saj_ je tukaj račun od Ljubljanske gradbeno družbe, ki si mi ga sam prinesel ter som ti ga izplačal na roko. Saj je družba sama izjavila, da ste hodili uradniki od direkcije ter prosili za izstavitev fingiranih računov.« Ob pol 7 zvečer se je razprava prekinila in se nadaljuje jutri ob pol 9. Morilec brata Rupar se ie sam javil sodišču Ljubljana, 10. maja. 1 Čedno kmečko oblečen človek, srednje in ' krepke postave, se je včeraj okoli 8.15 pojavil j pred glavuim vhodom kaznilnice ljubljanskega okrožnega sodišča. Pri vhodu je službujočega paznika naprosil, naj ga odvede v pisarno, ker se gre zapret. Paznik ga je res odpeljal v glavno pisarno kaznilnice. Človek je bil duševno skrušen, upadlega obraza, a drugače povsem odkrit. Ko je vstopil v pisarno, je paznikom kratko dejal: »Zaprite me!...« — »Zakaj?...« — »Brata sem ustrelil, jaz sem tisti!...« — »Kdo ste, katerega brata?« — »Jaz sem France Rupar iz Zgornje Brezovice pri Rakitni. Ustrelil sem brata Toneta ...« Nekaj časa je vladal v pisarni molk, kajti že dolgo se ni zgodilo, da bi se velik zločinec kar tako prijavil kaznilnici. V pisarni so nato izvršili predpisane formalnosti, v prvi vrsti so izpolnili njegove osebne podatke. France Rupar, samski posestnik, je bil 22. oktobra 1905 rojen v Zgornji Brezovici, je pristojen v občino Preserje, ljubljanska okolica. Nadalje so zapisali vse predmete, ki jiih je morilec brata prinesel seboj, kakor tudi popisali njega zunanjost in obleko. V pisarni je Rupar izročil 4025.75 Din gotovine, nekaj v jurjih, nekaj v metuljih in drugo v kovanem denarju. Rupar je namreč nedavno prodal več smrek in drugega lesa ter del kupnine hranil doma. Dobili so pri njem tudi električno svetilko, s katero si je ponoči svetil po gozdovih, ko je po zločinu zapustil svoj rojstni krov in se potikal po rakitniških odnosno krimskih gozdovih. — »Kje imate revolver?«... — »Tu ga imate!« je odvrnil France in segel v hlačni zadnji žep. Omenil je, da je vedno nosil revolver pri sebi in da je celo ž njim hodil spat. Kot divja zver, preganjana od lovcev, se je F. Rupar potikal dve noči po krimskih gozdovih. Blodil je okrog, iskajoč zavetja pred orožniki in se izogibal vseh vasi in ljudi, kajti svest si je bil ,da govori o njegovem hudem zločinn že vse krimsko prebivalstvo tja do Sv. Vida in še naprej. Lačen in premrazen se je naj>o-sled odločil, da gre sann v Ljubljano in se tam javi sodišču. Tako je tudi storil. Ponoči jo je ubral s krimskih gozdov proti Ljubljani, hodeč po samotnih potili in izogibajoč 6e vseh večjih naselij. Ob zori je Rupar prispel v Ljubljano. Tudi tu se je ogibal prometnejših ulic. Poiskal je neko gostilno ter si tam naročil nekaj pijače in jedače. Nato je odšel še k brivcu, da se jc obril. Rupar, ki je samski, je izredno krepak in zdrav človek. Njegovi beli zobje se bleste kot slonova kost. Kaznilniška uprava je Roparjevo prijavo predložila državnemu tožilcu, ki je odredil nadaljni preiskovalni pritvor proti morilcu. Tega so odpeljali v samotno celico. Na videz je Rupar videti miren, toda trpi duševno, kajti polagoma se je začel zavedati, kako hudo z,lo-čins+vo je storil, ko je ustrelil brata. Pravi, da sta se z bratom po prvem strelu nivala, da ga je brat davil in mu prste potisnil v usta, zato je še trikrat ustrelil vanj, da bi se ga ubranil. Vrhniško okrajno sodišče je v sredo izvršilo sodno komisijo v Zgornji Brezovici in v Proserju. V mrtvašnici v Preserju je bila izvršena sodna obdukcija. Razteiesenje je izvršil zdravnik dr. Janko Klepec v prisotnosti sodnika g. Cirila Golouha. Ugotovljeno je bilo, da je France Rupar oddal proti mlajšemu bratu Antonu 4 strele, ki so bili vsi smrtonosni in bi bila vsaka zdravniška pomoč brezuspešna. En strel je predrl leva pljuča, drugi in tretji strel sta bila oddana v vrat in četrti je šel skozi glavo od levega ušesa skozi desno. Vrhniško sodišče bo preiskavo te dni zaključilo in spise predložilo državnemu tožilstvu. Nadaljna sodna preiskava je poverjena preiskovalnemu sodniku dr. Eraestu Rusu, ki morilca Ruparja še ni zaslišal. Pustolovščina 9 letnega dečka S splitskim vlakom se je preteklo sredo pripeljal v Zagreb majhen deček, ki bi mu človek prisodil komaj sedem let. Ker deček ni imel voznega listka, se je skril v stranišče in tam ga je sprevodnik našel nedaleč od Karlovca. Malček je izjavil sprevodniku, da se je skril zato, ker nima denarja za vozni listek, denarja pa zato nima, ker je ostal čisto sam na svetu. Sprevodnik je pridržal dečka v vlaku. Ko se je pripeljal v Zagreb, ga je izročil policiji. Na policiji je deček povedal, da se piše Štefan Mihaljič in da je star devet let. Mati Bara mu je umrla pred osmimi meseci, oče Jurij pa pred šestimi meseci. Ostal je čisto sam na svetu, je pripovedoval mali Štefan, in ker ga ni nihče hotel vzeti k sebi in skrbeti zanj, mu ni preostajalo drugega, kakor da se poda v daljnji svet. Štefan, ki je zelo brihten dečko, je na policiji brez strahu pripovedoval svoje dogodovščine. Uradniku, ki ga je zasliševal, je gladel naravnost v oči in se z njim razgovarjal, kakor da bi bil tudi sam že odrasel človek. Pripovedoval je, da sc je nekaj časa klatil po Hrvatskem Zagorju. Hodil je peš od vasi do vasi. Kmetje so ga sprejemali in mu dali hrano in prenočišče. Mali Štefan pa ni nikjer mogel delj časa zdržati. Iz Zagorja je prišel v Zagreb, šel do Ogu-lina, od tam v Liko in prišel v Split. Ker tudi tam ni našel nikogar, ki bi zanj skrbel, in ker mu Split ni ugajal, je šel na splitski kolodvor in se tam utihotapil v vagon z namenom, da se odpelje v Zagreb. Skrival se je pred sprevodnikom, ker je vedel, da se brez voznega listka ne sme potovati, dokler ga sprevodnik ni našel blizu Karlovca. Štefan je vse to mirno pripovedoval in na koncu izjavil, da je sit potovanja in da bi rad hodil v šolo kakor nekdaj. Dovršil je samo dva razreda ljudskt šole, pa kljub temu prav lepo piše in gladko bere; njegova največja želja je, da bi mogel še' naprej hoditi v šolo. Ta želja se je malemu Štefanu izpolnila. Policija ga je izročila Narodni zaščiti. Mali Štefan je dobil novo srajco, dobil bo tudi novo obleko in čevlje, predvsem pa so mu dali izdaten obed, saj je bil revček tako lačen. S solzami v očeh se je zahvaljeval policijskemu uradniku, ko ga je izročil zastopnikom Narodne zaščite in mu poljub-boval roko. Srečanje očeta s sinom po 11 letih Oče išče dela pri svojem — sina Pred 11 leti je Jovan Parič kot podjeten mladenič zapustil svojo domačo vas in šel po svetu, da bi kaj zaslužil. Z nekaterimi dclavci iz Zagreba se je podal proti romunski meji, I čez katero so brez težave prišli. Žc čez mesec j dni je bil Jovan s svojo družbo v Rusiji, kjer 1 so v Omsku dobili delo pri gradbi ceste. Čez nekaj let je Jovan sporočil svojemu očetu, da se ne misli več vrniti v domovino. Ali hrepenenje po domovini je bilo močnejše in pred dvema letoma se je Jovan Parič vrnil s poljskim vizumom. O tem ni prav nič obvestil svojega očeta. Ker je bi! vešč in spreten v svoji obrti, so UHi mnogi gradbeni podjetniki prepu- ščali nadzorstvo nad gradbo hiš in mostov. Zadnji čas nadzoruje gradivo hiše v Derventi. Te dni je prišel k njemu starejši mož in ga prosil za delo. Jovan je v možu takoj spoznal svojega očeta, katerega žc 11 let ni videl in je nanj že skoro pozabil. Prizor, ko sta se oče in sin spoznala, je bil silno ganljiv. Tako je Jovan kot nadzornik zidarskega podjetja našel svojega očeta, ki ie onemogel in postaran taval okrog in iskal dela, kak , .m.,-up u, mai ucia, *r je sani pred 11 Ictt hodil po svetu za zaslužkom. Sin je seveda vzel I starega očeta k sebi in mu bo gotovo olajšal stare d-*««. (Stran 4. vflLUVENKCc, (tm 11. bw> ®98& Stev. 107. Liubljmske vesti t Manifestacija naše mladine Na jesenski kongres Jadranske straže, kd se bo v septembru vršil v Ljubljani, se prav vneto pripravlja tudi naša mladina. Nikjer v državi ni zavzel pomladek Jadranske straže tolikega razmaha kot v druvski banovini, kjer je na 756 šolah blizu 70.000 mladih stražarjev in čuvaric našega morja. Jeseni bodo pohiteli v tisočih s svojimi prapori v našo belo Ljubljano. Pomladkarji JS v Ljubljani, Mostah, Zg. Siški, St Vidu in na Viču slave pa že drevi in jutri dopoldne svoj veliki uvodni praznik za jesenske kongresne dneve. Drevi ob 8 pri-rede vsi ti zdruzeni pomladki v veliki dvorani hotela Union slavnostno akademijo z izbranim pomorskim sporedom. Nastopi nad 850 oseb. Akademijo bo prenašala ljubljanska radio postaja. Cisti dohodek je namenjen mladinskemu skladu PJS za podporo mladine ob izletih na morje in letovanje ob Jadranu. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni Ta akademija je zopet le uvod za naslednji dan. za jutri dopoldne, ko bo v PJS organizirana mladina vseh naštetih osnovnih, meščanskih, srednjih in strokovnih šol prejela ob 11 dopoldne na Kongresnem trgu svoje prapore. Ves obširni Kongrasni trg bodo zasedle vse ljubljanske in gori imenovane okoliške šole, da bo zbranih nad 10.000 mladih ljudi, ki bodo prisostvovali tej edinstveni manifestaciji mladine za naše morja Obiščite MaeioSičevo razstavo Jakopičev paviljon Od 9 do 18 © Sveta maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih. © Pastoralna konferenca duhovščine mesta Ljubljane bo v sredo, 15. maja ob pol 4 popoldne v duhovskem semenišču. © Skalaši! Prisostvujmo odkritju spominske plošče v nedeljo na Šmarni gori. — Odbor. © Otvoritev muzejskih zbirk. Pričenši z dnem 12. maja t. 1. bodo zbirke muzeja odprte vsako nedeljo od 10 do 12 dopoldne za splošen brezplačen obisk. — Istega dne ob pol 11 bo obenem tudi otvoritev Grebenčeve zbirke iz področja ljudske obrtnosti, ki je razstavljena v novih vitrinah v I. nadstropju muzejske zgradbe. Posebna vabila se k tej otvoritvi ne bodo razpošiljala. © Trnovski oder uprizori v nedeljo, dne 12. maja ob 8 zvečer Brandenovo veseloigro v 3 dejanjih »Charlejeva teta«. Vstopnice se dobe v predprodaji od 10 do 12 dopoldne. © GG. akademiki —^sotrudniki časnikarske službe za evharistični kongres danes v soboto, 11. maja nimajo običajnega sestanka. Prosim pa za nujen sestanekv ponedeljek, 13. maja ob običajni uri v običajnem lokalu. Pridite gotovo vsi! — Vodja. © Bodite pozorni pri nakupil drv! Iz vrst naših naročnikov smo prejeli: Kupil sem drva. Pri nakupu je prodajalec zatrjeval, da so vsa drva popolnoma suha. Pri cepljenju se je pa izkazalo, da je bila od 6 m3 polovica drv popolnoma mokrih, z drugimi besedami, da je bila ta polovica neposredno pred prodajo posekana v gozdu. Seveda je bila ta polovica drv lepo skrita v notranjosti voza. Da se pa pri razkladanju na celih polenih tega ni opazilo, je prefriganec polena svežega losa polil z gnojnico. Šele pri cepljenju je bila ta prevara očita. V uredništvu je na razpolago naslov opeharjenega našega naročnika vsakomur, ki bi se rad prepričal o resničnosti tega. © Potepuh z denarjem. Ljubljanska policija je v četrtek na cesti aretirala nekega Ivana T., propadlega mladeniča z Dolenjskega. vana so v soboto izpustili iz sodnji-skih zaporov. Tedaj je bil Ivan slabo oblečen. Čez riekaj dni pa sc je znašel na ljubljanskih ulicah oblečen kakor kakšen prizdalin, denarja pa je imel tudi na pretek. Policiji se je to zdelo sumljivo ter mu je temeljito izprašala vest. Fant je povedal, da je takoj, ko je bil izpuščen iz zapora, odšel domov na Dolenjsko. Doma ni našel nikogar, tudi očeta ne. Ukradel je torej očetu 2700 Din. se vrnil v Ljubljano, si tu kupil novo obleko, blago Se za en onbleko, kolo in še denarja mu je ostalo. Policija je sina izročila sodišču. Kulturni obzornik Uspeh Toneta Kralja na Dunaju V tmionski kavarni sem se sestal z našim umetnikom Tonetom Kraljem, ki je ta mesec obenem z gospo Maro razstavljaj svoje kolektivne stvari pri Hagebtmdu na Dunaju, katerega član je in ki ga je povabil v svoje prostore. Govorila sva o njegovem uspehu, ki je samo moralnega značaja, nikakor pa ne materialnega, kajti kljub splošni navdušenosti za njegovo razstavo in velikemu obisku je moral vendar utrpeti precejšno gmotno izgubo. Toda poslal jc na Dunaju popularen in odprl si je pot v Evropo: z Dunaja gre namreč njegova pot naravnost v Berlin in od tam morda še naprej. Tako nosi za Meštrovičem, ki tudi razstavlja sedaj v Nemčiji, iudi Kralj slavo naše umetnosti v široki svet. Med pogovorom mi je dal na razpolago nekaj ocen v dunajskih in nemških listih, iz kateril posnemamo glavne misli v dokaz, da je slov. moderna umetnost evropskega lormata ter se more uveljavili tudi t velikih umetnostnih središčih. Neue Freie Presse (16. apr.) govori o obvladanju tehnike, o močnem izrazu tega »izrednega talenta, ki slika bolj iz predstave kot iz gledanja«. Poudarja njegovo notranje življenje, povezanost z ljudstvom, njegovo družabno satirično žilico in socialno, ki ustvarja ujedanke v nastroju »Germinala«. — Pohvalno omenja tudi gospo Mapo. — Reichsposta (21. IV.) piše, da je »njuno slikarstvo tako pomembno in zanimivo, da se moramo zahvaliti prirediteljem te razstave. Tone iz _ -1: ;„ — ----u — l:— v:— p. l\l ai) jt „u »om - uiv,ci.o 1 je v izvedbi odličen, r izrazu pa delo, lu primo. Stolni kanonik dr. Mihael Opeka bo slovesno blagoslovil vse zastave, ki jih bo nato osebno izročal predsednik Oblastnega odbora JS g. pomočnik bana dr. O. Pirkmajer. Sodelovala bo godba »Sloga« in jiod njenim vodstvom bo zapela vsa dasettisocglava množica državno himno in himno PJS, ki jo je nalašč za to komponiral prof. Matija Tome. Vso slavnost bo oddajala ljubljanska radio postaja. Po končani slovesnosti se bo razvil sprevod vse mladine skozi Šelenburgovo ulico, Aleksandrovo in Bleiwesovo cesto, kjer bo pred bansko palačo mimohod vseh ljubljanskih šol pred 41 prapori PJS. Jutri se vrši tudi oblastna skupščina JS v Trgovskem domu, na kateri bodo zastopniki vsega področja ljubljanskega O. O. JS culi poročilo Oblastnega odbora ter sklepali o nadaljnjem delu v prospeh naše pomorske sile Jugoslavije. . Praznik mladine je bil izbran nalašč za ta dan, da bo s tom še povečan njegov sijaj. V slučaju slabega vremena se bo vršilo tudi razvitje zastav PJS v Trgovskem domu. Vabimo občinstvo, da s svojo udeležbo počasti mlade manifestante ter jih potrdi v veri, da je njihovo delo vredno vsega priznanja in bo kronano z uspehi, ki jih polagamo vsi v naš naraščaj! _© Z ribjega trga. Ribji trg je bil včeraj z ribami vsake vrste založen bolj, kakor pa jih je Ljubljana potrebovala- in prodajalci tako morskih, kakor sladkovodnih rib niso prodali niti polovice pripeljane zaloge. Zaradi cenenih morskih rib so padle cene tudi sladkovodnim ribam, sa j so šle ščuke celo po 18 Din kg. krapi po 14 Din, v opoldanskih urah pa še ceneje. Žabje krake so zjutraj prodajali po 1 Din par, ojKildne pa eelo po 0.50 Din. V ceni so padle postrvi in sicer na 36 Din kg, sorazmerno pa vso druge ribe. Iz Loške doline je bilo na trg prinešenih več krasnih domačih rakov, ki so se zadnja leta v naših vodah zopet zaredili. Raki so bili za naše noj me kar poceni, po 3 Din kos, toda niso šli v promet, ker je v Ljubljani čimdalje manj sladokuscev, ki si morejo privoščiti to dobro, a drago jed. Raki bodo morali nazaj v vode Loške doline. — Na ribjem trgu se je tudi včeraj pripetila mala tatvina. Trenutno gnečo je izrabil neki žepni tat, ki je nepazljivi gospodinji izmaknil iz žopa denarnico s 140 Din'. © Tatvina hranilnih knjižic. V četrtek zvečer je dosedaj neznan vlomilec vlomil v stanovanje gostilničarja Ivano Komidarja v Mostah v Pokopališki ulici. Vlomilec je vlomil v omaro in odnesel okoli 800 Din gotovine v kovancih ter dve hranilni knjižici Ljudske posojilnice, glaseči se na ime Ivana Komidarja. Prva knjižica vsebuje vlogo 200 tisoč Din ter je k sreči vinkulirana. druga pa vlogo za 15.000 Din. So to prihranki gosp. Komidarja iz Amerike. Ljudje so videli nekega mladega človeka, ki se jo v času, ko je bil vlom izvršen, potikal okoli Komidarje-vega stanovanja. Mladenič je bil star 20 do 25 let. Ptuj Obrtno društvo za Ptuj in okolico v Ptuju. Šolsko vodstvo obrtno-nadaljevalne šole s sodelovanjem društva v Ptuju, priredi za zaključek šolskega leta razstavo vajeniških izdelkov. Ta razstava se vrši v nedeljo, dne 12. maja t. 1. od 9 do 13 v prvem nadstropju deške osnovne šole. Vabimo cenjeno občinstvo, da to razstavo v čim večjem številu obišče in tako tudi iz svoje strani podpira stremljenje odbora po čim večji strokovni naobrazbi našega obrtniškega naraščaja. Obiskovalci te prireditve bodo imeli priliko videti izdelke naših vajencev in bodo njim, ako se te razstave udeleže, dali bodrilo za bodočnost, da se bodo šo z večjo vnemo posvetili svoji naobrazbi, katera je pač danes v teh težkih časih vsestransko potrebna. Le temeljito izobražen naraščaj bo kos vsem velikim nalogam. Zrlravo in temeljito izobraženo obrtništvo je važen faktor v našem narodnem gospodarstvu. Zato porabite priliko vzbuditi z obiskom te razstave v našem vajencu samozavest in ljubezen do ustvarjanja. Vstopnine ni. Mariborske vesti t Mariborske katakombe Žalostno bivališče brezdomcev v kleteh dravske kasarne Maribor, 10. maja. Žalosten dogodek, ki se je pripetil snoči v temnih kleteh dravske vojašnice, je opozoril javnost na mariborske »katakombe«. Dosedaj so vedeli za nje le oni reveži, ki niso vedeli zvečer, kje najti zavetja pred vetrom in mrazom, pred šibajočiin dežjem in snegom, poznane so bile tudi policijskim stražnikom, ki so ob priliki racij posvetili z električnimi svetilkami pod skrivnostne oboke teh kleti, in pa stanovalcem zasilnih stanovanj v nekdanji vojašnici, ki ob večerih in jutrih opazujejo bedne postave, ko so se prihuljeno plazile v podzemska skrivališča. Včasih samo par, včasih pa tudi dvajset in trideset ljudi prenočuje v kleteh, ki se razprostirajo pod glavnim poslopjem ter je vhod do njih na južni strani skozi ozko odprtino. Kleti so globoke, stopnic od vhoda do dna nobenih, pa se mora človek spustiti kar po strmini, nazaj pa je treba plezati. Skozi razpadla okna pada nekoliko svetlobe v prvo klet, ki pa je samo nekaka predsoba pravega prenočevališča. V drugem prostoru, ki je ves temen in zatohel ter se razprostira v obliki ozkega hodnika v nedogled pod celim poslopjem, tu je pravo domovališče najhujše mariborske revščine, kakor je ne poznajo niti v barakah in vagonih. — »Katakombe« nimajo drugega kot temo, gole mrzle stene, po katerih vla.ara kar curlja in z gruščem ter odpadajočim ometom pokrita tla. V najskrajnejšem kotu se nahaja kup mokre, napol gnile slame in smrdečih cunj, zravei pa ognjišče na tleh. Kadar se posreči kakemu »gostu«, da pride do drv, potem imajo vsi stanovalci katakomb nekaj svetlobe in malo gorkote, Tako živi mariborska revščina is dneva v dan, prebila je v zavetju mrzlo zimo ter se veselila na toplo poletje, ko se bo zopet lahko prenočevalo na klopi v parku, v okoliških šupah ali pod zavetjem gostih smrek v Grajskem logu. Veseli so ti bedniki, da imajo vsaj tako zavetje, ko že ne najdejo usmiljenja pri dobrih ljudeh in razumevanja pri občini, žive pa od beračenja in priložnostnega zaslužka. Nocoj pa je v njihovo sredo posegla s svojo koščeno roko smrt ter povzročila v družbi nemalo razburjenje. Vso zimo je hodila spat v katakombe 45-letna brezposelna Terezija Reš, poznana med prebivalci katakomb pod imenom »Rezi«. Bila je jetična in zadnje dni hudo bolna. Nocoj jo nenadoma bruhnila kri in usmiljena smrt jo jo rešila trpljenja. Brezdomci so obvestili zjutraj policijo, prišla jo komisija, ki si je ogledala žalostno bivališče ter ugotovila vzrok smrti. Rezi pa so odpeljali v običajni krsti za reveže na pokopališče. Reveži so se nato razšli vsak po svojem beraškern poslu in v strahu, da bodo sedaj izgubili tudi to zavetje. □ Krščanska ženska zveza priredi v nedeljo 19. maja celodnevni romarski izlet k Devici Mariji v Puščavo. Odhod s prvim jutranjim vlakom. Vsak udeleženec naj se prijavi do tt. maja pri bližnji odbornici ali pa v društveni pisarni, ki posluje vsako sredo in soboto od 8 do 10 dopoldne ter od 2 do 4 popoldne na Aleksandrovi cesti 6/1. soba št. 11. □ Tudi »Sloga« razpuščena. Ministrstvo za trgovino in industrijo je z odlokom od 2. maja razpustilo »Slogo« reg. poiu. blagajno v Mariboru, ker ni izpolnjevala zakonitih pogojev za poslovanje. Za likvidatorja je imenovan g. dr. Vaupotič Peter, sre&ki načelnik v pokoju v Mariboru .— Kakor smo svoječasno poročali, so prevzeli »Slogo« prejšnji fuukcionarji raz-puščene »Naprednosti«. □ Tragičnn posledica nesreče. V bolnišnici je včeraj umrl upokojeni policijski pristav g. Josip Švajger, star 65 let. Pred nekaj dnevi je padel s kolesa ter si tako pretresel možgane, da je obležal nezavesten. Tudi v bolnišnici se ni več zavedel. Pokojnik, ki je rodom iz Brezna pri Konjicah, je takoj po prevratu vodil v Mariboru nekaj časa magistralne posle, potem pa je dalje časa upravljal stanovanjski urad. Nazadnje je bil sedaj tajnik mizarske zadruge. Zapušča ženo in petero otrok. Bil je v Mariboru zlasti v prvih lestih prevrata znana osebnost. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje. — □ Trg zn ribe. Včeraj so se prodajale po-stfvi po 36, sv. Petra riba po 24, ciple po 22, sardele po 12, klini po 8—9, žabji kraki venec po 2 Din. □ Opozorilo davkoplačevalcem. Dne 15. maja poteče skrajni rok za plačilo v II. četrtletju 1935 zapadle zgradarine, pridotbnine, pa-všaliranega davka na poslovni promet in luksuz, rentnine, družben, davka in voj niče. Po tem roku bo davčna uprava uvedla izvršilno postopanje odnosno prisilno izterjavo ter zaračunala eiksekutivne stroške in zamudne obresti. □ Huda nesreča stavbenika. V Smetanovi ulici se je hudo ponesrečil mariborski stavbenik g. Ivan Spes in Betnavske ceste 26. S kolesom se je zaletel v drevo ter pri padcu dobil veliko rano na glavi. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. □ Tatinski cigani. Iz vagona tovornega vlaka Pragersko—Murska Sobota je izginilo razno manufakturno blago v vrednosti več tisoč di- Solnce + kamita krema = zdrava, prekrasno zagorela polt Zahtevajte izrecno le Kamila kremo. Glavna zaioga za Ljubljano: >Venus«, pred pošto. narjev. Ugotovilo se je, da so izvršili tatvino cigani, ki so se splazili na vlak. Tatovom so že na sledu. □ Dva požara v Racali. V Braon.švajgu pri Račah so imeli zaporedoma dva požara. Zgorelo je najprej gospodarsko poslopje posestnika Antona Videršeka, vredno 10.000 Din, v noči od torka na sredo pa je nastal požar v šupi posestnika Rudolfu Lovreca, v kateri jo imel shranjeno kolo. Zgorela je šupa s skednjem ter ostrešje na hiši. Posestnik ceni škodo na 28.000 Din. Orožniki so osumili nekatere osebe, da so zakrivile zločin. MARIBORSKO GLEDAUščE Sobota, 11. maja: Poljska kri. Premiera. Rod D. Nedelja, 12. maja: Veseli kmetič. Znižane eeine. Nepron klicno zadnjič. Blatno kopališče PiSfpif: S kopeli spojena podietja za zdravljenje RKUME so znižala cene. - Pojasnila: Pistyan informator, Zagreb, Strossmaverjev trg l/II. Celie v -0" Redno javno cepljenje otrok v okoliški občini proti kozam bo dne 16. in 17. maja t. 1. ob 3 popoldne v občinski posvetovalnici na Bregu. & Odlikovanje Celjskega pevskega društva. V četrtek zvečer je bil v veliki dvorani Celjskega doma vokalno-instrumentalni koncert CPD v počastitev spomina 10 letnico smrti skladatelja Viktorja Parma Ob tej priliki je okrajni načelnik g. dr. Vidmar izročil društvu odlikovanje, red sv. Save IV. razreda, ki ga je prejelo ob 40-letnici svojega obstoja. Istočasno sta bila odlikovana tudi predsednik g. prof. Fink z redom Jugoslovanske krone V. razreda in pevovodja g. Peo Šegula z redom sv. Save V. razreda. Pri koncertu so sodelovali tudi ga. Pavla Lovšetova, koncertna in operna pevka iz Ljubljane, g. Avgust Zivko, koncertni pevec iz Maribora, in pomnoženi orkester Glasbene Matice v Celju. - -©• 25-letnico umetniškega delovanja pri gledališču bo obhajal igralec in režiser g. Milan Skrbinšek iz Ljubljane, in sicer v Celju. Istočasno bo gostoval v Celju tudi gosp. Vladimir Skrbinšek iz Maribora. & Ljubljanska opera bo gostovala v celjskem gledališču. Informirani smo, da se vrše pogajanja za gostovanje ljubljanske opere v celjskem gledališču. Gostovanje, ki bo združeno z velikimi finančnimi izdatki, se bo vršilo le v tem slučaju, če se bo v predprodaji prijavilo dovolj interesentov. Monumentalne so slike iz delavskega življenja, socialne, satirične in groteskne radiranke. Njegovi »Bratje« so delo jugoslovanskega Egger - Lienza. Hvali še več Kraljevih platen (Slovenska svatba, Karneval itd.). — Prav tako hvali pristno žensko občutje ge. Mare. Neues Wiener Journal (14. apr.) začenja, da Kralj Dunajčanom ni več tujcc ter da 6e je od prve razstave izredno razvil. Ustvarja iz dveh zornih kotov: religioznega in socialnega. Govori o freskah, ki jih pozna samo po fotografijah, in o dramatsko razgibanih vizijah iz krščanskega oblikovnega sveta. Omenja vplive Meštrovičsve, toda poudarja samoraslost. — Neues Wiener Tagblatt (24. IV.) ga šteje poleg Meštroviča med glavne zastopnike jugoslovanske umetnosti. Izhajajoč iz impresionizma je sledil narodnemu geniju ter se razvil v monumentalno razpoloženega simbolista, katerega najdoločnejja prvina je — povečanje, nc prostornino, temveč — duhovno. Omenja njegova dramalska platna (Bratje, Karneval) in njihovo čutnost, sladko melanholijo njegovih pokrajin, v katerih postane močan dramatik nežen liričar. O njegovih plastikah pravi, da so še ve-ličastnejše ko podobe: v njih se druži grozen realizem z mistično navdahnjenostjo. »Od Stolderja še nismo videli nobenega tako osebno uglašenega dekorativnega mojstra, kot je Tone Kralj. Razs'ava je nenavadno zanimiva in brezpogojno vredna, da si jo ogledate.« — Volksz eitung (15. IV.) govori o Kraljevih freskah, monumentalnosti: vse pri njem — formalno in notranje — sili v potenciranje. Njegove teme so sicer od vsak-tanjos(i precej oddaljene, formalno pa se po plastiki približujejo novi stvarnosti. Kolorističnost črpa iz bogate »naro-dne« palete, toda pod njegovo roko postanejo barve globoke in težke, kar tudi stor>njuje vtis veličin«. Ta nolranja velikost je povsod prisotna, tudi v plastiki, in nik er ne manjka tega, kar smemo nazvati »narodno« v dobrem in čistem potnenu. Kralj j c, n. samo z ozirom ns njegovo domovino, temveč tudi ▼ pogledu na evrorvJto umetnost, velik umetnik, in za vsakega ljubitelja umetnosti je nujno, da ga vidi. — Die Stunde (19. IV.) prinaša kratko beležko, v kateri označuje T. Kralja, da rad oblikuje v velikih, često ciklično urejenih koncepcijah, ne brez patosa, ki obtožuje, toda vedno vpliva samo s čisto umetnostnimi sredstvi; obvlada svojo snov do virtuozniosti in pri tem ni prazen, nikdar igrajoči se artist. — Dr. Hans Ankievvicz-Mleehoven piše v Wiener Z e i -t u n g« (26. IV.), da bi pred vojsko K. imenovali za svojega in bi bili ponosni nanj, sedaj, ko eo Avstrijo zmanjšali, pa ga more pozdraviti samo kot zanimivega inozemca, ki druži pomembno delo s trudom in velikim talentom. Marsikaj novega nam pove, vse pa odločno na oseben način; mi čutimo za njegovim delom v najvišji meri temperamentno, da, fanatično občuteno umetniško dušo, kateri so v osnovi religiozne, socialne in narodne tendence. Hvali njegove narodne motive »najmočnejše vitalnosti«, dasi se marsikaj še nahaja v tokovih danes že premaganega ekspresionizma.« — O go«pej Mari se izraža, da slika »nenavadno fine in graciozne akvarele na svilo in se tudi udejstvu-je kot spretna keramičarka.« — Fledermaus (26. IV.) je prinesel kratko pa zelo strnjeno in točno sliko o obeh naših umetnikih: Kot plakat — je tudi vsa razstava — moderna in posrečena. Tehnika T. Kralja neznansko bujna, priča o visoki umetniški tradiciji, pri vsej sili pa ohranja najfi-. nejše izbrušenosti misli ter predvsem v religioznih motivih naravnost v snov vtisnjeno in vžgano žgoče doživljanje srca in misli. — Žena ima večkrat iste teme, toda — kar da posebni mik — vse bclj prisrčno, nežno in čuvslveno, ne da bi pri tem kaT izgubila na umetniški vrednosti. V celoti: razstava, vredna obiska, ki more dobro služiti poznavalcem in ljubiteljem umetnosti. — Zanimiva je ocena v Volkischer Bcobachter-ju (3. V.), ki govori o T. Kralju kot — pridigarju. Omenja, da se navadno na dunajskih razstavah vi- J:r„ i~ ----t f j.., \ji}>\, 11. u«h. .,«., > w je iaiQiava i . ,v »u,a- krat zajemljfva«. Umetnik noče samo »likati in oblikovati, ampak izraziti svoja duševna doživetja. Trpi na nedovnšenosti vsega življenja io na stiskah svojega naroda. Pozna silo in zdravje kmečkega ljudstva in smotrnost delavskega. Postaja tako — pridigar, glasnik, ki kriči vsem resnico v obraz. Pokazuje podobe, kot jih nosi v svoji notranjosti. Postava Odrešenikova in biblijski motivi so umetniku sredstvo za prosto — narodno pridigo, katere stroge, mrke oblike morda jugoslovanskemu kmetu mnogo več povedo kot izobraženemu ljubitelju umetnosti. Njegove slike spominjajo na Eggcr-Lienza, njegova plastika na Metzncra. — Češki dunajski dnevnik »Widen-ski Denik, 25. aprila piše o »zanimivi umetnostni individualnosti Kraljevi, o njegovem oblikovanju slovenskih gorjancev v nadčloveški velikosti, v mogočnih kretnjah, ekspresionistično dekorativnih v pokretu in misli, vse na ploskvi duhovnih barv, stiliziranih obličij. Ključ do Kraljeve umetnosti vidi v avtobiografiji — Moj oče. Iz dejstva, da je izšel iz preproste rezbarske kmetske družine, sklepa na rezbarslco spretnost in veliko pobožnost, ki spominja na gotiko. Toda predvsem je Kralj — Slovenec. Spominja na Tirolce: sorodnost ras in krajev. Kraljeva ljudska umetnost ima v sebi veliko in zdravo silo. In takih ocen je morda še veliko izšlo, ki niso niti samemu slikarju znane. Nas veseli njegov uspeh, ki ga z največjim veseljem beležimo Za konec pa moram v celoti prevesti oceno kritika iz W i e n e r Neueste Nachrichten (24. IV.), la), ki je tak slavospev na umetnost našega Kralja, kot še zlepa ni bil deležen kdo naših umetnikov. »V Hagenbundu se večkrat vidijo čudovite in izbrane stvari, toda čudovitejših in redkejših nc, kot sedaj, ko je v njega prostorih postavil svoj šotor na potovanju skozi Evropo samoroden rod orjaških postav. Od zadnje kolektivne razstave Ti-rolca Egger-Lienza ni šc bilo na Dunaju toliko slikarsko upodobljene monumentalnosti. V vseh področjih upodabljajoče tehnike je T. Kraij mojster. raz&o tcjja i>a šc ustvarjajoči oblikovalec nc- II, Evharistični kongres za lugoslavijo Godbe na evharističnem kongresu Kakor smo na tem mestu že povdarili, je nujno potrebno, da se evharističnega kongresa udeležijo tudi vse godbe. Ker je večje število godb že naročilo v glavni pisarni pripravljalnega odbora note za evharistične pesmi, sklepamo upravičeno, da bo udeležba godb iz vseh krajev prav častna. Nastop na kongresu naj vsaka godba smatra za svojo častno dolžnost, pa tudi za častno službo. Saj bodo tu nastopile pred ogromno množico vernih ne le iz naše države, temveč celo iz inozemstva in mnogo pripomogle, da bo evharističnemu Kralju prirejena slavnost čim mogočnejša. Naš izvedenec je že obiskal nekatere godbe in lahko ugotovil, da večina prav marljivo vežba evharistične pesmi. Nekatere godbe pa še vedno polagajo premalo važnosti na himno »Povsod Boga«. To skladbo je treba s posebno skrbjo vežbati in jo zlasti mnogo bolj živahno svirati. Mnoge godbe pa še sploh niso naročile nove instrumentacije te himne in igrajo še vedno kar staro. Ponovno opozarjamo, da se bo na kongresu pela in igrala samo »inovo predelana in instrumentirana originalna himna »Povsod Boga«. Kjer tedaj novih not še nimajo, naj se za nje nemudoma obrnejo na Glavni pripravljalni odbor v Ljubljani, Miklošičeva c. 7. Mnogo godb iz lavantinske škofije not za evharistične pesmi še ni naročilo. Prosimo jih, da to nemudoma storijo. Le tako bodo mogle sicer preproste skladbe še pravočasno vežbati. Pa čeprav so te skladbe preproste, zahtevajo vendarle mnogo Dva požara Osilnica, 8. maja. Včeraj o pol 12 dopoldne je začelo goreti pri čevljarju Josipu Osvaldu. Ker je bila hiša lesena, se je ogenj hitro razširil in je hiša kmalu pogorela do tal. Veter je zanesel iskre tudi na druga bližnja poslopja in je bila vsa vas v veliki nevarnosti. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Čabra, Gerova in Broda na Kolpi, ki so požrtvovalno gasili in rešili vas nevarnosti. Otvema nesrečnima družinama je zgorelo nekaj pohištva, obleke in pa vsa brana. Kresnice, 9. maja. Včeraj ob treh zjntraj ee je vnela hiša Jerneja Štrublja, p. d. Rometova v Kresniškem vrhu, občina Kresnice. Hiša je bila s slamo krita in bolj v samoti. Zgorelo je čisto vse. Obleke so samo toliko rešili, kolikor so jo imeli ponoči na sebi. Zgorel je ves živež, vsa oprava, vsa obleka, komaj so se domači rešili iz goreče hiše, ko so že stropi nad njimi začeli pokati. Štrubelj je bil zavarovan za 4000 Din. Ce bi mu kak dober človek poslal kaj obleke, bi mu zelo ustregel. Sosedje mu ne morejo dosti pomagati, ker so sami v veliki potrebi. K oledar Sobota, 11. maja: Frančišek Hier.; Mamert, Škof. —Prvi krajec ob 12.54. Herschel napoveduje dež. * —- Na Šmarni gori bo jutri poleg glavne službe božje ob desetih še ena sv. maša, in sicer ob pol devetih, po naročilu Mizarske zadruge v št. Vidu nad Ljubljano. — Vse prijatelje slovenskega petja in narave vabimo jutri na Šmarno goro. Tam odkrije Glasbena Matica spominsko reliefno ploščo triglavskemu župniku Jakobu Aljažu. Spored jutrišnje počastitve Jakoba Aljaža na Šmarni gori je naslednji: Ob 9 bodo možje in fantje iz Vodic in Smlednika pritrkavali na izredno lepo ubrane šmarnogorske zvonove kot uvod k Aljaževi proslavi. Ob 10 bo slovesna služba božja, ki jo bo imel stolni dekan in kanonik g. dr. Frančišek Kimovec. Med sv. mašo bo pel pevski zbor Glasbene Matice Medvedovo mašo in Marijine pesmi. Odkritje reliefne plošče bo ob 11. Odkril jo bo predsednik Glasbene Matice dr. Vladimir Ravnihar, nato bo cerkv ni blagoslov in govori predstavnikov raznih naših društev. Relief sprejme v varstvo vodiški g. župnik Peter Jane, ker spada Šmarna gora v vodiško [aro. Takoj po odkritju bo koncert Aljaževih zborov na dvorišču med obzidjem in šmarnogorsko cerkvijo. Ob 14.30 bo obisk Aljaževe rojstne hiše v Zavrhu na severnem vznožju Šmarne gore. Šmarna gora je naša najpriljubljenejša izletna točka, zato vabimo Ljubljančane, da se jutri odzovejo vabilu Glasbene atice in počaste s svojo navzočnostjo spomin triglavskega župnika Jakoba Aljaža. — V maju še zmeraj grozi zima, vendar maha le samo z repom. Tega repa smo deležni v dneh znanih treh svetnikov: sv. Pankracija, sv. Servacija navadne izrazne sile. Kot kipar je blizu Barlacha, Metznera in Meštroviča, kot slikar blizu Egger-Lienza, toda vse to doeeza z lastno obliko, lastnim pogledom in lastno dušo. V njem je živa prasila, uglašena vsečJovečarisko. in tudi nacionalno. T. Kralj bi bil v predantični dobi gotovo kak borec predilireikega kralja Echetosa, o katerem poje Homer, ali celo njegov poglavar. Prav tak je še sedaj, samo da ne preliva krvi, ampak barve v potokih. Krvi, živcev in možgan, ne samo potu, zahteva njegova umetnost od njega, ki s svojim visokim hotenjem druži tudi veliko zmožnosti. Resnično: mojster svoje umetnosti je ta riišoči, 6>likaj«či, rezba-joči in kmetski sin, kot mu je težko dobiti enakega! Kar je Jakob Grimm predvsem slavil v jugoslovanskih narodnih pesmih: prvotno čist jezik in obliko, nemoteno in jasno pripovedovanje od po-četka do konca, vse to odlikuje tudi tega umetnika. Poleg pravečnega kot — življenje, ljubezen, delo in smrt obsegajo njegova dela tudi veliko današnjega .delujočega v duši mase, socialnega. Iz-rastla so namreč iz polnokrvnega doživljaja, najbolj notranjega sočutja in niso bila delana po modelih na način današnjih receptov. Siccr je Kralj sprejel vase marsikaj iz zapadno-evropske umetnosti in sc pokazal sprejemljivega za marsmake navdihe, toda vse to je bilo pokorno njegovi silni volji, ki je znala v najboljšem in največjem delu črpati iz brizgajočih studencev preprosto narodnega domačinstva. To se najbolj vidi iz njegovih leni: veseli, resni in tragični prizori iz življenja 6velnik? 4. Ali se že vadijo za kongres? Prosimo župne urade, da s to prijavo pohitijo in ta naš poziv z vso ljubeznjivostjo vpoštevajo. V naprej pa vsem »Bog povrni!« Slab duh iz ust je vsakemu zoprn, ofrnell zobje pokvarijo najlepši obraz. Obe ti dve lepotni napaki se odpravita Že z enkratnim fiSčen jem s prijetno osvežujočo in okusno Chlorodont zobno posto.thlorodont da zobem bleJčeč lesk ilonove kosti, ne da bi pokvaril zobno sklenino. Tuba Din. 8,- Jugoslovanski proizvod. vrelec, Guštanj, Prevalje, Mežica, Črna itd.). Iz- I redno zanimive nekajdnevne ture na Pohorje, Peco, Olševo, Raduho, Golte, Logarsko dolino, Najlep&i — vendar tako malo znan obmejni slovenski svet vabi svoje rojake! — Prošnja narodno čuteči javnosti! V letu 1931 je postavilo prebivalstvo obmejne Hotederšice tik ob državni meji visok drog, na katerem je plapolala naša državna trobojnica. V leiošnji zimi pa je vihar ta drog podrl, radi česar si je nadelo gasilstvo v obmejni vasici Hotederšici dolžnost, da jx>stavi nov in sicer železen drog, ki naj bo dovolj jasen znak narodne zavednosti našega obmejnega prebivalstva. Ta drog se namerava postaviti tik državne meje pri vhodu iz Italije. Povsem razumljivo je, da ubožno obmejno prebivalstvo samo nima dovolj denarnih sredstev za nabavo droga, zato te dneve trka na dobra in narodno zavedna srca pooblaščenec gasilstva iz Hotederšice po širni naši banovini. Pri sebi ima za to potrebno dovoljenje kralj, banske uprave dravske banovine. Vljudno prosimo našo javnost, da podpre to plemenito akcijo. Pokažimo našim onstran z našo državno trobojnico, da mislimo in čutimo z njimi. Drog, na katerem bo zopet plapolala naša državna trotojnica, postavljen s jxxlporo vsega slovenskega naroda, naj bo pa in sv. Bonifacija, ki jih obhajamo 12., 13. in 14. maja. Še 15. nam grozi »mokra« sv. Zofija — in nato je zares in prav zares konec zime. Letos pa smo imeli že začetne dni maja zimo, zeblo nas je in hud mraz in slana sta uničila mnogo sadnega drevja in trte. Na deželi se ravnajo glede vremena v maju po teh treh še »zimskih« svetnikih. In pravijo: »Ce je sv. Pankracija dan lef>o, bo vina močno«. Na dan sv. Pankracija morajo sejati lan (kakor na dan sv. Florijana sadijo fižol). O sv. Ser-vaciju menijo na deželi: »Po dnevu sv. Servacija ni več slane«. — »Pred sv. Servacijem ni poletja, pn tudi dostojen obmejni spomin na blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Posebno se naprošajo gasilci, da to plemenito akcijo obmejnega gasilstva primerno podpro. Drog bo [»stavljen na binkoštno nedeljo 9. junija t. 1. ob udeležbi celotnega obmejnega gasilstva logaške župe, ki bo ta dan priredila obmejni gasilski tabor. Naj ne bo nikogar, ki ne bi daroval primernega zneska za to plemenito akcijo. — Nevihte nad Bosansko Krajino. Iz Banje Luke poročajo, da je te dni nad Bosansko Krajino divjala huda nevihta. Najprej se je vi dež, za njim pa se je vsula debela toča. Dež in sv. Servaciju ni več slane.« »Po sv. Servaciju nič slane, po sv. Bonifaciju nič snega.« Kar je teh vremenskih svetnikov, se je najbolj bati sv. Servacija (13. maja). Na dan sv. Bonifacija že »vsa zadeva« pojema. In 25. maja pride veseli sv. Urban, varuh vinogradnikov. Ce je brej dežja, bo trta dobro obrodila. Še v 17. stoletju so nosili kip sv. Urbana v procesijah okrog in častili so ga še bolj ko zdaj. Konec maja je tudi konec najf>estrejšega cvetja. Rastline že zorijo in si pripravljajo sadove. Neka stara pesem jx>ve: :Mesec maj je jx>ljub, ki ga zemlji da nebo; zdaj ni več nevesta, ampak mati naj le bo.« — 500-letnica Frančiškanskega samostana v Kninu. Dne 1". maja bo frančiškanski samostan v Kninu v Dalmaciji obhajal redek jubilej. Minilo bo 500 let, odkar je bil samostan ustanovljen. Za ta dan se pripravljajo velike slovesnosti, katerih sc bo udeležil tudi škof Mi-lcta. — Romanje na Trsat 18. in 19. maja. Na mnoga vprašanja ponovno sporočamo: Posebni vlak bo odpeljal iz Ljubljane 18. maja ob 10, z Zidanega mosta pa opoldne po prihodu mariborskega vlaka. Nikomur ne bo treba prej z doma ko v soboto s prvim vlakom, ker so zveze na posebni vlak od vseh strani upoštevane. — Do posebnega vlaka je dovoljena jx>!ovična voznina. — Izlet po morju bo v mesto Krk na otoku Krku. Prevzv. g. škof dr. Srebrnič je že sporočil, da pride na Trsat. -r Izkaznice in vozovnice bomo oddali na j>ošto 13. maja tem, ki imajo plačane; ostalim pa, ko prejmemo plačilo. Kdor se šele zdaj odloči, naj pošlje 155 Din po nakaznici, ker ni več časa, da bi mu poslali položnico. Kdor ima do jjosebnega vlaka nad 80 km vožnje, naj pošlje samo 145 Din. Vozni red in vse trebno bomo mogli še pravočasno poslati tem, i pošljejo denar do 13. maja. Pozneje se bo treba osebno oglasiti v naši pisarni. Otroci iu nedorasli (od 4 do 16 let), dijaki in vajenci (brez ozira na starost) plačajo 100 Din. Kdor ima prosto vožnjo, f>otrebuje še našo izkaznico za 40 Din. — Sveta vojska, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica, Vrazov trg 4. — Članom Učiteljskega pevskega zbora! Izvršni odbor JUU iz Belgrada sporoča, da je ministrstvo odobrilo dopuste za čas turneje jx> Bolgariji. Odlok bo sledil. — Koča na Uršlji gori (1696 m) bo od 19. maja naprej stalno oskrbovana. »Gora« z njeno zanimivo res slovensko romarsko cerkvijo in prekrasnimi razgledi je že privabila tisoče in tisoče romarjev in turistov. Dostopi in sestopi — okrog štiriurni — na vse strani (Slovenjgradec, Šoštanj, Rimski posledico, da sme odslej brez juryje na njem nastopati Prejšnja njegova dela so bila razstavl]ena že po vseh večjih mestih, zdaj gre še kolektivna razstava v Berlin, Pariz in Amsterdam.« Ko sem pregledal ocene njegove razstave, eem mu moral samo prijateljsko čestitati na uspehu, s katerim je pridobil slave sebi in svojemu narodu, ki ga je s tako ljubeznijo oblikoval, ter sem mu želel srečno pot v Evropo, za katero sta on in njegova gospa sprejela zadostno legitimacijo na Dunaju. td IZŠLO JE: Oiovannt Papinil Gog. — Proveo Ivo Lendid. Zagreb. Knjižnica dobrih romana, 1935., str. 241. Dr. F. Šanc S. J.: Stvaritelj svijeta, njegova egzisten-eija i narav i njegov odnos prema svijetu. Sarajevo, 1930, str. 320. Planinski vestnih, št. "». Lovec, št. 5. Dr. A enio: Trgovsko-gospodarski leksikon za vsakogar, zvezok la. S&HARODHO. r ' I! " II S HM v LJ U Bi Jami. • DRAMA — Začetek ob 20 Sobota, 11. moja: Bunburi/. Red C. Ncdotja, 12. maja: Malometfani. I »vem. Izredno znižane eene od 14 IHn navzdol. Ponedeljek, 13. maja: Zaprt«. Torek, 14. maja: I' (asu obiskanja. Premiera. Irvon. Sreda, 15. maja: F ta obiskan jo. Izven. Četrtek, 16. mnja: Zaprto. (Gostovanje t Kranju.) OPERA — Začetek ob 20 Sobota, 11. maja: Hovanšiina. Izredno znižane cene od 20 Din navzdol. Nedelja, 1?. maja: Sveti Anton, v*eh tatjubijenih pn-tron. Izven. Izredno znižane cene od 20 Din uav7xiol. Ponedeljek, 13. maja: Z.iprta. Toi ttk, 14. uioja: Z&pi U>. točo je spremljalo silno grmenje in tresknn.je. Nevihta je naredila veliko škodo. — Veliko zanimanje tujcev za Hrvatsko Primorje. S Sušaka poročajo, da je zanimanje tujcev za Hrvatsko Primorje veliko in vreme zelo ugodno. V kopaliških mestih Hrvatskega Primorja je že veliko število uglednega občinstva, posebno iz Poljske, Švice in Avstrije. Razni potniški uradi iz inozemstva, posebno iz Nemčije, zahtevajo hotelske prospekte in informacije za organizacijo izleta na našo rivi-jero. Sklenjene so pogodbe za nastanitev počitniških kolonij naših in ino/.emsikili dijakov. — Dva ponesrečenca. V Sodražici je nekdo v gostilni napadel 23 letnega hišarjevega sina Antona Tadana iz bližnje vasi Lipovšnice ter ga z nožem dvakrat sunil v levo roko. — V kranjski gimnaziji se je po nesreči sprožil samokres 15 letnemu dijaku Ivanu Honigmannu iz Klanca pri Predosljah. Neprevidni dijak se je ustrelil v levo nogo. — Oba ponesrečenca se zdravita v ljubljanski bolnišnici. — Varujte živce! Trda in nesigtirna hoja po gladkih tleh gre tudi zdravemu človeku na živce. To neprijetnost Vam prihranijo Palma-Okma gumi pcdplati in podpetniki, ki jih morete staviti na vsak čevelj. Priprave za Veliko Ljubljano Že lani so bili Ljubljančani prepričani, da ne bo dolgo, ko bo ustvarjena Velika Ljubljana, to je, ko se bodo priključile vse predmestne občine mestni občini, kamor po svojem značaju in strukturi tudi spadajo. Razne ovire, ined katere spadajo proračunske težave, pomanjkanje .točnih statistik, gospodarske okolnosti in končno tudi osebna samoljubja posameznih malih veličin, so preprečile takojšnjo izvršitev tega načrta. Izkazalo se je, da je potrebno mnogo dela, mnogo priprav, preden bo Velika Ljub-( ljana uresničena. Mnogo pripravljalnega dela vrši ! — kljub tesnim razmeram — v tej smeri mestni sta-1 tistični urad, ki je bil šele pred kratkim ustanov-j ljen, toda je njegovo delo že v ugodnem smislu opazila tudi širša javnost. Mestni statistični urad, ki ga je opogumil jx>-doben korak mariborske občine, je izdelal načrt, kako naj bi se izvedel točen statističen pregled prebivalstva sedanje Ljubljane in vseh predmestij, ki bi za priključitev Veliki Ljubljani prišla v poštev. Vlogo s tem načrtom je _poslal mestni župan dr Ravnihar banski upravi, Zbornici za TOI in Delavski zbornici. Načrt predloga za popis prebivalcev in obrato-vališč Velike Ljubljane se sklicuje na podoben popis prebivalstva, ki je bil dne 31. januarja 1928, ko je bilo Ljubljani priključeno [»kopališče Sv. Križa in pa Brinje. Tak jx>pis naj bi omogočil točno ugotovitev prebivalstva in njega razčlenitev po demografskih, socia'nih kakor tudi po gospodarskih vidikih. Ta popis naj bi navajal število, gostoto, aglomeracijo in sestavo preli valcev po starosti, sjx>lu, stanu, materinem jeziku. veroizj>ovedi, poklicu in izobrazbi, dalje število gosj>odinjstev itd. Prav tako bi bil potreben popis hiš, stanovanj in obratovališč. To bi omogočilo tudi pregled ljubljanskih gospodarskih, socialnih in kulturnih razmer. Sedanji podatki so jDopolnoma nezadostni, nezanesljivi in zastareli tako, da mora javna uprava večkrat računati z napačnimi postavkmi. Tudi podatki državnih letopisov so za naše kraje vedno prepozni. Mestni statistični urad je v ta namen prosil za podatke nemški državni urad za statistiko. Ta urad je izvedel za vso Nemčijo podoben jx>pis dne 16. januarja 1933 ter si pri tem pridobil mnogo izkušenj. Njegova statistika je povprečno velja 5.4 pfe-nigov (okoli 1.08 Din) za osebo, toda ti stroški veljalo le za Nemce, ki so znani kot narod discipline, pri nas f>a bi bili nedvomno večji. Zaradi tega se zavzema mestna občina, da bi se nujno potrebni statistični popis izvedel s pomočjo bednostnega fonda. Iz tega bednostnega fonda je nastavljenih več brezposelnih mladih inteligentov, ki pa so zaposleni po večini z manj važnim delom. Šele s takim jx>pisom, ki bi bil trajne vrednosti, bi brezposelni inteligentje napravili splošnosti zelo koristno dejanje. Ne samo za zgradbo bodoče Velike Ljubljane, tak popis bi prinesel veliko korist tudi javnouprav-ni, gospodarski in socialni politiki, ki ne bodo dolgo mogle pogrešati točnih podatkov o največjem središču slovenskega naroda. Prav zaradi tega se je tudi mestna občina obrnila s prošnjo za gmotno in moralno pomoč na banovino tn na obe stanovski zbornici. Šele, ko bodo znane točne številke. bo inosroče govoriti tudi o Veliki Ljubljani. Romarska cerkev sv. Janeza Nep. na Radiu Marenberg, 10. maja. Dodatno k že objavljenemu dopisu dne 3. maja 1935, v katerem je bilo omenjeno, da slavi romarska cerkev sv. Janeza Nep. na Suhem vrhu letos 200 letnico posvečenja, sporočamo vsem prijateljem in obiskovalcem te romarske cerkve, da se bo vršila proslava tega jubileja v četrtek 16. maja, na dan jMtrocinija in glavnega shoda. Služba božja se bo vršila kolikor mogoče slovesno; bo pet sv. maš, ki bodo ob 7 in od 8 naprej ter tudi po stari navadi jTrilika za sv. spoved v novi spominski spo-vednici na cerkveni jubilej. Pa ne samo novo spo-vednico je dobila cerkev od tukajšnjih faranov v s(x>min hvaležnosti za izprošene milosti in dobrote, temveč tudi vsa okna kot zaključek njenega večletnega notranjega in ziuianjega prcnovljenja. Kljub slabim časom se je posrečilo s pomočjo dobrih in požrtvovalnih ljudi cerkev temeljito popraviti, da kedaj spet v prijazni obleki vabi okoličane in tudi dalnje častilce sv. Janeza k obilnemu obisku Pridite torej in jo obiščite, da bo njen hribček spet poln pobožnih romarjev, kakor svojčas pred svetovno vojno! Da je cerkev spet tako v dobrem stanju in bo vnovič kljubovala vsem vremenskim nezgodam, je v veliki meri zasluga sedanjega g. župnika in dekana lv. Messnerja, In je vzajemno s cerkvenima ključarjema iskal sredstva za popravilo ter dosegel, da je kralj, banska uprava v Ljubljani za to hišo božjo, ki je polna umetnin in starin, prispevala 23.000 Din, velika dobrotnica cerkve pa je tudi ga. Tea Sunpanz. Darovala je rada večjo vsoto denarja in tako pomagala iz sedanje velike stiske, ko tukajšnji kmetje pri najboljši volji, razen lesa, ničesar ne morejo prispevati. Vsem pa, ki so sodelovali pri cerkvenih popravilih in žrtvovali čas ter živino, bodi izrečena najlepša hvala. Seve vsi nastali dolgovi še daleč niso poravnani, zato se cerkev sv. Janeza ob svojem jubileju prav toplo priporoča dobrim srcem za podjx>ro in se bo tam tudi opravila sv. maša za vse njene dobrotnike. N azzrnamila Liubliana 1 Trnovski oder v Ljubljani v.prtaorrt jufenl ob 2» Braudunovo veseloigro v treh dejanjih ChaVleyeva teta. PTeuproilaja vetopiuc od 10 do L:. 1 Občni zbor Druitva zdruienih zasebnih in trnovskih nomeičeneev Slovenije bo d«utea, v soboto ob 20 v dvorani K Cualnegii gibanja. I!«g 4iv4! — Oduor. 1 Filozofsko društvo. Drevi ob 16 n« onivorv.i (predav. 90) predavanje univ. prof. ro-čtla, vreme, obvastila 19.00 Znnanji pulteMii pregled (dr. .Tub) 19.30 Nacionalna ura "0 00 Rezervirano z ti prenos Jadranske Straže 21.30 Čas. poročita, spovod 22 00 Tz sotnč.ne DnPmacije. Sodeluje gn Margtltn Raj hoiiK- Raha in R.ad,ij'skii orkester. Drugi programi t SOBOTA, 11. unija. Belgrad: 20 00 Klavirski kon cert 30.45 Koncert orkeelra kTaljeve garde 23 00 Plesna fflasba — Zagreb: 31.30 Operni vc*«r 22.15 Zbor poj..... Dunaj: 17.10 Dnnaiske elegije 1R.30 TJn-V-ki plot j 19 v, \ osel radijski ifotuourri 31.00 Beethovnova 9 Himfo-ntja 23.25 Jazz 23.5(1 Plesna glasha - Budimpešta: n 4T. Operetni koncert 21.35 H iranska gliusba " 45 Iz ton Ji1!^ - Trst.Milan: 17(15 Plašna gl.-vslvi 30.50 Igra 21.3(1 Zabavna glasba - Rim-Bari: 17.10 Za havna gilasba 20.50 Orkestralni, klavirski In pevski koncert - Prana- 10 15 VoMka godha °0.1n Materi c-iHlus pesmi 20 30 Boj ,« smrtjo. ba'n.la 2100 VMinska glasba 21.15 Jugoslovanski zbori 22 SO lahka in pl«wa (19M R.,f'*'"<">: '0 15 VetrSka ne-n, "n.m MoSkt xbor - T.tpsU: ii nn Frankfnrt mm Dimniški glasba ~ Ke'": komorna Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Pasijonska drama «V času obiskanja« — osem postaj o Jezusovem poslanstvu — katero je spisal na |)odlagi evangelija in tistega časa član narodnega gledališča Edvard Gregorin, bo vprizorila prihodnje dni tudi naša drama. Opozarjamo vse podeželske odre, ki so to dramo morda že igrali, in one, ki jo bodo šele postavili na repertoar svojegt gledališča, da si to pomembno delo ogledajo pod režijo in vodstvom avtorja samega. Da bo igra na višku gledališke umetnosti, nam jamči avtor, ki pri igri tudi sam nastopi. V boljše razumevanje posameznih slik te veličastne drame priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani besedilo drame »V času obiskanja«, ki stane nevezana 26 Din, vezani .. oo |S:„ iu- j-,....j:__- — V 1'lrtlllU .>0 L- 111. rvitilkd ac L*J UULMIA IUUI pil g IC datiški blagajni Ln biljeteriih ter jo toplo priporočamo. 55 mož ob Južnem tečaju Štiri mesece dolga noč Kalio so možje Byrdove dan Byrdove ekspedicje na Jmini tečaj Charles J. V. M u r p h y je v londonski reviji »Pearson's Magazine« priobčil poročilo o življenj n 55 mož Byrdove ctkšpedicije v i mesece trajajoči noči ob Južnem tečaju. Iz tega zanimivega poročila posnemamo r glavnem tole: Pred dvema mesecema smo prvikrat videli sobice in še dva meseca bosta počasi minila, predon bomo izza roba severnih gora zagledali sol nce. Danes silen veter neprestano sip-lje sneg na nas. Sneg pika, kakor vroč pesek. Ni brez nevarnosti hoditi na prosto. Kakor krti se gibljemo v podzemeljskih jarkih, ki vežejo naše prezimovališče. Tu nas je 55 mož. Sami smo na Južnem tečaju, na belem konti-netntn, ki je večji, kakor Združene države in Mehika skupaj. Pravzaprav bi mOTali biti mi najbolj svobodni med svobodnimi. Namesto tega pa smo uk len jeni v le>d, ki je tako trd, ko jeklo, in stisnjeni v ta prezimovališča, ki so komaj celicam podobna. Ne moremo oditod. Morje je kakor železo. Nobena sila sveta nas ne more osvoboditi. Le delo nas more rešiti. Varčevati moramo kurivo, zato moramo prebivati tesno skupaj. Bilo bi neznosno življenje, ko bi ne bilo dela. Ob svitu električnih žarnic nam minevajo dnevne are med udarjanjem kladiv, brnenjem žag in ropotanjem mehaničnega orodja, s katerim izpopolnjujemo svoje potrebščine. Delavnico imamo v obednicL Ko pa je dnevno delo končano in ko se zopet snidemo kot preprosta človeška bitja, tedaj ee pokažemo, kakršni smo. Zagrizemo se v malenkosti, kakor polarni psi v kos tuljnovega mesa ter se začnemo prepirati — pa samo za zabavo. Treba je veliko razuma in značaja, da veš kedaj je treba prenehati. Najbolj podel zločin, katerega bi kdo v našem prezimovališča zagrešil, bd bil ta, ko bi ia skuipne zaloge sam zase kaj vzel. Zaloge so pičle in razdeljujemo jih enakomerno vsem. Nekateri izmed nas niso mogli premagati po-željenja po kaj boljšem, posebno po slaščicah. Neke noči, ko so vsi drugi tovariši že spali, so se .splazili po ledenomrzlem hodniku tja doli k živežu in odprli zaboj s konzervami. Častnik, ki je zaslišal ropot, je posvetil v hodnik z žepno svetilko. Možje so zbežali, eden je pa padel ekspedicije prebili polarno zimo m smo ga prijeli. Dragi oo nšli in jih nismo spoznali. Prijetega pa nismo kaznovali Prezirali smo ga, kar je bila zanj največja muka. Nevarno je, ko bi kdo hotel vznevoljiti svojo tovariško skupnost. Najsi že bo prepirljiv, jezičen, bedast, to ne bo povzročMo trajne zamere pri tovariišh. Če ps bo k lo zanemarjal svoje delo ter se tem oškodoval skupnost, naj se pripravi na to, da ga nobeden več ne bo pogledal. Dokler delamo, pozabljamo drug na drugega. Ko pa pridejo ure počitka, tedaj moramo zopet biti skupaj, tedaj bi morali biti srečni. Včasih smo. Saj imamo živež, obleko zdravniško pomoč, knjige in zabavo. Trikrat na teden imamo kino. Ampak vsakokrat se kdo kaj spotakne ob igralce. To spotikanje nam uniči iluzijo, da smo v drugem svetu in ravemo se, da t-mo na Južnem polu, stlačeni prezimovališčih pod snegom. Srečni naj bi bili. če pa nismo, se vsaj delamo da smo, da s tem preveč nc potaTerr.o drugih. Nekateri sc brijejo in oblačijo kakor bi bili tloma, drugi pa imajo dolge brade in svojih ležišč ne posti-ljajo. Ti so vsem v spotike. Kar čudno je, kako se nam dobro godi. Zračenje v naših prezimovališčih je strašno. Zaradi pomanjkanja sveže hrane nam pojemajo moči. Če zunaj mete, ne moremo ven. Ostati moramo v jami in se drug z drugim prepirati. Eden izmed nas je zadnjič celo uro hvalil svojega soseda, ' ' zraven njega spi. Ko j>a je ta stopil v izbo, ga je začel zmerjati in ga četrt ure psoval, češ, da ni preskrbel dovolj snega, da bi ga stopili. Nesrečni sosed pa ni mogel besedice ziniti. Tako je bil utrujen, ko je pripravljal sneg za topljenje. Vkljub srditim prepirom pa še nikdar nihče nikogar ni udaril. Včasih pa je kar tiho pri nas. Tedaj slišimo škrtati peresa po ]>apirju. Nekateri pa bero. Peči so tople. Zunaj pa divja vihar. Naenkrat nekdo zakliče: »Ti slišiš, prinesi no vendar nekoliko premoga!« — »Danes nisem jaz na vrsti. Le sam ga prinesi, če hočeš!« — »Svoj del sem že prinesel. Zakaj se braniš dela?« — »Saj je dosti ognja v peči.« — »Dosti ognja? Ljudje božji, ali ste slišali? Ali sploh veš, koliko premoga je treba, da se segreje tako velik prostor, kakor je naš?« In že se je začel prepir. Peresa in knjige rJete na mizo, drug glas se zasliši: »Vam bom pa jaz povedal, koliko premoga je treba. Ali veste kaj o toplotnih enotah?« Prepir 6e spremeni v razgrajanje, ogenj pa ugasne. Vpitje greje 6obo. Vprašanje, koliko premoga je treba, da je soba gorika, je bolj važno, kakor pa nalaganje premoga na ogenj. Možje se vsevprek zmerjajo. Nekateri se splazijo proč ko ranjeni psi. Kmalu pa je zopet vse tiho in sekunde počasi minevajo. V sf>alnici je mir, zunaj pa polarna noč pokriva nebo. Okoli in okoli se razgrinja pošastni sneg. Človek je sam. bolj sam, kakor bo kdajkoli, ko se bo zopet vrnil med žive ljudi. Zunaj pod okriljem te polarne noči se človeku zjasni razum in razburjenje se poleže. Umirjen se vrne v svoje snežne rove. Jutri bo še težje delal ko doslej. Delo je poniilo-ščenje iz te bele ječe tečajskega ozemlja. Katoliški Pariz se pripravlja na 50-let-nico »vednega češčenja« najsvetejšega zakramenta v katedrali presv. Srca Jezusovega (Sacre Coeur) na Mont Martru v Parizu. Petdeset let bo minilo meseca avgusta, praznovanje jubileja pa bodo odložili do oktobra, do dne Kristusa Kralja. Organizacija »vednega češčenja« šteje 40.000 moških članov, ki pripadajo vsem stanovom. So nameščenci, tramvajarji, vojaki, častniki, delavci. Najsvetejši zakrament je vedno izpostavljen na glavnem oltarju. Podnevi se tudi ženske udeležujejo češčenja, nekatere vsak dan po eno uro, druge vsak teden pa enkrat, nekatere pa vsak mesec. Vsega skupaj so letos ženske v tej katedrali premolile 48.000 ur. Letos je obiskalo katedralo 8—10 milj. romarjev. Leta 1930 se je pripeljalo v Pariz 432 romarskih vlakov z romarji, ki so prišli romat v to cerkev. Samo meseca junija, ki je mesec Najsvetejšega Srca, je bilo 160 vlakov. Kakor znano, je katedrala Sacre Coeur na Mont Martru francosko narodno svetišče. Cerkev je bila zgrajena na pobudo dveh V zoološkem vrtu. »Mamica, pa menda ven dar ne boš rekla, da se mora tale mali tudi za ušesi umivati!« Pri gledališki blagajni. »Samo stojišča ima mo še.« — »Torej dve stojišči, prosim, samo, da bo drugo poleg drugega.« laikov, Legentila in Rochaulta de Fleury, ki sta se zaobljubila leta 1871, ko so Nemci oblegali Pariz, da bosta poskrbela, da se v Parizu zgradi narodno svetišče Najsvetejšemu Srcu, ako bo Pariz rešen. Tedanji pariški nadškof kardinal Guibert je ta predlog sprejel in je sam poiskal prostor, kjer naj stoji katedrala. Kardinal si je izbral najvišji prostor v francoskega glavnem mestu, ki je že posvečen po mučeniški smrti prvega pariškega škofa sv. Denisa in njegovih tovarišev. Narodna skupščina je s 362 glasovi : 168 sprejela zakon, s katerim je država prepustila stavbišče za novo cerkev. Načrt za katedralo je napravil arhitekt Abadie v romansko-bizantinskem slogu. Njegov načrt je zmagal med 60 drugimL Temeljni kamen je blagoslovil kardinal Guibert leta 1875 in je 1. 1881 v že dograjeni cerkvi bral prvo sveto mašo Križ na vrhu kupole je 280 čevljav visok, zvonik nad apsido pa 290 čevljev. Katedrala je šele pred kratkim dobila nov dragocen okras v obliki velikega mozaika, ki krasi obok nad korom ter nam predstavlja Kristusa Kralja sredi angelov in svetnikov. Največja ladja sveta že plava Pogled s krova francoske torpedovke »Foudroyant« na francoski popotniški parnik: »Normandie«, ki je prvič odplul na morje h poskusni vožnji. Na tej vožnji spremljata parnik dve francoski torpedovki. Parnik »Normandie« je največja ladja, katera je bila kedaj grajena. — Obsega 73.000 ton. — Francozi upajo, da bo tudi najhitrejša. Brazilsko obmorsko mesio Bahia, kjer se je zaradi deževja udrla gora in uničila mnogo hiš. Izpod razvalin so doslej potegnili 75 mrličev. V francoskem narodnem svetišču moli 40.000 mož Zlati jubilej vednega češčenja v pariškem Mont Martru Primož Trubar 43 Ko je prišel Karel kmalu po očetovi smrti leta 1564 t LJubljano, so se mu poklonili deželni stanovi. Potrdil jim je stare pravice in svoboščine, vedel je pa tudi, da bodo stanovi zahtevali od njega vso mogočo prostost za luteransko veroizpoved. V svojem odgovoru se je previdno izognil ti zahtevi. Omenil pa je, kako zelo se je trudil njegov oče Ferdinand za poravnavo verskih razprtij. Vrh tega je obljubil, da bo skrbel za zboljšanje cerkvenih razmer. Izrazil je tudi nado, da bo zdaj, ko je tridentinski zbor jasno označil versko in nravno stran krščanskega življenja, zavladala edinost v deželah, ki jih je izročil pokojni cesar njemu v varstvo. Toda stanovi so prav hladno sprejeli te pomirjevalne besede. Upali so, da bo nadvojvoda Karel morebiti izrazil željo, naj pride Primož Trubar sam k njemu v razgovor. Karel pa je storil prav nasprotno. Rekel je stanovom: »Vem, odkod izhaja vse nasprotstvo. Ne samo od vas, spoštovani gospodje, temveč tudi od tistih, ki oznanujejo novo vero. Ako bi ne bilo predikantov, bi se polagoma vrnil mir v deželo. Vi veste, da je bil v tem oziru zelo prizanesljiv moj pokojni oče cesar Ferdinand, misleč, da bo z dobroto več dosegel kakor s strogostjo. Vidim pa, da bo treba drugih sred-•iev, ako ne jenja medsebojno sovraštvo.« Odločne Karlove besede so precej osupnile Trubarjevce, toda gospodje plemiči, vajeni vednega prizanašanja, so ostali to, kar so bili do zdaj. Zato je moral nadvojvoda z močno roko poseči vmes. Bližnji povod mu je dala Trubarjeva »Cerkovna ordininga«. Nadvojvoda je z odlokom 6. septembra 1564 stanovom prepovedal objavo tega cerkvenega reda, ker bi to smatral kot kršenje svojih vladarskih pravic. Stanovi so bili radi Karlove prepovedi ▼ oemaii zaurou. Trubar jim je sicer sveluvai, naj pokažejo novi vladi tudi z nevarnostjo imetja in življenja svoje trdno versko prepričanje. Rekel je: »Če se ne boste odločno zoperstavili, ste izgubljeni. In hudič bo zvrtal prvo luknjo v našo cerkev.« Deželni stanovi pa so izbrali mirno pot pogajanja. Odgovorili so, da se uklonijo nadvojvodovemu povelju, če razumne osebe pregledajo Trubarjevo »Cerkveno ordningo«, v kateri ni nič takega, kar bi nasprotovalo itak dovoljeni avgs-burški veroizpovedi. Toda Karel ni trpel nikakega izgovora. Rekel je, da nimajo stanovi nobene oblasti, svojevoljno vpe-ljavati kake verske spremembe. Trubarpa.kamenspod-tike, mora iti iz dežele. Zoper ta u'k'az ni ugovora. Na ponovno prošnjo je poslanstvo le toliko doseglo, da sme Trubar do konca julija 1565 še ostati v Ljubljani, s pogojem, da ne bo nikoli več javno nastopil in da se nikdar več ne vrne na Kranjsko. ŠESTINDVAJSETO POGLAVJE Trubar ni več videl Kranjske dežele. Knezoškof Glušič in Tavčar S hitrimi koraki je dohajal zadnji julij leta 1565. Huda potrtost je zavladala med ljubljanskimi luterani v zavesti, da izgubijo voditelja, ki je bival tri leta med njimi. Trubar pa ni kazal posebne razburjenosti. Govoril je v šali: »Hoteli so me spraviti v Rim, kjer bi moral piti laško župo, s strupom namešano. Rajši grem pa še v Wiirtenberg kakor na Laško.« Svojo hiša na Starem trgu v bližini cerkve sv. Jakoba je prodal s knjižnico vred deželnim stanovom. Zvečer 30. julija so mu napravili pristaši odhodnico. Gostilničar Marko Pregelj je ljubeznivo strcgel gospodu superintendentu, gospej soprogi Barbari in njunim otrokom. Iziečenih je bilo več napitnic, pri katerih se Klombnerjeva Genovefa in Farestova Doroteja nisti mogli zdržati solz ob spominu na ločitev. Tedaj je spregovoril Trubar: »Usoda, ki me preganja že od nekdaj, zahteva zopet novo žrtev. Zapustiti vas moram, ljubi prijatelji, in odpotovati na tuje. Ne milujem sebe, ki sem vsakovrstnih nadlog že navajen, milujem pa svojo družino, da mora trpeti zaradi mene. Ce nisem vreden, da najdem zadnji počitek v rojstni zemlji, sprejmem tudi pregnanstvo. Ne tožim tistih, ki so mi pokazali pot iz domovine, temveč izročam se božjemu varstvu. Iskrena zahvala na vsem, kar ste mi storili dobrega. Tebe pa, prijatelj Klombner, ki si toliko storil za našo stvar, prosim, da pozabiš nasprotna mnenja, vladajoča nekaj časa med nama.« Tako je minil večer poslovitve. Drugi dan, točno 31. julija, določen Trubarju za odhod, je gospod superintendent z družino zapustil Ljubljano. Spremljalo ga je veliko prijateljev, ker so imeli dogovorjen skupen sestanek v graščini Brdo pri Kranju. Povabili so tja tudi svoje pristaše z Gorenjskega in Dolenjskega, da se posvetujejo o prihodnjem delovanju ter izvolijo novega superintendent*. Na Brdu zbrani povabljenci so navdušeno pozdravljali svojega voditelja Trubarja. Seveda je bilo njih navdušenje združeno z neljubim spominom, da zapušča Trubar kranjsko deželo in odhaja zopet v Nemčijo. Pri volitvi je dobil mlad? ljubljanski predikant Sebastijan Krelj večino glasov ter postal superintendent. Trubar mu je čestital na izvolitvi in mu priporočal, naj skrbno varuje mlado evangeljsko cerkev na Kranjskem ter čuva njene pravice. Potem so vsi skupaj zapeli Lutrovo himno »Ein' feste Burg ist unser Gott« (Trdnjava močna j» naš Bog). Trubar se je težko poslovil, videč okrog sebe toliko zvestih pristašev, toda nadvojvodov ukaz je bil tako strog, da ni bilo mogoče nobeno odlašanje. »De se zopet krualo vidimo!« so kiicaii prijatelji za njim. Gospodarstvo Nov papir na naših borzah Kot smo ie včeraj na kratko poročali, Je sklenila uprava belgrajske borze, da bo začela kotirati počenši s 13. majem na svoji borzi tudi 7% stabilizacijsko posojilo v zlatu iz leta 1931, in sicer jugoslovansko tranšo. Prvotno je znašala jugoslovanska tranša, katere emisijo je prevzela Dri. hipotekama banka, 50 inilj. francoskih trankov (od skupne vsote posojila 1.025 milj. francoskih frankov). Ker pa je bilo vpisanih v vsej državi okoli 07 milj. frankov, je bila zmanjšana češkoslovaška tranša za 12 milj. 776.000 frankov (od 100 milj. na 87,224.000 frankov), jugoslovanska tranša pa povečana na 62 milj. 776.000 franc. frankov. Obveznice 7% stabilizacijskega posojila se glase na 1000, 5000, 10.000 in 25.000 franc. frankov. Posojilo je bilo emitirano po tečaju 87.5%. Doslej je to posojilo notiralo samo na pariški ter na vseh švicarskih boreah (švicarska tranša znaša 125 milj. franc. frankov), torej v Bazlu, Berriu, Curihu in Ženevi. V Parizu imamo zadnji tečaj dne 8. aprila z 251—253 frankov za nominale 1000 frankov. Seveda veljajo za francoske lastnike določila tranefernega moratorija, kjer dobe lahko 10% v devizah, 90% pa v 5 nih Insolvence v aprila Društvo industrij cev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja statistiko konkurzov tn prisilnih poravnav v mesecu aprilu 1935. Iz te statistike je razvidno, da je znašalo ta mesec število konkurzov 13, prav toliko kot v marcu, aprila 1934 pa je bilo 28 Konkurzov. V Sloveniji 90 bili aprila letos zabeleženi 4 konkurzi (marca isto, aprila lani 10). Nadalje je bilo v vsej državi aprila razglašenih 6 poravnav (marca 1935 28 in aprila 1934 34). Največ poravnav je bilo razglašenih v Sloveniji, in sicer aprila 3, marca 6 in aprila lani 6. Skupno je bilo v prvih 4 mesecih t. 1. razglašenih v vsej državi 51 konkurzov (lani v istem času 88) in 81 (128) poravnav, skupno 132 (216) in-solvenc. Od tega odj>ade na Slovenijo 18 (27) konkurzov in 19 (34) poravnav, skupno 37 (61) in-solvenc. Napredek Bate v naše državi Zadnja številka tednika »Borovo«, ki nosi podnaslov »organ sotrudnikov Bate«, prinaša zanimive podatke o napredku Bate v naši državi, iz katerih posnemamo: Bata je imel leta 1931 samo 103 prodajalne, že leta 1932 je to število naraslo na 166, leta 1933 na 189, lani pa je izredno poskočilo na 401! Nadalje navaja list, da je znašala povprečna cena obutve leta 1931 300 Din, prihodnje leto 1932 250 Din, 1933 150 Din, lani 100 Diu in letos 50 Din. Podjetje je imelo leta 1931 285 uslužbencev, leta 1932 1450, 1933 1816 in lani 2820. plače pa so znašale 1931 11.3 milj. Din, 1932 15.4, 1933 37.8 in lani 46.6. O povečanju poslovanja govori tudi svota izplačil dobaviteljem, ki je od 1932 na 1934 narasla od 41.05 na 112.8 milj. Din. Prebivalstvo naselja Borovo je naraslo od 2066 leta 1931 na 3203 leta 1935, od tega v samem Ba-tinem naselju od 82 na 1350. Francosko „žitno" posojilo Italiji Italija rabi letos veliko žita, katerega pa zaradi pomanjkanja deviz ne more uvoziti iz prek-morskih držav. Sedaj je Italija sklenila s Francijo izredno ugodno nakupno pogodbo. Francija je imela lani izredno dobro pšenično letino in ima velike zaloge pšenice, ki so večinoma v rokah francoske vlade, ki je to pšenico kupovala, da bi razbremenila ostali trg in za ostalo pšenico povzročila višje cene. Ker pa vlada teh velikih zalog tudi ne more držati, jih skuša sedaj plasirati po Evropi. Tako je te dni francoska vlada prodala italijanski družbi, ki ima uvozni monopol na pšenico, 50.000 ton pšenice za takojšnjo dobavo. Francoska vlada je to pšenico nakupila na francoskem trgu po 85.60—87.25 franc. franka za 100 kg cif italijanska pristanišča. To bo plačala francoska vlada. Italija pa bo plačala pšenico na podlagi cen svetovnega trga. To se pravi, da bo Italija plačata pšenico nekaj dražje kot 120 Din, francoska vlada pa bo zanjo dala okoli 250 Din. Diferenco prevzame nase francoska vlada. Amsterdamski list »Algemeen Ilandelsblad« piše, da je to prav za prav naskrivaj žitno posojilo Francije Italiji. Obrtniško razstavo bi lahko imenovali del velesejma, če bi združili vse obrtnike-razstavljalco, ki so sicer nameščeni radi boljšega pregleda po strokah in blagovnih skupinah v raznih paviljonih. Poleg pregleda naše industrijske produkcije nudi baš ljubljanski velesejem čim popolnejšo sliko obrtniške delavnosti v naši banovini, seveda onih obrtniških panog, ki izdelujejo blago, zmožno za kupčevanje ua velesejmu ali razstavi. Letošnji velesejem od 1. do 11. junija bo posebno bogato založen z obrtniškimi izdelki. — Saj bo zastopanih samo pohištvenih mizarjev 32, nadalje tapet-niki, žimarji in sčetarji, pečarji, kovinarji, ko-larji, pletarji, krznarji, čevljarji, mesarji in pre-kajevalci itd. — Zlasti številno je zastopana naša obrt oblačilne stroke na modnih revijah, ki bodo vsak dan na velesejmu v paviljonu »K« (prijavljenih je preko 70 obrtnic in obrtnikov). Prezreti tudi ne gre hvalevrednega podpiranja naše male obrti, ki se bori x vaakojakiini težavami, po Uradu za pospeševanje obrti banske uprave. V skupnem oddelku razstavi prilično 40 obrtnikov. Odpravljena konkurza. Maver Marija, posest-nica in gostilničarka v Ljubljani (ker ni kritja za Rtroške postopanja), Pahor Ljudmila, terg. žena v Kranju (vsa masa razdeljena). Končane poravnavo. Belič Andrej, trgovec, gostilničar in posestnik v Ljubljani VII, Kavškova cesta 18, Remec Co., tovarna upognjenega pohištva, lesna industrija v Duplici, in Vrhovnik Neža, po-sestnica v Trzinu. Zadružna zveza v Splitu je imela na koncu leta 1933 186 članic, lani je nanovo pristopilo 16 zadrug, odjsadle pa so 3 tako, da je konec leta 1934 znašalo število članic 199, od teh jih je bilo 155 v primorski banovini, 16 v savski banovini in 28 v zetski banovini (vse so na ozemlju bivše Dalmacije). Po vrstah se zadruge razdele sledeče: kreditne 09. proizvajalne 97, konzutnne 18, obrtne 3, gradbene 3, razne 7 in 2 osrednji. Zadruge so imele konec leta 1934 naložb pri zvezi 5.5 milj., dočim so znašali krediti drturim zadriurara 11.1 milj. Din. funding obligacijah. Ta moratorij velja od 16. okt 1932 do 14, oktobra 1935 in se konec moratorija približuje s hitrimi koraki. Zato je pričakovati, da se bodo tudi v kratkem začela pogajanja glede modifikacije ali podaljšanja, ker na plačilo v devizah v celoti pri sedanjem stanju deviznega trga in zalog ni misliti. Kuponi posojila zapadejo 1. junija in 1. dec. Pri nas se plačujejo v dinarjih. Podobno bodo uvedle kotacijo tega papirja tudi ostale naše borze, zagrebška te dni, ljubljanska pa istočasno kot belgrajska. Soditi je, da se bo tečaj tega posojila gibal podobno kot tečaji posojil sorodnih tipov (7% investicijskega in 7% Blerovega posojila). Seveda pa velikega prometa v tem papirju ni pričakovati, ker je večinoma v čvrstih rokah. Pač pa ima pomen kotiranje zato, da se pač formirajo tečaji in da javnost ne bo neobveščena o tečajih tega papirja, če bi ga hotel kdo prodati. To je pač v inten-cijah g. finančnega ministra, ki je doslej s svojimi ukrepi pokazal, da mu je na tem, da javnost zve za pravo stanje tečajev podobno kot pri devizah. Bosanska industrijska in trgovska banka v Belgradu, pri kateri je znatno udeležen inozemski kapital, objavlja svojo bilanco za 1934, iz katere je razvidno, da je banka odpisala svoj rezervni fond v znesku 9.3 milij. in da sta prišla dva nova posebna rezervna fonda v znesku 18.1 milijona dinarjev pri neizpremenjeni glavnici 20 milijonov dinarjev. — Banka izkazuje povečanje hranilnih vlog od 14.8 na 20.4 milj., zmanjšanje upnikov od 74.1 na 62.0 milij. in reeskonta od 8.8 na 6.14 milij. Di.n. Odpisi dubtoz so znašali 6.96 (6.75) milj. Din. Aktiva so ostala v glavnem neizpremenjena. Cisti dobjček znaša 31.100 Din, kar se prenese na nov račun. Somborska kreditna borza ima svoj občni zbor 27. maja 1935. Dobave. Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 15. maja t. 1. ponudbe glede dobave razne že-leznine. — Dne 4. junija t. 1. se bo vršila pri Upravi smodnišnic v Kamniku licitacija glede dobave kalijevega solitra in žvepla, dne 5. junija t. 1. pa glede dobave lesa. — Pogoji so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani. Naraščanje industrijske produkcije v Italiji. Po uradnih podatkih je indeks industrijske produkcije v Italiji narastel do konca marca na 103.6 (100 je znašalo stanje leta 1928). V primeri z marcem lanskega leta znaša povečanje 23%. Carinska vojna ipcd Španijo in Francijo. Ker so ostala pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Španijo in Francijo, ki so trajala ze več kot 4 mesece, brezuspešna, je španska vlada sklenila za 1. julij odpovedati trgovinsko pogodbo med obema državama. Fuzija poljskih bank. Bank Landlo\\y \ Varšavi ter Angleško poljska banka sta na svojih izrednih' občnih zborih sklenili fuzijo. Glavnica novega zavoda bo znašala 25.0 milj. zlatov. Omenjamo, da je pri Bank Handlo\vy zelo odlično udeležena Banca Commerciale Italiana, ki je tudi pomagala banki odpisati velike vsote. 712 kartelov v ČSR. Statistični urad češkoslovaške republike objavlja pregled obstoječih kartelov dne 1. maja letos. Kot znano je bil oktobra leta 1933. uveden v CSR poseben kartelni register, v katerega se vpisujejo vsi karteli. Od oktobra 1933 pa do 1. maja 1935 je bilo vpisanih 788 kartelov, od katerih jih je v veljavi še 712. Lani dne 1. maja 1934 je bilo vpisanih 649 kartelov in se je torej v teku leta število kartelov povečalo za 63. Največ kartelov je v kovinski industriji 30% in v kemični industriji 20%. Mnogo kartelov je tudi takih, da obsegajo tudi inozemske tvrdke. Takih je približno ena petina. Dotok zlata v Holandijo. Najnovejši izkaz Ho-landske banke za 6. maj kaže v primeri z 29. aprilom malenkostno povečanje zlatega zaklada z 0.6 milj. goldinarjev na 645.4 milj. goldinarjev. Zlato kritje je naraslo od 74.04 na 74.34%. Odtok zlata iz Švice traja dalje. V prvem tednu meseca maja se je odtok zlata iz Švice še nadaljeval, znašal je 22 milj. frankov in se je tako zlati zaklad zmanjšal na 1343 milij. frankov, prav tako je padel tudi devizni zaklad za 3.9 na 3.3 milj. frankov. Tudi Švedska spravlja zlato domov. V zadnjih dneh je prišlo na Švedsko izredno veliko zlata iz Anglije. Švedska banka izjavlja sedaj, da hoče imeti vse svoje zlato odslej doma v svojih blagajnah. Po zadnjem izkazu za 30. april je imela banka zlata v blagajnah 311.6 milij. kron, v inozemstvu pa še za 40.7 milij. kron. Novo nemško notranje posojilo. Iz Berlina poročajo, da namerava nemška vlada najeti pri nemških zavarovalnicah posojilo 750 milj. mark, da tako konsolidira svoje znatne viseče dolgove, katere je napravila za preskrbo dela. Havas pravi k temu, da Nemčija najbrž v januarju najetega posojila v znesku 500 milj. mark ni porabila za odkup menic za preskrbo dela, ampak za druge namene. Spod Borza Den Dne 10. maja. nr Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina, Bruslja, Prage in Trsta. Popustil je le Amsterdam, dočim so narasli London, New York in Pariz. V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling na ljubljanski borzi neizpremenjen na 8.80—8.90, na zagrebški in belgrajski borzi pa je narastel na 8.S3—8.93. Grški boni so se učvrstili v Zagrebu na 32.15—32.85, v Belgradu pa na 31.65—32.35. Angleški funt je danes v Zagrebu popustil na 231.67 do 233.27, v Belgradu je pa notiral 232.45—234.05. Španska pezeta je ostala v Zagrebu neizpremenjena na 5.97—6.07. Ljubljana. Amsterdam 2972.14—2986.73, Berlin 1756.08—1760.95, Bruselj 742.49—747.56, London 212.79—214.85. Curih 1421.01—1428.08, New York 43G2.54-—4398.86, Pariz 289.60—291.03, Praga 183.27 do 184.38, Trst 361.35-364.43. Curih. Belgrad 7.02, Pariz 20.38, London 15.01, New York 309.375, Bruselj 52.30, Milan 26.475, Madrid 42.225, Amsterdam 209.15, Berlin 124.30. Dunaj 58, Stockbolm 77.40, Oslo 75.40, Kopenhagen 67, Praga 12.905, Varšava 58.325, Atene 2.90, Carigrad 2.48, Bukarešta 8.05, Helsingfors 6.62. Buenos Aires 0.79. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je ostala v glavnem neizpremenjena. Pač pa beleži nazadovanje vojna škoda. Promet na zagrebški borzi ie zelo slab. na belgrajski borzi pa nekoliko živahnejši. ' Danes je začelo na zagrebški borzi kotirati Ilirija : ZSK (Hermes) na Stadionu r nedeljo ob 15.45. predtekma rezerv ob 14.30. Veliko zanimanje, ki vlada za nedeljsko srečanje nuših rivalov, rasto od dne do dne. Tekma bo zanimiva predvsem radi različnega sistema igre, ki ga moštvi gojita. Hermes je znan |)o 6voji tipični škotski igri, za katero je značilno precizno kombiniranje v notranjem triu. Ce se temu napadu posreči vriniti svoj sistem igre protiv-niku, tedaj mu je tudi zmaga sigurna. Nasprotno pa goji Ilirija moderen način igre, ki ga je pridobila v mednarodnih srečanjih prejšnjih let, da z W taktiko gosto zasede vse zaledje in žene napad preko svojih odličnih kril. Seveda pa je za izvajanje tega sistema prav posebno potrebno, da je moštvo v dobri kondiciji. In kakor izjavljajo belo-zeleni, je to pri njih slučaj. V predtekmi nastopita obe rezervi. Program je torej bogat, vstopnina ne previsoka in zato upamo, da bo nudil Stadion v nedeljo zopet enkrat sliko dobro obiskane športne prireditve. Rapid (Maribor) : Primorje Nedelja ob l"45, predtekma Svoboda:Ja-dran, ob 14. Tritedenska pavza je našemu ligašu prišla ravno prav v zadnjem času. Nesrečne blesure, ki so jih v zadnjih tekmah dobili najboljši igralci ligine euajstorice, so že ozdravljene. Ker se mora Primorje zu te/iko srečanje s sarajevsko Slavijo, dne 19. t. m. resno pripraviti, je za to nedeljo povabil v goste simpatično moštvo mariborskega Rapida. Ravno Rapid razpolaga i močnim moštvom, ki ga Primorje nujno potrebuje za rosni trening. Moštvo igra skrajno požrtvovalno iu roz|>olaga s precejšnjim tehničnim znanjem. Vsi izgledi kažejo, da bo Primorje uastopilo kompletno, tako, da bo potek igre res napet in zanimiv. V predtekmi nastopi Svoboda proti Jadranu. Ker reflektirata ona kluba na boljši n'n-cement v zgornji hiši ljubljanskega druj,,ga razreda, se pričakuje ogorčena borba za točke. Vstopnina za obe tekmi skupna in propagandno nizka. Gorenjec : liirija Jutri dopoldne se predstavi našemu občinstvu najboljša provincijalna bazenska družina ASK Gorenje. Nastopila bo v prvenstveni tekmi proti Iliriji. Tekma obeta zanimiv šport in temperamentno borbo za naslov novega pod-zveznega j>rvaka. To prvensitvo je več let sigurno branila družina Ilirije. Letos pn bo njeno stališče znatno težje, ker je ravno družina Gorenjca lani močno napredovala. Ilirija nastopi sicer na domačem terenu Ln pred domačim občinstvom, kar govori za njo, mora pa nastopiti z nekaterimi rezervami in še brez zadostnega treninga, kar utegne biti za njo usodno. Za tekmo vlada v vseh hazenskih krogih veliko zanimanje, zlasti ker že nad eno leto nismo Videli v Ljubljani toliko hvalisanih Go-renjk. Tekma prične ob 10.30 dopoldne. Propagandni miting Primorja Sobota ob 15.30, nedelja dopoldne ob 9.30. ASK Primorje priredi v soboto in nedeljo propagandni juniorski in seniorski lahko-atletski mi- 7% stab. posojilo iz leta 1931. Prvi zabeleženi tečaj je bil 70 denar. Ljubljana. 7% inv. pos. 76—79, agrarji 45—-17, vojna škoda promptna 370—373, begi. obv. 65 —66, 8% Bler. pos. 76—78, 7% Bler. pos. 66—67, 7% pos. Drž. hip. banke 71—73. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 77—79, agrarji 45—47, vojna škoda promptna 370—374, 5., 6., 7. in 8. 370 den., begi. obv. 65—65.50, 7% Bler. pos. 66.50—67.50, 7% po3. Drž. hip. banke 71—75. — Delnice: Priv. agrarna banka 227 do 229, Trboveljska zaklj. 120. Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 78.75 do 79 (79.25), agrarji 47.50—48 (48), vojna škoda promptna 370.25—371.50 (371, 371), 7. 370—371 (371), begi. obv. 65.75—66.25 (66), 8% Bler. pos. 78.50 bi., 7% Bler. pos. 67—67.25 (67.50). 7% pos. Drž. hip. banke 71.50—73. — Delnice: Narodna banka 5750—6000, Priv. agrarna banka 227—228 (228.50, 226). Žitni trg Položaj na žitnem trgu je neizprenienjeno miren. Na eni strani se opaža nekoliko popuščanja, na drugi strani pa je producent rezerviran. Pravijo, da je zadnja slana napravila nekaj škode, vendar pretežno na koruzi. Večja je škoda pri vinogradih, kjer je nižje ležeče kraje bolj prizadela kot višje. Tu eenijo pozabe na 55%. Zaloge blaga so še vedno znatne tako v koruzi kot v pšenici. Promet je izredno slab. V naše kraje prihaja blago samo na »uputnice« z znižano vožnjo in se tako prodaja moka ničla v malih krajih po 220—230, dočim stane trgovca toliko že skoraj v mlinu samem. Ta način trgovanja dela škodo stari vpeljani trgovini in je pričakovati, da bodo gospodarske organizacije nastopile proti temu. Novi Sad. Pšenica: bč. potiska 126—128, slav. 128—130, srem. in bč. 123—125. ban. 121—125. -Oves: bč., srem. in slav. 88—90. - Rž: ne notira. - Ječmen: neizpremenjen. - Koruza: bč. in srem. 69—71, ban. 68—69. - Moka: bč. in ban. 192.50 do 215, št. 3 172.50—195, št. 5 152.50—175, šl. 6 135—147.50, št. 7 110—115, št. 8 87.50-90. - Fižol neizpremenjen. - Otrobi: bč., srem. in ban. 82—84. Tendenca prijazna. Promet srednji. Sombor. Otrobi bč. 82—84. - Vse ostalo neizprenienjeno. Tendenca vzdržana. Promet 38 vag. Živina Mariborski svinjski sejem dne 10. maja. Na današnji sejem je bilo pripeljanih 366 prašičev. Cene: mladi prašiči 5—10 tednov 45—90 Din, 7 do 9 tednov 80-90, 3—4 mesece stari 150—160 Din, 5—7 mesecev 200—250 Din, 8—10 mesecev 300—340 Din 1 leto stari 480-500 Din. Kilogram žive teže 4—5.50 Din, mrtve teže 7—9 Din. Ptujski livinski sejmi. V torek, 7. t. m. se je vršil običajni konjski in goveji sejem, ki je bil dobro založen, kupčija pa je bila srednja. Prignali so 675 glav živine, od teh so prodali 225 glav. Cene za kilogram iive teže so bile naslednje: voli 3—4.50 Din, krave 1.50-3 Din. biki 2—4 Din. junci 2.75—3.25 Din, telice 2.50—4 Din, teleta 4—5 Din; konji so se prodajali po kakovosti od 600—2.800 Din za koninH, zrelietn pn od 290—760 Din. Prihodnji konjski in goveji sejem bo 21. maja. — Sejem za prašiče v Ptuju v sredo. ting kot društveni mftrng, m katerem nastopi ve liko število njegovega članstva, povabljeno je tudi članstvo SK Sloge. Prijavili so se trije odlični atleti iz Zagreba, ki bodo, ako jim Zveza dovoli, nastopili v raznih disciplinah. Program tega zanimivega mitinga, ki velja kot priprava za velike nastope, ki se vršijo v maju in juniju (dvoboj z Belgradom, prvenstvo države za moštva in proslava 15 letnice) jc naslednji: sobota ob 15.30: 1. 100 m handicap (celo progo bo tekel Kovačič, ki sc že sedaj nahaja v dobri formi); Z 100 m seniorji; 3. 100 m juniorji C; 4. met krogle; 5. skok v višino z zaletom; 6. skok v višno z zaletom juniorji C; 7. tek 400 m; 8. met diska, 9. skok v daljavo r zaletom; 10. skok v daljavo z zaletom juniorji C; 11. tek 1500 m seniorji; 12. tek 1500 m juniorji C. — Nedelja ob 9.30 dopoldne: 1. 200 m hindicap; 2. 200 m seniorji; 3. 200 m juniorji C; 4. met kopja; 5. troskok seniorji; 6. troskok juniorji C; 7. 800 m; 8. met kladiva; 9. skok ob pa-Iici; 10. skok ob palici juniorji C; 11. tek 500 m; 12. 4 krat po 100 m seniorji; 13. 4 krat po 100 m juniorji C Vstopnina propagandno nizka. Prvenstvo II. razreda V nedeljo popoldne se vršita na igrišču Slovana zopet dve prvenstveni tekmi. V prvi se srečata ob 14.30 Grafika : Sl&vija V tem srečanju velja za favorita vsekakor Grafika, a bo morala biti pred golom že bolj odločna, kakor je bila v zadnji tekmi proti Slogi. V drugi tekmi pa nastopita ob 16.15 Slovan : Mar« Glavno zanimanje gre gotovo tej borbi, kajti oba kluba se nahajata pred vrhom prvenstvene tabele, z enakim številom točk. Obeta se torej prav zanimiva in napeta tekma, pri kateri bodo gledalci gotovo prišli na svoj račun. AS K Primorje. Lahkoailetska lekcija. Dane« ob 16.» in j Iliri ob 9.30 bo dr ušivem lahlioaiJetaM miUm* Uu-ba. Dolino«t je v.Mga Članstva r. ozirom na jired-stojei« velike mitinse, ki bodo ob koncu maj« in t xm-6et)ku Junija (dvoboj z Bolcradom, državno prvan.stvo fca mofitva in prosluiva klubov« lMolnioe), da na imenovanem m iti 1 uro nastopi. Tekmovalci naj vsafcokrst pol are pred pr.ičetkam tekmovanja spoiym-«o tronfrju. v katerih disclidinah bodo nastopili. SK Ilirija. Hazenska sekcija. Jutri ob TD.SO b* prvenstvoma tokma proti ASK dorenjcu nn nnAom i«ri-SSu na Stadionu. Kompletna prva družina mora biti v garderobi najkasneje ob 10. Polo* prve družine mo rajo biti v garderobi ob isti uri Se: Siliva, Milica in IViboiok. V« a,k a naj prinese s *e!>oJ kompletno »premo. Za vse o*taile bo ob 9.30 prav tam obvraen trenln* — Smučarska srkcija. NaooUtvo smu^arsk« sokeije poziva ponovno aktrvmo sekcijsko članstvo, da s« v velikem številu udeleži danr-lnjega izleta v Podl;oron. Zbirališče izletnikov Je ob ., ...1 pred (r lavni m kolodvo. , rom. Dobrodošli «0 tudi ostali klubov! Alani tn prila-I tel J l Ilirije. I Kolesarska podzvria Ljubljtma ohvcS^a vse viHIa, njeno klube, da ho Jnt.ri skupni celodnevni izlet v Kamniško Bistrioo. Zbirališče točno ob 7.30 na dvorili po. Stili ne Kaiič na T yr$ o v -I cesti. Vabljeni! _ V primeru slaboga vremena ee Met preloži. SK Železničar. Kolesarska selerija obveftčn Alane, feafeor tudi ostale, da ho Jutri knlesaraki izlet v Kamniško BWrloo. ZbiraHAČ* ob 7 14 pri gostilni KačM na TyrSovi centi. »Narod, ki pozablja brate v snžnosti tepta svojo čast! »Brnn-i-bor« se briga zanje. Pristopajte!« 8. t._ m. je bil, kar se tiče dogona, dobro založen kupčija pa je bila slaba. Pripeljali so 116 svinj in 297 prašičev, skupaj 395 komadov; od teb so prodali 86 komadov. Cene za 1 kg žive teže so bile naslednje: pršutarji 4—5 Din, debeli 5—6.50 Din plemeni 4—5 Din, prašički stari 6—12 tednov so se- prodajali po kakovosti, in sicer od 50 do 90 Din komnd. Prihodnji sejem za prašiče bo dne 15. maja. Hmelj Savinjska dolina. Kupčija nadalje miruje, vendar pa je bilo zopet nekaj zaključkov iz prve in druge roke po 12-35 Din, za neko partijo res boljšega blaga pa se je nudilo tudi 40 Din za kilogram. Tudi nekaj predlanskega hmelja je bilo se prodanega po 15—18 Din za kilogram. Zadnji cas pa je povpraševanje popustilo. — V nasadih so večinoma že postavljene hmeljevke, hmelj dobro odganja in se ponekod tudi že privezuje. Rastlina je zdrava in krepka, pač pa ji je za oadaljuji razvoj jjotrebno bolj toplo vreine. (»SI. hmeljar«.) Najvišje cene, dejansko plačane zadnji čas za 1 kg najboljšega hmelja raznih provenienc, so bile naslednje: Nemčija (Hallertau)........106 Din Češkoslovaška (Zatee) .... 76 Din Anglija (Golding)........57 Din Francija (alzaški)........... £>;„ Jugoslavija (savinjski)......] 35 Din Poljska (wolinjski)........30 Din Belgija (Poperinghe)........23 Din Amerika (Oregon)........17 pjn Vsled dolgotrajnih pomladanskih mrazov je rastlina večinoma povsod precej zapoznela v razvoju, prezimila pa je v splošnem dobro. — Vprav zaradi zapoznitve je kupčija neznatno oživela verjetno pa bo še bolj za slučaj, da bi nasadi slabo obetali. Cerkveni vestnih Cerkev »». Joiefa. Jntri slovesno praznovanj* Varstva wv. Jožefa. Ob 8 slovesu« sv. mača. izvaja m-Mih«« Jnbilnoi solemni«, * orkestrom, /.loži] ,lo« Oni bor; frraduale Seveda, seveda — Bog je usmiljen, vsi se bomo spet videli v nebesih — Bog je usmiljen--.« Fantiča zgrabi togota. Zakaj ne reče kantor: To je morala biti gloria! Pa obvlada srce, ki mu je začelo divje utripati, in poizveduje dalje: »Kaj neki, da so morali mati umreti tako mladi?« Dobro, da je tam v kotu tako mračno in da gleda kantor togo skozi okno. »To ve samo ljubi Bog —,« zašepeta stari. Ivan si komaj upa sopsti. Je nekaj z materjo — je nekaj. _ Toda ne upa si niti črhniti. Moral bi zakričati. _ _ v sanjah zapoje kos. Sladki glas zbudi Ivana iz območja. Trdo in mrzlo reče: »Mislim pa, da vi tudi veste!« Začudeno pogleda kantor: »Preveč si rekel,« se nasmehne. »Zakaj? Kaj je z materjo?« vpraša fantič. Tedaj se starec zateče k svojemu učeniškemu dostojanstvu in reče: »Otroci ne smejo vsega vedeti. Bo tudi dosti bolje tate, da si ogledaš vokabelce in računske eksemple.c »Pa hočem vedeti!« zakriči Ivan in ima občutek, kakor da si sam trga srce iz prsi. »So umrli — ali — ali živijo?« in kar zgrozi se pred besedo, ki jo je izrekel. »Tega res ne vem; nalagati te ne bi hotel,« ga pomiri kantor iskreno. Ivanu padejo lakti mlahavo ob telesu. »Ah tako —,« reče. Nekaj minut si stojita v temi drug nasproti drugemu. Ko se pa hoče stari zateči k tolažilnemu prego-vorčku, veli fantič: > Moram iti.« Podasta si roke in starec pridrži vrata odprta, da pade iz sobe svetel žarek luči na temni hodnik. Oči se mu orose, ko zre za drobno postavo, ki se odraža kakor nežna senčna podoba od svetlejšega ustja hodnikovega. Kantor še stoji in gleda, ko urni koraki že zamirajo po lesenih stopnicah. »Bog je usmiljen —,« zamrmra in stopi spet nazaj v izbico. Ivan hiti skozi vežo, da ne bi koga srečal. Deklo, ki je na dvorišču snažila klopi, lepo pozdravi in odhiti. Zunaj se že močno mrači. Po snegu diši. Mraz ga strese, da se tesneje zavije v tenki, črni plašček. Ne mara domov. Ve, da bi doma grmelo in treskalo. Večerja mora biti že zdavnaj vkraju. In za vse na svetu ne bi mogel zdaj stopiti pred oči togotnemu magistru ali uganjati bedarije z neposajenimi fantički. O mati, mati! Zakaj niste umrli? Kako more to biti, da niste umrli in vendar niste bili pri očetu? Kako more biti to? Grd spomin mu vstane v duši. V StraB-burgu, tam Je nastopala pri neki burki »ljubimka«, katere mož je glumil pavliho. In nekoč, nekega zimskega večera, je sedel Ivan z očetom v gostilni, pri mizi zraven pa je ljubimkala igralka z nekim poročnikom. Kar se odpro vrata in njen mož stopi v izbo tak, kakršen je bil stekel z odra, z grbo in norsko čepico s kraguljčki. Tulil je in tiščal pene in bil ženo in pripeljal tudi mlademu častniku klofuto. Ta potegne meč in ga porine togotnemu v prsi. — Pavliha sicer ni umrl, — toda igralke ni bilo drugo jutro nikjer, pobegnila je; ne s poročnikom, pač pa z ravnateljem, ki je ostavil krdelce lačnih umetnikov in nekaj cunjastih kulis. Ivana davi v grlu. Ne, tisočkrat ne, tako ni bilo! Ono je bila malopridna ženska — njegova mati pa — angel! Toda: — spridena lajna, tako je rekla kriška krčmarica. »Oh!« zaječi. Saj ne more biti! Krčmarica ima grd jezik. Saj tudi oče ui bil potepuh in prismojenec! In pavliha, bil je uborna pokveka — toda oče je bil tako ljubezniv, dober, dober človek — umetniki In mati ga je imela rada! Tako rada, da je pobegnila od rodnega strica! In kot da se je posvetilo, mu vzide velika luč. Tako je bilo, da, tako in nič drugače! Stric se je vrnil iz vojske in je mater prisilil — da, prisilil, da je šla spet k njemu! Polkovnik je imel sto vojakov, oče pa samo ljubezen. In uboga, lepa mati je morala z divjo drhaljo spet na Laško — in je morda umrla od žalosti ali pa je kje ujeta in si bo do slepote izjokala oči — in — saj! — nemara misli: Kaj neki dela zdaj moj ljubi fant — Gio-vanni mio? Fantiču drhti srce, ko tako premišlja. Kakor da se mora vzdigniti in odpraviti na pot in iti trkat na vsa vrata po laški deželi in spraševat: So tukaj moja mati. O, če še živi, ga stisne v naročje in ga bo poljubljala — kako bo to lepo — oh, še se spominja, kako blaženo je bilo to! > a) 2 rs s N >w rt O a •OB J« g v e >v> g a 0 a ^ - * S • •h d ,0 55 C rt |J3 m m ri <8 e -s :a s -rt x> rt „_ o •ot C ^ 11 > s rt rt N v > ti N 3 .S I S 0 .-I 1 § 1 " » « >N ki O rt C