A O \ * 855A AA O S Al'- N JA ' »slovenskega prebivalstva. Zaradi zmanjšanja vpisov se bo logično zmanjšalo število prvih razredov slovenskih osnovnih šol v ob čini in sicer od lanskih štirih na letošnja dva. Na četrtkovem se Stanku s starši na didaktičnem rav nateljstvu so se okvirno domenili o porazdelitvi teh dveh prvih raz redov: eden naj bi bil v Šempo laju (z osmimi učenci), eden pa v Sesijanu (5 učencev). »Debacle* vpisov v osnovne šole v devinsko-nabrežinski občini bo po mnenju poverjenega didaktičnega ravnatelja omejen samo na letošnje leto, v prihodnjih dveh letih pa naj bi se stan.je precej izboljšalo. Prihodnje leto bo zapustilo slovenske otroške vrtce v občini 23 o trok, s čimer naj bi spet pridobili dva prva razreda (seveda, če bodo starši vpisali vse otroke na slovenske osnovne šole), leto kas neje pa bi — vedno upoštevajoč vpise v slovenske vrtce v občini — ta položaj še utrdili s 24 novi mi vpisi v prve razrede. To so za sedaj še predvidevanja, ki jih bo treba šele uresničiti z vpisom slo venskih otrok v slovenske šole in vrtce. Doslej ostaja jasno le ža lostno dejstvo, da se bo število vpisov v osnovne šole devinsko-nabrežinske občine občutno zmanj šalo in da bomo imeli na naših šolah v tej občini v novem šolskem letu le dva prva razreda. Jutri v Skednju poletna prireditev Jutri zvečer bo v Skednju tradicionalna poletna prireditev, ki privablja vsako leto lepo število ljubiteljev slovenske pesmi in plesa, V ZAČETKU JUNIJA JE IZVEDEL TRI TATVINE MLADEGA TATU JE IZDAL ZNAČILNI BREZROKAVNIK Gre za 22-letnega Umberta Caligarisa z Jezera • Prijeli so tudi Bruna Codiglio, ki je hotel ukrasti avto Značilni brezrokavnik iz jeansa je izdal starega znanca policije, 22-letnega Umberta Caligarisa z Jezera 25/4, ki je v začetku junija kradel v treh stanovanjih, Luciani Gri-son pa je izmaknil avto. Na njegovo sled so policisti prišli preteklega 9. junija, ko je Ugo Galiussi iz Ul. Giardini 48 prijavil tatvino 700 tisoč lir. Tat se je vrinil v njegovo delovno sobo skozi priprto okno ponoči, ko je lastnik spal. Bil pa je neroden, saj je njegovo rogoviljenje zbudilo Galiussija in nezaželeni gost je moral na vrat na nos zbežati. Pod oknom pa je pustil lesene cokle in brezrokavnik, v bližini pa tudi ukradeni mini minor s prižganim motorjem. Agenti so takoj ugotovili lastnika brezrokavnika, saj ga je Caligaris vedno imel na sebi. Spomnili pa so se tudi podobnih tatvin v stanova- njih Giovannija Vidotta in Daria Umera, ki stanujeta blizu Caligari-sovega doma na Jezeru. Ko so tatu drugi dan navsezgodaj zjutraj prijeli, je pred neoporečnimi dokazi priznal vse. Galiussiju sicer ni mogel več povrniti niti ukradene vsote, saj je 400 tisoč lir izkoristil za nakup vespe, preostali znesek pa za »obnovo garderobe*. Očala, razne dragocene predmete in čekovno knjižico pa so agenti zaplenili na njegovem domu, Pa še drugi znanec policije bo delal družbo aretiranemu Galigarisu. To je 23-letni Bruno Codiglia s Šentjakobskega trga 3, katerega so prijeli prejšnjo noč v Ul. Alberti. Med običajnim obhodom je namreč policijska izvidnica opazila v fiatu 500 znanega Codiglio, ki je bil na tem, da se odpelje z ukradenim avtomobilov. tudi izven ožjih vaških meja. Program prireditve, ki je že osma po vrsti, je letos posebno bogat. Nastopali bodo trije zbori: ženski pevski zbor PD »Ivan Grbec:* iz Skednja, ki ga vodi Marta Volk in mešani ter otroški pevski zbor iz Skednja, ki ju vodi Dušan Jakomin. Nastopala bo tudi folklorna skupina domače osnovne šole »Ivan Grbec*, ki jo vodi Tamara Pavletič. Program bo obogatila in ji dala poseben pečat folklorna skupina kulturno - umetniškega društva »Karol Pahor* iz Pirana, ki je že večkrat žela pomembne uspehe doma in na tujem. Za zabavo bo poskrbel ansambel TAIMS. Organizatorji prireditve, ki se ho začela ob 19.30. so nam zagotovili, da so poskrbeli tudi za uteho, žejnih obiskovalcev z dobro založenimi kioski. 9 Študijski krožek »E. Miani* priredi jutri. 13. t.m., od 10. do 17. ure v Miramarskem parku ex tem-pore v slikarstvu, grafiki in fotografiji. Kdor želi sodelovati, naj zavrti tel. štev. 631384 ali 631385 ali 631437. bo ples z ansamblom Times. Jutri bo zjutraj turnir v briškoli, v kulturnem sporedu pa bodo od 17. u-re dalje nastopili godba na pihala iz Nabrežine, mladinska folklorna skupina KD Rdeča zvezda in plesna skupina Tine Rožanc iz Ljubljane. Sledila bo prosta zabava ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana. B. S. Poziv CGIL in CISL k solidarnosti z libanonskim prebivalstvom Deželni tajništvi sindikalnih or ganizacij CGIL in CISL sta sinoči naslovili na delavce, občane, mlade, demokratične organizacije in politične stranke Furlanije - Julijske krajine skupen poziv k javnemu izpričanju solidarnosti s palestinskim narodom v Libanonu, žrtvijo nedopustne in barbarske agresije s strani izraelske države. Tajništvi CGIL in CISL v pozivu poudarjata, da se mora italijanska vlada odločno zavzeti za umik izraelskih čet iz Libanona ter hkrati poskrbeti za dostavo živil in raznega materiala prizadetemu libanonskemu prebivalstvu. Izraelsko agresijo na Libanon je včeraj s tiskovnim poročilom obsodila tudi tržaška federacija KPI, ki je istočasno obsodila brutalno kršenje vsake oblike mednarodnega sožitja s strani izraelske vlade, ki se ni niti najmanj obotavljala in poteptala principe in ideale svobode in pravice narodov. V nedeljo v Portorožu folklorna skupina «Stu Iedi» V okviru poletnih prireditev bo v nedeljo zvečer (ob 20. uri po kra jevnem času) nastopala v portoroškem Avditoriju tržaška folklorna skupina «Stu ledi*. FS «Stu ledi* ima pred seboj bogato sezono, ki se je začela v bistvu pretekli teden z nastopom v Vidmu, nadaljuje se v nedeljo s celovečernim sporedom v obalnem turističnem centru in prihodnjo soboto v bližini kraja Prato Carnico pri Tolmeču, nato nastopa takorekoč doma — v Žav-ljah, dalje v Kopru v okviru tradicionalnih koprskih srečanj. Seznam se seveda nadaljuje. Najvažnejšo obveznost, ki si jo je skupina prevzela za letošnje poletje je pa turneja po Sardiniji ob koncu'julija. V Portorožu bo plesna skupina nastopila s tržaškimi plesi, s spleT tom iz Bele krajine in s plesi iz slovenske Istre. V drugem delu pa z gorenjskimi, štajerskimi in šu-matijskimi plesi. Pevska skupina bo v prvem delu predstavila nekaj slovenskih ljudskih pesmi, v drugem pa dalmatinske in hrvaške ljudske. NAK šagra na Krmenki, ki jo organizirata KD Fran Venturini m mladina od Dom ja in s Krmenke, se bo letos odvijala že desetič. Od skromnih začetkov pred 10 leti je ša gr a prešla v tradicijo vsega do mjanskega okraja in tamkajšnjim prebivalcem, predvsem pa veliko pomeni članom raznih organizacij pri Dom ju. Prvi, ki so za šagro dah pobudo, so bili Čele Brženda. Dario detla Santa in Boris Kocjan, sedanji predsednik KD Fran Ven turini. Prva šagra na Krmenki jb bila septembra 1972. Njen uspeh iz leta v leto pa je k organizaciji pri vabljal vse več ljudi in letos lah ko organizatorji štejejo na več kot 40 požrtvovalnih fantov, mož, žen in deklet, ki se jim za šagro na Krmenki ne zdi nobena žrtev prevelika. Šagra bo letos prvič pod pokroviteljstvom kulturnega društva Fran Venturini, ki je pred Icratkim str nilo vrste in pod katerega okrilje so. prešle tudi druge,, organizacije pri Domju z namenom, da bi z združenimi močmi lahko še veliko več in bolje delali za svoj kraj. Prav oživitev delovanja društva pri Domju je sprožila veliko navdušenja in volje za vse, kar se v nje govem krogu naredi in načrtuje. Tudi letos se bo v nedeljskem po poldnevu na šagri odvijal bogat •fMiiiimiiiiMMfiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiMfiitfitiiiiintminmtitiiMiHinntiitiMiiitmniiiiiMiiiiiiiMiminiiiiiiiiiitiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiinfiitii PRESTROGI PREDPISI ŠKODUJEJO PREDVSEM NASINI KMETOVALCEM Deželni zakon o zaščiti okolja bi bilo treba pošteno zboljšati Kras zna najbolje varovati in vrednotiti, kdor na njem stoletja živi in dela TISKOVNA KONFERENCA NA TRŽAŠKEM GRADU Tudi med letošnjim poletjem pestra prireditvena sezona Antološka razstava «Zlata veja» (II ramo d’oro) na Gradu - Tradicionalni operetni festival in 20. festival znanstvenofantastičnega filma - Prireditve na grajskem dvorišču, v Sesijanu in v Miljah Včerajšnja tradicionalna tiskovna konferenca na začetku poletne tu ristične sezone je nudila izrednemu komisarju Tržaške letoviščarske in turistične ustanove dr. Dariu San tinu priložnost ne samo za strnjen obračun pretekle sezone in za pri kaz nove, pač pa tudi za predsta vitev nove I^etovi.ščarske in turistične ustanove za Trst in obalo, v kateri so se združile že obstoječe ustanove Trsta, Milj in Ses Ijana in ki bo kmalu polnomočno zamenjala sedanjo komisarsko u pravo. Razlogi za to združitev so preprosti: večja ekonomičnost in boljše programiranje ob upošteva nju specifičnosti, ki jih nudijo vsa tri področja ter vključevan« ekonomskih komponent Trsta in nod ročja v razvojne možnosti krajev nega turizma. Iz uvodnih besed izrednega ko misaria dr. Santina je, kar zade va preteklo sezono, mogoče do vzeti. da je bila še kar ugodna, saj je zabeležila za 2,4 odstotka povečano prisotnost tujih turistov (pri hodov je bilo celo za 5,8 odstotka več) obenem pa tudi večjo prisot nost italijanskih turistov. Vse to je še toliko bolj pomembno glede na dejstvo, da se je v Trstu število razjjoložljivih postelj v hotelih zmanjšalo za kakih 400 enot. Zaprti so namreč hoteli De la Ville, Regina, Riviera, zaporo pa napovedujejo tudi drugi hoteli. Prav ta ko je še vedno v zraku vprašanje Kongresne dvorane. Letoviščarska in turistična usta nova je za sezono, ki se začenja, pripravila v sodelovanju z drugimi ustanovami, ne samo bogat in pes ter prireditveni program, pač na je tudi razvila precejšnjo promo cionalno in reklamno dejavnost,, saj je bila skupno z Gradežem in Li gnanom prisotna na 11 domačih turističnih sejmih ter na vrsti podobnih mednarodnih manifestacij v Utrechtu, Miinchnu, na Dunaju, v nillllllimiimilltlIMMnilIMnuilMlllimilltšMiMlilIllilltiliffinflllllMIIIIIIIIIIMIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIHIII DANES, JUTRI IN V PONEDELJEK Tradicionalna šagra na Krmenki pod okriljem KD Fr. Venturini O deželnem zakonu št. 34 z dne 3. junija 1981, ki vsebuje predpise glede varstva naravnega okolja, smo že nekajkrat poročali, vendar se k njemu povračamo iz dveh razlogov. Prvič, ker se je v izvajanju zakona n.arsikaj zataknilo, drugič pa, ker so predpisi mestoma nejasni, sploh pa taki, da povzročajo dokajšnje nezadovoljstvo ne le med meščani, ampak tudi med tistimi, našimi, ljudmi, ki prebivajo na podeželju, na Krasu. Če so Tržačani pričeli tožiti, da jim deželni zakon tako rekoč onemogoča uživanje v naravi, v kolikor prepoveduje vožnjo z motornimi vozili po gozdnih in poljskih poteh, prižiganje pikniških ognjišč in na hiranje zaščitenega cvetja in gob brez pooblastila (in marsikdo, ki je te predpise prekršil, je moral pri odštetju globe seči prav globoko v žep), se pa Kraševec pritožuje, da mu zakonodajalec otežkoča in zaple ta življenjsko delo in utesnjuje življenjski prostor. Desetletja že prosi pristojne oblasti, naj mu uredijo poljske poti in med drugim namakalne naprave, a vse zaman, sedaj p,- še z lastnim avtomobilom ne sme na sečnjo. Če je torej zakonska zaščita oko lja dobrodošla, tega ne moremo reči o načinu, kako se ta zaščita izvaja. Tembolj, ker zakon vsebuje določene diskriminacijske odtenke na škodo meščanov, ki so z razliko do vandalskih sovrstnikov Kras vselej spoštovali, in na rovaš kmečkega, slovenskega, človeka, ki mora tako zopet igrati vlogo grešnega kozla Toda prepustimo besedo tajniku Kmečke zveze, ki smo ga pov-prašeli za mnenje o vsem tem. Zaščitne norme so vsekakor potrebne — meni Edi Bukavec — toda pristojne oblasti bi morale pri njihovem izvajanju osvojita takšno politiko, ki bi domačinom ne omejevala možnosti dela. Nasprotno, s takšno politiko bi bilo treba človeka, ki živi in dela na zemlji, stvarno pooblastiti in ga usposobiti, da postane in ostane sam čuvar lastnega prostora. I« kdo — se vprašuje tajnik KZ — bi mogel bolj in bolje obvarovati kraško zemljo, kot tisti, ki jo stoletja obdeluje in vrednoti? Našemu kmetu naj zagotovijo nemoten in učinkovit razvoj tradicionalnih dejavnosti in brez skrbi naj bodo, bo že sam vedel, kako najbolje zaščititi okolje. V danih razmerah pa je kmetu vsekakor nujno treba olajšati postopek za prejem dovoljenja, ki je potrebno za vožnjo z motornimi vozili po poljskih in gozdnih poteh, kakor tudi za nabiranje cvetja in zemeljskih sadežev, ki so kljub vsemu in na žalost še vedno marsikateri kraški družini neobho-den dodaten vir dohodkov. Takšna dovoljenja naj bodo za kmeta tudi brezplačna, kajti sedaj je zanje treba odšteti s kolkovanim papirjem vred blizu 10.000 lir. Tajnik Bukavec sodi nadalje, da bi deželna oblast v smislu zakona 34 morala takoj usposobiti zadostno število zapriseženih čuvajev, ki pa bi morali priti iz vrst domačih ljudi'; ti bodo pač najučinkoviteje lahko branili naravno okolje. Omenjeni zakon je, skratka, treba še temeljito izboljšati, kajti duh, ki ga preveva, ni ravno pravšnji in vse preveč spominja na načela, ki so vodila, in še vodijo zakonsko urejanje odnosov do teritorija. Tržaški občinski ukrepi, razni regulacijski načrti, deželni urbanistični načrt, tako imenovani kraški rezervati: vse to odraža izrazito kolonialističen in po-tujčevalen postopek v znamenju pojmovanja Krasa in vse mestne okolice kot nekakšnega »mestnega parka*. Sleherni zakonski instrument docela zanemarja človeški pogled na teritorij, torej pogled na družbeno in narodnostno stvarnost, ki na njem utriplje, (dg) Godbeno društvo Prosek na gostovanju v Vodicah Godbeno društvo Prosek bo jutri gostovalo na reviji pihalnih orkestrov v Vodicah pri Ljubljani, s čimer bo še razširilo že itak dobro razpredene stike z godbami iz matične domovine. Poleg proseško -kontovelskih godbenikov bodo na reviji sodelovali pihalni orkestri Lito- stroj (ki je pred dvema tednoma skupaj z godbo iz Logatca nastopil na Proseku na prvem srečanju pihalnih ansamblov) Medvode in godba iz Vodic, Julija v Nabrežini 21. razstava vin V dneh 2., 3. in 4. julija 1982 bo v Nabrežini 21. razstava in pokušnja domačih vin, ki jo prirejajo občinska uprava in pridelovalci občine Devin - Nabrežina. Na razstavi lahko sodelujejo vsi pridelovalci v občini, ki so v zadnji letini pridelali najmanj 700 litrov vina s svojega posestva. Posebna komisija bo poskrbela za izbiro vin, ki bodo pripuščena k razstavi. Vpisovanja sprejemajo v občinskih u-radih do vključno ponedeljka, 14. junija (soba štev. 16, g. Gruden). Aretirali prekupčevalca z ukradenimi avtomobili Italijanska policija je prijela v sredo na mejnem prehodu pri Fernetičih 31-letnega nemškega državljana Wolfganga Bleimutha iz Miinchna, ki je po nalogu nekega nemškega pajdaša vozil iz Francije v Turčijo ukradeni mercedes 230. Čeprav so bili dokumenti na prvi pogled v redu, se je carinikom vseeno porodil sum in so poklicali policijo. Ko so podrobno pregledali vse papirje, so res ugotovili, da so nekateri poneverjeni. Bleimuth je po začetnem tajenju priznal, da je avto po naročilu prevzel v Strasbourgu, izročiti pa bi ga moral v Zagrebu. Tej verziji agenti niso v celoti verjeli, saj so pri Nemcu našli naslov nekega istanbulskega hotela ter ime pajdaša, ki pa je še ptica na veji. Na tržaški kvesturi domnevajo, da so stopili na prste mednarodni mreži goljufov, ki prekupčujejo z ukradenimi avtomobili. Zaplenjeni mercedes so verjetno ukradli v Franciji. Preiskava se vneto nadaljuje tudi s pomočjo policije iz osrednjih evropskih držav. kulturni spored, katerega bo izpolnjevala predvsem mladina. Po na stopu domačega zbora Frazi Venturini bodo namreč zapeli še otroci osnovne šole Ivan Trinko iz Ric-manj in Mara Samsa od Domja. s katerimi se trudi Frida Valetič. zbor srednje šole Simon Gregorčič iz Doline, ki ga vodi Vihra Kodrič ter harmonikarski ansambel Sgnthesis 4. Program bo zaključila godba na pihala iz Ricmani. Na obislc bodo kot vsako leto prišli tudi predstavniki pobratenega Dr. Modiano obiskal predsednika Gospodarske zbornice SRS Verbiča Prihodnji četrtek bo posle predsednika Gospodarske zbor-, niče Slovenije prevzel ing. Marko Bulc. Predsednik tržaške trgovinske zbornice Modia- ■ no je včeraj v spremstvu glavnega tajnika dr. Maurela in dr. Rote v tej zvezi obiskal dosedanjega predsednika ljubljanske ustanove Verbiča, da bi vrnil njegov nedavni obisk v Trstu. Srečanja v Ljubljani so se udeležili tudi ing. Bulc, podpredsednik zbornice Samec, glavni tajnik Šterban in odgovorni za odnose s sosednimi območji dr. Mrak. Na srečanju, ki je potekalo v prijateljskem vzdušju, so pregledali vrsto vprašanj skupnega interesa, tako zlasti vprašanje obmejne blagovne menjave, prometnih infrastruktur in možnosti industrijsko - tehničnega sodelovanja med obmejnimi podjetji. Predsednik Modiano je med drugim predlagal predstavnikom Gospodarske zbornice SRS, naj bi sestavili poseben dokument o vprašanjih, ki se nanašajo na trgovino in prometne infrastrukture in ki zadevajo hkrati SFRJ in EGS, da bi jih sam ponesel v komisije in delovne skupine evropskega parlamenta, katerega je član. Na srečanju so se načelno dogovorili tudi o organizaciji skupnih sestankov, da bi vzeli v pretres nekatere specifične probleme s področja maloobmejne blagovne izmenjave in industrijskega sodelovanja med podjetji iz Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Hrvatske. Berlinu, Bruslju, Parizu, Stuttgartu, Ljubljani in Gradcu in drugod. Katere bodo torej glavne značilnosti letošnje poletne sezone? Po izrednem uspehu, ki ga je doživela razstava «Perujsko zlato*, katero si je v prizemnih prostorih gradu Sv. Justa ogledalo okrog 180.000 obiskovalcev, od katerih dobra polovica iz tujine, je že pred skorajšnjo otvoritvijo (26. t.m.) velika antološka razstava pod naslovom «Zlata veja* (11 ramo d'oro) s prikazom del slavnih slikarjev in kiparjev moderne dobe od Picassa do Ernsta. Na področju razstavne dejavnosti bo v obnovljenem «Bastio-ne fiorito* na gradu urejena, v sodelovanju z EISA, razstava deželnega obrtništva, v Sesijanu pa razstava od triptiha «Sesljanska pomlad 1982» do osebne razstave «Kras De Cillie* ter dveh razstav posvečenih aktualnim izrazom vidne umetnosti na vsedržavni ravni s prisotnostjo udeležencev na bienalih v Benetkah in v Braziliji, medtem ko bo v Miljah razstava «Tutto-carlin* posvečena Carlu Bergo-gliu. V sodelovanju z gledališčem Verdi bo tudi letos, kljub velikim finančnim težavam, od 3. julija do 14. avgusta na programu operetni festival. Na sporedu bodo operete »Roža iz Stambula* Lea Falla, »Kačji pastir* Leharja Lombarda in »Valčkov sen* Oskarja Straussa. Vse predstave (za vsako po 7) bodo v gledališču Verdi, zadnjo pa bo dirigiral znani jugoslovanski dirigent Oskar Danon. Nastopili bodo mnogi stari znanci iz prejšnjih operetnih sezon. K tem trem operetam je treba dodati še poseben operetni večer na Tržaškem gradu s selekcijo priljubljenih operetnih melodij, ki jih bosta izvajala Daniela Maz-zucato in Sandro Massimini. Tudi letos bo od 10. do 17. julija že dvajsetič na sporedu Mednarodni festival znanstvenofantastičnega filma z udeležbo filmov iz 16 držav, od katerih bodo Avstrija, Izrael in Nova Zelandija prvič prisotne. Poleg filmov v uradni konkurenci bo posebna sekcija za kratkometražne ter dokumentarne filme. Prirejena bo tudi retrospektivna razstava na temo «Od knjige do filmskega platna* in še druge manifestacije. Zelo bogat je program raznovrstnih prireditev na Gradu od lahke glasbe in proze do simfoničnih koncertov. Tako bomo lahko videli med drugim Shakespearovo »Vesele žene windsorske», balet bratislavske opere, ciganski ansambel Janosa Biharija. simfonični orkester RTV Ljubljane pod vodstvom Antona Nanuta in s solistom violinistom Cristianom Rossijem, ter celo vrsto uveljavljenih instrumentalnih solistov in komornih zasedb. V okviru prireditev v Sesijanu bomo lahko v stari gotski cerkvi poslušali tudi duo Črt šiškovič -Miloš Mlejnik, v Devinu pa pripravljajo poleg raznih turističnih privlačnosti tudi večer glasbe in proze ob «sončnem zatonu* — novost, ki bi utegnila predstavljati pomembno atraktivnost. Zaradi omejenega prostora smo se omejili le na glavne prireditve, več bomo o njih pisali sproti. zbora Loški glas iz Zagorja ob Savi. Z njimi o a veliki prijatelj zamejskih Slovencev basist Ladko Korošec. Organizatorji šagre obve ščajo, da bodo vse dni praznika na razpolago tudi brošure o Mari Samsi, ki jo je ob poimenovanju izdala osnovna šola pri Domju. Iris'1 V Ljudskem domu Naselja sv. Sergija se nadaljuje festival komunističnega tiska, ki ga prireja sekcija G, Di Vittorio iz industrijske cone. Današnji spored predvideva: ob 18. uri nastop zbora Tina Mo-dotti in ob 20. uri ples ob zvokih skupine Juculano. Jutri, ob 19. uri bo v imenu tržaške federacije KPI pozdravil občinski svetovalec Artu-ro Calabria. • Krajevna zdravstvena enota sporoča, da so na sedežu v Ul. Far-neto 3 do 25. junija na ogled prednostne lestvice poverjenih za specialistične ambulatorijske zadolžitve v tržaški pokrajini za leto 1983. Morebitne prizive sprejema krajevni odbor vse do 10. julija letos. Razna obvestila Fotografije z izleta v Bosno, V jih je posnel Mario Magajna, so na razpolago v Tržaški knjigarni v UL sv. Frančiška zli. Zaključni nastopi gojencev Glasbene matice: danes, 12. t.m., ob 20.30 v dvorani Primorja na Proseku. V torek, 15. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, v sredo, 16. t.m., ob 20.30 v gledališču France Prešeren v Boljuncu in v četrtek, 17. t.m., ob 18.00 uri na šoli Glasbene matice v Trstu. Jutri, 13. t. m., bo v Skednju tradicionalna «škedenjska poletna prireditev*. Sodelujejo: otroški pevski zbor iz Skednja, folklorna skupina osnovne šole «Ivan Grbec* iz Skednja, ženski pevski zbor PD «1-van Grbec* iz Skednja, folklorna skupina KUD «Karol Pahor* iz Pirana in mešani pevski zbor iz Skednja. Za zabavo bo poskrbel ansambel TAIMS. Delovali bodo dobro založeni kioski. Vabljeni! Glasbena matica Trst sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 21. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu GM, Ul. R. Manna 29. V tragični nesreči je izgubil življenje GIUUANO BERTOCCHI Pogreb bo danes, 12. t.m., ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo starši, brat Federico, deda, babici, strici, bratranci in drugi sorodniki Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 12. junija 1982 (Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3) KD Rdeča zvezda — Zgonik SKD Tabor — Opčine Pod pokroviteljstvom Z S K D zaplešimo, zapojmo... 5. srečanje otroških folklornih skupin V ZGONIKU v okviru praznika vina danes, 12. junija 1982, ob 19. uri - Na OPČINAH v soboto, 19. junija 1982, ob 20.30. KD Fran Venturini s sodelovanjem mladine od Domja in s Krmenke vabi na TRADICIONALNO ŠAGRO ki bo 12., 13. in 14. junija 1982 na KRMENKI Danes, 12. junija, ob 17. uri odprtje kioskov; ob 18.30 nastop godbe na pihala od Korošcev; od 20. do 24. ure ples z ansamblom POMLAD Danes, 12. t.m., bo ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah v okviru leta ostarelih Dobrodelni koncert MLADINSKIH ZBOROV Nastopata: Mlajši mladinski pevski zbor «VESELA POMLAD* - vodi Franc Pohajač; Vokalno - instrumentalna mladinska skupina CANTARE’ iz Trsta — vodi Luciano De Nardi V dvorani Finžgarjevega doma je na ogled razstava risb ob zaključku risarsko - slikarskega tečaja, ki ga je vodila profesorica Jasna Merku. Prisrčno vabljeni! JUTRI V SKEDNJU 8. ŠKEDENJSKA POLETNA PRIREDITEV Začetek ob 19.30. Vabljeni! KD LONJER - KATINARA priredi v ponedeljek, 14. junija, ob 20.30 na vrtu društvenih prostorov v Lonjerju kulturni večer MLADI SE NAM PREDSTAVLJAJO Sodelovali bodo učenci šole F. Milčinski - Katinara z igrico «Kako šo Butalci zbirali grb* in pevskim zborom ter harmonikarski ansambel Glasbene matice s Proseka. Vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo od ponedeljka, 14. junija ODPRTI URADI vsak dan od 8. do 12.30 ter ob torkih in petkih tudi v popoldanskih urah od 16. do 19. ure. Razstave Nocoj ob 18. uri bo v tržaški galeriji «11 Tribbio* odprl razstavo svojih olj tržaški mojster Pietro Grassi, ki bo razstavljal do 26. t.m. Danes, 12. t.m., ob 18. uri bo v razstavišču Corsia Stadion v Ulici Battisti 14 odprla razstavo Claudia Raza Floreancig. Razstavljala bo do 24. junija. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 12. junija ti • ČEDOMIR Sonce vzide ob 515 in zatone ob 20.54 — Dolžina dneva 15.39 — Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 10.17. Jutri, NEDELJA, 13. junija TELOVO, ANTON PAD. Vreme včeraj: najvišja temperatura 26,4 stopinje, najnižja 21,9, ob 18. uri 25,8 stopinje, zračni tlak 1011,2 mb pada, veter 5 km na uro južni, vlaga 70-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 22,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODIL: STA SE: Filomena in Luisa Vegliante. UMRLI SO: 49 letni Antonio For-za, 79-letni Giuseppe Coretti, 30-let-na Mara Vissich por. Benci, 81-letni Orazio Patane. 73 letni Giuseppe Piccin, 92 letna Maria Rizzi vd Pe-tronio, 70-letni Servolo Papo, 36-let-ni Llvio Maori, 66 letna Livia Ca-čich vd. Colella, 82 letna Giuseppina Possega vd Švara, 87-letni Ferdi-nando Rossignoli. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15. Ul Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Zgonik in Milje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Oriani 2 in Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20 30 dalje) Ul. Oriani 2. Trg Venezia 2, Zgonik, Milje. LEKARNF V OKOLICI Boljunec: tel 228 124, Bazovica: i. 226 165; Opčine: tel. 211001; osek: tel 225 141; Božje polje ;onik: tel 225 596; Nabrežina: tel. 3 121; Sesljan: tel 209 197; Žavlje: I. 213 137; Milje: tel. 271 124. Gledališča VERDI Danes ob 18. uri (red B) ponovitev recitala pianistke Margarite Hoehenrieder. Na programu Schubertove in Lisztove skladbe. Pri blagajni gledališča prodaja vstopnic. Kino Ariston 17.30—19.50—21.30 na prostem «L'inganno». Bruno Ganz, Hanna Schygulla. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 17.00 «11 cacciatore*. Prepove-vedan mladini pod 14. letom. Eden 17.30 «Ad ovest di paperino*. Grattacielo 17.00—22.15 «Ma che sia-mo tutti matti?* Fenice 17.00 «Morti e sepolti*. Nazionale 16.00 «Biancaneve & C.*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 17.00 «La villa accanto al cimitero*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30 «11 lago dorato*. Ca-therine Hepburn, Henry Fonda. Moderno 16.00 «L'esorcista*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.00 «Piacere car-nale*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 17.00—20.30 «Reds*. Vittorio Veneto 16.30 «Camera d'al-bergo*. Vittorio Gassman, Monica Vitti. Mignon 16.30 «Tenere cugine*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Radio 15.30 «Eros perversion*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.30 «Bruce Lee il gran-de eroe*. Šolske vesti Učenci in učitelji osnovne šole France Bevki.»vabijo .■na. zaključno šolsko prireditev, ki ■ bo - 14. t.m. ob 19. uri v Prosvetnem domu na ■Opčinab:* «-"*'"■» ■ Učenci in učitelji celodnevne osnovne šole Žavlje, Korošci-Mllje vabijo na otvoritev razstave risb in ročnih izdelkov ter na slovesnost ob podelitvi bralnih značk, ki bosta danes, 12. junija ob 9. uri. Dijaki srednje šole F. Levstik s Proseka vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, 12. junija, ob 20. uri v šolskih prostorih. Otroci vrtca ter učenci in dijaki osnovne in srednje šole v Sv. Križu vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 13. junija, ob 18. uri v Prosvetni dvorani doma Albert Sirk. Izleti SPDT javlja, da bo jutri, 13. junija odhod avtobusa za izlet na Pristavo pod Golico ob 6.45 izpred sodne palače. Mladinski dom - Boljunec obvešča udeležence izleta v Stično in Kostanjevico na Dolenjskem, da bo odhod avtobusa jutri, 13. junija, ob 6.30 iz domače gorice v Boljuncu. Hkra ti obvešča, da sta za izlet še dve prosti mesti. SK Devin priredi jutri, 13. junija avtobusni izlet na Pristavo nad Jesenicami ob priliki srečanja zamejskih planincev. Zainteresirani naj se javijo na sedežu kluba ali telefonsko Brunu Škrku, št. 200-236 in Sosiču, št. 208-551. Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan sporoča, da bo enodnevni izlet v Cittadeilo (Villa Veneta) dne 20. junija. Vpisovanje in informacije v Ul. Valdirivo 30/11 vsak torek, četrtek in petek od 17. do 19. ure, telefon 64459 ali 732858. SPDT vabi srednješolce na 3-dnev-ni izlet 27., 28 in 29. junija po slovenski transverzali k »Triglavskim jezerom* iz koče Zlatorog v Trenti na Zasavsko kočo na Prehodavcih ter po dolini Triglavskih jezer in čez planino Jezero v Bohinj. Vpisovanje do vključno torka, 15. junija, na sedežu ZSŠDI Ul. sv, Frančiška 20/11. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 DELAVCA TEHNIKA v fotolitogra-fiji ali fotomehanlki nujno išče slovensko podjetje v Trstu za stalno namestitev. Pismene ponudbe poslati na Primorski dnevnik pod šifro »Fotolaboratorij*. PRODAM vseljivo enonadstropno hišo pri Sv. Alojziju štiri sobe, kuhinja in WC. Telefon 040/743-784. TPK SIRENA prodaja popolnoma novo jadralno desko imgradz. Cena 590.000 lir. Informacije na tel. št. 040/411-589 ali 943-689. MOŠKI srednjih let išče žensko za skupno življenje staro od 40 do 50 let. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6, pod šifro «Poletje». PRODAM kvačkane prte iz bombaža razne velikosti. Telefonirati na št. (0481) 780-47. RENAULT 14 TL prevoženih 45.000 km, komaj na novo prebarvan v odličnem stanju prodam. Cena 5.500.000 lir — možnost pogajanja. Tel. 040/811-565 od 12. do 13. ure. ZAKONCA s priporočili iščeta na Krasu ali v okolici v najem stanovanje ali hišo za poletne mesece. Ni izključen nakup. Telefon (040) 64-382. PRODAM skoraj nov motocikel to mos po ugodni ceni. Telefonirati v večernih urah št. 040/410955. IDEALNA POSODA UN1CDURPLUS CR-18-NI-10 iz nerjavečega jekla s 15% popustom nudi dolgoletni zastopnik podjetja svetovno priznane tvrdke. Kuha na zdrav način brez grama masti in brez vode z neomejeno garancijo in servisom. Zastopnik Mario Devetak, Ul. Zanetti 22 - Sovodnje. Tel. (0482) 882-112. PRODAM barvni televizor 26” znamke grundig 'n. daljinskim upravljanjem v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Telefonirati od 13. do 14 ure na št. (0481) 83-535. ODDAM v najem sobo in kuhinjo po možnosti samski osebi. Telefon 0481 34220. PRODAM zazidljivo zemljišče na Krasu Telefon 040/226 294. HIŠO z dvoriščem prodam pri Kopru. Telefon 040/725-463. 11. 6. 1982 Ameriški dolar 1.318.— Kanadski dolar 1.040.— švicarski frank 645.— Danska krona 157.— Norveška krona 212.— švedska krona 218.— Holandski florint 495.— Francoski frank 210.— Belgijski frank 24.— Funt šteriing 2.340— Irski šteriing 1.840— Nemška marka 551 — Avstrijski-šiling- 78,— Portugalski escudo 17— Pezeta 11.50 Jen 4— Avstralski dolar 1.300— Drahma 19— Debeli dinar 23— Srednji dinar 26.80 MENJALNICA vseh ta jih valut DE SANTI C0L0RI UL. MOLINO A VENTO 70/B (blizu Trga Pestalozzi) ■ barve za dom — avtomobile — čolne ■ okvirji — vse za slikarstvo ■ posebna ponudba zidnih tapet in plastičnih podov ,■ dostava — izvršitev del ZLATARNA UR ARNA «$vizzera» dl A. Sorace DOXA TRS7 Ulica S. Spiridione 12 Tel. 60-252 )RAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure 1. 732-627, predpraznična od 14. do , ure in praznična od 8. do 20. e, tel. 68-441. Hočeš obleko znanega kreutorja Y POLETJE 1982 BASILE Escargots, Claude Montana Suono, Synonyme de Georges Rerh. Valentino G1AM1 VERSACE MED SINDIKALISTI OBEH GORIC Odkrito soočanje o vseh vprašanjih medsebojnega obmejnega sodelovanja Prizadevanja sindikalistov za eimveije gospodarsko sodelovanje ob meji Enotna sindikalna zveza za popolno enakopravnost slovenskih delovnih ljudi Delavski sindikati bi bili morali biti bolj osveščeni o jugoslovansko-italijanskih gospodarskih odnosih na mejnem območju, tako da bi lahko tudi s svoje strani prispevali marsikaj koristnega, tudi zato da bi s poživitvijo teh odnosov prišlo kaj koristnega za delavski razred, konkretno za zaposlitev. To je bila e-na izmed misli izrečenih na včerajšnjem sestanku med delegacijama goriške pokrajinske sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL in novogoriškega občinskega sindikalnega sveta, ki je bil v Novi Gorici. Pogovor na sestanku je bil odkrit, osredotočen na nekatera vprašanj^, ki zanimajo obe strani, povedano je bilo tudi marsikaj o splošnih vprašanjih, kot so n.pr. sedanji gospodarski položaj v Jugoslaviji ter gospodarska kriza in prizadevanja za čimvečjo izravnavo zunanjetrgovinskega primanjkljaja, gospodarska kriza v Italiji, kriza v svetu. Sindikalisti, ki so segli v razpravo, Danilo Bašin, Viljem Pahor, Ko-glot, Luciano Pini, Giovanni Pado-van, Renato Papais. pa so svoje zanimanje osredotočili predvsem na krajevna vprašanja in bili mnenja, da bi bilo govoriti predvsem o lokalni problematiki in ustanoviti delovne komisije, ki bi podrobno preučile enkrat eno, enkrat drugo vprašanje. V razpravo ie segel tudi predsednik Gospodarske zbornice v Novi Gorici Benjamin Besednjak, ki je orisal prizadevanja za gospodarsko sodelovanje in kooperacijo na gori-škem območju. Prikazal je gospodarsko menjavo, ki je precej narasla, se kvalitetno izboljšala; dejal je tudi, da si gospodarski operaterji prizadevajo, da bi lahko narasla od sedanjih letnih 13 milijard na 31 milijard. Omenil je pogovore s trgovinsko zbornico v Gorici, z združenjem malih industrijcev (API), o mešanih podjetij, ki že obstajajo in o pobudah za ustanovitev novih. Govor je bil tudi o manjšinskih vprašanjih. Omenil ga je v uvodnih besedah predsednik občinskih sindikatov Danilo Bašin. Povzel pa je Luciano Pini od goriškega tajništva sindikalne zveze, ki je dejal, da pomeni enakopravnost slovenskih delavcev z italijanskimi nekaj kar je za sindikat nekaj čisto umevnega in da potrebuje manjšina, prav zato ker je manjšina, nekaj več kot ve-. čina. Pini pa jtr tudi dejal, da bi lahko prišlo do negativnih pojavov ne-n?rodnostima na na-sem območju, če bi bila gospodarska kriza z brezposelnostjo prizadela le ene in ne druge. Taki negativni pojavi se lahko pripetijo v takih hudih časih kot so sedanji in še posebej na Tržaškem so take parole tudi rodile nezaželene uspehe. Sindikalisti so govorili tudi o mešani industrijski coni na Krasu, o možnosti njene izvedljivosti, o možnostih da bi jo preselili drugam in jo razkosali. Bili so to seveda ločeni govori, kajti doslej ni prišlo do u-r Evinega predloga o premestitvi cone s tržaškega Krasa. Obisk goriških sindikalistov pri kolegih v Novi Gorici je bil seveda koristen. Ugotovili so, da ni v Sloveniji nikakih pridržkov za sodelovanje na vseh ravneh, povedali pa so tudi, da je zaradi nesoglasij med sindikati na Tržaškem le malo ali nič stikov med tržaškimi sindikati in onimi koprskega obalnega območja. Vsekakor pa se bodo goriški in novogoriški sindikalisti še soočali, v področnih komisijah, govorili bodo tudi o vprašanjih zaposlitve jugoslovanskih delavcev v naši deželi. V PODJETJU DETROIT Včeraj manifestacija v torek skupščina Delavci tržiškega podjetja Detroit so včeraj dopoldne priredili manifestacijo po tržiških ulicah ter tako vnovič opozorili na težaven položaj v katerem se nahajajo. V torek bo v podjetju skupščina, na kateri bodo ocenili položaj ob upoštevanju vsebine pogovorov glede prevzema podjetja s strani družbe Faema. V prihodnjem tednu nameravajo prirediti tudi protestno manifestacijo v Trstu, pred sedežem deželne vlade. NA NIŽJI SREDNJI ŠOLI c IVAN TRINKO» Uspešno zaključen v Gorici tečaj 150 ur za delavce Po mnenju Sindikata slovenske šole bi bil lahko podoben tečaj prihodnje leto v Doberdobu Na nižji srednji šoli «Ivan Trin-ko» se je zaključil tečaj tako imenovanih 150 ur, ki so ga na tej šoli priredili v tem šolskem letu, že v drugo, za tiste odrasle ljudi slovenske narodnosti, ki niso imeli diplome tretje nižje enotne srednje šole, in ki so hoteli, s posečanjem enoletnega tečaja, pridobiti nekaj splošnega znanja in istočasno diplomo danes obvezne šole. Za take tečaje so dali pred leti pobudo sindikati. Dogajalo se je namreč, da veliko ljudi v zrelih letih ni moglo napredovati v službi ali ni moglo vstopiti v državno službo, ker niso imeli diplome obvezne šole, Ti tečaji so se pričeli v raznih šolah v državi, tudi na Goriškem. Pri nas pa so bili le na italijanskih šolah in pred dvema letoma je Sindikat slovenske šole dal pobudo. da bi bili taki tečaji tudi v slovenskem jeziku. V lanskem šolskem letu je bil ta tečaj prvič na slovenski nižji Aldo Policardi Klavirji — novi in rabljeni — posojanje Glasba — Plošče — HI-FI T R 2 I č — Ul. Roma 47 tel: 72167 niMiiiiiititMiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiinfiitiiiiiimiiiiiiiiiiiifimiiuiiimiuluitiitiiiiiiiiittiiiittiitiiiimiiiittiiifititiiiiiii Kako gledajo Italijani na nas... V aprilu in v začetku maja smo ob zaostritvi vprašanja globalnega zaščitnega zakona in dvojezičnosti bili priča v Gorici trem dogodkom, zr katere je redno, da se ob njih ponovno zamislimo in damo tudi o-ceno. Medtem ko je v Trstu nasprotovanje naši narodnostni skupnosti naraščalo, je v Gorici prišlo do zanimivega soočanja, ki se je izkazalo kot vrednota ne le v primerjavi s Trstom, ali v drugačnem pogledu z Benečijo, Rezijo in Kanalsko dolino, temveč za politično dogajanje v sami goriški pokrajini. Vse tri dogodke lahko pravzaprav kot izkušnjo in zaradi okoliščin, v katerih so se izoblikovali, združimo v enega, čeprav so se zvrstili v razdobju približno enega meseca. Študentje italijanskih višjih sred n:ih šol so prvič po nekaj desetletjih želeli slišati glas iz vrst slovenske narodnostne skupnosti, ki bi jim tudi s svojega zornega kota obrazložili značilnosti zaščitnega zakona in predvsem, kako slovenska narodnostna skupnost pojmuje dvojezičnost. želja se je izoblikovala iz paničnih razlag, ki so prihajale iz zasedenih tržaških italijanskih šol, iz katerih se je dalo razumeti, da bodo morali vsi prebivalci poznati slovenščino, če bodo hoteli v javne službe. Poudariti je treba, da želja po informaciji ni prišla samo iz levo usmerjenih dijaških vrst, Jci so v preteklosti ostali mdršikdaj osam- ljeni pri poskusih približanja naši stvarnosti, temveč so to potrebo izrazili tudi drugi; tudi taki recimo, ki so vstopali na zborovanje v Kulturni dom z izjavo, da ne sprejemajo naših stališč, da pa bodo poslušali, kaj imamo povedati. Prvo zborovanje je bilo v telovadnici Strokovnega zavoda za trgovino ob prisotnosti približno petsto dijakov. drugo v Kulturnem domu ob prisotnosti približno štiristo dijakov različnih višjih šol, tretje je bilo v Ločniku, slušatelji pa so bili obiskovalci večerne šole «150 ur», približno sto odraslih goriških občanov. Pozitivna ocena teh zborovanj ne izhaja iz golega dejstva, da je tolikšno število mladine želelo vedeti kaj več o someščanih — tako zadovoljstvo bi bilo kaj hlapčevsko. Gre za to, kako so zborovanja potekala. Kdor pozna dijaška zborovanja po letu 1968, bo priznal, da ni v navadi, da bi take množice dijakov več kot uro časa poslušale, v popolni tišini in potem z zanimanjem postavljale vprašanja ali izražale svoja mnenja. Iz vprašanj in iz mnenj pa se je na eni strani razodelo nepoznavanje zgodovine Gorice, naše stvarnosti, kaj šele teoretičnih in praktičnih vprašanj evropskih manjšin, da, celo nepoznavanje stvarnosti < lastne manjšine v Istri; na drugi strani pa se je razodelo, da tridesetletno u-stvarjanje Umetnega zidu-okoli naše- iiimiiiiiiitiMMiiHititmtiiimiiimiitiHMtttiiiiiiiniitniiiuntiitiHiiiiiiHfiitmmiiiifmiiiifiMvtimiitiiiiimii Ponarejene nakaznice za meso Pred dobrima dvema letoma je bilo veliko besedi na račun uvedbe posebnih nakaznic za meso po znižani ceni, v okviru goriške proste cone. Sprva je bilo tudi precej nejasnosti, kako v praksi izvesti to obliko nadzora nad razdeljevanjem mesa po ugodnih pogojih, do katerega imajo pravico samo prebivalci goriške pokrajine, zatem so stvari stekle. Nihče pa si ni pričakoval, da bo o nakaznicah za meso — pravzaprav o ponarjenih nakaznicah — govora na sodišču. Pred goriškim okrožnim sodiščem je bila včeraj kazenska obravnava proti 40-letnemu mesarju Emilu Klavčiču, ki ima mesnico na Kornu, v Gorici. Na njegov račun so preiskovalci, po prijavi s strani pristojnega urada trgovinske zbornice, sestavili precej zajetno obtožnico: odgovoren naj bi bil za ponaredbo javnega akta, goljufije in poskusa goljufije ter tihotapstva. V uradih trgovinske zbornice so namreč ugotovili, da so bili nekateri odrezki, ki jih je Klavčič prejel od običajnih in priložnostnih kupcev ter predložil v smislu veljavnih določil, različnega barvnega odtenka. Odtod sum, da gre za ponaredbo, preiskava in prijava sodnim obla stem z epilogom pred sodiščem. Kljub temu, da proti Klavčiču ni bilo jasnih obremenilnih dokazov, ga je sodišče spoznalo za krivega ter obsodilo na 14 mesecev zapora pogojno in na denarno kazen v višini 350 tisoč lir. Kazen .je pogojna in la Mtosa ... te poroči ekskluzivni poročni modeli zanjo in zan| obleke za prvo obhajilo bomboniere — vabila 34077 RONKE - RONCHI DEI LEGIONARI GORICA Ul. S. Lorenzo 46 Inf. brez vpisa v kazenski list. Zadnjo besedo pa bodo kajpak imeli sodniki prizivnega sodišča, kajti zagovornik, odvetnik Formentini, je že napovedal, da bo vložil priziv. Drevi v Dijaškem domu zaključek turnirja Danes, v soboto, 12. junija, se zaključi «7. turnir Mladinskega centra • Gorica*, ki se v zadnjih štirinajstih dneh odvija v Gorici. Letošnji turnir zajema tekmovanja v moški in ženski odbojki ter košarki; na njem je doslej nastopilo preko sto tekmovalcev in tekmovalk iz raz nih krajev Goriške. Zaključni del se bo vršil na odprtem igrišču Dijaškega doma v Gorici. Pričel se bo drevi ob 20 uri s srečanjem v košarki med eki po univerzitetnih študentov in Mladinskega krožka B; nato bo sledila finalna tekma v moški odbojki med mladinskim odsekom iz Štandreža A in mladinskim odsekom Sovodnje A. Večer pa bosta zaključila nagrajevanje in družabni večer. Organizatorji vabijo, zlasti vse nastopajoče tekmovalce «7. turnija MC-G», da se polnoštevilno udeležijo zaključne pri reditve. narodnostne skupnosti brez pretoka informacij, brez ovrednotenja in populariziranja niti najznačilnejših dosežkov slovenske kulture v šolah z izgovorom jezikovne pregrade, brez prevodov — ne navadnih, ne simultanih — s preskakovanjem mostu, ki ga naj bi slovenska narodnostna skupnost predstavljala v smeri obmejnega in balkanskega vzhoda, vse to torej ni pomagalo, da se ne bi v novih generacijah izoblikovale vrednote humanosti, demokratičnosti, logike družbenih odnosov. Kako naj si drugače razlagamo zaprepadenost ob spoznanju, da nam ta družba še ni dovolila imeti svojih sol v videmski pokrajini? Kako naj razumemo drugače začudenje ob razlagi, da državljan slovenske narodnosti spreminja svoj pravni status ob spremembi naslova iz Trsta v Gorico in iz Gorice v Čedad ali v Žabnice? Kaj naj pomeni drugega spontan aplavz ob zahtevi, da je po tisočletju prisotnosti morda vredno, da se v središču Gorice ulica ali dve poimenujeta po kakšnem meščanu slovenskega rodu? Glasno neodobravanje pa je žela plavolasa janičarka, ki se je kot taka tudi predstavila, ko je povabila predavatelja, naj se vrne v Slovenijo. O obubožani janičarski psihi, fci jo zajema panika ob sami misli, da se dvojezičnost lahko uveljavi in s tem razveljavi ves njen napor, da zabriše.zar seboj vsako .sled 0 izvoru, pa 'fe vredno razmisliti v drugem članku. Aldo Rupel V tolminski občini usmeritev k turizmu V razvojnih programih občine Tolmin predvidevajo zlasti ovrednotenje naravnih in zemljepisnih pogojev. Zato bodo v prihodnje, tudi zaradi manjših možnosti za širjenje industrije, pospeševali zlasti kmetijstvo in turizem. Pri tem upoštevajo vlogo reke Soče, Soške doline z Bovcem in Kaninom in motnosti za razvoj tujskega prometa drugod v občini. V takšen razvojni okvir sodi obnova nekdanjega dijaškega doma v Tolminu, ki ga preurejajo v hotel. Slednji bo imel 160 sob z 216 ležišči. Investitor je trgovsko podjetje «Cen-troslavija* iz Novega Sada. O' hotelu bodo zgradili tudi plavalni bazen. Pripravljajo se nadalje na obnovo hotela «Planinski orel* v Trenti. Dela bo financiralo podjetje «A-grovojvodina* iz Novega Sada. Tudi v tej jugoslovanski pokrajini torej odkrivajo turistične mikavnosti in možnosti tolminske občine na tem področju. Prisprm/le za DIJAŠKO MATIH) miMiiiniiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiimripomcgla k temu, da bo tudi la zbor redno nastopal na kon cerlih in drugih naših prireditvah. Ne moremo namreč mimo dejstva, da imajo pri nas pevski zbori ze lo pomembno narodnostno vlogo, ki se bo ohranila samo. če tu di zborovska aktivnost ne bo pre neha a. INGRID V1G1NI Sloviti alpinist R. Messner hudo zbolel Eden najbolj znanih visokogor škili alpinistov na svetu Reinbolc1 Messner iz Južm Tirolske je hu do bolan. Messner, ki se je po vzpel na Mount Everest brez ma ske za kisik in se je 'zkazal tud. pri številnih prvenstvenih vzponih po svetu, se je pred nedavnim vrnil s svoje zadnje odprave v Katmanduju. Tam so zdravniki u gotovih, da so njegova .jetra napadle amebe. Kot je znano, je bi la takšna okužba nekoč smrtna. Sedaj pa zdravniki računajo, da bodo slovitemu alpinistu rešili živ ljenje. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Fuori gioco 11.00 Le montagne della luce 12.00 Skrivnostno življenje Edgarja Briggsa 12.30 Program o medicini 13.30 TV DNEVNIK 14.00 Manon — po romanu A. F. Prevosta 14.30 Športna sobota 16.30 Svobodni dnevi 17.00 TV DNEVNIK — Flash 17.05 Veliko pričakovanje — po romanu Charlesa Dickensa 18.00 Risanke 18.10 Izžrebanje loterije 18.15 Nabožna oddaja 18.24 Posebna oddaja iz parlamenta 18.50 Pri koreninah rock’n’rolla 19.45, Almanah jutrišnjega dne 20.00 TV DNEVNIK 20.40 Dancing Paradise 21.45 Roma in saccoccia 23.05 TV DNEVNIK in Vremenske Drugi kanal 10.00 Bis! 12.30 Kulturne zanimivosti 13.00 TV DNEVNIK ob 13. uri 13.30 Scoop! 14 00 Šola in vzgoja 14.30 La colonn ' infame — film 16.00 Tip Tap Club 17.45 TV DNEVimiK - Flash 17.50 Program prihodnjega tedna 18.05 Dribbling — Šport 18.45 Izžrebanje loterije 18.50 II sistemone — kviz 19.45 TV DNEVNIK 20.40 Ti je všeč Garibaldi?, 21.30 Moja gospa — film 23.15 TV DNEVNIK Tretji kanal 16.55 Povabilo 18.45 Programi prihodnjega tedna 19.00 TV DNEVNIK 20.00 Vsi na oder 20.40 Buddenbrookovi — po romanu Thomasa Manna 21 40 Besede in osebnosti 22.15 TV DNEVNIK 22.50 Folkitalia JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 Poročila 9.05 Ciciban, dober dan Otroci si bodo v oddaji izdelali instrumente iz kolesarskih zvoncev, žebljev in podkve, pa cevaste ropotulje in razna tiktakala. Z njimi bodo tiktakali, bili in zvonili kot ure, igrali kot ure in peli kot ure. Pa ne kot kakršnekoli ure, ampak kot stolpna ura, budilka, stenska in mala ročna ura. Na koncu se bodo še igrali igro «Zgodilo se je v mestu Tiktak*. 9.20 Zbis — Zlatorog 9.35 Mi smo mali muzikanti 10.05 Mak ob progi, nadaljevanka 10.35 Gusarji kapitana Gancha 11.05 Novo vznemirja 12.05 Človekovo telo 12.35 V deželi zlatega runa dok. oddaja 13.05 Poročila 18.15 Poročila 18.20 Primer starodavnih astronavtov 19.50 Naš kraj: Turnišče 20.05 Zlata ptica 2010 Risanka 20.20 Cik - Cak 20.24 TV in Radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 20.55 Vremenske razmere 21.00 TV križanka 22.40 Zrcalo tedna 22.55 Ure obupa — ameriški film Film je thriller, ki prikazu je bez zapornikov. Skrijejo se v neki predmestni hiši, toda prebivalci hiše jih od krijejo... Film .je posnet v tipičnem stilu tedanjih očrnili filmov*, v katerih je pogosto nastopil Humphrey Bogart. Tudi tokraj je film uspel predvsem zaradi odličnih igralskih kreacij. 0.40 Večerna poročila Koper 18.00 Z nami pred kamero 18.05 TV D - Vesti 18.30 Risanke 19.00 Poje Angelo Baiguera 19.30 Z nami pred kamero TV D - Stičišče - Dve minuti 20.15 TV D - Danes 20.30 Pet dolarjev za Ringa — celovečerni film 22.00 TV D — Danes 22.10 Mundial — predstavitev ekip 22.30 Film — ponovitev Zagreb 18.40 Turturika 19.10 Operna glasba 19.25 Povsem osebno: Miodrag Protič 21.00 Bravo maestro — jug. film TRST A 7 00, 8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Videti, vedeti, vaditi; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Onkraj zvezd, lite ■arni fragmenti v prozi; 10.10 Koncert; 11.30 Poldnevniški razgledi: Izbrani Jisti; 12-00 Nas auu litra, danes in jutri. Beležka: 13.20 Glfisba po željah; 14.10 Mla-'i pisci;-14.30 Poslušali boste; 4.55 Naš jezik; 15.00 Diskoteka 3 vaša; 15.30 Dijaška tribuna; '7.10 Mi in glasba; 18.00 Izidor Ted a n: * Moder hlapec*; 18.45 Vera in naš čas. KOPER (Slovenski program) 7.00, 7.30. 8.25, 15 00, 17.00 Poučila; 7.10 Glasba za dobro ju ro; 7.15 Obvestila in reklame; 7 37 Objave; 7.45 Cestne razmere; 7.15 Radiiski. TV in filmski spored: 8.28 Zaključek; 8.30 Val 202; 14.00 Na valu radia Koper: 14.16 Kinosporcd; 14.30 Reportaža iz. zamejstva'; 15.10 Predstavitev oddaj. ghisba, informacije, intervjuti; 15 55 Ekonomska propaganda; 16 00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.15 Objave n zabavna glasba; 17.30 Mladim poslušalcem; 17.55 Zaključek s ■regiedom novic. KOPER (Italijanski program) 7.30. 8.30, t3 30, 16.30, 19 30 Dnevnik: 9.30, 10.30. 11.30, 12.30, 14-30. 15:30, 17.30 Poročila; 7.00 9.30 Glasba za dobro jutro: 8.15 Horoskop; 9.32 Lueianovi dopisniki; 10.32 Glasba in horoskop; 10 45 Mozaik; 11.00 Glasbena od da ja; 11 32 Kirn. svet mladih; 12.00 S prve strani; 12 05 Glasba no željah: 14.33 Superklasifika: 15.00 Narejeno v Italiji; 15.45 I-lalijanski zbori predstavljajo; 17.00 Istrski akvareli; 17.10 Časa-dei; 16 32 Glasbeni vveekend; 19.45 Slišimo se jutri in zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 6.00 - 9.02 Jutranja oddaja; 9.02 in 10.03 Radijski variete; 10.15 Mina predstavlja; 10.50 Black out; 11 44 Kulturne zanimivosti; 12.28 Zgodovinske osebnosti — Kleopatra; 13.30 Glasbena oddaja; 14.03 Kviz; 15.00 Permettc, caval lo?; 16.25 Mi kakor vi; 17.03 Au toradio; 17.30 Program za najmlajše; 18.00 Objektiv Evrope; 19.10 Šport; 19.25 Nabožna od daja; 19.30 Jazz na radiu: 21.00 Z, kakor zdravje; 21.30 Radio-drama; 23.10 Telefonski poziv. LJUBLJANA 7.00. 7.30. 9 00. 10 00. 11.00. 12 00 13.00, 15 00. 20.00, 22 00, 23.00 Po rečila; 7 10 Prometne informacije. 7.20 Rekreacija: 7.35 Vremenska napoved za pomorščake; 7.45 Prometne informacije; 7 50 Dobro ju tro, otroci!; 8 00 Druga jutranja kronika; 8.25 Iz naših sporedov; 8 30 Z radiom na poti; 9.05 Pio nirski tednik; 10 05 Zapojmo pe sem; 10.20 Komorni intermezzo: 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tuiine: 11.05 Panorama lahke glasbe; 11.40 Svetovna re portaža; 12.05 Zborovska glasba po želji poslušalcev; 12.40 «Pova bilo na ples!*; 13 10 Godala v ri‘rmi; 13.30 Kmeti'ski nasveti: 13 40 Naši poslušalci čestitajo; 14.00 Iz naših krajev — Iz naših sporedov; 14 20 Obvestila in za bavna glasba: 14.30 Priporočajo vam..; 15 05 Glasbena panorama; 15 55 Minute za EP;* 16 00 Dogod ki in odmevi: 16 30 Obvestila in zabavna glasba: 16 50 Radio da nes, radio jutri' 17.00 VrtiHak: 18 00 Studio ob 18 00; 19.00 Poje mezz^.oornnistka Božana Glavnik: 19 30 Mladi mladim: 19 55 Mi nuto za EP; 20 25 Obvestila in zabavna elasba; 20.35 Mladi mo stovi; 20 35 Domovina je ena 21.00 Sobotni zabavni večer; 22.00 24.00 Za Slovence po svetu; 0.05 Lirični utrinki 9. Z/al/io it isti it Spomini Pepine Malalan na dr. Juliusa Kugyja •Hotel sem prižgati pipo in segel na nočno omarico po vžigalice,* nama je povedal, «pa sem se malo preveč nagnil iz postelje in se ujel na preprogo, ki mi je pa na parketu zdrsnila izpod noge. Tako sem pade) in nisem mogel več vstati; nerodnost pač!« • Poklicali smo zdravnika, njegovega prijatelja dr. Fa brizia, ki je takoj pritekel, a glede na težo poškodbe v trenutku ni mogel dosti pomagati, kajti noga je bila visoko v stegnu zlomljena in kolk malone zdrobljen. Vpliv šoka je postopoma popustil in pričele so se oglašati bolečine. Skrbelo me je, da nam ne omedli. On pa je vse to mimo in potrpežljivo prenašal, brez jadikovanja in pritožb. Iz previdnosti mu je hotel dr. Fabrizi vsiliti neka zdravila ali injekcije proti bolečinam, a kazalo je, da jih noče. Prigovarjal mu je in ga prepričeval, da mora nujno v bolnišnico, pa tudi pri tem je naletel le na odpor in gluha ušesa. Ko ga je skušal tolažiti obljubljajoč mu, da bo kmalu zopet vse dobro, ga je Julius z nasmeškom lepo zavrnil, da on sam že dobro ve, kako se bo to končalo. Poprosil ga je le, da obvesti o nesreči njegove ožje prijatelje in jim reče, naj ga pridejo obiskati, dokler je še čas ... •Tu pa vam moram še prej povedati, kaj mi je zaupal nekega jutra še pred kratkim: «Danes sem zopet sanjal o mojem pokojnem očetu, je rekel, prišel mi je naproti iz megle z odprtimi rokami in me pričel prav prisrčno objemati in poljubovati ter stiskati k sebi, da mi je pošel dih. Videli boste, draga Pepina, to je zame slab in obenem tudi dober znak. Ne bom več dolgo med varni.« •Ko je dr. Fabrizi odhajal, da pokliče prijatelje -Boadi šena« in barona Economa k bolniški postelji nesrečnika in sem ga pri tem spremila do vrat, mi je spotoma še dejal: «Ubogi Julius, kaka smola, kaka smola, tu ne bo več pomoči«. šele takrat sem se pravzaprav zavedla, da j našemu doktorju odslej naprej dnevi šteti in obšla sta me globoka žalost in občutek krivde, da nisem mogla ali znala preprečiti te nesreče. Ko sem se vrnila k njemu v sobo, je uprl v mene molče svoj pogled, me prijel za roko. Ne pomnim, da bi storil to kdaj prej. In tiho spregovoril: -Pepina, to je se daj moj konec, oče me kliče k sebi.« •Nikar, gospod doktor, saj vendar ne bo vse tako hudo, sedaj ste še pod vtisom nezgode in vzemirjen, mučijo vas bolečine. Ko se zopet umirite, vam bodo prevezali nogo in poskrbela bom, da boste kmalu zopet ozdravili. «Ne, ne Pepina, pri skoro 87 letih in moji sladkorni bolezni so kosti že vse sklerozne in preparele in teh mi ne «zafiika» nihče več... sedaj boste morala skrbeti za vse sama; pisati moramo družinam na Dunaj in urediti z njim tako, da ostanejo stanovanje in moji dohodki od kniig za vas kot dosmrtni užitek, saj ste si to pošteno zaslužila. Vse ostalo pa bo opravilo že moje sorodstvo in prijatelji, ki bodo pomagali v sili tudi vam.« •Glas o banalni nesreči, ki je prizadela dr. Kugyja, pre- kaljenega pionirja alpinizma kot ironija neprizanesljive u-sode, se je kaj hitro razširil med njegovimi znanci in častilci in je proniknil tudi preko meja ožje domovine. Ne smemo pozabiti, da je bila druga svetovna vojna takrat še v polnem teku, nemška okupacija, bombardiranja, partizanske akcije v mestu in okolici, zaradi česar so bile tudi vse komunikacije zelo otežkočene. Kugyjeva generacija je malone že pomrla in kar je še ostalo od mlajših letnikov, ki so doživljali s Kugyjem vzpon in rast planinarstva v Julijcih in Dolomitih, tudi že betežni starčki Najmlajši pa so bili večinoma po frontah, pri partizanih, v ujetništvu ali že pomorjeni. Zato jih ni bilo v Trstu več mnogo, ki so dr. Kugyja takrat še poznali in vedeli, da ta oboževalec naših gora sploh še živi. Vkljub temu pa jih je ostalo še dovolj, ki so prihajali spraševat k Pepini, kako in kaj z namenom in željo, da ga obiščejo in vidijo. Seveda predvsem mlada generacija potomcev ožjih sorodnikov iz družin Emila O-blasserja in Ivana Vesela - Koseskega. Dr. Fabrizi je prihajal k njemu tudi po dvaikrat na dan in poskrbel, da je bii bolnik deležen pravilne zdravniške nege in preskrbljen z zdravili, ki so mu lajšale bolečine. Prav tako sta stala skoro dnevno ob bolniški postelji dragega prijatelja tudi Bois de Chezne in baron Economo. Želela sta v teh težkih urah z nasvetom in dejanjem pomagati Pepini, katera je bdela dan in noč ob svojem starem varovancu 7 največjo skrbjo. Ure so lekle, dnevi so minevali in Pepina ne pomni več, koliko jih je bilo, ker jih ni štela Vsi, ki so bili ob njem, so z žalostjo in strahom opažali, kako ugašajo življenjske moči v človeku, ki je bil z njimi enkrat tako obilno obdarjen. ŠPORT ŠPORT ŠPORT 12. funija 1982 12. svetovno nogometno prvenstvo v Španiji ŠPANCI SO JUGOSLOVANSKIM REPREZENTANTOM PRIPRAVILI TOPEL SPREJEM Jugoslavija od včeraj v vroči Zaragozi Reprezentanti ne tvegajo neskromnih izjav - Miljanič v središču pozornosti Pantelič napoveduje zmagoslaven pohod - Safet Sušič pravi, da ne bo lahko ZARAGOZA — Jugoslovanska nogometna reprezentanca je bila ob prihodu v središče Aragonije, kjer bo igrala v tekmi pete skupine SP s Severno Irsko in Hondurasom (s Španijo bo igrala v Valencii), deležna izredne pozornosti, še zlasti njen »elektor Miljan Miljanič, ki ga španska športna javnost pozna prevsem kot nekdanjega trenerja madridskega Reala. ♦Mislim, da bo Aragoncem naš nogomet bližji, kot severnoirski ali srednjeameriški, ki ga igra Honduras. Računam, da bodo navijali za nas,* je dejal po prihodu z Jatovim letalom. Jugoslovansko zastopstvo šteje 37 članov, 38. pa je nekdanji trener ljubljanske Olimpije Višnjavac, ki je nadaljeval pot v Madrid, od koder bo spremljal igre naših verjetnih nasprotnikov v drugem krogu svetovnega prvenstva. V taboru Jugoslovanov namreč nihče ne pomišlja, da se »modrim* ne bi posrečila uvrstitev v drugi del svetovnega prvenstva. Toda za »modre* je pomembna tudi uvrstitev v peti skupini predtekmovanja na «mundialu». Jugoslovani bi si seveda želeli prvo mesto pred Španijo, kajti s tem bi se v drugem krogu izognili enemu prvih favoritov, ekipi ZRN, Za enega izmed dveh nasprotnikov pa bi v nadaljevanju dobili vendarle bistveno slabšo ekipo Avstrije (drugi nasprotnik bi bila ali Anglija, ali ČSSR, ali Francija). V jugoslovanskem taboru sicer vsi izjavljajo, da se ne bojijo niti ZRN, ter da nimajo zahodnonemškega »kompleksa*, kot pišejo nekateri, toda ni dvoma, da bi biti bolj zadovoljni z igro proti Avstriji. Tekma s Španijo bo v Valencii, na stadionu »Luis Casanova*, na katerem je Jugoslavija leta 1979 v okviru kvalifikacij za evropsko prvenstvo v Italiji leta 1980, zmagala z golom šurjaka. Junak te tekme je PRED PONEDELJKOVIM NASTOPOM NA SP Bearzotove dileme Trener italijanske reprezentance razmišlja, kako zaustaviti Poljaka Bonieka • Oriali namesto Marinija? VIGO — Polemike, ki so se raz plamtele po porazni trening tekmi na Portugalskem, so se počasi pogasile. V italijanskem taboru je sedaj vsa skrb obrnjena na ponedeljkovo tekmo proti Poljski, ki zna biti tudi odločilna glede na napredovanje v naslednje kolo. Bearzot. drugi strokovni štab in časnikarji ne skrivajo skrbi pred tem srečanjem, saj je preveč kazzurrov* izven forme, glavna dilema pa je kako zaustaviti Bonieka.......... Te dni smo lahko sledili mnogim okroglim mizam in debatam v zvezi s ponedeljkovo tekmo. Podnebje nad italijanskim nogometom je dokaj si vo, vendar prav tu vidimo adut Italije. Tudi ko so se Italijani odpravljali v Argentino jih je spremljal pesimizem, nato pa so pokazali zobe in se uvrstili na odlično četrto mesto. Tokrat so stvari seveda malo drugačne. Bearzot ne razpolaga z novimi imeni in s svežimi silami, Massaro je slabo opravil izpit na Portugalskem, veliko nogometašev pa je izven forme. Tudi Rossi se ne znajde najbolje, Tardelli komaj da stoji na nogah. Graziani vse preveč teka in Contijeva igra je sama sebi namen. Pa niti razpoloženje ni rožnato: igralci se zapirajo vase, izogibajo se stikom z novinarji, kar pomeni, da pretresa reprezen tanco vrsta nesoglasij. Vse te črnoglede obete skušajo odgovorni pri italijanski zvezi zakrinkati, čeprav lahko rečemo, da je navidezno idilično ozračje umetno zgrajeno. Kljub temu pa so nekateri nogometaši optimistično razpoloženi. Ugotavljajo, da se bodo visoko u vrstili in da se bodo zagotovo plasirali v naslednje kolo. Vse preveč pa najbrž pozabljajo na Peru, ki bo tudi Poljakom trn v peti in bodo morali paziti, da ne napravijo kakega zgrešenega koraka. Trener italijanske reprezentance Bearzot največ razmišlja o tem. kako zaustaviti Bonieka. Po zadnjih podatkih naj bi okrog tega izvrstnega nogometaša napravil nekako pajčevino, za kar bi morala v prvi vrsti skrbeti Oriali in Tardelli, nato pa še kak drugi vezni igralec. Vprašanje je, ali se ti igralci ne bodo preveč izčrpali, saj Boniek stalno teka po igrišču in je zmožen znebiti se tudi dveh igralcev na en mah. Kdo pa bo pokrival ostale Poljake, ki so predvsem v napadu zelo nevarni? Bearzot se zanaša na nekoliko šibkejšo poljsko obrambo, v kateri igrajo počasni in poprečni igralci. Pri tem pa je treba ugotoviti, da igra Poljska zelo zaprto in se nato spusti v hitre protinapade, ki jih ' je " težko zaustaviti; Edina možna taktika, da se razbije poljski obrambni obroč je, po besedah Be arzota, igra po krilih. Italija pa ne razpolaga s klasičnimi krili, saj sta Conti in Causio bolj predana delu na sredini igrišča. Kaj potem? Zanašati se je treba na srečo in skušati doseči gol, ki ga bo treba nato krčevito braniti. Prav največje težave pa ima Italija v napadu, kjer so vsi po vrsti izven forme, začenši z Rossijem. bil vratar Dragan Pantelič, ki je tedaj debitiral. Pantelič je gotovo najbolj optimistično razpoložen med vsemi Jugoslovani, ki bodo nastopili na mundialu. »Zakaj se leto 1979 v Valencii ne bi ponovilo?* se sprašuje jugoslovanski vratar, ki meni, da bo prvenstvo pokazalo, da je on vendarle boljši vratar kot Španec Arkonada, ki ob Dinu Zoffu velja ta čas za najboljšega na svetu. Sicer pa Pantelič še nima rezerviranega mesta Iz Španije poroča za nas časnikar Dela Franci Božič. v jugoslovanskih vratih, kajti Miljanič za zdaj daje prednost Svilarju, ki je branil na zadnji preizkušnji »modrih* v Novem Sadu z Vojvodino. Drugi naši igralci so bolj umirjeni, še najbolj Zagrebčan Zajec, ki je bil še pred kratkim rahlo poškodovan. Po prihodu v Zaragozo pa je Zajec izjavil, da se bo njemu in soigralcem poznalo, da za seboj nimajo težkih tekem ter da pravzaprav ne vedo, kako močni so. Dragan Pantelič «Prva tekma s Severno Irsko bo odgovorila na to vprašanje. Jaz u-pam, da jo bomo dobili, potem pa bomo videli. Za zdaj lahko rečem le to, da se bomo borili po najboljših močeh, da W«kar najbolj častno zastopali barve Jugoslavije,* tako pa je dejal kapetan jugoslovanske reprezentance Ivica Sur jak, ki ga Španci prav tako dobro poznajo po zmagovitem golu, ki ga je leta 1979 dosegel v Valencii. Nekoliko manj razpoložen pa je bil Sarajevčan Safet Susič, ki je dejal: «Na afero v Italiji sem že povsem pozabil, toda tu je vendarle prevroče. Težko bo, toda upam, da se bomo s severnimi Irci le nekoliko prebili.* V Zaragozi je bilo danes samo 29 stopinj Celzija, takšno temperaturo pa je pričakovati tudi 17. t.m, na uvodni tekmi Jugoslavije s Severno Irsko, medtem ko se dnevne temperature v Zaragozi vzpenjajo tudi nad 35 stopinj Celzija. V vsakem primeru pa vroč teren, Jugoslovanom ustreza bolj kot Severnim Ircem, kar daje »modrim* tudi več možnosti za dosego realnega cilja — uvrstitve v drugi krog tekmovanj. ® ® ® Zadnji nastop ČSSR BUSTO ARS1ZIO - Češkoslovaška reprezentanca je v Italiji opravila še zadnjo preizkušnjo pred začetkom svetovnega prvenstva. Varovanci trenerja Vengloša so po prijateljski tetcmi z Ascolijem igrali še s Pro Patrio in zmagali s 5:0. čehoslovaki so igrali v okr njeni postavi, saj je nastopilo le pet standardnih nogometašev, ostali pa so počivali. Prav zaradi tega so zapustili le bled vtis m so v prvem polčasu le s težavo prišli do gola, ki ga je zabil Jurkemič. V drugem polčasu pa se te ČSSR razigrala in dosegla še štiri gole. Dva sta bila sicer avtogola, ostala dva pa sta dala Kokucka m Križ. Kamas Šengelija Doslej padlo 1.050 zadetkov Na dosedanjih 11 mundialih so skupno dosegli 1.050 zadetkov. Po najmanj tri zadetke pa je doseglo 115 nogometašev iz 25 držav. Seveda največ predstavnikov v tej «posebni lestvici* ima Brazilija (14), sledijo Zahodna Nem čija (12), Madžarska (10), Švedska in Italija (po 8) itd. Najboljši strelec v zgodovini SP pa je Francoz Just Fontaine, ki je leta 1958 na SP v švedski dosegel 13 zadetkov. 13 golov je sicer dal tudi zahodni Nemec Gerd Miiller, toda na dveh SP, leta 1970 in 1974. Najboljši nogometaš vseh časov, Brazilec Pele je sicer dosegel 12 zadetkov, toda kar na štirih SP (1958, 1962, 1966 in 1970). Madžar Koscis je dosegel zadetek manj, toda vseh 11 golov je dal na SP leta 1954. Po 10 zadetkov sta dosegla zahodnonemški «panzer* Rahn (1954 in 1958) ter Peruanec Cubillas (1970 in 1978). Z devetimi goli pa so se »proslavili*: Seeler (ZRN, 1958, 1962, 1966 in 1970); Ademir (Brazilija, 1950); Eusebio (Portugalska, 1966), Vava (Brazilija, 1958 in 1962); Lato (Poljska, 1974 in 1978), Jairzinho (Brazilija, 1970 in 1974). Najboljši italijanski strelec na mundialih ostaja Piola, ki je leta 1938 dosegel 5 zadetkov; po štiri zadetke pa sta dosegla Tržačan Colaussi (1938) in Schiavio (1934). Od jugoslovanskih nogometašev je bil doslej najboljši Jerkovič, ki je leta 1962 v Čilu dosegel 4 zadetke. Naj omenimo še, da je prvi zadetek na svetovnem prvenstvu dosegel leta 1930 v Urugvaju Francoz Laurent (Francija - Mehika 4:1), zadnjega pa Argentinec Bertoni v finalnem srečanju v Buenos Airesu med Argentino in Nizozemsko (3:1). Kdo bo najboljši strelec v Španiji? Kandidatov je več, morda pa bi lahko kak nogometaš presenetil (šengelija, Sehachner?). Lestvica najboljših strelcev na SP v Argentini - 6 zadetkov: Kem-pes (Argentina) in Resenbrink (Nizozemska); 5 — Cubillas (Peru); 4 — Krankl (Avstrija), Luque (Argentina), Rossi (Italija), Rummenigge (ZRN), Roberto in Dirceu (oba Brazilija). TV spored «mundiala» VEC IGRALCEV SE POTEGUJE ZA NASLOV NAJBOLJŠEGA Kdo bo zvezda letošnjega mundiala? Maradona, Žico, Rummenigge, Boniek, Rossi in Sušič so igral-ci tokegu kovu, du znujo v vsakem trenutku odločiti tekmo Španski mundial ni samo manifestacija najboljših reprezentanc na svetu, ampak tudi revija posameznih nogometašev, ki se navadno prav na teh prireditvah proslavijo. Svojo slavo nato dokaj dobro vnovčijo, zato pa se morajo prav na svetovnem mestu končno potruditi. Veliko je ugibanj, kdo bodo zvezde letošnjega, SP, v Španiji. Po mnenju izvedencev kaže, da bodo stopili v ospredje, že proslavljeni asi, čeprav niti- presenečenj. ne bi smelo manjkati Poskusili bomo predstaviti nekaj imen, ki bodo prav gotovo osredotočila nase pozornost občinstva. Na prvo mesto bi vsekakor postavili Diega Armanda Maradono, argentinskega reprezentanta. Maradona velja ta čas za najboljšega nogometaša na svetu, in od njega si nogometna javnost marsikaj pričakuje. Znano je, da je še ne 22 letni nogometaš prestopil k Bar celoni za približno 15 milijard lir p v* r Argentinski zvezni trener Cesar Luis Menotti s svojimi reprezentanti in sedaj bo moral potrditi svojo vrednost. Maradona je debitiral v reprezentanci že 1977. leta in od takrat je odigral že skoraj 30 tekem. V zadnjem prvenstvu je z Boca Juniors osvojil državni naslov in zabil 17 golov, leta 1980 pa je bil proglašen za najboljšega nogometaša vseh Amerik, saj je prehitel Žica, Fillola in Passarello. Ma radona bo med glavnimi atrakcijami SP. Arthur Coimbra Antunes - Žico velja v Braziliji za naslednika ne prekosljivega Peleja. Žico je brazilski nogometni mit in čeprav i-gra na sredini igrišča je med najboljšimi strelci v svoji državi. Na mednarodnih tekmah se Žico ni ravno proslavil, naj se spomnimo le SP v Argentini, kjer ga je moral tre ner postaviti celo med rezerve. Za Žica je torej Španija zadnja prilož nost, da dokaže tudi mednarodnemu občinstvu svojo vrednost. Prav za to bo najbrž med zvezdami mun diala. Tudi Rummenigge (ZRN) starta na mesto najboljšega posameznika SP. Za to ima tudi vse možnosti, saj gre za izrednega igralca, ki je dobil že vsa mogoča priznanja, lani so ga proglasili tudi za najboljše ga evropskega nogometaša. Rumme nigge nima šibkih točk: hiter je, ima močan udarec, precizen je z glavo in razpolaga z ostrim driblin gom, tako da ga branilci največ krat ustavijo samo s prekrški. Za Bayern je dal že 107 golov, okrog 50 krat je oblekel dres reprezentan ce in je s svojimi 26. leti največji adut Zahodne Nemčije. Med nogometaše, ki znajo opozoriti nase, gre brez dvoma postaviti Poljaka Zbignietva Bonieka, ki bo letos igral pri Juventusu. Boniek je med najboljšimi nogometaši na sve tu, njegove odlike pa so izreden ri tem, čut za taktično razporeditev na igrišču in strahovit udarec. Gre torej za komplektnega igralca, ki zna v vsakem trenutku odločiti tekmo v korist poljske reprezentance in ga branilci zelo težko pokrivajo, saj ne pozna predaha. Za konec smo pustili še Paola Rossija in Safeta Sušiča. Paola Rossija je Bearzot čakal z odprti mi rokami, vendar se v igri srednjega napadalca Juventusa pozna, da je počival dve leti. Kljub temu pa si ne moremo predstavljati I tali je brez znanega «Pablita», ki bi znal prav v Španiji ujeti pravo formo in se uvrstiti med zvezde mundiala. Po drugi strani pa po'a ga reprezentanca Jugoslavije veli ko upov na Safeta Sušiča, katerega Miljanič prišteva med najbolj še napadalce na svetu. In res, 27 letni Sušič je igralec takega kova. da bi lahko igral v vsakem izbra nem moštvu. Njegov čut za gol in njegovo nezaustavljivo preigrava nje že sedaj «strašita» vratarje, tako da ne bi bilo nobeno presene čenje, ako bj prav Sušič posta) prvi mož mundiala. Ob navedenih bi lahko pripisali še kako ime, ki zna izstopati. NEDELJA, 13. junija 19.15 otvoritev (LJ - KP) 20.00 Argentina — Belgija (RAI 1 - LJ KP) 22.00 Argentina — Belgija (KP reg.) PONEDELJEK, 14. junija 17.15 Italija — Poljska (RAI 1 - LJ) 19.30 Italija - Poljska (KP reg.) 21.00 Brazilija — SZ (RAI 2 - LJ) 22.45 Italija - Poljska (RAI 3 reg.) 22.45 Brazilija - SZ (KP reg.) TOREK, 15, junija 17.15 Peru — Kamerun (RAI 2 - U) 21.00 Nova Zelandija — Škotska (RAI 1) 22.10 Peru — Kamerun (KP reg.) SREDA, 16. junija 15.00 Salvador — Madžarska (RAI 3 reg.) 17.15 Francija — Anglija (RAI 1 - LJ) 19.30 Francija — Anglija (KP reg.) 21.00 Honduras — Španija (RAI 2 - LJ) 22.45 Honduras — Španija (KP reg.) ČETRTEK, 17. Junija 15.00 Alžirija - ZRN (RAI 3 reg.) 17.15 Čile — Avstrija (RAI 3 - LJ) 19.30 čile — Avstrija (KP reg.) 21.00 Jugoslavija — Severna Irska (RAI 1 - LJ - KP) 17.15 ČSSR - Kuvajt (LJ 2) 23.10 ČSSR - Kuvajt (KP reg.) PETEK, 18. junija 15.00 ČSSR - Kuvajt (RAI 3 reg.) 17.15 Italija — Peru (RAI 2 - LJ) 19.30 Italija — Peru (KP reg.) 21.00 Brazilija — Škotska (RAI 1) 21.00 Argentina — Madžarska (LJ - KP) 22.45 Brazilija — Škotska (KP reg.) SOBOTA, 19. junija 15.00 Argentina-'-*- Madžarska (RAI 3) 17.15 Kamerun — Poljska (RAI 1) 19.30 Kamerun — Poljska (KP reg.) 21.00 Nova Zelandija — SZ (RAI 2) 22.45 Nova Zelandija — SZ (KP reg.) 21.00 Belgija — Salvador (KP) NEDELJA, 20. junija 15.00 Belgija — Salvador (RAI 3 reg.) 17.15 ČSSR - Anglija (RAI 2 - LJ) 19.30 ČSSR — Anglija (KP reg.) 21.00 Jugoslavija — Španija (RAI 1 - LJ - KP) PONEDELJEK, 21. junija 15.00 Čile - ZRN (RAI 3 reg.) 17.15 Alžirija — Avstrija (RAI 3 - U) 19.30 Jugoslavija — Španija ■ (KP reg.) 21.00 Honduras — Sev. Irska (RAI 2) 22.45 Alžirija — Avstrija (KP reg.) TOREK, 22. jnnlja 15.00 Francija • Kuvajt (RAI 3 reg.) 17.15 Peru — Poljska (RAI 2 - U) 19.30 Peru — Poljska (KP reg.) 21.00 Škotska - SZ (RAI 1) 21.00 Belgija — Madžarska (LJ - KP) 22.45 Škotska - SZ (KP reg.) 23.25 Škotska - SZ (LJ 2) SREDA, 23. junija 15.00 Belgija — Madžarska (RAI 3 reg.) 17.15 Kamerun — Italija (RAI 1) 19.30 Kamerun — Italija (KP reg.) 21.00 Brazilija — Nova Zelandija (RAI 2) 22.45 Kamerun — Italija (RAI 3 reg.) 22.45 Brazilija — Nova Zelandija (KP reg.) ČETRTEK, 24. junija 15.00 Argentina — Salvador (RAI 3 reg.) 17.15 ČSSR — Francija (RAI 2 - LJ) 19.30 ČSSR — Francija (KP reg.) 21.00 Jugoslavija — Honduraa (RAI 1 - LJ - KP) PETEK, 25. junija 15.00 Alžirija — Čile (RAI 3 reg.) 17.15 Avstrija — ZRN (RAI 1 - LJ) 19.30 Avstrija - ZRN (KP reg.) 21.00 Sev. Irska — Španija (RAI 2 - LJ) 22.45 Sev. Irska — Španija (KP eg.) SOBOTA, 26. junija 15.00 Anglija — Kuvajt (RAI 3 reg.) Drugi del svetovnega prvenstva se bo začel 28. junija in bo trajal do 5. julija, polfinalni tekmi bosta 8. juliji, finalni pa 10. in 11. julija; koledar in urnik televizijskih prenosov teh tekem bomo objavili po zaključku prvega dela prvenstva. KAKO SO IGRALI cAZZURRb RA DOSEDANJIH MUNDIALIH Naj večji uspeh dve prvi mesti Prvo svetovno prvenstvo v nogometu je bilo leta 1930 v Urugvaju. Od takrat se jih je zvrstilo že 11. tako da je španski mundial že 12 po vrsti. Kako sta se na SP odre zali reprezentanci Italije in Jugo slavije, v kateri postavi sta igrali, kdo so bili najboljši strelci? Na ta vprašanja bomo skušali odgovoriti s kratko zgodovino nastopov Italije in Jugoslavije, naš pregled pa bomo začeli kar z Italijani. 1930 — Urugvaj Italija se prvega svetovnega pr venstva ni udeležila, prireditev pa je pokazala na premoč južnoameri škega nogometa, ki je svojo vred nost dokazoval tudi v poznejših na stopih. V finalu za prvo mesto sta igrala Urugvaj in Argentina, zrna gali sp domačini s 4:2 (1:2), gole pa so dosegli Dorado, Cea, Iriarte Prvenstvo je tik pred startom in vprašanje, ki trenutno še posebno buri radovednost ljubiteljev nogometa, se tiče zlasti imen favoritov in sploh uvrstitev posameznih reprezentanc. Pri nas bo zato vladalo zanimanje ne le za nastope najboljših reprezentanc, ampak tudi za tekme Italije in Jugoslavije. Prav v zvezi s tem pa smo zastavili nekaterim našim bralcem nekaj vprašanj, odgovore nanje pa lahko prečitate sami. SANTO ŽAGAR (Upokojenec, Bazovica) Angležev med velike favorite letos ne bom uvrščal, saj vse kaže, da to moštvo trenutno ni v najboljši formi. Vedno pa polagam največ možnosti na zrhago gostitelja, zato tudi letos menim, da so Španci glavni favoriti. Tu pa sta še Argentina s svojimi odličnimi igralci in Brazilija, ki se bo vsekakor uvrstila vsaj v polfinale. Po televiziji sem gledal zadnje nastope Italije in če bo tako igrala tudi na svetovnem prvenstvu, potem ji bo bolj trda predla. Za visoko uvrstitev so «azzurri» pokazali vsekakor premalo in dobro bo, če bodo osvojili že peto ali šesto mesto. Manj poznam igro Jugoslovanov, kolikor pa sem gledal tekme te reprezentance, moram reči, da ima odlične posameznike, vendar moštvo uveljavlja preveč igro po sredini igrišča in premalo preko kril, zato menim, da se bodo »plavi*, če se bodo zelo potrudili, uvrstili v najboljšem primeru približno na 6. ali 7. mesto. STOJAN FRANDOLIČ (Uradnik, Doberdob) Brazilci so letos glavni favoriti, saj razpolagajo z res izvrstnimi i-gralci. Poleg njih je tukaj še Zahodna Nemčija, ki je pokazala svojo pravo moč že v raznih pokalnih tekmovanjih in ima tudi odlične igralce. Po zmagi lahko posežejo tudi Španci, saj bodo igrali doma. Nika- kor pa ne smemo spregledati Argentincev. Pred štirimi leti so osvojili naslov najboljših na svetu, zdaj pa bodo v Španiji nastopali z v bistvu istim moštvom, ki je pa v tem času še bolj dozorelo. Prepričan sem, da bodo imeli na tem prvenstvu Italijani velike težave že v prvem delu tekmovanja, saj je moštvo dokaj izven forme, imam pa tudi občutek, da ni posebno motivirano. Realna vrednost »azzurrov* pa je trenutno taka, da bi zaslužili 10. ali 12. mesto. Jugoslovansko reprezentanco poznam zelo malo, vendar pa, sodeč po nekaterih njenih odličnih igralcih, bi vsekakor lahko pripravila svojim navijačem lepo presenečenje. GIANI SUSIČ (Telefonski tehnik, Števerjan) Španija, Argentina in Anglija so vsekakor glavni favoriti. Za te tri reprezentance sem se pa odločil zato: Španci bodo predvsem igrali doma in to je že velika prednost za njih. Poleg tega je to mlado moštvo, katerega igra je razmeroma malo poznana, druge reprezentance (brej ne poznajo dobro vseh skrivnosti španske igre, to pa je za Špance še dodatna prednost. Argentinci bodo igrali izredno borbeno, ker pač branijo naslov svetovnega prvaka. Angležem pa sem namenil vlogo «jollyja», oz. vsaj sposobni so učinkovito opraviti to vlogo. Italija bo v prvem delu vsekakor dosegla napredovanje, vendar bo skoraj gotovo v drugem delu prvenstva izpadla. Glede na njeno trenutno vrednost ji prisojam uvrstitev približno na 12. mesto. Jugoslovansko reprezentanco poznam dokaj malo. če pa sodim pa nekaterih njenih zadnjih mednarodnih nastopih, se je vsekakor sposobna uvrstiti pred italijansko enajsterico. KLAVDIJ STARC (Avtomobilski elektrikar, Kontovel) Za enega samega favorita se ne morem odločiti, vsekakor pa ga bo treba najti med Argentino, Brazilijo in Zahodno Nemčijo. Vse te tri reprezentance so izredno močne, manjšo prednost pa le dajem Argentincem, saj oni najbolj med vsemi igrajo nogomet z dušo, obenem pa so, kajpada, tudi izvrstni tehniki. Za Italijo res ne vem, kako se bo uvrstila, vse kaže, da trenutno res ni v vrhunski formi, najvišje pa lahko pride do 6. ali 5. mesta. Drugače je z Jugoslavijo: kot je pokazala v svojih zadnjih nastopih, igra zelo učinkovito in vsekakor menim, da se lahko uvrsti pred Italijo. Sicer pa bomo videli, kakšna bo igra teh dveh držav; sam bom pretežno gledal na televiziji le njune nastope. RADO UŠAJ (Avtoklepar, Nova Gorica) Tri moštva so po mojem mnenju sposobna osvojiti na j višje mesto: tu je predvsem Zahodna Nemčija, ki ima tehnično dobro pripravljeno moštvo, obenem pa je ta reprezentanca tudi zelo požrtvovalna. Brazilci igrajo zelo podobno Nemcem, so pa še bolj borbeni. K tema reprezentancama uvrščam še Sovjet sko zvezo, ki jo tudi prištevam v svetovno nogometno elito, vendar pa ji bodo morali za osvojitev samega vrha lestvice verjetno nekoliko «po magati* sodniki, sicer pa se lahko realno uvrsti na 2. ali 3. mesto. Sploh pa menim, da bodo sodniki na tem prvenstvu igrali precej vidno vlogo. Za Italijo sem prepričan, da se ne bo uvrstila niti na 5. mesto, Jugoslovani pa igrajo premalo zavzelo in če jim bo vse šlo dobro izpod nog (in bodo imeli srečo tudi s sod niki), bodo morda «prilezli* tja do desetega mesta. LEVKO POLJŠAK (Dipl. inž., Koper) Zahodna Nemčija in Španija sta po mojem mnenju vsekakor glavna favorita letošnjega svetovnega prvenstva v Španiji. Zahodne Nemce uvrščam v sam kakovostni svetovni vrh zaradi njihove odlične igre. Špance pa predvsem zato, ker bodo igrali na domačem igrišču, pred svojim občinstvom, kar je ob dej stvu, da tudi sicer ne igrajo slabo, vsekakor velika prednost. Kar se tiče italijanske in jugoslovanske državne reprezentance, se bo verjetno enajsterica »azzurrov* uvrstila na končni razpredelnici bolje od «plavih». Ker nobeno izmed obeh moštev ni posebno močno, bistvenih razlik skoraj gotovo ne bo, in Castro za Urugvaj, ter Peucelle in Stabile za Argentino. Urugvaj je bil prvi svetovni prvak. 1934 - Italija Italija je bila drugi domačin SP. tudi po želji fašističnega režima, ki si je takrat skušal na vse na čine pridobiti naklonjenost ljudstva S tem prvenstvom se začenja tudi zlato obdobje italijanskega nogome ta. Prvo tekmo je Italija igrala z ZDA in zmagala s 7:1. nato je v Ostale športne vesti na zadnji strani. dveh tekmah premagala Španijo z 1:0, v polfinalu Avstrijo prav tako z 1:0, v finalu pa Češkoslovaško z 2:1 po podaljških. Italija je finalni tekmo odigrala v postavi: Combi. Monzeglio, Allemandi, Ferraris IV . Monti. Bertolini, Guaita, Meazza, Schiavio, Ferrari. Orsi Za Italijo sta dosegla gola Orsi in Schiavio. za ČSSR. ki je prva prešla v vod stvo. pa Puc. 1938 — Paril Tudi v Parizu se je Italija prosla vila in ponovila uspeh iz Rima. I talija je najprej odpravila Norveško z 2:1 po podaljških, nato Franciji s 3:1, v polfinalu pa Brazilijo 2:1. Brazilci so v tej tekmi igral-z rezervami, kar pa se jim je močno maščevalo, tako da so ostali z dolgim nosom V finalu se je tako Italija pred 50 tisoč gledalci pome rila z Madžarsko in zmagala s 4:2 Po dva gola sta dala Tržačan Colaussi, ki je bil med boljšimi posamezniki SP in Piola, za Madžare pa sta gola dala Titkos in Sarosi. 1950 — Rio de Janeiro Na tem prvenstvu se Italija ni dokopala daleč, saj je bila izločena že v prvem kolu. ko jo je pre magala Švedska s 3:2. Niti zmaga nad Paragvajem z. 2:0 ni zadostovala za uvrstitev v finalni del. Sve tovno prvenstvo je tako pripadlo Urugvaju, tako da je okrog 200 tisoč gledalcev na »Maracani* jokalo, ko je bilo priča porazu svojih izbrancev, saj je Urugvaj premagal Brazilijo z 2:1. 1954 - Bern Niti v Bernu Italija ni imela sre če in se ni uvrstila v finalni del. V dodatni tekmi so »azzurre* premagali Švicarji in jim zadali pekoč poraz s 4:1. Na tem prvenstvo je presenetljivo slavila Zahodna Nemčija nad legendarno Madžarsko, in sicer s 3:2. 1958 — Stockholm To svetovno prvenstvo je pripadlo Braziliji, ki je tako začela s serijo neponovljivih uspehov. Debitiral je Pele. Brazilci pa so v finalu premagali Švedsko s 5:2. Italijani so že v kvalifikacijah doživeli pravo katastrofo, saj jih je izločila Irska, tako da »azzurri* niso sodelovali na SP. 1962 — Santiago Tudi tu je slavila Brazilija, ki je v finalu odpravila Češkoslovaško z goli Amarilda, Žita in Vavaja. I-talijo je v 3. skupini izločil Čile, ki ie zmagal z 2:0 predvsem po zaslugi sodnika, ki je dopustil izredno grobo igro. 1966 — London V Angliji je Italija doživela pravo tragedijo. V lahki skupini se je srečala s Severno Korejo in nepričakovano izgubila. Edini gol je padel po zaslugi Pak Doo Ika, ki je v zgodovini italijanskega nogometa zapisan s črnimi črkami. SP je osvojila Anglija ki je v finalu odpravila ZRN s 4-2 1970 — Ciudad Mexico Na tem SP je Italije zabeležila največji uspeh zadnjih let Po zmagah nad Švedsko (1:0) in ZRN (4:3), ter remijih proti Urugvaju in Izraelu, se je prebila v finale, kjer pa je podlegla Braziliji s 4:1. 1974 — Miinchen Svetovno prvenstvo je osvojila ZRN, ki je v finalu premagala Nizozemsko z 2:1. Italija se je v svoji skupini uvrstila na tret.je mesto, saj je v odločilni tekmi izgubila proti Poljski z 2:1. 1978 — Buenos Aires Zadnjega svetovnega prvenstva se vsi prav dobro spominjajo. Po polemikah v pripravljalnem obdobju je Italija presenetila, predvsem pa je bilo »odkritje* igra Rossija in Cabrinija. Italija se je uvrstila na odlično 4. mesto, saj je v malem finalu klonila proti Braziliji z 2:1. Prvak je postala Argentina. Uredništvo, uprovo, oglosm oddelek TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) «46 72 (4 linije) TUC 460270 Tel. (0481) 83382 (85723) Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1 Naročnino Mesečno 8.000 lir — celoletno 59.000 V SFRJ številko 6.00 din. ob nedeliah 6,00 din. za zasebnike mesečno 90.00. letno 900.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 120,00. letno 120Ck0o’ PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi Postni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Liubljano Gradišče 10/11. nad., teleton 223023 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po tormatu, sožaljo 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drtiqih dežel v Italiji pri SPI. Čim italijanske tj zveza časopisnih fl založnikov FILG1 12. junija 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal m tiska I (ZTT iTrst fK ]©©<3©§@ PER LA ČASA Drevored D Annunzio 26 Smrnsi Tel: 741-566 Pomladanske novosti: 1 — žaluzije — vertikalne žaluzije — senčne zavese — lesene karnise in bogata izbira zaves u\ -—1 iz blaga. E PORT ŠPORT ŠPORT DANES IN JUTRI V ORGANIZACIJI ZSŠDI DANES IN JUTRI V UMAGU Tudi ŠK Kras V Umagu se bo danes in jutri od vijalo mednarodno namiznoteniško tekmovanje za pokal Jadranskega morja. V posamični konkurenci bo nastopilo tudi 9 igralk in igralcev ŠK Kras, in sicer Miličeva. Sedmakova. Škrkova, Blažinova in žigonova v članski, Marušičeva. Ukmarjeva, Colja in Štoka pa v mladinski konkurenci. To je dejansko zadnji u-radni nastop Krasovega moštva v tej tekmovalni sezoni, ki je bila tako bogata z uspehi. (B. S.) «16. pokal prijateljstva» Tekme v moški in ženski konkurenci * Srečanja na več igriščih V organizaciji Združenja slovenskih športnih društev bo danes in jutri velika odbojkarska prireditev za «16. pokal prijateljstva*. Turnir ne bo le kakovostna odbojkarska predstava, temveč predvsem priložnost, da naša društva vzpostavijo še tesnejše stike z društvi iz matične domovine. parnem/ telef. 750895 - TRST Ul. S. Zenone 6 (Sv. Jakob) NOVOSTI OPREME VAŠEGA DOMA • Lakirani parket • Lesene zidne obloge že pripravljen za postavitev • Moguette • Harmonična vrata • Zidne tapete Lak za parket SINTEKO ZLATARNA - URARNA IAUREIMTI Center popravil Seiko Velika izbira ur in zlata najboljših, znamk ZELO UGODNI POPUSTI TRST — Largo Santorio 4 — Tel. 723-240 CASIO URARNA ZLATARNA Ličan Lastnik Plisco Sergio I KST - Kurzu Italia 8 Telefon 040/61176 URARNA IN ZLATARNA Mi Ro!j Karlo URE NAJBOLJŠIH ZNAMK VELIKA IZBIRA ZLATIH OKRASKOV ZA VSE PRILOŽNOSTI TRST - ČAMPO S. Telefon 795-881 GIAC0M0 3 SPORED Ženske DANES, 12. JUNIJA Skupina A (Stadion «1. maj*) 16.00 Rijeka Bor 17.00 Brdnik B - Rijeka 17.00 Bor - Branik B Skupina B (Telovadnica v Nabrežini) 16.00 Branik A - Sokol 17.00 Marčana - Branik A 18.00 Sokol - Marčana JUTRI, NEDELJA, 13. JUNIJA (Stadion «1. maj*) 9.00 finale za 5. mesto 10.00 finale za 3. mesto 11.00 finale za 1. mesto Moški DANES, 12. JUNIJA A skupina (Telovadnica pri Banih) 16.00 Rijeka - Juventina 17.00 Fužinar - Rijeka 18.00 Juventina - Fužinar Skupina B (Telovadnica v Dolini) 16.00 Stavbar - Bor 17.00 INA - Stavbar 18.00 Bor - INA JUTRI, NEDELJA, 13. JUNIJA (Telovadnica v Dolini) 9.00 finale za 5. mesto 10.00 finale za 3. mesto 11 00 finale za I mesto KOTALKANJE DEŽELNO PRVENSTVO ZA NARAŠČAJNIKE Danes in jutri bo deželno prvenstvo v kotalkanju za naraščajnike. Nastopili bedo kotalkarji iz vse dežele Furlanije - Julijske krajine, ki so si priborili pravico do nastopa na pokrajinskem prvenstvu. Polet bodo zastopali na tem prvenstvu trije kotalkarji: Damjan KOSMAČ, Federica COSLOVICH in Elisabetta GREGORI. Prvenstvo se bo pričelo ob 15. uri v organizaciji tržaškega društva Jolly (Ul. Giarizzole). (SK) JJL /hui$betto- IZBERI Sl, KAR Tl SRCE POŽELI! ti svetuje pri nakupu pomladno - poletne garderobe. čudovita priložnost do konca tega meseca. OD 10 00 30*70 POPUSTA Ob. obč. od 1.6.82 do 29.6.82 Žensko oblačila TATJANA SOTLAR CUSMA Ul. Kantffer 3 (transverzal« Ul. Cologna) - TRST - Tel. 940/589638 V OKVIRU RAZSTAVE VIN Danes v Zgoniku balinanje in odbojka V okviru 18. občinske razstave vin v Zgoniku bo danes poskrbljeno tudi za pester športni program. V priredbi ŠK Kras se bo ob 8.30 priči mednarodni balinarski turnir za «9. kraški pokal*, na katerm bo sodelovalo 12 četverk, in sicer: Partizan Moste, Svoboda Ljubljana, Jama Ljubljana, Cerknica, Kastau Reka, Komen, Kobjeglava, Repen-tabor, Kraški dom Repen, Sokol Nabrežina, Kras A in Kras B. Tekme bodo na balinarskih stezah v Zgoniku in Repnu, v primeru slabega vremena pa v Domu pristaniških delavcev na Proseku. Popoldne ob 16.00 bo na odprtem igrišču v Zgoniku moško odbojkarsko srečanje med rekreacijskima skupinama domačega Krasa in selekcije iz Ljubljane. Šesterka Krasa je še nepremagana na letošnjem zamejskem tekmovanju «Revival '82*. V vrstah Ljubljančanov pa so nekateri veterani, ki so bili svoj čas vrhunski odbojkarji. Obetajo se torej zanimivi boji. (B. S.) Ferrari spet v sedlu RIM — Motociklističnemu pilotu Virginu Ferrariju so zdravniki odstranili mavec z roke in bo tako lahko spet začel tekmovati za svojo hišo Suzuki. «7. TURNIR MLADINSKEGA CENTRA* V GORICI Odbojkarice Erojne osvojile prvo mesto V četrtek je bil na igrišču Dija škega doma v Gorici finalni del žen skega odbojkarskega tekmovanja za «7. turnir Mladinskega centra*. Danes v Gorici sklepna tekmovanja Po štirinajstih dneh tekmovanj se bo drevi v Gorici končal «7. turnir Mladinskega centra*, ki je povsem uspel. Danes sta, kot je že običaj, na sporedu finalni tekmi v moški odbojki in košarki. Najprej bodo stopile na igrišče peterke Mladinskega krožka Griča B in Univerzitetni študentje, nato pa odbojkarji iz šlandreža in Sovodenj. Te štiri ekipe so se uvrstile v finale o-beh tekmovanj. SPORED DANAŠNJIH TEKEM 20.00 finale v košarki Mk-G - Univerzitetni študentje 21.00 finale v moški obdojki MO Štandrež A - MO Sovodnje A Po odigranih srečanjih bo sklepna slovesnost in nagrajevanje prvo-uvrščenih ekip v posameznih tekmovanjih (moška in ženska odbojka ter košarka). Sledil pa bo družabni večer. Organizatorji vabijo k polnoštevilni udeležbi; poseben poziv pa gre vsem igralkam in igralcem, ki so sodelovali na tem «7. turnirju Mladinskega centra - Gorica*, (-ik-) V finale so se uvrstile tri ekipe in sicer: Grojna, Mladinski krožek -Gorica in KD Sovodnje B, katere so osvojile prvo mesto vsaka v svoji kvalifikacijski skupini. V finalnem delu je prvo mesto zasedla šesterka iz Grojne, kot že lansko leto, pred Sovodnjami B in mlado ekipo Mladinskega krožka. IZIDI Groj‘na — MK-G 2:0 (15:7, 15:4) V tem srečanju so igralke Grojne brez večjih težav osvojile oba seta. DEŽELNA ZVEZA KMEČKIH IN OBRTNIH HRANILNIC IN POSOJILNIC FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE REDNI OBČNI ZBOR Videm - 12. junij 1982 Sejna dvorana Trgovinske zbornice KMEČKE IN OBRTNE HRANILNICE IN POSOJILNICE FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE Podatki z dne 31. decembra 1981 OD PETKA DO ČETRTKA V DOLINI Učenci osnovnih šol na turnirju nogometa Prireditve, ki jo je organiziralo ŠD Breg v sodelovanju s starši, se je udeležilo 5 ekip - Navdušenje vseh nastopajočih DEPOZITI NALOŽBE DRUŽBENI KAPITAL IN REZERVE ČLANI 476.950.955.105 267.785.342.964 26.794.109.095 13.672 SISTEM BANČNIH ZADRUG S 44 OKENCI V DEŽELI NA USLUGO KRAJEVNEMU GOSPODARSTVU Prejšnje dni so na dolinskem pravokotniku odigrali medšolski turnir, ki ga je v sodelovanju s starši priredilo ŠD Breg. Odziv na turnirju, ki je bil namenjen učencem osnovnih šol, je bil izreden, lahko bi rekli, da je šlo za pravo olimpiado ali svetovno prvenstvo v malem, saj so najmlajši z navdušenjem pristopili k pobudi. Tako na igriščih kot na tribuni je bilo vse vroče, vsakdo je navijal za svojo šolo in niti porazi niso vplivali na razpoloženje. saj jemljejo mladi učenci, čeprav so borbeni in požrtvovalni, šport s prave strani. Turnirja se je udeležilo pet osnovnih šol iz dolinske občine, in sicer osnovna šola iz Boršta (sem zahajajo tudi učenci iz Zabrežca), skupna ekipa šole s celodnevnim poukom *Mara Samsa* od Domja in «Ivan Trinko* iz Ricmanj. šola «Fran Venturini* iz Boljunca. «Pre-žihov Voranc* iz Doline in italijanska osnovna šola iz Doline. Kot rečeno, navdušenje je bilo na višku prav tako pa tudi tekme, ki so pokazale. s kakšno vnemo in veseljem pristopajo najmlajši k temu športu. Zaradi poenostavitve bomo navedli šole kar z imeni vasi. posamezne ekipe so odigrale po štiri tekme, sestavljene pa so bile s petimi i-gralci, pa tudi goli so bili nekoliko manjši od navadnih. Turnir se ie začel prejšnji petek, končal pa v četrtek. IZIDI Petek Boršt Dolina (it. osn. š.) 1:1 (gola šta dala Štefančič in Rejžgio) Ricmanje - Bol junec 0:0 Počitek: Dolina (slov. osn. š.) ifiliiiminiiiiiiiiiMiiiillliiiiiimiiiimiiMiimnuiiHH Egami — Kai včlanjen v CONI, organizira tečaje tradicionalnega karate do. Informacije na šoli «France Pre-šeren*. Strada di Gnardiella 13/1 ali na tel. št. 734-634 zvečer. » * « Jadralni klub Čupa priredi tečaje optimistov od 19. 6. do 26. 6.; prvi tečaj «surfov» od 19. 6. Jo 26. 6. in drugi tečaj od 27. 6. do 4. 7. 1982. Cena 15.04)0 lir. Prvi tečaj na potovalni ja-drniei do Kornatov od 12. G. do !9. 6.: drugi tečaj od 19. 6. do 26. 6. 1982. Prijave in informacije na ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11., tel. 76-73-04. » * • ŠD Polet obvešča, da se bo v ponedeljek, 14. janija .pričel kotaJkarskj tečaj za začetnike. Ponedeljek Dolina (slov.) - Boršt 1:0 (Zupin) Dolina (it.) - Ricmanje 0:1 (R. Gombač) Počitek: Bol junec Torek Ricmanje - Boršt 4:0 (vse gole je dal R. Gombač) Bol junec - Dolina (slov.) 4:1 (J. Švara 2, Komar, P. Žerjal in Zupin) Počitek: Dolina (it.) Sreda Boljunec Dolina (it.) 2:0 (P. Žerjal. E. Žerjal) Dolina (slov.) - Ricmanje 0:0 Počitek: Boršt Četrtek Boršt - Boljunec 0:1 (Komar) Dolina (slov.) - Dolina (it.) 1:1 (Pancrazi, Lovriba) Počitek: Ricmanje LESTVICA 1. Boljunec 7 točk: 2. Ricmanje -Domjo 6; 3. Dolina (slov.) 4: 4. Dolina (it.) 2; 5. Boršt - Zabrežec 1 tn/‘ka. ATLETIKA Danes in jutri v Salspmaggioreju Na državnem prvenstvu tudi (rije naši zastopniki Danes in jutri bo v kraju Salso-maggiore Terme (blizu Parme) državno prvenstvo za naraščajnike in naraščajnice. Pravico do nastopa na prvenstvu imajo vsi atleti, ki so v letošnji sezoni dosegli določene minimalne rezultate, ki jih ob začetku sezone določi atletska zveza. Med našimi atleti so letos dosegli normo trije tekmovalci, in sicer borovki Tiziana Natural v skoku v daljino in Sara Umari v teku na 400 m ter adrievec Vasilij Pečar v troskoku. Medtem ko bosta Umarijeva ter Pečar tekmovala že danes, pa se bo Natura lova pomerila v daljini jutri popoldan. (R. F.) TENIS NA TURNIRJU V BENETKAH Le v začetku srečanja so bile Goričanke enakovredne igralkam iz vznožja Brd. KD Sovodnje B — MK-G 2:1 (9:15, 15:11. 15:7) V drugem srečanju večera pa so Sovodenjke po lepi in izenačeni tek mi premagale ekipo goriškega krožka. Grojna — Sovodnje B 2:4 (15:7, 15:9) Zadnje srečanje večera je predstavljalo pravzaprav pravi finale tekmovanja v ženski odbojki. Zasluženo je to odločilno tekmo osvojila šesterka iz Grojne. S to zmago je ekipa Grojne že drugič zaporedoma osvojila prvo mesto v ženski odbojki na tem turnirju. KONČNA LESTVICA 1. Grojna, 2. KD Sovodnje B, 3. Mladinski krožek - Gorica, sledijo: KD Danica (Vrh), KD Sovodnje A. KD Naš prapor (Pevma, Oslavje, Št. Maver), Ljubljanska banka (Nova Gorica), KD Jezero (Doberdob) in Dijaški dom «S. Gregorčič* (Gorica). POSTAVE GROJNA: Tiziana Perše, Chiara Bertolini, Eda Mikluš, Manuela Primožič, Manuela Mazgon, Sandra Maraž in Silvana Perše. MLADINSKI KROŽEK . GORICA: Karmen Kocjančič, Diana Mulič, Kristina Sturma, Licia Cragnaz. Silvana Humar, Rafaela Zavadlav in Roberta Plet. KD SOVODNJE B: Antonietta Pe~ tejan, Adriana Maraž, Miryam Petejan, Adijana Petejan, Vida Cijan, Betti Maraž, Franka Pete-jan. Vera Lukman, Giana Marson. SODNIKI FINALNIH TEKEM: Marjan Tomšič, Silvana Perše in Franko Pola: zapisnikar: Ivan Kont in Boris Peric. Nagrajevanje prvouvrščenih ekip v tem tekmovanju bo drevi v Dijaškem domu po tekmah v moški odbojki in košarki. Prvenstvo invalidov SAVONA — Včeraj so svečano odprli letošnje italijansko državno invalidsko plavalno prvenstvo, ki poteka v Savoni. Nastopa 160 plavalcev iz vse Italije. Poleg plavalnih disciplin bo na sporedu tudi vaterpolo. KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA Jutri na Kontovelu slovenski derbi \ Na Kontovelu bo jutri slovenski derbi med Borom in Kontovelom. Borovci so zanesljivo zmagali obe zadnji tekmi, prav v tem tednu pa je košarkarska zveza sporočila, da bodo morali srečanje med moštvom Prevenire in Borom ponoviti. Mlajšim Kontovelcem se doslej pozna, da so še neizkušeno moštvo in to je v glavnem tudi prvi vzrok za dosedanje poraze. «Plavi» prihajajo na Kontovel nekoliko favorizirani, domači košarkarji pa se bodo prav gotovo potrudili, da se izkažejo pred lastnim občinstvom. SPORED 12. KOLA Kontovel - Bor (13. 6. ob 9.00 na Kontovelu); Basket Team - Prevenire; Autogamma - La Talpa; Saba - Quadrifoglio (Caneia) Clcrc v polfinalu BENETKE — V četrtfinalu mednarodnega teniškega turnirja v Benetkah so dosegli te izide: Clerc (Arg.) - Ganzabel (Arg.) 6:3, 7:5 Brown (ZDA) - Krulewitz (ZDA) 2:6, 6:4, 6:4 Murphy (ZDA) - Segarceanu (Rom.) 6:1, 6:0 Drevi finalni del mestnega turnirja V četrtek zvečer so v Gorici odigrali polfinalni tekmi v okvire košarkarskega mestnega turnirja. IZIDA Gioco Regalo - Radenska 104:98 (53:54) Časa del Carrozziere - Marmi Bief fe 85:81 (56:43) Drevi bo ob 20. uri mali final« za 3. mesto med peterkama Ra denske in Marmi Bieffe; ob 21.3t pa bodo igrali tekmo med Časa del Carrozziere in Gioco Regalo, ki bo določila zmagovalca mestnega turnirja. Po srečanjih bo nagrajevanje NOGOMET MLAJŠI CICIBANI Breg - Campanelle 2:1 (1:0 BREG: M. Ota, Katlaele, Govoo (Kosič), Kozina, Alberti (R. Gam bač), Krašovec, Zupin (Reggio). STRELCA ZA BREG: Alberti ii Raffaele Brežani sq se v tej tekmi močrn potrudili in dokazali, da so boljš od svojih nasprotnikov. Z večjo zbra nostjo bi lahko dosegli še kak go in prepričljiveje zmagali, (mš) Ponziana - Breg 8:0 (5:0 BREG: M. Ota, Raffaele, Govon (Zupin), Alberti, Reggio (Kosič) Krašovec, R. Gombač. Brežani so bili proti najmočnejš ekipi prvenstva brez moči, poleg te ga pa je Breg nastopil tudi oknjen Kljub temu se je Breg po svojil močeh branil in bi si zaslužil vsa, gol, proti nasprotnikom, ki so sa mo enkrat remizira b pa ni imel iz hoda. (mš) Danes Breg • SL For You V okviru prvenstva mlajših cici banov bo Breg odigral danes zadn jo tekmo sezone pri Sv. Alojziju proti ekipi SL For You. Tekma m bo začela ob 18. uri.