XIII. tečaj 6. zvezek z vertov sv. Frančiška. Časopis za verno katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. S posebnim blagoslovom N j i h S v e t o s t i papeža Leona XIII., Njih Prevzvišenosti kneza nadškofa goriškega in prečastitega generaljnega ministra celega frančiškanskega reda vreja in izdaje v 1*. Stanislav Skrabec, mašnik frančiškanskega reda na Kostanjevici. Vsebina 6. zvezka. Pobožno zedinjenje sv. Aniona Pndovanskoga . . Življenje sv. Leonarda Portomuvriškega. X. pogl. Sv. Leonard vstanovi puščavo Santa Marija itd. . Marijina hišica v Loretu (Daljo).................................. Sv. Tomaža Akvinskogu Razlaganje Gospodove molitve. II. Porvn prošnjo: Posvečeno bodi tvojo imo. 11. Lastnosti božjoga imona . ................... 12. Svoto so moro kuj imenovati na tri načine. . HI. Druga prošnju: Pridi k nam tvoje kraljestvo. 13. Druga prošnja izvira iz serčue vdanosti................. 14. V drugi prošnji prosimo pcrvič, nuj so pravični spreobornejo, grešniki nuj bodo kaznovani in smort vničemi. 15. Noduljo prosimo, da bi bili doložni nobeškoga kraljestva 16. TroljiC prosimo, da no bi gospodaril nad nami greh Vsakdanji kruli. 0. Za mosec junij — rožni ovot Božja pot na Toisatu negdaj in zdaj . . , . . Posebno spraševanje vesti............................... | Obžalovanje svojih grehov............................... i*v. Anton v Štangi pri Litiji............................... 8v. Anton pomaga............................................. Zahvala za vslišano molitev ....................... V GORICI. Hilarijanska tiskarna. 1894. 1«1 166 171 178 179 180 180 181 182 188 185 187 18S 190 191 192 Izhaja v nedoločenih obrokih. Velja cel tečaj (12 zvezkov) 70 kr. Nekoliko slovenske slovnice za poskušnjo. (Dalje, §. 17. konec.) Kratki naglas na koncu ostane, ako stoji v pfedposlednjem zlogu ù, è, *, m r d à s k a-, treska-, i g 1 a- ( =- j ì g 1 a-), g Ù- b a-, s ù k n ò\, Semtertja sprejme à naglas, pa se vsled tega spremeni v o‘: do'nàs, po'pàr; tako se iz enakega vzroka tudi « spreminja v o‘ y besedi š o‘ t o r in morebiti še keteri. Navadno' pa se a po vplivu nazaj prevernjenega naglasa spreminja, v • g a, m j’ o- d u ima kakor naša slovenščina : bog u', in o d u' uti m o d a’, tako tudi polubščinu: b ii g 6, modo u, s čemer jo primerjati bolgarsko « členom sestavljeno oblike: medtVt, V Gorici, 1894. 6. zvezek. Pobožno zedinjenje st. Antona Padovanskega, kanonično vstanovljeno v cerkvi sv. Antona v kim n. „Ude in izgubljenega Pròse ter prejemljejo1*. (Sv. Bonav.) Splošno je znana posebna pobožnost in zaupanje vsega ker-ščanskega ljudstva v sv. Antona Padovanskega in pa njegovo po celem svetu čudežno razširjeno češčenje. To nam spričujejo cerkve, altarji, kipi v njegov spomin postavljeni, vmetalno doversene slike in podobe, ki nam na razne načine predstavljajo svetnika, slovesni prazniki, ki se njemu na čast povsod z obilno vdeležbo ljudstva svečano praznujejo. Vzroka tega tako živega in tako razširjenega češčenja brez dvojbe nimamo nikjer drugje iskati, kaker v posebni njemu od Boga podeljeni prednosti, čudeže delati in neštevilne dobrote in milosti podeljevati. Vse to je serafinski cerkveni učenik sv. Bonaventura v kratkih besedah združil in povedal v znanem responzoriju „Glej, če iščeš ču-dežev“, tako, da si je naš svetnik po vsi pravici pridobil v cerkvi božji ime „čudodelnik“. Ako je pa priprošnja in varstvo sv. Antona, tako mogočno — 162 — pri Najvišjem, da nam odverne vsaketere nevarnosti in ozdravi bolezni, vender se ono posebno kaže v tem, da se zavoljo čudežne od Boga njemu podeljene prednosti na njegovo priprošnjo zgubljene reči najdejo, kaker spričuje skušnja vseli, ki so sv. Antona na pomoč klicali. Ali ne zgubljajo se samo posvetne reči,, temuč, kar ne moremo dovolj obžalovati, zgubljajo se tudi čez-natorne dobrote. Pa tudi do teli sega moč našega čudodelnika, ki se je v svojem življenju z resnično apostoljsko gorečnostjo trudil, nevernike spreoberniti, krivoverce in grešnike pa k resnici in milosti božji nazaj pripeljati. Nič čudnega ni tedaj, ako nesrečen človek, oropan milosti božje, to isto po priprošnji tega svetnika zopet dobiti more, ako jo je zgubil, in najti, ako je ni nigdar imel. Iz teli razlogov so neketeri verli možje, veliki častivci sv. Antona, in zelo skerbni za zveličanje bližnjega, z odobrenjenr generaljnega ministra in njegovega definitorija, sklenili, v cerkvi sv. Antona v Rimu, ki je blizu sloveče lateranske bazilike, in od vernega ljudstva jako obiskovana, vstanoviti splošno p o b o ž nože d i n j e n j e po sv. Antonu Padovanskem imenovano. Vsi, keteri so o tem slišali, so to pobožno djanje zelo pohvalili, posebno Nj. emiuencija kardinal) Lucid Marija Paroki, vikar Nj. Svetosti, ki je bil za to cerkev položil temeljni kamen in pozneje to hišo božjo v spremstvu deset škofov iz našega reda slovesno posvetil. Sicer je po mnogih deželah in krajih, posebno v frančiškanskih cerkvah, vže mnogo pobožnih bratovščin v čast čudodelnika kanonično vstauovljenih, vender se je zdela primerno vstanoviti eno v mestu Rimu, ki je sedež naj višjega pastirja, namestnika Kristusovega na zemlji, ili sicer v naši cerkvi sv. Antona blizu Laterana, ki je po božji previdnosti postala sedež generaljnega ministra celega reda manjših bratov, tako, da morejo vsi sledniki asiškega očaka, kaker tudi drugi verni kri-stijaui, ki iz vseh krajev sveta v mesto prihajajo, omenjeno pobožno zedinjenje lažje spoznati, in vanje se vpisati, v pomnože-nje lastne pobožnosti do sv. Antona in v pospeševanje zveličanja bližnjih. I. Poglavje. Namen pobožnega zedinjenja. Namen tega pobožnega zedinjenja je dvojen : 1. Zahvaliti Boga, ki je podelil sv. Antonu PadovanskemU' — 163 — tako nenavadne darove milosti, s keterimi ga ne samo v nebesih teniuč tudi na zemlji poveličuje. 2. Prositi sv. Antona, da na njegovo priprošnjo prejmejo vsi, ki iščejo najpoprej božjega kraljestva in njegove pravice, vse kar v svoj dušni in telesni blager potrebujejo. Toraj da: a) Najdejo pagani, neverniki, judje, krivoverci in razkolniki pravo vero, ketere ali niso nikoli imeli ali so jo nesrečno zgubili. b) Da grešniki, ketere je sv. Anton toliko ljubil, s pravo pokoro zopet dobe milost božjo, ketero so po lastni krivdi zapravili. c) Da bratje in sestre treh redov serafinskega sv. očeta Frančiška zaklad serafinskega duha, ki ga je sv. Anton pred vsem iskal, tudi oni neprenehoma iščejo po svojem vodilu in pravilih, ga najdejo in najdenega ze vso skerbjo hranijo. d) Da ubožci za življenje potrebni vsakdanji kruh dobe. e) Da tisti, ki so po raznih bridkostih in nezgodah zgubili svoje premoženje ali dobro ime, zgubljeno zopet najdejo. II. II. P o g 1 a v j e. Dolžnosti. Da v to bratovščino vpisani verni kristjani omenjene namene dosežejo, morajo : 3. Moliti vsak dan tri „Čast bodi Bogu“ v zahvalo presveti Trojici, ki je hotela podeliti toliko moč priprošnji našega čudodelnika. 4. Moliti vsak dan responzorij „Glej če iščeš čudežev“ v •čast sv. Antona, ali če tega ne znajo en Oče naš, Češčena si Marija in čast bodi Bogu. 5. Podeliti ubožcem kako miloščinjo, kolikerkrat po priprošnji in pomoči sv. Antona kako milost prejmejo. 6. Patru vodniku tega pobožnega zedinjenja sporočiti popis po priprošnji sv. Antona prejetih milosti in dobrot ; ta popis, keterega naj podpiše spovednik ali kaka druga zanesljiva oseba, se bo hranil v arhivu samostana sv. Antona. 7. Prejeti zakramenta sv. pokore in presv. rešnjega telesa na praznik sv. Antona ali mej njegovo osmino. 164 — IH. Poglavje. Pogoj za sprejem. 8. Vsi verniki obojega spola, ki žele sprejeti biti, morajo naznaniti vodniku tega pobožnega zedinjenja, ki je bil izbran od generaljnega ministra in v Rimu v samostanu sv. Antona, ulica. Merulana 124, stanuje, svoje ime, priimek, domovino in kraj, kjer prebivajo. 9. Morajo zgoraj navedene dolžnosti zvesto spolnjevati. IV. Poglavje. Koristi. 10. Vsi verni kristijani, kaker hitro se vpišejo, postanejo deležni sadu ene sv. maše, ki se daruje vsak torek za nje in za vse dobrotnike omenjene cerkve, v keteri se bere vsak dan nad 50 sv. maš. 11. Po določbi prečastitega p. generaljnega ministra, postanejo vsi udje deležni vseh molitev in dobrih del, ki se store-vsak dan v redu manjših bratov, keterim je on predstojnik. P o t e r j e n j e. Lucid Marija, po božji milosti škof aljbanski, sv. rimske-cerkve kardinalj Paroki, našega sv. očeta papeža generaljni vi-karij itd. Po naši redni pravici, vstanavljamo pobožno zedinjenje sv.. Antona Padovanskega, keterega namen je zbuditi in pomnožiti ceščenje tega čudodelnika, spominjati na njegove prednosti in po lijem od najdobrotljivišega in najvišjega Boga vse za dušo in telo potrebno prejeti ; in izrekujemo, da je to zedinjenje kanonično-vstanovljeno v njemu posvečeni cerkvi, v ulici Merulanski blizu lateranske bazilike, ter ob enem poterjujemo nje v štirih poglavjih in enajstih členih obsežena pravila. liano v Rimu iz palače vikarijata, dne 13. februarja 1894. L. M. kard. vikarij Peter Keki, tajnik. 165 — Življenje sv, Leonarda Portamavriškega. (P. A. M.) X. Poglavje. Sy. Leonard v s t a n o v i puščavo Santa Marija d e 11’ I n k o n t r o. Reši neko osebo, ki je bila k smerti obsojena. Njegovi misijoni v P i z i in Livornu. Sv. Leonard je bil vže veliko dosegel sè svojim nevtrud-ljivim prizadevanjem. Prebival je v samostanu, kjer se je naj-natančniše spolnjevalo sv. vodilo. Vender še ni bil zadovoljen. Vedno mu je bil pred očmi zgled seraflnskega očeta, ki si je imel navado od časa do časa poiskati kje kak prav samoten kraj, kjer je edino le z Bogom občeval in za zveličanje svoje duše skerbel. Serčno je tudi on želel dobiti tak samoten kraj in neprenehoma je za to Boga prosil. Kmalu je bila vslišana njegova prošnja. L. 1715 mu je bila dana na ponudbo puščava Santa Marija deli’ Inkontro, kake dve uri od Florencije na nekem hribčku ležeča. Na tem kraju je negdaj prebival blaženi Gerard, učenec sv. očeta Frančiška. Svetnik si je ogledal to puščavo in ie bil popolnoma zadovoljen. Na to je sestavil pravila, po kete-rih naj bi bratje na tem sv. kraju živeli. Ta pravila so poterdili bratje v Florenciji in v Pratu in on jih je dal natisniti. Naslednje leto jih je poterdil tudi papež Klemen XI. in generaljni komisar Jakob iz Varegra. Ko so prišle iz Rima še druge potrebne pravice je izročil škof Fijezoljski na praznik Marijinega oznanjenja redovnikom to puščavo. Čeravno je bilo še vse sè snegom pokrito, vender so šli bratje iz omenjenih dveh samostanov bosi in psaljme prepevaje na ta sv. kraj, kjer se je per-vič opravila daritev sv. maše. Z miloščinjo, ketero je bil nabral neki pobožen florentinski meščan, so pričeli zidati majhin samostan, ki je bil do maja naslednjega leta dozidan. Sv. Leonard. je ostro pazil, da se je vse vredilo po pravilih najostrejšega vboštva. Celic je bilo v samostanu osem za domače redovnike in štiri za ptuje. Vse so bile jako majhine in nizke, neometane in nepobeljene. Vsa njih oprava ste bile dve deski, dve volneni odeji, tri papirnate podobe in nekoliko duhovnih knjig. Kar za- — 166 — -deva Inailo, je bilo bratom prepovedano vživati jajca in ribe in deržati so morali devet štiridesetdanskih postov, po zgledu sv. očeta Frančiška. Da so bili rešeni vseli posvetnih skerbi, jim je dovažal hrano en redovni brat iz florentinskega samostana. Ako •se je keterikrat zgodilo, da brat iz kakega vzroka ni mogel pripeljati živeža, je Bog na čudežen način poskerbel za svoje zveste služabnike. Tako se je zgodilo 22. decembra 1. 1718. ko je ravno neki redovnik iz reda sv. Avguština pri njih opravljal sv. duhovne vaje. Vratar je naznanil predstojniku, da hrana še ni pripeljana in da v celi hiši ni druzega kaker nekaj koščekov kruha. Predstojnik se zateče k Bogu, in kmalu na to je prinesel neki ptuj človek polno pletenico jedi in kruha, koliker je bilo treba. Ko je vratar vprašal, gdo je ta dobrotnik, je rekel, da jim tega ni treba nič preiskovati, teniuč naj prinesen dar vži-vajo iz ljubezni do Boga. Sv. Leonard je redno zahajal v to svojo ljubljeno samoto vsak sv. postni čas, na jesen, pred kakim velikim praznikom ali kedar je prišel od sv. misijona, ter je opravljal tamkaj cele mesce dolge duhovne vaje. Po svojem trudapolnem, apostoljskem delu ni želel druzega razvedrila, kaker nekaj dni preživeti pri sv. Mariji deli’Inkontro. Zvečer pred tistim dnevom, ko je hotel zapustiti samostan, je v obednici pokleknil pred svoje sobrate, se obtožil, da je len in mlačen redovnik in se priporočil v njih molitev. Ko je bil 1. 1717 opravil sv. duhovne vaje, je bil spisal občudovanja vredne sklepe, ketere je vedno pri sebi nosil, večkrat prebiral in do svoje smerti, torej celih štiri in trideset let do pičice izpolnjeval. Redovni bratje v dveh samostanih ostrejše verste, namreč v Florenciji in Pratu, so se zvesto ravnali po zgledu našega svetnika in pridno obiskovali priljubljeno sv. puščavo Ker so slišali, koliko dušne koristi in kako sladki dušni mir dobi vsak, ki opravi v oni sv. samoti duhovne vaje, naganjali in prosili so svoje predstojnike, da naj bi jih za kratek čas tja pustili. Ne-keterim se je pa to samotno življenje tako prikupilo, da so po osem, deset let ali tudi do smerti ostali pri Sveti Mariji del-1’ Inkontro. Tudi udje družili redov, kaker celo imenitni svetni gospodje so si šteli v največo srečo, ako so mogli nekoliko dni tam prebivati. Vstanovitev te sv. puščave je eno največih del sv. Leonarda. V tem času je imel sv. Leonard priložnost eno osebo — 167 — rešiti smerti. Ravno ko je bil prišel domov od sv. misijona, je zvedel, da je bilo neko dekle k smerti obsojeno. Čez nekaj dni je imelo biti vsmerteno. Mnogo iz mej ljudstva jih je sicer bilo, ki so imeli to dekle za nedolžno, ali vsaj nje krivico ne zadosti dokazano, vender si je nobeden ni upal zagovarjati, ker je bila sodba vže poterjena in razglašena. Enemu pervili florentinskih odvetnikov pa se je to dekle v serce smililo, vedno je premišljal, kako bi je rešil. Ker je dobro vedel, koliko premore sv. Leonard pri velikem vojvodi, je šel sam k njemu v San Frančesko, mu vso to stvar razložil in ga prosil, naj skuša pri velikem vojvodi vsaj to doseči, da se spisi obravnave še enkrat pazljivo pregledajo, on sam pa je pripravljen dekle zagovarjati. Svetnik hiti berž k velikemu vojvodi in mu pove svojo prošnjo. Pa odgovor je bil, preiskava je končana, smertna sodba izrečena, ne da se več preklicati. Svetnik odgovori, da on nikaker noče pravice zavirati, le toliko prosi, da se obravnava še enkrat pregleda, ker se po mestu govori, da se je zgodila neka napaka. Pri teh besedah postane Kozina III. zamišljen in po kratkem premolku reče : „Res, ni ne mogoče, da bi se bila zgodila, kaka napaka. Dovoljujem tedaj, da se izveršitev smertne kazni za toliko časa odloži, dokler se vse še enkrat skerbno pregleda." To je storil z največo pazljivostjo omenjeni odvetnik in res se mu je posrečilo, da je našel napako in nedolžnost dekleta odkril. Celo mesto je hvalilo verlega odvetnika in sv. Leonarda. Spoštovanje in zaupanje do našega svetnika je pri ljudstvu vedno bolj rastlo, vedno bolj obširno je bilo polje za delavnost njegove velike ljubezni do bližnjega. Dan za dnevom je prišel k njemu zdaj eden zdaj drugi in ga prosil, naj posreduje zauj pii blagem vladarju. Prošnje so se tako množile, da se je svetnik vže bal zamere pri velikem vojvodi. Nekega dne mu odkritoserčuo razodene ta svoj strah in skerb, ali vojvoda mu reče : „Sprejmite le brez skerbi vse prošnje. Jaz bom storil, kar je v moji moči, da vse zadovoljim. Prepričani bodite, da rad dam polovico svoje deržave, da le eno razžaljenje božje od-vernern. Svetnik je bil jako razveseljen in potolažen. Mej takim delovanjem kerščanskega vsmiljenja svetnik ni prav nič zanemarjal svoje apostoljske službe. Najdemo ga y Pi-zanski škofiji. Sad njegovih pridig je Bog povsod obilno blagoslovil. Ko je bil pizanski nadškof, Frozini po imenu, slišal o ne- — 168 — navadnem vspelm našega svetnika, je šel sam v Pontadero, da bi ga poslušal. Ravno je govoril sv. misijonar o poslednji sodbi in nadškof je pozneje rekel, da še nigdar ni slišal ljudstva tako jokati in zdihovati. Neytrudljivi apostelj je prehodil še ue-ketere kraje blizu Floreucije. Na praznik sv. Simona in Juda je bil odločen sv. misijon v Kamo. Da bi o pravem čazu tja prišel, je odpotoval sv. Leonard en dan poprej iz Badorina. Cel dan hodi v velikem dežju, slednjič ga še noč prehiti, tako da zgreši pravo pot. Do enajste ure po noči je taval po blatu in mlakah, večkrat tudi padel, ker v temi ni vedel, kam bi stopil. Ves premočen in vmazan pride še le pozno v noč na določeni kraj. Do jutra je moral sedeti pri ognju in sušiti svojo obleko. Vender je tisti dan sè vso gorečnostjo pričel sv. misijon in na to odrinil v Pizo. Tukaj je vodil pervi sv. misijon v cerkvi sv. Avguština, v navzočnosti velikega vojvode in vsega njegovega dvora. Ker je bila pa cerkev, čeravno prostorna, vender za toliko ljudi premajhina, je vodil še drugi sv. misijon v stolni cerkvi. Pa tudi ta ni mogla sprejeti toliko ljudstva, čudežno pa je bilo to, da so začeli jokati in vsmiljenje božje klicati tisti, ki so zunaj cerkve stali, ko so zaslišali jok in zdihovanje v cerkvi. Ko je bil še z dijaki tamošnjega vseučilišča očitne duhovne vaje opravil in jih tako navdušil, da so zapustili prejšnje raskošno in pregrešno življenje, je šel v Livorno. V tem mestu je bilo naseljeno jako veliko Judov. Posebno od tistega časa, kar jim je bil Kozma I. podelil marisiketere pravice, se je bilo njih število močno pomnožilo. Zlasti je znan vkaz velikega vojvode od 1. 1548. Po tem vkazu niso smeli sodnijsko preganjati tistih, ki so bili drugod dolge napravili, potem pa v Livorno ali Pizo pribežali. Ta vkaz je bil vzrok, da se je bila v Livornu nabrala soderga iz vseh krajev sveta. Tudi je bilo dovoljeno Judom, imeti kerščanske posle. Ker je bila tukaj tudi zelo živahna kupčija skoraj s celim svetom, si leliko mislimo, da je bilo to mesto pravo brezdno vse razuzdanosti. Veuder se sv. Leonard tega ni vstrašil. Se sv. navdušenostjo je prišel v mesto, ravno v predpustnem času. Pričel in končal je sv. misijon s toliko srečo, da je bilo Livorno kaker druge spreobernjene Ninive. Pustne veselice, za ketere so se vže delale velike priprave, so izostale, gledišča so bila prazna in nekaj tjednov so bili — 1G9 — spovedniki tako oblegani od spovedancev, da so morali vojaki za red skerbeti. Spomina vredno je spreobernjenje okoli 40 ženskih, ki so bile vdane pregrešnemu življenju. Prišle so bile k pridigi sv. misijonarja le iz radovednosti, še na misel jim ni prišlo pobolj-šanje. Toda. ko je svetnik govoril ravno od tistih, ki svojo dušo sovražijo in si zavoljo kratkega, pregrešnega veselja večno žalost nakopavajo, je milost božja tako močno vplivala na serca teh poslušavk, da so spoznale svoj strašni dušni stan ter začele glasno jokati in ljudi prositi odpuščanja zavoljo pohujšanja, ki so ga dajale. Pridno so nadalje v spokorni obleki poslušale pridige svetnikove. Se veči pa je bil vtisek, ko so čez štiri dni tri izmej njih vmerle. Sv. Leouard je ostale priporočil vsmilje-nju vernih, in miloščinja je bila tako bogata, da so bile vse pošteno preskerbljene. Po teh opravilih je šel svetnik v svojo ljubo puščavo Santa Marija delj Inkontro. Tamošnji predstojnik je postavil njegovo ponižnost na hudo poskušnjo, ketere ne moremo zamolčati. Naj govori predstojnik sam. „Ko sem bil predstojnik te sv. puščave, je prišel p. Leonard z bratom Dijegom, da bi opravil sv. duhovne vaje. Ko sta bila oba pokleknila v obednici, me je silil neki notranji glas, naj postavim svetnika na poskušnjo. Rekel sem : P. Leonard, vi mislite Bog ve kaj ste, zavoljo teh vaših misijonov. Zavoljo teh vaših vbozili pridig se vse gnete okolu vas in vas časti kot izverstnega misijonarja. O, kolik napuh prebiva v vašem sercu. Zato raj, brat Di-jego, vstani, stopi na to prevzetno glavo in reci : „Brat Leonard, doli z glavo“ ! Ko sem bil to spregovoril me je erdečica oblila, ves sem bil zmešan in v sercu sem zdihnil : „Oh, jaz nesrečnež, kaj sem storil41 ! Slednjič sem vender mislil, da so mi le po božjem navdihnjenju prišle te besede na usta, v veliko dušno korist sv. misijonarja, ker sem ga videl vsega veselega in mi je zašepetal besede : „Bog vam to poplačaj44. Pa komaj je bil prišel nazaj v svoj samostan San Fran-česko, ga je čakala vže druga huda poskušnja. Prišel je bil namreč vže pozno nekega večera po dolgem težkem popotovanju njegov priletni oče iz Porto Mavricija, pozvonil na porti in po-prašal po p. Leonardu. Vratar mu reče, da tako pozno ne more motiti bratov in v samostan ga puščati, naj gre le dalje in si drugod poišče prenočišča. Dobri starček je bil osupnjen. Ni — 170 — povedal, gdo da je in ker se ni vedel kam djati, je celo noč ostal pod milim nebom Drugi dan se zopet oglasi in je smel stopiti v samostan. Seréno se je razveselil svojega sv. sinu in ga sè spoštovanjem gledal. Pa vže čez tri dni ga je moral na povelje predstojnika zapustiti. Sv. Leonard svojega očeta ni več videl. Kmalu na to mu je bil vmerl, 18. maja 1. 1721. V tem času je bil sv. Leonard v drugič izvoljen za gvar-dijana in vodnika ostrejših samostanov po Toskanskem. Veliki • vojvoda Kozina je bil že nekaj časa prav nevarno bolan, vender je vkazal, naj se v Florenciji obhajata dva sv. misijona. Kmalu na to je vmerl 31. oktobra 1. 1723. Njegov naslednik Janez Gaston sicer ni bil zgled pobožnosti, yender je ljubil našega svetnika in mu priporočal svoje ljudstvo. L. 1726 se je bilo zgodilo, da je moral sv. Leonard na sv. misijon, ravno ko so po yseh cerkvah frančiškanskega reda praznovali z veliko slovesnostjo svečanost v spomin dveh ravno mej svetnike prištetih redovnih bratov, namreč sv. Jakoba iz Marke in sv. Frančiška Solana. Pred svojim odhodom je svojim bratom zapovedal naj ta praznik zè vso slovesnostjo obhajajo, prepovedal jim je pa določno tri reči, ki so bile tudi po njih ostrih pravilih prepovedane, namreč, da ne smejo po cerkvi razobesiti svilnatih preprog, da ne smejo zažigati vmetalnega ognja in da ne smejo praznično zvoniti. Ko se je bil poverini, je zvedel, da ga v pervi in tretji reči niso slušali. Trudil se je sicer najti tistega, ki je bil to zakrivil, pa ni mogel. Zato je neki večer v obednici zbrane brate nagovoril : *Bratje moji ! naša pravila so prelomljena, nepokorščina storjena, in tisti, ki se je pregrešil, se ne da najti. Mislil sem. si vže, da bo mene zadelo za to pokoro storiti-1. Ko je bil to spregovoril, je zapovedal, naj nobeden ne zapusti svojega prostora, vzame bič v roke ter se hodeč gori in dobi po obednici ostro biča. Bratje začno jokati, ko to vidijo, ter ga prosijo naj odneha. Pa on ni nehal toliko časa, dokler ni zmolil trikrat 50. psaljm „Vsmili se me, o Bog-1. Na to se je verni! na ^voje mesto, in v prelepem govoru povedal bratom, kako natančna mora biti pokorščina redovnika in kako visoko mora ceniti navade in pravila svojega reda. Bog sam je njegove besede poterdil ; zakaj enega tistih, ki je bil šel zoper prepoved v stolp zvonit, je zvon tako nesrečno vdaril, da bi ga bil skoraj vbil in celo svoje življenje je moral nositi na sebi znak svoje nepokorščine. 171 Marijina hišica v Loreti. (Dalje). Sveti puščavnik, Pavel od Gozda, ki je pridno hodil v sveto hišico molit, je opazil, da prihaja vsako leto 8. septembra velik ogenj na streho Marijinega doma. Razodeto mn je bilo, da želi Mati božja, naj se ta dan. dan njenega rojstva, posebno slovesno obhaja v Loreti. Poprej so praznovali dan 10. decembra, prenos sv. hišice, odslej pa so slavnost prenesli na Marijin rojstni dan. Te ognjene plamene so videli še večkrat skozi skoro celih dve sto let. Ko je preminil papež Pavel III. 1. 1549, so videli neketeri oo. kapucini, da je cerkvica vsa v plamenih. Šest let po tem je pridigal v cerkvici redovnik iz družbe Jezusove ; mej pridigo so videli, da so prišli ognjeni plameni, in obstali nad svetim hramcem. Nato so stopili nad zbrane vernike, in zatem so se zopet dvignili kvišku Dve leti po tem je zopet pridigal eden teh očetov; neki so izpoyedovali, a drugi so molili ; in zopet se pokaže plamen nebeški — kaker repata zvezda — in obstoji nad hišico, potem stopi nad bogoljubne vernike v cerkvi, sede na vsako izpovednico, gre h križu, postoji, in nato izgine *). Marijin dom v Loreti je bistveno tisti, kaker o prenosu ali prehodu, kaker pred šest sto leti ; v teku časa pa so se napravile neke premembe. — Hišica je bila brez podlage, borna in šibka. Rekanačani so se bali, da jo bo dež in veter porušil. Sklenili so, da ji dado debel zid od opeke na okolu. Zid je bil do-veršen ; delali so ga tako, da se je tiščal svetih sten. Ka koncu dela pa opazijo, da se zid ne tišči hišice, da je lahko skozi ho- *) O. Renzoli pravi : Redo ne vidi v tej čudoviti milosti, da je sveti Duh se svetlobo svojega ognja deviško Mater poveličeval na onem kraju, na keterem jo je ollsenčil ? Redo ne vidi, da se je ta ista milost, ki je bila dana sveti Devici in sv. apostoljem po prihodu sv. Duha takrat v tempio Devičinem ponavljala V Redo ne izpreviduje, kako prijetna ji je služba namestnikov njenega božjega Sinu, ko v svetstvu pokore razdajejo veliki zaklad zasluženja njenega Sinu? In kolikanj gotovega poroštva, da bodo resnično dobili odpu-ščenje, milost, odrešenje ne podaje ta čudovita prikazen vsem onim, ki pridejo k vznožju Device, da odlože, kaker kača, staro kožo svojih grebov? In naposled, kedo ne vidi v tej čudoviti dobroti obilnosti darov, ketere v tej sveti hiši deliti je sveti Duh vedno pripravljen ? — 172 — dii dnčak s prižgano svečo. V tem času so napravili okolu svetišča lope in hodnike, koder so prenočevali romarji, nad hodišči pa stanišča za duhovnike. Veličastno cerkev, ki še zdaj objema in varuje Marijino svetišče, pa je začel zidati okolu 1. 14G8 papež Pavel II. Vmetalna in dragocena je bila prememba, ketero je dal naprayiti izvunaj sv. hiše papež Klemen VIL 1. 1525. On je dal podreti oni zid iz opeke, na njegovo mesto postaviti nov zid, in ta prevleči in pokriti z dragim marmorjem. Sveta hišica je imela leseno streho. Nanjo so priterjevali mnogotere svetilke, ki so vedno gorele. Bati se je bilo, da se streha užge. Omenjeni papež je dal napraviti kamenito, in ta sloni na novem marmornatem zidu. Iznotraj sv. hišice so položili krasen tlak. Blizu v tem času se je zgodila še druga prememba, za ljudstvo sicer piav primerna in potrebna, ali sama na sebi tako smela in derzna. da jo je mogel izvesti le človek, ki je imel oblast papeževo. — Do Klemena Vil. je imela sv. hiša samo ena vrata, na severni strani. Umeva se, da ta vrata niso zadoščevala, ko je bilo toliko ljudi, ko so se ti porivali noter, ti pa tiščali vun-kaj. Skozi ta vrata je hodila sveta Družina ; zatorai je bilo nespodobno in gerdo, da je bilo na tako posvečenem kraju toliko nereda in stiske in zmešnjave. Zatoraj je velel papež stara vrata zazidati, a troje novih napraviti, kaker jih je bil že Leon X zarisal v marmonatem zidu : dvoje nasprotnih vrat na severnem in južnem zidu, skozi ketera romar prihajaj in odhajaj, tretja vrata pa na drugem koncu južnega zidu, ketera vodijo na prostor za altarjem. Pri tej veliki premembi se je zgodilo nekaj posebnega. Ke-ruči, sloveč stavbar, ki je bil postavil novi zid, in je imel zdaj troja vrata predreti v svete zidove, ta mož je imel kaj malo spoštovanja do Marijinega doma. Lotil se je dela, kaker bi imel navadno hišo pred seboj. Ko s kladivom poči po svetem zidu, posuši se mu roka, in jame se tresti po vsem životu. Okolu stoječi ga prestrežejo in odvedejo domov, kjer je 8 ur ležal kaker mer-tev. Ko se zave, očita si nespoštljivost, ter prosi Mater božjo ■odpuščanja. Ozdravevši naznani stvar papežu in praša, kaj storiti. Papež vidi, da je kriva Neručijeva neprimerna hitrica, pa mu veli, naj se loti dela brez strahu, ker je zapovedano od namestnika božjega, ali — loti naj se ga ne samo s kladivom, ampak tudi — 173 — s postom in pobožnostjo. Pa tudi to spodbujanje papeževo stavbarja ni premoglo, da bi drugič začel. Papež je bil odločil, da se imajo vrata napraviti; zato se ponudi neki duhovenski mladenič, ki se je prej postil 3 dni. S kladivom v roki poklekne pred Marijinim staniščem in de: „0 posvečena hiša Device, poglej me nekrivega! Ne tolčero te jaz s tem kladivom, ampak Klemen, namestnik božji, ki te želi olepšati, in narodu storiti pristopnejšo. Bodi prijetno Materi božji, kar se dopada namestniku božjemu.11 Po tej molitvi vdari na zid, in za njim delavci, Jci so se bili tudi s postom pripravili, in srečno so prebili tri •odpertine za trojna vrata. Ozko okence na zapadnem zidu je bilo poprej bližej severne ko južne stene. To okno so razširili, in namestili na sredini. Ostanke zidu, ki so ga izlomili, ko so delali vrata, so zopet porabili, nekaj tam, kjer so zazidali stara vrata, nekaj pri svetem ognjišču, ki so ga razrušili ; ostalo gradivo pa so zakopali pod tlakom. Altarček je bil doslej ob južnem zidu, pri tej priložnosti pa so ga namestili na sredini kapelice ; dolg je kake 4 črevlje in 7s ; sedanji altar ga obsega vsega. Za altarjem so povečali „sveto ognjišče11 (sacro camino), ter mu dali sedanjo podobo. Nad „sveto ognjišče" so postavili podobo preblažene Device, tisto podobo, ki je bila v sveti hiši, ko je ta prišla na Tersat. Ta del svete hiše, to je, prostor mej altarjem in vshodnim zidom, so povišali. Ker je ta prostor z altarsko shrambo ločen od druge cerkvice, ga imajo tudi za nekako svetišče. * * * Bog je vselej dopustil, da so na sveti hiši delali premembe, ■da je kedo odnesel ta ali oni kamen, toda le, ako je imelo to služiti na čast in korist svetega poslopja. Nihče pa ni ostajal, pravijo, brez kazni, gdor je skrivaj vzel kamenič ali košček apna iz svetega zidovja ; njega je dotlej preganjala bolezen, dokler je popravil pobožno tatvino. Najbolj znan primer je ta. Janez Soares, škof Kojimberski, je imel sicer dovoljenje od papeža, da sme vzeti kamen iz svete hiše, ali hotel je kamen porabiti v zasebni namen ; hotel je postaviti v svoji domovini, v Portugaliji lavretansko kapelo, in da bi ji dal večo veljavo in svetost, vanjo vzidati kamen iz prave lavretanske. Tedaj je — 174 — Ti il na potu na tridentinski zbor; spotoma je obiskal sveto hišico, in potem storil imenovani sklep. Duhovščina v Loreti je-stermela in bila nezadovoljna zavoljo takeg-a dovoljenja. Škof' pošlje svojega tajnika, Frančiška Stelo, v Lureto po sveti kamen. Lorečanov si nihče ni upal izrušiti kamena; toraj ga izlušči tajnik sam, ali z največo spoštljivostjo. Stela, vračajoč se h škofu v Trijent, je prihajal na potu v velike nevarnosti za življenje. Škofa pa, ko je kamen deval v sreberni ovoj, in pošiljal v Portugalijo, napade merzlica, zdravnikom neznana, in> tako huda, da so mislili, da je ne prestane. V tej veliki stiski se mu zazdi, da ni prav ravnal, ko je poškodoval Marijino hišico, da si je nakopal njeno nezadovoljnost. To mnenje se je po-terdilo/ ko je bilo dvema bogoljubnima osebama razodeto, da škof boluje zavoljo odnesenega kamena, škof prosi Mater božjo odpuščenja ter pošlje po Steli kamen nazaj v Loreto. Toliko da je bil tajnik na potu, se jame škofu zdravje boljšati, in to tim bolj, čim bliže je tajnik prihajal svetemu domu, in prav tisti hip, ko je bil oddan kamen predstojniku svetišča, vstane škof zdrav iz postelje. O tem je škof sam poročil papežu ; pismo se hrani v Vatikanski knjižnici, poverjen prepis v Loreti. — Kamen, sè srebrom opasan, se nahaja v Loreti, na južni steni, 31/2 črevlja- od tal, v ravni čerti z altarsko mizo, v večni spomin na ta dogodek in na svarilo, da nihče ne jemlji najmanjše stvarce od svete hišice. Da je to poslopje res Marijina hiša iz Nazareta, o tem je bilo v poznejših stoletjih več preiskav in prepričevanj. V začetku XVI. stoletja je vkazal papež Klemen VIL vso stvar iznovič preprašati. Poslal je tri svoje urednike, učene in pobožne može, v Loret, Tersat, Nazaret. Izsledek je bil tisti,, kaker iz poprejšnjih preiskavanj. Eden teh poslancev pa je iz Nazareta prinesel dva kamena, in oba sta bila popolnoma enaka kamenu v sveti hiši. V začetku XVII. stoletja je našel o. Vandòm (Vendome) prave temelje, spadajoče k sveti hišici, v Nazaretu. — Na koncu tega stoletja je zapovedal papež Inocencij XII. vso zgodovino sv. hiše strogo preiskati, kar se je zveršilo s povoljnim izidom. Se v naših dneh — okolu leta 1850 — sta zadeve sv. hiše — 175 — preiskovala dva moža, izverstna po čednosti in po učenosti. Bila •sta angleški oratorijanec Hečisn (Hutchison), in rimski prelat Bartolini. Hečisn je našel, da so vsa poprejšnja poročila o legi in kakovosti sv. hiše popolnoma resnična, in da je hišica v Lo-reti res ona, v keteri je prebivala sveta Družina v Nazaretu. Bartolini pa je dognal nekaj prav zajémavnega in pomnje vrednega glede zidiva sv. hišice. Od sv. očeta papeža Pija IX. je dobil dovoljenje, da sme odkrušiti nekoliko kamenja od sv. hiši--ce v ta namen, da ga da razkrojiti. Imel je kamene od sv. hiše, ki jih je sam prinesel iz Nazareta, kamene od sv. hiše lavretan--ske, ki mu jih je dal kardinalj - vikar v Rimu, in kamene, ki jjh je sam izluščil iz zidov Marijinega doma. Vse te je zavil v posebne papirje, poslal jih je profesorju ločbe (kemijej, dr. Fr. Rattiju, na vseučilišču Sapientsa v Rimu, s prošnjo, naj jih razkroji — ni mu pa povedal, od kod so kameni, in čemu jih pošilja v ločbo. Ta jih ločbeno razkroji, ter sporoči, da so vsi kameni vapnenec, in da se bistven razloček ni pokazal med njimi. Znano je, da je kamenje v Nazaretu vapnenec, kamenje v Loreti pa drugega vstroja ; po takem je sv. hiša loretanska iz istega kamenja, kaker so skale v Nazaretu. Bartolini je dal razkrojiti tudi kos morta (malte, frajha) odluščenega od sv. hiše lavretanske. Takoisto je dal razkrojiti mort, ki gaje dobil v jami Nazareški, v shodnici, v delavnici sv. Jožefa, v hiši sv. Zaharije pri Jeruzalemu, na Jakobovem vodnjaku pri Naplusu. Našli so, da je mort lavretanski apno, pomešano z rastlinskim ogljevjem: in prav tak je mort v starih poslopjih v Palestini, in prav tak je tudi mort, ki ga še dandanašnji rabijo v Nazaretu. — Verini tega je na italijanskih tleh polno in na ostajanje ognjemetnih tvarin, ki dajo najboljši mort, in po takem niso hodili daleč na tuje slabšega iskat, ko so imeli mnogo boljšega pri rokah. — Mort je dal Bartolini zato ločbarsko razkrojiti, da bi overgel morebitno terditev : kamene so prinesli iz Palestine, da bi imeli verni živejši spomin pred očmi, zgrajena pa je bila hišica na Italijanskem. — Leliko se reče: Noben zgodovinski dogodek ni bil tolikrat in tako natanko preiskan, ko prenos sv. hišice. Nad 200 učenih preiskovavcev je o nji pisalo, in njeno resničnost poterdilo.*) *) Erdečkasta barva kamenja je mnoge zapeljala, da so mislili, zidovi so iz opeke. Čemu bi bili rabili kerliko opeko, kjer so imeli boljega zidiva na izbiro? — 176 — Sicer pa prenesenje svete Marijine hišice ni verska resnica,, tudi ne more hiti ; toraj se zato ne pogubi, če je kedo ne verjame ; pač pa je tako dopričana, da pomisliki nikaker niso opravičeni. Cerkev je postavila na 10. grudna poseben praznik „pre-liesenja slavne hišice svete device Marije1*. Sveti apostoljski Stol je ta dogodek vedno jemal za resničen. Izmej 66 papežev jih je bilo 4 5, ki so imeli opraviti sè-sveto hišico. Eni so ji naklanjali odpustkov, pravic, drugi poter-jevali duhovne dobrote, sestavljali berila, zagovarjali in branili ter hodili tjakaj na božjo pot. O resničnosti Marijine hišice toraj ni dvojiti. Ke bi nobenih drugih dokazov ne bilo, govore za njo čudeži. Neskončna resnični in sveti Bog ne more s čudovitimi deli poterjevati zmot in sleparstva. Blaženi Kanizij piše o njih : „Čudeži, ketere je delal Bog-v Loreti, so tako mnogi, da jih ni mogoče šteti. Oni so taka očiti in sloveči, da si jih upajo tajiti samo najnesramniši ; oni so tako izredni in ostermljivi, da bi jih celo najspretniši govornik do dobrega opisati in razložiti ne mogel. Od blizu in daleè silijo ljudje brez razlike stanu k temu svetišču. Presveti Devici delajo obljube, ali pa izveršujejo že storjene, kaker so njih potrebe. Vse odušuje isti nagib, vsi imajo pred očmi isti namen : pokazati češčenje ali hvaležnest do Matere božje. Neketeri ji prinašajo davek svoje zahvale, ker čutijo, da se imajo za Bogom le nji zahvaliti, da so bili rešeni iz groznih bolezni in strašnih nevarnosti na suhem in na vodi ; da so dobili od Boga po njeni priprošnji, ko je bila videti, da je vse izgubljeno, nepričakovano pomoč ; ali da so bili ob času največe stiske, doma in na tujem, mej prijatelji in sovražniki, v predvidenih in nepredvidenih nevarnostih, da so bili po nji ljubeznivo ščičeni in obàrovani. Drugi zopet prihajajo, ker hočejo stan premeniti, ker jih tlači teža silnih bridkosti ali strah pred prihodnimi zli. Neštevna obljubila pa, kaker tudi obešene tablice, vse to zadostno priča, da so bile vslišane njih molitve. Nič ni navadnišega, kaker da se tujci, keterih duša je v grehih mertva ležala, in morda célo versto let z najbolj černimi hudodelstvi omadežana bila, da se v tem svetišču k spoznanju svojega zadolženja prebude ; da se predstavijo mašniku, in svoj siromašni gobavi stan odkrijejo izvedenemu dušnemu zdravniku, s kakeršnimi je skerbna ljubezen sv. cerkve ta kraj tako obilna omislila, da iz njih roke dobe izveličavni baljzam pokore vsi — 177 — oni, keteri jih potrebujejo. Nič ni navadnišega, kaker tukaj videti ljudi, keteri so bili še ravnokar daleč od vsega dobrega,, da so hipoma postali otroci Božji, da so se krivoverci spremenili v katoliške kristijane, hudodelci v poštenjake, volkovi v ovce. Taki, ki so doslej živeli v očitnem sovraštvu z Bogom in bližnjim, prihajajo sem, kjer pokopljejo vsako misel nenavidnosti, čerta, serditosti, neprijateljstva. Spravljajo se sè svojim bližnjim, in neredko se celò očitno pokore za svoje grehe. Ti poravnavajo svoje dolgove, odpuščajo svojim dolžnikom, vračajo, kar so morda s krivico pridobili, ter izpolnjujejo z eno besedo vso postavo-ljubezni". Turselin navaja 60 najočitiših čudežev. Mi navedemo samo enega. Neki mašnik iz Daljmacije je bil velik častivec Matere božje lavretanske. Turki so ga v jeli. Z obetanjem in žuganjem so ga teli od kerščanstva oberniti. Mašnik pa je sè studom odbijal take bogokletne ponudbe, vedno izgovarjajoč presladka imena Jezusa in Marije. Turki so se jezili, besneli so, in prašali so ga, čemu tolikrat izgovarja te dve imeni. Mašnik odgovori : „Ker jih nosim na dnu serca“. Nato mu zažugajo, da mu bodo serce in ves drob iz telesa iztergali, ako teh imen pri tej priči ne zataji. Mašnik odgovori neprestrašen : „Drob mi morete vzeti,. Jezusa in Marije pa nigdar." Zdaj se priporoči Materi božji la-vretanski, ter obljubi romati k njenemu svetišču, ako mu obrani življenje. Turki se še bolj razjarijo ; veržejo ga na zemljo, prerežejo mu telo, iztergajo mu drob, dado mu ga v naročaj ter pravijo: „Na, tu imaš svoj drob ! teci in nesi ga v Loret, ker praviš, da Marijo nosiš v njem." — Turki puste, kaker so mislili, mertvega duhovnika. Ko otidejo, duhovnik vstane in gre na. božji pot, noseč v naročju svoj drob. Tako pride res v Loret. Vsi, ki so ga videli, so se grozno čudili. Ljudem pove vso do-godbo. Nato prejme sv. zakramente, pomoli v sveti hišici, ter zdihne dušo ko marternik. To dogodbo so izpričali ljudje, ki so mašnika sami videli in slišali ; njo je pričal drob, Ki je bil v sv. hiši obešen, in ki so ga romarji videli še mnogo let. Ko je Turselin to dogodbo popisoval, so živeli še ljudje, ki so drob videli svež. Papež Pavel III. ga je dal odstraniti, zato pa napraviti spominsko ploščo, in nanjo urezati podobo duhovnika, svoj drob nosečega, in kratko poročilo « tej čudoviti dogodbi. (Dalje prih.) — 178 — Sv. Tomaža Akvinskega Razlaganje Gospodove molitve »Ocena š“ (Dalje.) II. Perva prošnja : Posvečeno bodi tvoje ime. 11. Lastnosti božjega imena. To je perva prošnja, v keteri se prosi, da se naj njegovo ime nad nami razodeva in razjasni. Je pa božje ime pervie čudovito, ker v vseh stvareh čudeže dela. Zato pravi Gospod y evangeliju : „V mojem imenu bodo hudiče izganjali, nove jezike govorili, kače vzdigovali in če kaj strupenega p opij o, jim ne bo škodoval o“. (Mark. 16, 17.; Drugič je ljubeznjivo : „N i g a dr u-zega imena danega pod nebom, v keterem bi se imeli zveličati.1* (Dj. ap. 4, 12.) Zveličanje pa imajo ljubiti vsi. Zgled blaženega Ignacija, ki je tako ljubil ime Kristusovo, da je odgovoril, ko je zahteval od njega Trajan, naj zataji Kristusovo ime, da ga ni mogoče odpraviti od njegovih ust. In ko mu je oni pretil, da mu odseka glavo in odpravi Kristusa od njegovih ust, je rekel : „Če ga tudi odtergaš od ust, nigdar ga ne boš mogel iztergati iz serca, ker imam to ime v svoje serce zapisano in zato ne morem nehati, da bi ga ne klical." Ko je Trajan to slišal in želel poskusiti, je dal služabniku božjemu odsekati glavo in serce izleči iz njega in našlo se je notri ime Kristusovo sè zlatimi čerkami zapisano. Položil je bil namreč to ime na svoje serce kaker znamenje. Tretjič je častitljivo. „D a s e v imenu Jezusovemu v s a k o k o-ieno vpogne, nebeških, zemeljskih in peklenskih." (Filip. 2, 10.) Nebeških, kar se tiče angeljev in zveličanih, zemeljskih, kar se tiče posvetnih, ki delajo to iz ljubezni do slave, ki si jo imajo pridobiti, ali iz strahu pred kaznijo, ki se ji imajo vmekniti, in peklenskih, kar se tiče zaverženih, ki to delajo iz straha. ČetertiČ je nerazložljivo, ker v pripovedovanji njega opešajo vsi jeziki. In zato se razlaga včasi po stva- — 179 — reh. Zato se imenuje kamen glede na terdnost. : ,Na to skalo bom zidal svojo cerkev." (Mat. 16, 18.) Tako tudi ogenj glede na čiščenje, ker kaker ogenj čisti rudo, tako čisti Bog serca grešnikov. Zato se pravi: „Tvoj Bog je žroč o ge n j.“ (5. Mož. 4, 24.) Tako tudi luč glede na razsvitljenje, ker kaker luč razsvetli temo, tako razsvetli ime božje temo dulia. „M o j Bog, razsvetli moje teme." (Ps. 17, 29 ) 12. Sveto se more kaj imenovati na tri načine. Zato prosimo, naj se to ime razodene, da se spozna in za sveto ima. Sveto se pa imenuje na tri načine. Sveto je namreč to, kar terdno; zato se vsi blaženi, ki so v nebesih, imenujejo sveti, ker so vterjeni v večni sreči. Na svetu ne morejo biti sveti, ker so vedno gibljivi. Avguštin : „Odtekel sem Gospod od tebe in zašel preveč, oddaljil sem se od tvoje stanovitnosti." — Drugič je sveto to kar ne zemeljsko; zato svetniki, ki so v nebesih, nimajo nobenega zemeljskega nagnjenja ; zato pravi apo-stelj : ,,V s e sem imel za gnoj.11 itd. (Filip. 3, 8.) Sè zemljo se pa zaznamenjujejo grešniki. Pervič glede na kal, zemlja namreč, ako se ne obdeluje, poganja ternje in osat. „Ter-nje in osat ti bo rodila." (1. Moz 3, 18.) Drugič glede na mrak. Zemlja je namreč mračna in senčnata. Tako je tudi grešnik teman in senčnat. „Teme so bile nad obličjem prepada." (1. Moz. 1, 2.) Tretjič glede na pogodek. Zemlja je namreč nekaj suhega, kar se razperši, če se ne derži vkup z vodeno vlago, zakaj Bog je postavil zemljo na vode. „K i je vterdil zemljo nad vodami." (Ps. 135, 6.) ker se z vodeno vlago vkup derži suhota zemlje. Tako ima grešnik dušo suho, po besedah: „Moja duša ti je kaker zemlja brez vode." (Ps. 142, 6.) — Dalje se imenuje tretjič sveto to, kar je v kervi namočeno*), zato se svetniki v nebesih imenujejo sveti, ker so s kervjo oprani, po besedah : „To so tisti, ki so prišli iz velike britkosti *) Sa n c tn m si misli skerčeno iz a a n (guine tin) c t u m. To sicer ni tako, ali resje, (la pomeni kropljenje s kervjo posvečenje že v stari zavezi, tolikanj bolj v novi. „Zakaj če kri kozlov in juncev in potresen pepel juuice ognjušene posveti v telesno očiščenje, koliko bolj bo kri Kristusova, keteri je po svetem Dnini sebe brez madeža Bogu dal, našo vest očistila od mertvih del, da bomo služili živemu Bogu." Hebr. 9, 13. 14. — 180 — in so oprali svoja oblačila vkervi jagnjeta." (Razod. 7, 14.) Dalje : „0 p r a 1 nas je od naših grehov v svoji k e r v i.“ (Razod. 1, 5.) III. Druga prošnja : Pridi k nam tvoje kraljestvo. 13. Druga prošnja izvira iz serene vdanosti. *) Kaker rečeno, sveti Duh nas navaja, da prav ljubimo, želimo in prosimo in napravlja v nas naj prej strah, po keterem prosimo, naj bo posvečeno božje ime. Drugi dar je dar vdanosti. Je pa vdanost prav za prav sladka in priserčna čut do očeta iu do vsakega človeka, ki je v stiskah. Ker je torej Bog naš oče, moramo, kaker je očitno, ne samo častiti ga in bati se ga, temuč tudi sladko in priserčno čut do njega moramo imeti. Ta čut pa dela, da prosimo naj pride božje kraljestvo. »Pobožno in pravično živimo na tem svetu, čakaj oči blaženo upanje in prihod slave velikega Boga.* (Tit. 2, 12.) 14. V drugi prošnji prosimo pervie, naj se pravični spreobernejo, grešniki naj bodo kaznovani in sniert vničena. Vtegnilo bi se vprašati: Božje kraljestvo jo zmirom bilo, zakaj torej prosimo, naj pride ? In zato moramo reči, da se dà to umeti na tri načine. Pervič, ker ima včasi kralj samo pravico do kraljestva ali gospodovanja, pa njegovo gospodovanje nad kraljestvom še ni izrečeno, ker mu ljudje v kraljestvu še niso podverženi. Torej se bo pokazalo njegovo kraljestvo ali gospodovanje še le takrat, ko mu bodo ljudje v kraljestvu podyerženi. Bog je pa sam iz sebe iu po svoji natori gospod čez vse, in Kristus ko Bog, pa tudi ko človek ima od Boga, da je gospod čez vse. »On pa mu je dal oblast iu čast in kraljestvo". (Dan. 7, 14.) Podverženo mu torej mora biti vse. To pa zdaj še ni. ampak bo h koncu. »Kraljevati pa mora, dokler ne položi vseh sovražnikov pod njegove n o g e“. (1. Kor. 15, 25.; In zato prosimo in pravimo: „Pridi k nam tvoje kraljestvo.* In to glede na *) Za latinsko pietas nimamo prave besede v slovenščini. — 181 — "troje, namreč da se pravični spreobernejo, grešniki kaznujejo, -smert pa vniči. Zakaj ljudje se podveržejo Kristusu na dvojen način, ali radovoljno ali neradi. Ker je namreč volja božja tako zdatna, da se mora popolnoma izpolniti, in Bog hoče, da se vse podverže Kristusu, za to je potrebno eno iz mej dvojega, da namreč ali človek stoin voljo božjo ter se podverže njegovim zapovedim, in to delajo pravični, ali pa da Bog stori nad vsemi svojo voljo ter jih kaznuje, in to bo storil grešnikom in sovražnikom svojim. In to bo na koncu sveta. „D o k 1 e r ne d e-n e m tvojih sovražnikov v podnožje tvojih mog.“ (Ps. 109, 2.) In zato je dano svetnikom prositi, da pridi kraljestvo božje, namreč, da se mu oni popolnoma podveržejo. — Grešnikom pa je to grozovito, ker prositi, naj pride božje kraljestvo, ni nič druzega, kaker da se po volji božji ppdveržejo kaznim. „G o r j e željnim dne Gospodo-yega“. (Amos 5, 18) Pa tudi smert se bo vničila iz tega. Ker je namreč Kristus življenje, ne more biti v njegovem kraljestvu smerti, ki je življenju nasprotna, zato se pravi: „Zadnji sovražnik pa, ki bo končan, je smer t“. (1. Kor. 15, 26.) In to bo pri vstajenju. „P re ob raz il bo naše ponižno telo, da bo podob n o njegove mu častitljive mu teles u“ (Filip. 3, 21.) 15. Nadalje prosimo, da bi bili deležni nebeškega kraljestva. Drugič sa imenuje nebeško kraljestvo slava v raju. Zakaj kraljestvo se ne imenuje nič druzega ko vladarstve. Ondi je pa najboljše vladarstvo, kjer ni najti ničeser proti volji vla-davca. Volja božja je pa zveličanje ljudi, „ker hoče da bi bili vsi ljudje z v e 1 i č a n i.“ (l. Tim. 2, 4). In to bo zlasti v raju, kjer ne bo ničeser nasprotnega zveličanju ljudi. „P o-brali bodo iz njegovega kraljestva vse po hujša n j e“ (Mat. 13, 41). Na tem svetu pa je mnogo reči zoper zveličanje ljudi. Ko torej prosimo, pridi k nam tvoje kraljestvo, prosimo, da bi bili deležni nebeškega kraljestva in rajske slave. In tega kraljestva nam je zelo želeti zavoljo treh reči. Pervič zaradi n a j v i š j e pravice, ki je tam. „T v o j e ljudstvo pa bodo vsi pravičn i“(Iza. 60, 21). Tukaj so namreč slabi pomešani z dobrimi, tam pa ni nobenega grešnika. - 182 — Dalje zaradi n a j p o p o 1 n i š e s 1 o b o d e. Tukaj namreč ni slobode, dasiravno si je po natovi vse želi; tam pa bo popolna sloboda zoper vsako sužnost. ,T u d i stvar bo r e š e n a i z. sužnosti popačenja" (Rim. 8, 21). In ne samo slobodni bodo tam vsi, ampak kralji bodo. „S t o r i 1 si nas naše m a Bogu kr a lj e s tv o“ (Razod. 5, 10). Temu je vzrok ker bodo vsi ene volje z Bogom in Bog bo hotel, karkoli bodo hoteli svetniki, in svetnik', karkoli bo hotel Bog. Tako bo njih volja z božjo-voljo. In zato bodo vsi kraljevali, ker se bo vseh volja godila, in Gospod bo krona vseh. „T i s t i dan bo Gospod vojnih čet krona slave in venec veselja ostanku svojega ljudstva" (Iza. 28, 5) — Dalje zaradi čudovite obilno s t i. „0 k o n i v i d e 1 o, r a z e n tebe, o Bog, k a r s i pripravil njim, ki tebe čakajo" (Iza. 64, 4). „K i tvojo željo z dobrotami napolnjuje" (Ps. 102, 5). In pazi, da bo našel človek vse v samem Bogu izverstniše in popolniše od vsega tega, kar se na svetu išče. Če iščeš razveseljevanja, boš našel najvišje v Bogu. Če bogastvo, boš našel tam vso zadostljivost, zaradi ketere je bogastvo in tako o drugih rečeh. Avguštin (v izpov.) : „Duša, ko prestopa od tebe, išče zunaj tebe, kar čistega in bistrega ne najde, razen ko se verne k tebi." 16. Tretjič prosimo, rta ne bi gospodaril nart nami greli, ampak sam Bog. Na tretji način, ker včasi na tem svetu kraljuje greh, in to je, keder je človek tak, da gre berž za slastjo greha ter jo lovi. „N a j torej ne gospodari greh v vašem v m eri ji vem telesu" (Rim. 6, 12), temuč Bog ima kraljevati v tvojem sercu. „Si o n, tvoj Bog bo kraljeval" (Iza. 52, 7). In to je, keder si pripravljen pokoren biti Bogu in izpolnjevati vse njegove zapovedi. Ko torej prosimo, da pridi kraljestvo, prosimo, naj ne gospodaii nad nami greh, temuč Bog sam. Po tej prošnji pa pridemo do blaženosti, o keteri se pravi: ,B 1 a g e r krotkim". (Mat. 5,4). Zakaj po pervi razlagi, po keteri človek želi, da bodi Bog vsemu Gospod, se ne maščuje zavoljo krivice, ki se mu je storila, temuč jo prepusti Bogu. Zakaj ke bi se maščeval, ne bi iskal, da naj pride njegovo kraljestvo. Po drugi razlagi pa, če pričakuješ njegovega — 183 — kraljestva, to je, rajsko slavo, ne smeš skerbeti, ako zgubiš posvetne reči. Dalje, po tretji razlagi, če prosiš, naj Bog vlada v tebi in Kristus, moraš, ker je bil on najpolilevniši, tudi ti pohleven biti. ,,U č i t e se od mene, ker sem k r o t a k“ (Mat. 11, 29). „R o p svojega blaga ste z veseljem p r e t er p e 1 i“. (Heb. 10, 34). (Dalje prih.) Vsakdanji kruli. G Za mesec junij — rožni cvet. 1. Postava božja je le takrat težka, kader jo izpolnjujemo Tcaker se nam ljubi. 2. Hotel bi, da bi bile osebe, ketere jaz vodim, zmirom, najbolje oblečene, a najmanj razkošno in iskano. C. Ne pritožuj se nigdar, da je tvoje terpljenje mnogotero, ali težko, ali dolgo, zakaj Bog je, ki določuje vse po številu, vagi in meri. 4. Hvala je sladak in neznan strup. O kolikrat je vmorila čednost in pobožnost najsvetejšim dušam ! 5. Dosti je, da terpljenje sprejemamo, kaker prihaja s časom, ne da bi se ga že naprej bali ali strašili. 6. Ako se pravi, da se imamo sleči, je to le, da oblečemo Jezusa križanega. 7. Ne govori : „Ta je pregrešen1*, akotudi veš, da je enkrat padel v pregrešek. Enkratno dejanje ni dovoljno, da bi delalo navado. 8. Močno želim, da bi tvojemu sercu vtisnil gotovo koristno pravilo, in to je : Ničeser ne želeti, in ničeser ne odvračati. 9. Kamerkoli greš, prizadevaj si, kaj dobrega si nabrati ; bodi kaker čebelice, ki vračaje se nosijo zmirom le med. 10. Ne trapi se s hudobnimi mislimi ; zakaj drugo je «čutiti11, in diligo «privoliti11. 11. Ponižnost dela, da radi prenašamo kazni, ker vemo, da jih zaslužimo, in da dobro hvaležni sprejemamo, ker vemo, da ga ne zaslužimo. — 184 —- 12. Obnašaj in zabavljaj se v družbah spodobno, govori Ier keder zahteva pristojnost ; daj rajši drugim govoriti. 13. Spoštuj dobra dejanja ne zavoljo njih lastne lepote, ampak zato, ker dopadajo Bogu. 14. Kedor ima pravo prostost duha, nikoli ne izgubi vse notranje zadovoljnosti ; zakaj žalost je najti le pri onem, ki je navezan na časne reči. 15. Postavi si pravilo : nigdar ne grajati pobožnosti in obnašanja drugih ; ta način grešiti zoper ljubezen je prav škodljiv. 16. Stanovitnost je čednost, ki nas zmirom enakomerno-božji volji derži podveržene ; in ker je nekaka notranja neje-voljnost, ki prihaja iz dolgega terpljenja, prav nevarna sovražnica,*to se imamo z njo seréno bojevati in premagovati jo. 17. Kedor je resnično ponižen, ne more nigdar verjeti, da se mu v čem krivica godi. 18. Pazi, da nigdar ne izgubiš zaupanja v Boga; zakaj če on dopusti, da padeš, ne stori, da bi te zapustil, ampak le, da bi te storil bolj ponižnega, in zanaprej previdnišega. 19. Kaker je čast lepa, keder jo dobimo podarjeno, tako-ostudna je, keder jo iščemo ali zahtevamo. 20. Premišljuj pazljivo, koliko velikega terpljenja je prestal naš Gospod, in premisli, da ga je prestal, da bi pridobil tvoje serce in tvojo ljubezen. 21. O kolika blaženost v duhovnem boju ! Zadosti je volja, zmirom se bojevati, da gotovo zmagaš. 22. Velik strah pred smertjo ni greh, a duši škoduje zelo,, ker se v toliki boječnosti ne more z Bogom združevati v ljubezni. 23. Kolika neumnost, kolik napuh, keder terjaš biti ali vedeti, kar nisi, in kar ti vedeti ni treba ! 24. Bog ljubi pokorščino tolikanj, da blagoslovi in odobri celo priprosti svèt, ki ga dobimo od drugih, zlasti od duhovnih vodnikov. 25. Vsaketeri naših bližnjih ima prostor v presvetem serca našega izveličarja : Kedo si bo toraj upal, da bi ne prenašal in ne ljubil nepopolnosti onega, ki je na tako svetem mestu ? 26. Obiskuj očitne pobožnosti, in pri tem ne boš imel le velikega zasluženja, ampak tudi še večo tolažbo, ko v svojih zasebnih pobožnostih. 27. Pri svojih dobrih dejanjih ne glej tolikanj na veče ali — 185 — inanje zasluženje. ampak Velikovec na večo čast božjo in na božje dopadajenje. 28. Mi se ne moremo pripraviti,, da bi živeli kaker svet, pa da se ne bi oddaljili od Boga, in tako vse izgubili. 29. Dokler duša do tega ne dospe, da bi samo sebe zaničevala, bo zmirom podveržena zervanosti in sramoti, keder se ji kaj ne posreči. 30. Nekakošne sladkosti v pobožnosti so večkrat goljufija satanova, ki duše vspava in moti z mislijo, da so že svete. Božja pot na Tersatu negdaj in zdaj. Verni kristijani so od nekedaj radi posnemali sveto družino Jezusa, Marijo in sv. Jožefa, ki so šli po navadi vsako leto v Jeruzalem za velikonočne praznike, kaker piše sv. Lukež evangelist ; hodili so na božjo pot, da bi se poboljšali ali pokoro delali za svojo grehe. Pred dvesto leti so v naših krajih zlasti radi hodili na božjo pot na Tersat, kaker je pisal Adam Eadkaj, senjski škoj, papežu Klemenu XI. : „Podpisani vestno spričujem, da prihajajo romarji v imenovano (tersaško) cerkev častit čudodelno podobo M B. vsak dan, ob večih praznikah v posebno veliki množici tudi v procesijah, ne samo iz reške okolice, Kastva, Vinodola, Bakra. Drage, Grobnika, Kostren, ampak tudi iz zelo oddaljenih dežel, kaker s Hervaikega, Bosne, Kranjskega, Daljmacije, Istre, Štajerskega, Goriškega, tako, da je v imenovani cerkvi okoli sto tisoč obhajanih na leto .... V Bakru 12. marcija 1715.“ P. Klar Paskóni nam našteva v svoji zgodovini tersaške Matere božje *) procesije, ki so hodile na Tersat ob njegovem času, to je leta 1731, kaker sledijo : 1. ) Na veliki petek in sicer na vse zgodaj so prišli iz Kastva sè župnikom in kanoniki. 2. ) Ravno ta dan zjutraj ob 6 uri so prišli z Reke duhovščina, redovniki in starešinstvo z vernim ljudstvom. 3 ) Na velikonočni ponedeljek so prišli v procesiji z Ve- *) Triumphus coronatae reginae tersactensis. — 186 — princa po starodavni navadi za dobro letino ; njih župnik je pel slovesno sv. mašo. 4. ) Na binkoštno nedeljo so prišle na Tersat štiri procesije iz pazinskega okraja, namreč iz Boljuna, Paza, Vranjega in Lupoglave ; drugi dan je pel slovesno sveto mašo imenitniši župnik, da bi jih Bog obvarovali hude ure. 5. ) Na binkoštni pondeljek je prišla zaobljubljena procesija iz Grobščine, namreč iz sedanjih far Grobnika, Jelenj in Bernika ; slovesno sv. mašo je pel grobniški župnik ali pa sta-riši kanonik ; kedaj in zakaj so napravili obljubo, se ne ve. 6. ) Binkoštni tjeden so prišli v procesiji, ketero so obljubili lavranski starašine ; župnik je pel sv. mašo ; kedaj so napravili, obljubo, ne pomnijo več. 7. ) Okoli binkoštnih praznikov so prišli iz Slavine po starodavni navadi, pa vsako drugo leto ; gospod kapelan je pel sv. mašo. 8. ) Soboto pred sv. Trojico je prišla iz vremske fare, po obljubi, ketero so napravili vremski starašine ; prišla je tudi ta procesija vsako drugo leto ; župnik je pel sv. mašo. 9. ) Iz Kastva je prišla procesija 15. junija, na sv. Vida dan ; procesijo so obljubili, da bi jim zopet toča ne potolkla pridelkov ; župnik je pel sv. mašo, drugi kanoniki so pa na koru peli po slovensko (illyrico idiomate.) 10). Pred sv. Janezom Kerstnikom je prišla vsako drugo leto obljubljena procesija iz Hrušice za dobro srečo in blagoslov ; drugi dan je pel slovesno sv. mašo njih župnik. 11. ) Eavno ta dan in vsako drugo leto je prišla obljubljena procesija tudi brezoviške fare ; drugi dan je pel slovesno sveto mašo njih župnik. 12. ) Na porcijunkolo so prišli v veliki procesiji verni in duhovniki iz celega Vinodola. 13. ) Petega avgusta prihaja še zmirorn zaobljubljena reška procesija ; to obljubo so napravili Rečani leta 1599, ko je razsajala huda kuga na Reki. 14. ) Petega avgusta je prišel v zaobljubljeni procesiji kapitelj z vernimi, ker jih je Mati božja obvarovala kuge, ki je silno razsajala ; zdaj hodijo nedeljo potem iz Grobnika, Jelenj in Cernika, grobniškega kapiteljna pa ni več. 15. ) Na sv. Roka dan je prišla zaobljubljena procesija iz — 187 — mesta Bakra in vasi, ki so spadale pod Bakar ; obljubo so napravili zavoljo kuge. 16. ) Sedmega septembra je prišla vsako leto po silno stari navadi procesija iz Ternovega; kmalu potem je prišla tudi jel-šanska in imenitniši župnik je pel slovesno sv mašo. Iz Košane je pa pripeljal procesijo kapelan, in drugi dan, 8. septembra, je pel sy. mašo. 17. ) Na Ime Marije je prišla vsako tretje leto procesija iz Loža, ketero so obljubili starašine Loža in okolice, da bi jih Bog varoval hude ure. 18. ) Učenci latinskih šol na Reki so prišli v procesiji pod vodstvom očetov jeznitev v začetku in na koncu šolskega leta. Tako je bilo nekedaj. Zdaj pa hodijo na Tersat samo te le procesije : grobniška na binkoštni ponedeljek in ima pridigo, kastavska s pridigo 2. julija, reška 5. avgusta, grobniška s pridigo nedeljo potem, na sv. Roka dan kukuljanska, hreljinska, draška, iz Sv. Barbare in Sv. Lucije; nedeljo po sv. Jerneju reška bratovščina. Ker so se opustile mnoge procesije, kaker vidiš, jih je tudi manj pri sv. obhajilu, lansko leto jih je bilo obhajanih nekaj čez 22 tisoč. Tako je opešala tersaška božja pot, druge pa še bolj ; neketere pa in sloveče so se popolno opustile. Vender ne smemo pozabiti, da so se semtertje tudi nove začele, ki zdaj veselo cveto. Posebno spraševanje vesti. Vsakdanje spraševanje vesti je dvojno, kaker je bilo že rečeno, namreč splošno, ki se zvečer opravlja in je predpisano udom tretjega reda, in pa posebno, ketero ti bom zdaj opisal. Sveti očetje in učeniki pobožnega življenja pravijo, da se pri najboljši volji ne moremo naenkrat vojskovati zoper vse strasti in grehe, še manj pa naenkrat premagati vse, zapustiti vse slabe navade, zatreti vse grehe, ki so se zaredili v naši duši. Moreš vtergati sto niti ob enem ? Vsako za se prav lahko, vseh skupaj pa ne ; ravno taka je s tvojimi pregrehami. Vse ob enem boš silno težko premagal, vsako za se pa dosti laglje. Ako se hočeš tedaj resnično poboljšati, ravnaj se po nauku svetih in pobožnih učenikov, ki pravijo, da moraš najprej vedeti, keteri greh — 188 — največkrat storiš, potem pa se loti, da se ga znebiš. Keder se-boš znebil enega, loti se druzega ; ko boš tega zapustil, spravi se na tretjega in tako dalje, dokler vseli velikih grehov in slabih navad popolno ne zapustiš. Nikar pa ne misli, da je to kaj majhinega, zakaj, dokler se jeziš za vsako reč, ali druge opravljaš, ali imaš eno ali drugo slabo navado in si ne prizadevaš poboljšati se, tako dolgo ne spadaš mej pobožne in še manj mej popolne ude tretjega reda, ako te tudi drugi za takega imajo. Vprašal me boš pa morebiti : „ Jaz se rad jezim, lažem, rad godernjam, druge opravljam in še dosti drugih grehov imam ; keterega naj se naj prej lotim, da se ga znebim ?“ — Učeniki pobožnega življenja priporočajo, da se najprej loti zunanjih grehov, ketere drugi vidijo in se pohujšujejo nad njimi, s keterimi druge žališ, mir kališ in ljubezen rušiš, sam sebi pa dobro ime jemlješ. Najprej se loti največega teh grehov, iz keterega izvirajo še drugi. Keder se boš odvadil zunanjih, loti se notranjih grehov, ke-terih ne vidijo drugi, izmej teh najprej tistega, ki je Bogu najbolj zopern. tebi pa najbolj škodi. Ko boš očistil svojo dušo vseh velikih grehov zunanjih in notranjih, se začni pa v čednostih vaditi, naj prej v tisti, ketera je tebi naj bolj potrebna in tvojemu stanu, tvoji službi naj bolj primerna. Kako dolgo se pa bojuj zoper en greh, postavim jezo, in gdaj začni drugega, to vprašaj svojega spovednika, sploh se glede spraševanja vesti ravnaj natanko po njegovemu nauku. Opravljaj pa to posebno spraševanje vesti tako-le : Zjutraj pri jutranji molitvi napravi terden sklep : tega greha, postavim jeze, ne bom storil do poldne. Ta sklep ponavljaj večkrat čez dan, posebno mej premišljevanjem m pa goreče, zakaj „kakeršni bodo naši sklepi, tako bo tudi naše poboljšanje“, pravi Tomaž Kempčan 1). Ako se boš razjezil dopoldne, se vdari na persi in reci : „Moj Bog, zopet sem padel; pa žal mi je, nigdar več ne bom storil tega greha". Stari puščavniki so si precej zaznamovali greh, ko so ga storili, kaker je videl sv. Janez Khmak; tako so delali tudi drugi svetniki in tako delajo še dandenes duše, ki v resnici hrepenijo po polnosti. Četert ure pred poldne, ali, ako si zaderžan, precej po kosilu, 1 1) 1. knj. 19. pogl. — 189 — poklekni pred bridko martro in reci : „0 moj Bog, livalim te za vse, karkoli si mi dobrega storil celo moje življenje, posebno pa to dopoldne. Pridi sv. Duh in razvetli me, da bom mogel dobro spoznati, kako sem deržal jutranji sklep, kako sem se varoval jez e“. — Potem preišči uro za uro od jutra do poldne, ali si se morebiti jezil in kolikokrat ; ako si bil jezen, zapiši kolikokrat se je zgodilo, nato pa reci : „Zjutraj sem sklenil, o moj Bog, da se ne bom jezil, pa vender sem se. Žal mi je, da sem Te zopet ražalil ; odpusti mi, popoldne se bom bolj varoval in skerbnejše ogibal. Pomagajte mi, Jezus, Marija, sveti Jožef in moj patron, da bom mogel deržati ta sklep do večera, zakaj slab sem in nezmožen*1. Potem opravi kako kratko in pametno pokoro. Popoldne se pri vsaki priliki varuj jeze in precej obudi kesanje, ke bi se vender le razjezil. Zvečer, ko sprašuješ vest, kako si preživel dan, se sprašaj tudi posebej, ali si bil popoldne jezen, in kolikokrat. Zraven drugih grehov zapiši tudi to. Potem obžaluj vse grehe, ki si jih storil ta dau, posebno pa j e z o ter reci : „0 poldne sem sklenil, da se ne bom jezil do večera, ali zopet sem se. Žal mi je ; jutranji dan se bom bolje varoval**. Nato opravi kako pokoro. Ako pa popoldne nisi bil jezen, reci t „Hvalim Te, o moj Bog, da si me varoval jeze to popoldne ; s pomočjo tvoje milosti se je bom tudi jutri varoval**. — Tako delaj, dau za dnem in v enem mescu boš videl, da si se vsaj nekoliko poboljšal, ali pa da vsaj slabši nisi. Ako se boš v enem letu enega greha znebil, boš kmalu svet, kaker pravi Tomaž Kempčan. Bavno zato je v samostanih vpeljano posebno spraševanje vesti in kaker ga opravljajo, tako tudi cvete ali peša redovno življenje. Tudi tretji red bo cvetel, ako bodo udje dobro opravljali to posebno spraševanje vesti. Obžalovanje svojih grehov. Enkrat je prišel k sv. Frančišku Šaleškemu neki človek k spovedi; ali spovedaval se je svojih grehov s tako nemarnostjo in mlačnostjo, brez obenega znamenja kesanja, kaker da bi pripovedoval kakov koli dogodek. Sveti škof, videč grešno dušo v taki mlačnosti, je pustil govoriti terdega grešnika, ali on je jokal in zdihoval. — 190 — Grešnik ga vpraša, da kaj mu je slabo ? „Hvala Bogu“, odgovoii sv. Frančišek, „meni je dobro, ali vam je slabo.“ „Kratko nikar", odgovori drugi prav osorno, „meni )ii slabo, ne!" ,,Dobro, dobro", odgovori sv. Frančišek, „pa le nadaljujte svojo spoved." In ta nadaljuje spoved strašnih grehov in hudobij, ali brez nikakega kesanja, celò z nekim bahanjem, da je bilo grozno. Sv. škof pa začne še bolj ihteti in jokati. Grešnik ga pa zopet vpraša, kaj da mu je. — „Oh ! jočem, ker se vi ne jočete !“ mu odgovori svetnik. — Grešnika je to omehčalo. Prišel je čas milosti božje, ketera je grešnikovo serce, terdo ko skala, vdarila, da so vlile iž njega presladke, spokorne solze. — „Oh jaz vbogi!“ je vskliknil ! „Jaz hudobni ne jočem čez svoje grehe, ko toči britke solze ta nedolžni svetnik!" Tako kesanje je obudila ta misel vbozega grešnika, da bi bil kmalu omedlel. Sv. Frančišek ga je potem naučil, „djanje kesanja", kalni prej znal, in od tistikrat je postal ta človek ves božji in zgled spokornikov. P. H. R. Sv. Anton v Štangi pri Litiji. Cerkev sv. Antona Pad. se je pri nas v nekoliko letih znotraj vsa predelala in ozališala. Naredili so se novi krasni oltarji in pridižnica iz različnega kamena ; potem krasen tlak iz še-mota in poslednjič je verli g. Ant. Cej iz Novega mesta vso cerkev lepo prebarval ter na oboku tri lepe slike na presno naslikal iz življenja sv. Antona. Te slike so prav dobro izde dane. V kapelicah poleg zvonika je pa ravno tisti slikar tudi na presno napravil 4 podobe, ki nam kažejo 4 velike čudeže sv. Antona. Ljudstvo prav rado ogleduje te slike. So mu kaker pridiga. Tako je zdaj res cerkev sv. Antona — tega velicega svetnika in pomočnika v vsaki sili — lepa hiša božja. Tako se tudi gotovo spodobi. Za vsa ta dela smo potrosili jako mnogo. Pomagali so nam dobri ljudje, ki časte sv. Antona v dejanji. Hvala jim ! Bog plačaj ! Šest.stolernica rojstva sv. Antona čudodelnika se nam bliža. Gotovo se pa sv. Anton P. v Štangi na Kranjskem naj bolj •obiskuje in tu na pomoč kliče. Zato si je namenil podpisani župnik letos cerkev še zunaj predelati in olepšati. Treba je bilo zvonik malo povišati in iz nova pokriti. — 191 — To se je ravno zdaj zgodilo srečno. Zdaj se pa še pročelje novo napravlja — da bo dostojno svetišča velikega čudodelnika. Vsa ta dela so pa draga in zamudna. Cerkev naša — ki nima zdaj nobene glavnice na razpolaganje — je vže vse potrosila, kar je imela. Ljudje so pri nas zdaj bolj revni. Dobri dajo radi — po revščini. Če bi nam blagovolil kak častivec sv. Antona Padov. kak milodar poslati, ga bomo prav z veseljem in hvaležno prejeli proseč sv. Antona, da mu on izprosi od Boga vsega potrebnega. V Štangi dne 8. maja 1894. Mih. Saje župnik. Sv. Anton pomaga ! Padovanski list „11 foglietto della domenica" od dne 4. marcija t. 1. piše: V petek dne 24. februvarja, pri zadnji maši ob polu ene, je kar naenkrat ozdravela pri čudodelni shrambi (arca) sv. Antona v Padovi neka žena, ketera je vže več let strašne bolečine terpela v herbtu, in le po berlah, skrivljena hodila. Ime jej je Marija Fakin iz Lamona, belunske okrajine (Belluno), rojena 3. novembra 1858, od leta 1879 žena Konštanta Bee. — Vbogi mož je skerbel na vsak način, da bi se bolnici pomagalo, ali vse je bilo zastonj. Dve leti je morala ležati v postelji ; vstala je potem iz postelje, ali hoditi ni mogla ; plazila je po tleh, ali pa o berlah hodila. Mož, pobožen kristjan, videč, da človeške pomoči ni več zanjo, se nameni iti v Padovo, k velikemu čudodelniku sv. Antonu. Se ve da tudi žena je imela iti ali kako ? Hoditi ni mogla, denarja za kako vožnjo ni bilo : ali živa vera je bila v možu! Nekega dne pravi ženi: Pojdiva k „svetuiku“ v Padovo, našel sem voziček, in jaz sam te bom počasi peljal tje, kjer boš spolnila obljubo, in sv. Anton te bo gotovo pomilostil !" — Dene jo na voziček — in tako se odpravita na pot. Čez tri dni prideta popotnika iz Lamona dne 22. febr. k Arceli sv. Antonina, blizu Padove, kjer sta prenočila na slami v neki kočici. Drugi dan zgodaj, bil je petek, se napotita v mesto, v cerkev sv. Antona, in ker je žena hotela hoditi o berlah, sta prišla tje komaj v treh urah in pol, namreč ob 11 V». — Vbožica je — 192 — hila jako trudna in skončana, in ker ni mogla ne klečati, ne sedeti na klopi, se vsede na tla. 0.1) tistem času je komaj začela pridiga, in zato sta morala še dolgo čakati do sv. maše pred altarjem sv. Antona. In glej ravno pri povzdigovanju občuti vbožica v sebi nepopisljivo ginjenost in moč; pred vsemi vstane sama in začne ravna hoditi tako, kaker da ne bi bila nigdar bolna. Neki gospod, keteri je mislil, da potrebuje berelj, jih vzame in gre za ženo, ali ona jih ni potrebovala več, ker je bila ozdravela popolnoma. Sv. Anton jo je rešil sedemletnih strašnih bolečin v herbtu, ki jih ji je prizadevalo vnetje herbt-nega mozga. Leliko si je misliti, s kakim veseljem sta šla sreč' na mož in žena v domovino, in kako je ta milost poterdila vse v zaupanju do velicega čudodelniku. P. H. R. Priporočilo v molitev. V pobožno molitev se priporočajo : č. p. A 1 j. b i n Brega r, rgvardijan v Brežicah, bivši pervi opravilih , Cvetja-1, ki si je pridobil za vstanovljenje lista posebne zasluge, j* 22. maja ; Mari j a Maksimilijana, rojena Alojzija Lesky, šolska sestra iz 3. reda -sv. Frančiška, f 4. majnika 1894 v Mariboru; rajne tretjeiednice mariborske skupščine : Marija Tertinek od Sv. Ožbalta, Terezija Pšaider iz Kaple, Marija Srabotnik iz Slivnice, Marija Juhart iz Slov. Bistrice, Marija Bauman iž Slivnice, Marjeta Zorec od Sv. Martina, Marija Jurše iz Ruš, Barbara Stopar iz Čadrama, Helena Kajžler iz Jarenine, Urša Žvarc iz Maribora, Marjeta ■Čerič, Elizabeta Požgan. Dalje se priporočajo v pobožno molitev : Fr. R, y Sl. B za odvernjenje nevarnosti dušnih in telesnih (sè zahvalo za dosedanjo pomoč) ; M. S. v M. za dar poterpežljivosti in vdanosti v voljo božjo ; T. P. v V. za zboljšanje zdravja, da bi mogla izpolnjevati svoje dolžnosti (sè zahvalo za dosedanjo pomoč) ; T. M. v B. priporoča sebe in svojo družino za vdanost v voljo božjo (sè zahvalo za neštevilne dobrote, ki jih je prejela po presvetem sercu Jezusovem in Marijinem in priprošnji sv. Frančiška in sv; Antona Padovanskega — priložen dar se oberne po namenu, Bog poverni !) ; J. M. za ljubo zdravje, dušno in telesno srečo pri otrocih in odvernjenje nesreče pri živini. s»1 §.18. Posebej o kratkem potisnjenem po vdarku, Kratek potisnjen povdarek more stati pri nas le ua poslednjem ali edinem zlogu, in ta zlog je ali že pervotno poslednji, ali je pa prišel na to mesto po odpadu pervotno poslednjega. Pervotno prèdposlednji zlog, ki je zdaj na koncu, je dobil na maž B' t (možaV P r » l> K * (prahu*), nasproti : k r it 1 a t (krallj’a>, brat à t (bra‘ta). S polabščmo so vjouta naša slovenščina še na dalie v primerih kakor : g o 1 6* b, g r e b č’ n, k o r »V n, 1 à k a’ t, p e p é’,1, v e S é’ r itd. polabski: gj’ii l<~'b, grobi n, k i’ òrin 1 ti k j’ ti't ali 1 ti k j’ Ì t, p ti p é 1, vicčr itd. V teh primerih povdarja tudi bolgarščina, kakor hervaščina in ruščina pervi zlog. Ali tudi naša slovenščina povdarja v mnogih pervi zlog, kjer ima v polabščini nns]od"ji naglas: j o m ó, k o r v ó, 1 a i p ó, r à i b 6, s t j’ e u k ó, « v o r k u, t 0 c 6, v à v n 6, zob ó, hrv. j a’ in a, kr a- va, 1 i-- p a, r i- b a, š t u' k a, s v r a' k a, t u* £ n, v u- n a, ž a- b a, naše : j a‘ m a, k r a‘v a, 1 i‘p a itd. V časi imu polabščini oho obliki, n pr. repo in r 6'p a, r ii z g d in rirzga, hrv.: r e-p a r o-z g a, včnsi jo bil tudi tam naglas lo na pcrvem zlogu : s 1 ii' m a. v ii' 1 j’ a, brv.: s 1 «' m a, v o- I j* a. Pa tudi drugo končno samoglasnike polabščina povdarja, kjer so dorai naša slovenščina z bolgarščino vred horvnščine in ruščine, n. pr.: m n t a i, s a i d-1 ti', zait ii' g. z a i t ó, grobi é ali g rob là i, grobi i' i itd., brv. mati, š i-1 o, žito, ž i-1 a, g ra-bi j’o, naš-: m ič 11, š i‘I 6, ž i‘t 6, žeta, gr n* .bi j’o Som gro prištevati tudi besedo kuker : jouzdinj’a, p a i j a v it io j’ u, j o b i ii' n a, j o b 1 ti' n itd., Inv.: j ir ž. i n a, p i j ir v i ca (čuk.), j a- b I a n, naše : j u‘ ž i u a, p i ,j u\v k j a' b 1 u n a, j u1 b 1 a n. Naša slovenščina jo ostala potemtakem v tem oziru nekako v sredi moj bervaščino in ruščino od ono struni in polabščino od drugo. Tudi bolgarščina sojo z.učela pomikati po i»’erti potu, ali ni prišla do sr.de. — Nekaj posebnog je pa v tein oziru stara hervaščina, kjer se je povditrjulo menda no le kakor pri nas : blago’, d r i v o’, t i s t o’, u o b o’, o k o’, m o-r o’, j i m e’, s r o b r a’, bog a', b o g n', dom a’, k u s o’, srp o’, d a-l- i’, k r v i’, .i oči’, r i e 6 )’, stvari’, u z a '1 , vi h u’ r, o g r a’ d a, p o s t a’ v a, p o t r i' b a p r i g o’ d a, p o m o' c i, s v i t 1 o’ s t j u, u t- r o’ b i itd, tomuč tudi ; blato’, čudo’, d i 1 o’, jato’, 1 è t o’, m i-s t o’, salo’, sito’, sta d o’ z r u o’, b r i ui o’, p 1 c ra o’, t r n j’ o’, z d r a v j o’, v i t a’ r, v o s u’ k, k a m i’, o b 1 u c i’, s i n o v i\ r o di- to 1 j’ a’ (gon.), gospodu’ (gen.), runu’, n o v o 1 j’ o’, k n j’ i g e’, (nem pl.), g n j’ i d a’, grb u', j a m u’, kož a’, k r u n u', r a n u', š k o-d a’, v i d r a’, v u n a’, božica’, omoU’, telesa’, n s t u’, v r i-m e n a’, isti’ n a, 1 j’ n b i’ c u, p u n j’ o a itd. Prim. Oj. Duničič, Prilog za isteriju akepntuaoije. Kad XX. Stara liorvnščina so je v toni nekako vjoihald s poUliščiuo. Alijo torej to starisi naglas od sedanjega, ali je n e-b o, sl o-v o, bo gr, m o-d , girltib, p o-1 r o b a itd. iz porvotnega : nebo’, slovo’, bog a’, m o d u’, gol o’ b, p o t r o’ b u i1 To ni misliti ; provič kažejo sorodni jeziki naglas na porvom zlogu, n o' b o, véipog. ssk. imbhas, s 1 o--v o, JtAfOg, ssk. šnlvas, b o- g a, ssk. bhiigAt, m e- d a, pervotno : m o-d u. sik. niiidliòa, (flt&vos) j drugič so da podaljšanje kratkega samoglasnika v primerili kakor nebo’, v i h u’r, p o k 6’ r a itd. razlag iti lo po vplivu prestopa naglasu sè s p rod n jugu zloga, d isi la naglas tudi brez pi-ea‘opa v hor-vaščini razteza odiui ali poslednji /.aperti zlog: B o’g, g o 1 d b, o-b ó d, z u-p o v i e d To natezanje je uiendu porvi korak k našemu prestopu: H 6’g, g o 1 č’ b, obe' d, z a pfl’ v 6 d. — V vipavščiui so sliši za ’ jako močau vender čisto krutek potisnjen povdarek: m a b, p,r o s a-d 1,1 itd. za uta' h, p r e-s a’ d 1 ,1. — Čoščiua ima tudi v lom primeru, kakor v gori omenjenem, za naš Jolgi potisnjeni kratek samoglasnik: brus, hlad, los, med, roli, h o I u b, p o p o I, kolo, kopno, s p a t (sup.)za naše : b r u’ s, gl a’ d, I č' s, m č’ d, r 6’ g, g o I č’ b, p e p ó’,l, kole', kopno’, s p a’ t. glas ali s pervotno poslednjega, ali ga je pa sam imel že perii v J votno. 1. Kratki povdarek na pervotno poslednjem zlogu. Sem spadajo najprej neketeri samostavniki srednjega spola, J*-v\x. ki imajo kratki potisnjeni naglas na pervotno končnem samo- glasniku v imen., tož., daj., mestuiku ed., v im. tež. dvojstvene-ga in nmoštv. štev. : dnò, d n a-, d n ir, d n è-, d n a'. Tako: godo.vnò-, g ù m n (V, jajce-, j e d à r c e-, 1 j' ii d s t v ir, m o š t v ir, s à ,1 s t v ò-, s t à k 1 ir, s ù k n ir, tla', barje-, žgan j’e. itd. Dalje spadajo sem moški »amostavniki v ed. rod., daj. in mestniku, dvojstvenem in mn. imen. in tož. : bata-, b à t ir, b à t è-, b à t i-, b t e-. Taki so še : sl ay s n a-, p à s a-, šiv a-, dà ž j a-, b à z g a , m à z g a-, p à č k a-, s à m n j’ a-, č à b r a-, k à b 1 a’, p à k 1 a-, s t à b r a-, o ,v s a , h à r p t a-, • g à r m a-, k à r s t a-, T à r s t a-, v à i h a\ č e t à r t k a’, zapil r t k a-, p à r d à c a-, j a g à ,1 c a/, k ii p c a-, s t à r ž- k a , š č à p c a-, b o b k a- itd. Dalje neketeri samostavniki srednjega in moškega spola v imenovalniku : osle-, o t r o č e-, d à r ,v č e-, P o ,1 še-, St a-r e-, Strel e' itd. Debla na a v imen., daj, mestniku ed, imen. in tož. dvoj-stvenega števila : d às k a-, d às k è-; tako: àrja-, b à ,1 h a-, d r ù ž b a', g ii b a-, i g 1 a', i g r a', izb a- ali i s p a-, m à- g 1 a-, m à z d a, s à,l za-, s 1 ù ž b a , staža, tresk a-, v à r ,v c a-, d ù š a- (pri obleki). Pridevniki v nedoločni obliki v ed. imen., daj., mestniku ženskega, rod. in daj. mošk. in srednjega spola : m à r t v a-, m à r t v è-, m à r t v è g a-, m à r t v è m ir ; tako : k r è p k a-, k a r h k a', 1 h li k a-, sladka-, š i b k a-, t à m n a-, t à n* k a-, tašča'; neketeri pridevniki povdarjajo tako celo v določni obliki : c v à t n i-, c v à t n a-, e v à t n è g a', c v à t-n è m ir, tako : d i ,v j i’, p ii s t n i', svi n j’ s k i' itd. Zaimki, števniki : t è g a-, t è m ir, e n è' g a', e n è' m ir, 4v s a-, ,v s e-, tv si-, ,v s è g a-, ,v s è m ir. Velevniki : cvri1, ž g r, ž i i-, zač n i', o d p r i itd. Nedoločnika : c v i s t i-, iti-. Deležja : šla-, š 1 ir, šli-, šle'; evala-, c v à 1 ir, bila-, bil ir. ‘) V sedanjiku naglasa gorenjščina v mnogih primerih po staro končnice -va, -ta, mo, -te : g o v o r 1' v a-, g o v o r i' t a-, g o v o r i' m o-, govorite-, živ i' m o-, t à r p i’ t e-, u- č i' v a-, pustit a- itd. (Dalje prih.) ') T1 n-, t 1 6‘ zn li o t A' 1 n, hotelo ni gotovo, ali je iz per-votnogn ii o t 6 I ir, h o t ù 1 6*, ker im» ruščina le h o t j fi-1 n, h o t’j 61 O hrv. (Štok) : h oS t j e 1 n, h o! t j o 1 o.