TRST, sreda 10. julija 1957
Leto XIII . Št. 164 (3699)
PRIhuRSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94.638, 93-808, 37.338
Poštnina plačana v gotovini
Hruščev in Bulganin na obisku v ČSR
Hruščev: «KP ČSR nas v celoti podpira» Nove obtožbe «Izvestij» proti Kaganoviču
Na postajah Košiče in Žilina je sovjetske goste pozdravila velika množica ljudstva - Prihod v Prago je najavljen za danes zjutraj
PRAGA, 9. Posebni vlak, s katerim se vozi sovjetska delegacija, ki prihaja	na obisk v ČSR,	je
danes zjutraj prišel	na	češkoslovaško	ozemlje in	se
je ustavil na obmejni postaji Cerna nad Tisou. Sovjetsko delegacijo so sprejele visoke češkoslovaške osebnosti, med katerimi prvi podpredsednik vlade Ko-pecky, prvi tajnik KP ČSR Novotny, zunanji minister Vaclav David in notranji minister Barak.
V kratkem govoru	je	Nikita	Hruščev	izjavil: «Mi	ne
prihajamo v ČSR,	da	bi
ugladili spore ali nesoglasja. Med našima dvema komunističnima partijama vlada popolno soglasje. Sestajamo se, da skupno vodimo našo borbo za komunizem. Prihajamo na razgovore z voditelji partije in s češkoslovaškimi delavci glede njihovih dragocenih izkušenj v gospodarski, politični in kulturni izgradnji.*
Antonin Novotny pa je v svojem govoru poudaril,
da je češkoslovaška partija brez pridržkov sprejela zadnje sklepe CK KP SZ, in je poudaril, da se je s tem okrepila enotnost partije. Dejal je nato, da so ti sklepi pospešili dan zmage nad kapitalističnim sistemom in da se KP ČSR v celoti strinja s perspektivami, kii jih je nakazal 20. .kongres KP SZ. Dejal je nato: »Vse češkoslovaško ljudstvo soglasno podpira politiko miru SZ in se zaveda, da v dobi, ko postaja nemški militarizem vedno bolj nevaren, je njegova naj-večja varnost zavezništvo *
SZ.»
Po kratki ceremoniji na obmejni postaji so sovjetski voditelji nadaljevali pot m prispeli ob 11,20 po krajevnem Sasu v Kcšice. Tu je Bulga-nina in Hruščeva čakala množica 50.000 ljudi. Zbrani množici je Nikita Hruščev omenil zadnje spremembe v SZ in je med drugmi izjavil, da je Sovjetska zveza imela ((nekatere črne ovce med dobro čredo» in. da, so sedaj «te črne ovce prijeli za rep in jih zagnali ven». «Ti so mislili, je nadaljeval Hruščev, da se bodo polastili oblasti, toda znano vam je, da so se stvari razvijale drugače. Češkoslovaška komunistična stranka v celoti podpira nas n sklepe 20. kongresa KP SZ. To je pravo prijateljstvo.))
Hruščev je dalje tudi izjavil: ((Gesla ne zadostujejo. Vse je odvisno od tistega, ki vodi partijo, in od zastave, ki navdihuje voditelje.)) Zatem ]e Hruščev obsodil ameriške reakcionarne kroge, ki ne želijo miru in dejal: ((Delo bo zavojevalo svet. Prepričani smo, da bo delavski razrea zmagal, toda m* ne potrebujemo vojne za to zmago. Ali bo prišla vojna? Mi se borimo proti tej možnosti. Toda ni vse odvisno od nas. Vendar se trudimo, kolikor moremo, da se izognemo vojni. Imamo močno industrijo, ljudstvo je z nami, imamo dobro vojsko in dobre zaveznike.))
«Meje Sovjetske zveze m drugih socialističnih držav, je dejal Hruščev, bo vsakdo oa nas branil, kakor da bi slo za meje lastne države. Nikoli ne bomo uporabili nase sile v vojne namene, Pa® samo proti morebitnim napadalcem, taiko kakor smo napravili, ko so angleški, francoski m izraelski napadalci naPa"L- L-gipt. Ne moremo ostati brezbrižni spričo tega, kar se dogaja okoli nas.» Zatem je Hruščev govoril o vlogi ceskos.c-vaške partije in o njenem tajniku Novotnyju in dejal. «ce je partija Klementa Gottvval-da z nami in jaz sem PreP"' čan, da je, če smo mi združeni, kakor dejansko smo, nas nobena nevihta ne more prestrašiti.#
Ob 16,40 uri je posebni' vlak prispel v Silino na &1(>va^®R in tudi tu je sovjetske gost-, pozdravila večja množica, katero je Hruščev pozdravi s kratkim govorom. Dejal je, aa je edini smoter prehoda sovjetske delegacije okrepitev zavezništva med ČSR in •
V Prago bo vlak prispel jutri zjutraj ob 9.	.
Zvečer sta Bulganin in Hruščev prišla v Olomuc, kjer ju je pozdravila ogromna P110*;1' ca. Praški radio javlja,
Hruščev ni imel namena g voriti, da pa se je premislil,
ker je množica vztrajala m
vzklikala: «Hočemo slisati ur -ščeva.» V svojem £oVorUfri Hruščev poudaril glavne t -Ke sovjetske politike,
Je je obrazložil v svojih prej njih današnjih govorih.
Medtem se v Sovjetski zve-
zi nadaljuje razkrinkavanje
odstavljene protipartijske sku-Pine. Moskovska «Izvestja» P1 šejo danes, da je «Kaganovi m nihče drugi neposredno pogovoren za zaostalost sovje -*Wh železnic#. «Po nipg^1 krivdi, nadaljuje list, je °o-
vjetsika zveza v zaostanku z VeS let pri elektrifikaciji železnic in pri gradnji dieselo-yjn lokomotiv in modernih e •ektričnih lokomotiv#. List o-rita dalje Kaganoviču, da Je «uvedel v transporte metode “teokratičnega vodstva# ih da 1« »uvedel glede kadrov zgrešeno, grobo in prezirljivo ravnanje#.
Kaganovič je veljal za velikega specialista glede transportov. Imel je aktivno vlogo pri elektrifikaciji moskovske podzemeljske železnice, k; je do leta 1956 nosila njegovo ime, tedaj pa je dobila Leninovo ime. Za zasluge med letom 1935 in 1943, ki jih je imel kot komisar za komunikacije, je bil Kaganovič leta 1943 odlikovan z redom ((junaka socialističnega dela#.
Moskovski radio pa je nocoj poudaril, da so nedavni sklepi v zvezi s protipartijsko skupino notranja zadeva, ter je kritiziral govorice o bližnjih spremembah v drugih socialističnih državah. Radio je obtožil ameriški državni departma, da širi take govorice.
V britanski spodnji zbornici pa je laburistični poslanec Proctor ponovno načel vprašanje vabila na obisk v Sovjetsko zvezo, ki sta ga Bulganin in Hruščev sporočila bivšemu predsedniku vlade Edenu, ko sta bila v Veliki Britaniji. Poslanec je izjavil, da bi «zaradi sprememb v visokih krogih sovjetskega političnega razreda britanska diplomatska akcija lahko bila bolj plodna#, ter je omenil možnost potovanja Mac Milla-na v Sovjetsko zvezo.
Mac Millan je odgovoril, da ostane njegovo stališče glede obiska v Moskvi v sedanjem trentku nespremenjeno kljub nedavnim spremembam v SZ. Dejal je, da «nima nič dodati k temu, kar je že izjavil svoj čas». Kakor je znano, je Mac Miilar, pred kratkim izjavil, da tajti obisku ((terjajo skrbno pripravo in skrbno izbiro časa.»
 «»-------
Moch v Parizu na posvetovanju
LONDON, 9. — Francoski delegat pri razgovorih v razo-rožitvenem pododboru OZN Jules Moch je odpotoval danes v Pariz, kjer se bo razgovar-jal s člani vlade o dosedanjem delu pododbora.
Ameriški delegat Stassen pa je poslal v Washington poročilo o dosedanjem delu. Opazovalci so mnenja, da bo mor-
da privatno zahteval od Zorina pojasnila v zvezi z njegovim včerajšnjim govorom.
V ameriških diplomatskih krogih zatrjujejo, da včerajšnje Zorinove zavrnitve nekaterih delov zahodnih predlogov ne pomenijo neuspeh konference. Neki funkcionar ameriškega državnega departmaja je izjavil, da stališče, ki ga je zavzel Zorin, ne pomeni spremembo tradicionalne sovjetske politike. Dodal je, da so Rusi pred šestimi tedni privatno nasprotovali ameriški tezi, naj bi prenehanje jedrskih poizkusov povezali z obveznostjo, da se bo prenehala proizvodnja atomskega materiala v vojaške namene. V a-meriških političnih krogih so mnenja, da stališče, ki ga je zavzel Zorin, ni dokončno In da je še možnost za nadaljevanje pogajanj.
V britanski prestolnici pa so kakor običajno pesimistični. V nekaterih krogih trdijo, da so pogajanja v razorožitvenem pododboru praktično zaključena, in obtožujejo Zorina, da je s svojim govorom hotel začeti propagandistično kampanjo proti zahodnim državam da bi nanje zvalil odgovornost za morebitni neuspeh londonskih razgovorov.
V Londonu pravijo, da Sovjetska zveza sicer želi prenehanje jedrskih poizkusov, da pa ni pripravljena pristati, nai se to prenehanje poveže s prepovedjo proizvodnje jedrskega materiala v vojaške namene. V Londonu zatrjujejo, da bo Zorin uporabljal zavlačevalno taktiko na prihodnjih sejah pododbora. Vendar pa so nekateri mnenja, da bi spremembe, ki so nastale v Moskvi, utegnile pripeljati do sklicanja konference štirih zunanjih ministrov velesil pred sklenitvijo sporazuma o razorožitvi.
 a*-------
Mučenje Ciprčanov v angleških zaporih
LONDON, 9. — V britanski spodnji zbornici je prišlo do živahnega prerekanja med ministrom za kolonije Lenoxom Boydom in laburističnim poslancem Fennerjem Brockvva-yem v zvezi z mučenjem ciprskih kaznjencev. Fenner
Brockway je predsednik gibanja za osvoboditev kolonij. Izjavil je, da je Aneurin Be-van skupno s svojo ženo obiskal neki londonski zapor, kjer je ugotovil na životu nekaterih	ciprskih kaznjencev
znake mučenja, kateremu so bili podvrženi na Cipru. Nekaterim so zlomili roko, drugi pa imajo znake hudih o-peklin.
Laburistični poslanec je obtožil ministra za kolonije laži, ker je ta izjavil, da zdravnik v zaporu ni ugotovil pri ciprskih	kaznjencih nobenega
znaka	brutalnosti. Lenox
Boyd pa je izjavil, da bo prihodnji teden objavil poročilo o tej zadevi.
Danes zjutraj pa je Mac Millan predsedoval seji vlade, na	kateri je poročal o
svojih dosedanjih razgovorih s ciprskim guvernerjem Har-dingom.
BUDIMPEŠTA, 9.	—	Ma-
džarski ministrski predsednik Kadar,	predsednik prezidija
Istvan Dobi, ministrski podpredsednik Antal Apro in predsednik Sandor Ronai so odpotovali na počitnice.
Delegata slov, šolnikov Budal in Bednarik v Rimu
Brez važnih dogodkov v Rimu
Delegata tolmačita pristojnim osebnostim zahteve po odpravi diskriminacijskih določb iz zakonskega osnutka za slovenske šole
RIM, 9. — V zvezi z razpravo o zakonskem osnutku za slovenske šole pred senatom sta prišla v Rim delegata sindikata slovenskih šolnikov za Tržaško ozemlje in Goriško pokrajino prof. Andrej Budal in prof. Rado Bednarik. Kot smo poročali, sta se predstavnika slovenskih šolnikov Gerdol in Košuta že pred nekaj meseci domenila z bivšim prosvetnim ministrom prof. Rossijem, da bo delegatom sindikata slovenskih šolnikov omogočeno obrazložiti vse znane krivične diskriminacijske določbe zakonskega osnutka za slovenske šole. Sedaj, ko je osnutek pred pristojnimi parlamentarnimi komisijami, sta prof. Budal in prof. Bednarik vzpostavila stike s pristojnimi osebnostmi.
Britanski delavci proti blokadi mezd
LONDON, 9. — Sindikat delavcev pri transportih je danes na svojem kongresu soglasno izglasoval resolucijo, ki zavrača načelo blokade mezd.
Ta blokada se je uvedla v nekaterih nedavnih sporazumih, pri katerih so nekatere kategorije delavcev dosegle zvišanje mezd. Glavni tajnik sindikata Frank Cousin je izjavil:	«Ne moremo sprejeti
omejitev naših zahtev, dokler se življenjski stroški dvigajo«.
Vlada skuša že več časa dokazati, da se bodo cene lahko ustalile, če se ustalijo tudi mezde in plače. Toda praktično je vse drugače. Vlada predlaga ustanovitev nekakšnega ((državnega sodišča«, ki naj bi obravnavalo vse sindikalne spore. Sindikati niso preveč navdušeni nad tem načrtom. Prihodnji teden bodo glavni predstavniki britanskih sindikatov obiskali ministra za delo in zahtevali pojasnila. Na omenjenem kbn-gresu pa je Frank Cousin izjavil, da nasprotuje ustanovitvi omenjenega sodišča.
PARIZ, 9. — Izraelska zunanja ministrica Golda Meir je prišla danes popolne z letalom v Pariz, kjer bo ostala dva dni. Razgovarjala se bo s predsednikom vlade in zunanjim ministrom. Sestala se bo tudi z Molletom, ki je bil uradno povabljen v Izrael.
Poslanci KD za odložitev debate o agrarnih pogodbah
Pella bo šele na prihodnji vladni seji govoril o spremembah v SZ - «Primer Giolitli
(Od našega dopisnika)
RIM, 9. — Na seji vlade ni poročal Pella o spremembah v SZ, kot se je napovedovalo. Sicer je bil on na tako poročilo pripravljen, vendar so ga prosili, na** ga raje odloži za prihodnjo sejo, ki bo v torek. Tako bo imei na razpolago še nekaj časa, da poročilo izpopolni z vsemi podrobnostmi. Vlada se je na seji ukvarjala samo z zadevami rednih upravnih poslov in tako seveda tudi ni prišlo do razpravljanja o agrarnih pogodbah, ali se naj vnesejo v dnevni red razpravljanja v parlamentu pred počitnicami ali ne. Bržkone je hotela vlada prepustiti, da o tem sklepa poslanska skupina KD na svojem sestanku ta večer. Predsednik vlade je samo dejal, da hoče pospešiti odobritev evropeističnih pogodb pred počitnicami parlamenta.
Zvečer so imeli poslanci KD sestanek, na katerem so poudarjali, da je treba najprej spraviti pred parlament in o-dobriti pogodbi o skupnem evropskem tržišču in Evra-tomu. Minister Del Bo je povedal, da je mnenje vlade, da bi morala zbornica, če bi bilo mogoče, dokončati razpravo o agrarnih pogodbah pred poletnimi počitnicami. Mnenje vlade je tako; naj se ne začne debata o agrarnih pogodbah, če se prej ni pričela razprava o evropeistič-
iiii 111111111111(111111111(1111111111 iiiiiiiifiiDiiiitiiiiiiiiitmilili n miiii n n m iiiiiiiiiii m ■ittlliltilim "im n Kittniiniia mn iiin n ti tiitiiitiiiiiitfKiiiiilliiHiitlli h iiitiiiiiiiiiiMliitiaiiliii 11111111111111)1 n m
Coiy zavrača vsako možnost priznanja neodvisnosti Aižira
Njegov govor pomeni odgovor na pobudo ameriškega senatoria Kennedyja - Množično oboroževanje kolonistov v Alžiru, da «samoiniciativno zavarujejo premoženje Evropejcev^ Francoska skupščina odobrila pogodbo o skupnem tržišču m Evratomu
lltIHIIIIIIIIIIIlUIIIIHIIIIllllllfllllltllllllinillllUllIltllHIIIIimimilHIIIItMHUmmMMMIIMIIiMMI
Vesti iz Jugoslavije
Obiski tujih državnikov Izjave delegacije RPF
Izvoljena je delegacija ljudskih poslancev, ki bo obiskala LR Kitajsko
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 9. — Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič in minister za zunanje zadeve Sirije Bitar, sta se danes dopoldne razgovarjala o vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Pri razgovorih so sodelovali: podtajnik Vidič in jugoslovanski poslanik v Siriji, s sirske strani pa sirski veleposlanik v Beogradu in osebni tajnik ministra Bitarja. Popovič je nato priredil svojemu gostu svečano večerjo, na kateri so izmenjali zdravice. Na tiskovni konferenci je Bitar poudaril sirsko-jugošliovansko prijateljstvo in dejal, da v vseh arabskih državah vlada veliko zanimanje za jugoslovansko gospodarsko in socialno politiko ter da predstavljajo jugoslovanske izkušnje dragocen prispevek za graditev socializma. Dalje je Bitar poudaril, da se popolnoma strinja z jugoslovansko zunanjo politiko, ki jo podpira veliko število narodov sveta. Le na podlagi načel te politike bo mogoče rešiti tudi vprašanje Srednjega vzhoda In ohraniti mir v svetu. Končno je dejal, da je nenavadno zadovoljen z razgovori, ki jih je vodil z jugoslovanskimi voditelji.
Poljski finančni minister in njegov pomočnik pa sta se razgovarjala z državnim tajnikom Avdom Humom o finančnih vprašanjih in o vprašanjih proračuna. Razgovori bodo pozneje razširjeni na vprašanja blagovne izmenjave In na vprašanja, ki zadevajo Narodno banko.
Na obisku v Jugoslaviji je tudi belgijski minister za
bo ostal kot gost zveznega Izvršnega sveta 14 * dni. Gosta zanimajo vprašanja zdravstvene zaščite in socialne politike.
petnajstčlanska delegacija KP Francije, ki se že 15 dni mudi na obisku v Jugoslaviji, je vodila razgovore s člani CK ZKJ Stamboličem in Vlahovičem. Delegacija odpotuje jutri v Francijo.
Šef študijske skupine je izjavil ((Politiki)), da pomeni obisk francoskih komunistov Izvajanje sklepov, ki so jih pred kratkim ob priliki obiska delegacije CK KPF v Jugoslaviji sprejeli v skupni deklaraciji o medsebojnih stikih. Poudaril je, da ga je najbolj razveselil iskren sprejem v vseh krajih, ki jih je delegacija obiskala.
Zvezna ljudska Skupščina je sprejela danes načrt zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih invalidih. Zakon zboljšuje položaj invalidov in lajša šolanje otrok padlih borcev. Od konca vojne do danes se je izšolalo okrog 300.000 otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Ostalo je še 66.000 otrok padlih borcev, ki se šolajo. Z novim zakonom se bodo povečali tudi invalidski dodatki in sicer od 5 do 8.000 dinarjev mesečno. V Jugoslaviji je danes čez 95.000 osebnih invalidov in čez 200 tisoč rodbinskih invalidov. Za letos je predvideno za invalidnine Skoro 11 milijard in 200 milijonov dinarjev.
Ljudska skupščina je danes Izvolila tudi delegacijo ljudskih poslancev s predsednikom Stamboličem na čelu, ki bo obiskala LR Kitajsko. Po
zdravstvo. Danes je obiskal I letne počitnice skupščine bo-dr Pavla Gregoriča in dr I do trajale do 15. septembra. Stamettkoviča. V. Jugoslaviji*
B. B.
PARIZ, 9. — Predsednik republike Renč C'oty se je ponovno odločno uprl priznanju neodvisnosti Aižira. V govoru, ki ga je imel v Mulhouse ob zaključku svojega obiska v Alzaciji, je izjavil, da Francija ne bo «nikoli zapustila Francozov in Evropejcev v Alžiru#. Govoril je o navzočnosti 1,200.000 Evropejcev v Alžiru in dejal: «Pravo alžirsko vprašanje je v tem, da se zagotovi sožitje in potrebno sodelovanje obeh skupnosti — evropske in muslimanske — v Alžiru, ne da bi ena zatirala drugo.
Na kakšen način naj bi neodvisnost to i;ešila?» Predsednik je dejal, da bi se ta ((zatrjevana neodvisnost« spremenila v «nadvlado sedanjih upornikov nad Alžirci, nad tistimi muslimani, proti katerim so izvajali svoj terorizem«.
Zatem je predsednik poudaril resnost finačnega položaja Francije, potrebo večje proizvodnje in večjega izvoza ter omejitve notranje potrošnje.
Omenil je, da francosko prebivalstvo narašča vsako leto za 300.000 ljudi.
Cotyjev govor, ki prihaja nekaj dni za pobudami ameriškega senatorja Kennedyja v korist ameriškega posredovanja v Alžiru, pomeni pripravljanje tal za napovedano izvajanje ((Lacostovega načrta#, to je reform, v okviru katerih bi sicer Alžir dobil delno upravno avtonomijo, praktično pa se položaj ne Di v ničemer spremenil. Cez tri mesece bodo v OZN znova obravnavali alžirsko vprašanje in Coty je s svojim govorom hotel ponovno poudariti francosko stališče, da skupščina OZN ni v tej zadevi pristojna.
Medtem so francoske oblasti v Alžiru sklenile, da bodo te dni oborožile še kakih 15.000 Evropejcev in bivših legionarjev iz Indokine ter jih poslale v boj proti Alžircem. Vojaški štabi so pred tremi meseci opremili z orožjem približno 8000 kolonistov in Ev-ropeicev v mestu Alžiru. Razen tega so razdelili orožje civilnemu prebivalstvu na področju mest Constantine in tiran. Oddelki oboroženih civilistov bodo imeli nalogo, da ((samoiniciativno zavarujejo premoženje Francozov in Evropejcev pred uporniškimi diverzanti«.
Na kongresu Mednarodne zveze svobodnih sindikatov v Tunisu so tudi danes povečini govorili o alžirskem vprašanju. Zjutraj je italijanski delegat Della Chiesa zahteval, naj se ustanovi anketna komisija za Alžir. Predsednik tunizijske ustavodajne skupščine Ahmed Ben Šalah je izrekel solidarnost za vse narode, ki se borijo za neodvisnost. Popoldne je delegat AFL-CIO Irving Brown pozval vse sindikalne organizacije, naj pritiskajo na vlade svojih držav, da se doseže prekinitev sovražnosti v Alžiru.
Delegat alžirskih sindikatov Dekkar je ponovil obtožbo, ki jo je izrekel včeraj neki drugi Alžirec, da francoska vojska uporablja v Alžiru strupene pline.
Francoski delegat Robert Botherau pa je dejal, da nečloveška dejanja, ki so posledica vojne, «niso nujno enostranska#, in je dodal; »Glav-
nemu tajniku CIStL sem že predložil dokaze, da so bile dane informacije, ki niso bile dovolj prekontrolirane«. Delegat je na koncu dejal: «Konec koncev je pravo vprašanje v tem, kako bo moglo skupno živeti osem milijonov muslimanov in nekaj več kakor milijon Evropejcev#.
Francosko poveljstvo v Alžiru je v zadnjih dneh okrepilo svoje vojaštvo na bojiščih. Potem ko so premestili eno divizijo iz Tunizije, so prispele v Alžir nove artilerijske o-krepitve iz sosednega Maroka. Na alžirska bojišča se zmeraj prihajajo novi vojaški oddelki. Oborožene skupine kolonistov, ki štejejo zdaj menda več kot 30.000 ljudi, naj bi o-mogočile poostreno akcijo pro. ti zelo močni uporniški dejavnosti po mestih, naselji in ob prometnih zvezah.
Francoska narodna skupščina pa je danes odobrila načrt zakona za ratifikacijo pogodbe o skupnem tržišču s 341 glasovi proti 235. Načrt zakona o pogodbi za ustanovitev Evratoma je skupščina odobrila s 337 glasovi proti 243. Zakon o ratifikaciji obeh pogodb pa je bil v celoti odobren r, 342 glasovi proti 239. Prav tako je skupščina odobrila načrt o ustanovitvi skupne skupščine za skupno tržišče, za Ev-ratom in za evropsko premogovno in jeklarsko skupnost. O pogodbah mora sedaj glasovati republiški svet.
Pred glasovanjem je govoril predsednik vlade Bourges-Maunoury. Dejal je, da bodo poslanci z glasovanjem za ratifikacijo pogodb zajamčili nepretrganost francoske zunanje politike in da bosta obe pogodbi okrepili francoske napore na vseh sektorjin. Pripomnil je: «Ne bomp štedili z napori za še obsežnejše združenje, kakor je Evrooa sestih. za združenje, ki naj vsebuje Veliko Britanijo in ki naj bo v skladu z našimi temeljnimi interesi na industrijskem, kmetijskem in socialnem sektorju.« Dejal je, da_j9 Evropa šestih najboljših način, da pride do velike Evrope. Nato je izjavil, da se ne strinja s tistimi, ki se borijo, da bo Francija oškodovana, ko bo v stiku s svojimi družabniki. V zvezi z bojaznijo zaradi navzočnosti Zahodne Nemčije v skupnem tržišču je govornik izjavil: ((Hoteli smo ustvariti demokratičen okvir, ki naj bo dovolj trden, da v skupnem interesu sestih evropskih držav orientira ekspanzijo nem ške industrijske moči, toda tudi dovolj elastičen, da zajamči spoštovanje naših temeljnih interesov.« Na koncu je govornik dejal, da bi bila Nemčija boij nevarna izven skupnega tržišča in proti njemu kakor pa vključena v to tržišče.
 «»--------
Haas potuje v Bonn
MOSKVA, 9. — Jutri bo za-hodnonemški veleposlanik L.
Haas Gdpotoval v Bonn, kjer se bo z vlado posvetoval o sovjetski noti od 7. julija. V tej noti se govori o vprašanjih, ki so v zvezi z začetkom nemško - sovjetskih pogajanj.
Kralj Pavel na Brionih
BEOGRAD, 9. — Grški kralj Pavel, kraljica Friderika in njuna hčerka Sofija .bodo jutri odpotovali na Brione, kjer bodo ostali pet dni kot gosti predsednika Tita in njegove soproge.
Peron bo še užival azil v Venezueli
CARACAS', 9. — Zunanji minister Venezuele je včeraj v nekem intervjuju dejal, da ni dokazov, da bi general Peron kršil pravico azila in zato bo še naprej lahko bival v Caracasu. Glede prekinitve diplomatskih odnosov, ki jo je sklenila argentinska vlada, je minister dejal, da je položaj, ki ga je na neopravičljiv način povzročila Argentina, zelo neprijeten. Vzrok zanj je v ravnanju argentinskega veleposlanika v Caracasu. Trgovinski odnosi se nadaljujejo kot v preteklosti. Venezuelske interese v Argentini zastopa brazilsko veleposlaništvo v Brenos Aairesu.
 (O)------
Walter Ulbricht dober plavalec
BERLIN, 8. — Na nedavnem športnem festivalu v Rostocku je Walter Ulbricht, sekretar Stranke socialistične enotnosti pozval tajnika komunistične mladine iz Rostocka na tekmo v plavanju. Ulbricht je kljub svojim 64 letom gladko zmagal.
Kratke vesti
BEOGRAD, 9. — Na kongresu zavoda za gledališko umetnost v Atenah je za predsednika izvršnega odbora in za predsednika zavoda ponovno izvoljen jugoslovanski književnik Milan Bogdanovič, upravnik narodnega gledališča iz Beograda. Po kongresu je Bogdanovič izjavil, da še bo v Indiji ustanovila fakulteta za gledališko umetnost za države Daljnega vzhoda. Predavali bodo najbolj znani gledališki strokovnjaki iz Evrope, kar bo prispevalo k medsebojnemu spoznavanju in zbližanju kulture Zahoda z Vzhodom.
BRIONI, 9. — Predsenik Ti-
to je danes sprejel madžarskega veleposlanika v Jugoslaviji,
TEHERAN- 9. — Perzijski parlament je danes pričel debato a zakonskem načrtu o izkoriščanju iranskega petroleja. Zakonski načrt bo verjetno brez posebnih težav v četrtek odobren.
nih pogodbah. Potem bi se pa razpravi lahko paralelno nadaljevali, tako da bi bili dnevno po dve seji poslanske zbornice. Toda ta predlog pri demokristjanskih poslancih ni naletel na ugoden sprejem. Nekateri so odklonili misel na dve dnevni seji, drugi pa so zlasti poudarjali prednost, ki jo je treba dati evropeistič-nim pogodbam. Ce je torej vlada čakala na to, kako se bodo odločili poslanci KD, potem je sedaj položaj jasen.
Po nekaterih glasovih pa niti socialistom ni več toliko do tega, da bi agrarne pogodbe takoj prišle na vrsto v poslanski zbornici. Demo-kristjanska struja neposrednih obdelovalcev je namreč najavila neke spreminjevalne predloge, ki pomenijo poslabšanje zakonskega načrta. Z glasovi desnice bi lahko bili ti predlogi sprejeti. Tako se pričenja misliti, da bi bilo za spolovinarje in najemnike za sedaj mogoče še najboljše nadaljevati sedanje stanje do prihodnjega parlamenta.
V poslanski zbornici in senatu se nadaljuje proračunska debata. Med razpravo o proračunu ministrstva za zunanjo trgovino v senatu so nekateri govorniki poudarjali nujnost, da se poveča trgovinska izmenjava s SZ in LR Kitajsko.
Argument, ki politične opazovalce zanima vsaj zaradi tega, ker ni večjih političnih dogodkov, je »primer Giolittija)). Gre za nekatere izjave Giolittija ob zadnjih dogodkih v SZ. Baje je neka skupina komunističnih poslancev, ki jo vodi Alicata, poslala vodstvu partije pismo, v katerem protestira proti ravnanju Giolittija. Zdi se. da lahko pride tudi do kakih disciplinskih sankcij proti Giolittiju. To bi bilo še zlasti razvidno iz pripombe k nekemu članku, ki ga je objavil v Rinascita. Tam je namreč rečeno, da je Giolitti sprožil ne samo diskusijo o vprašanjih, ki jih obdelava, pač pa je ustvaril tudi vprašanja politične korektnosti do partije. Ta vprašanja pa bodo morali rešiti kompetentni organi v partiji.
A. P.
Sindikalisti FLRJ na obisku v
BEOGRAD, 9. — Delegacija sindikatov Jugoslavije je včeraj odpotovala v Italijo, kjer bo ostala 10 dni kot gost CGIL. Delegacijo vodi Ivan Božičevič.
— «• -Stevcnson v Italiji
MILAN, 9. — Iz Pariza je prispel' z letalom na letališče Malpensa voditelj ameriške demokratske stranke Adlai
Stevenson. Z avtomobilom se je odpeljal h Comskemu jezeru, kjer bo ostal nekaj časa kot gost prijateljev v neki vili.
Poročilo o razgovoru Franco-Salazar
MADRID, 9.	•*- General
Franco in portugalski ministrski predsednik Salazar sta se danes dvakrat sestala. Zvečer so objavili poročilo, ki pravi, da sta obravnavala svetovni položaj in da ,so razgovori ((pokazali enakost pogledov obeh držav glede mednarodnih vprašanj in razvoja skupnosti med Španijo, Portugalsko in Brazilijo«.
«Po osemnajstih letih izkušenj iberijskega bloka, zaključuje poročilo, so se proučili pogoji, ki so potrebni za o-krepitev tega političnega inštrumenta, da zadobi gospodarski pomen, ki naj spričo novih mednarodnih struktur spopolni plodno soglasnost vlad obeh držav«.
HONOLULU, 9. — Velikanski meteor se je razletel v pretekli noči nad Havajskim otočjem ter popolnoma razsve-til otok Maui. Neki letalski pilot je povedal, da je ime! meteor rep oranžne barve m je nato eksplodiral, pri čemer je nastal tako velik belkast sij, da so se videli hribi na 15 km daleč kot podnevi.
iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiciiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii
Na Dunaju 45 stopinj v senci!
Še vedno smrtne žrtve zaradi silne vročine
V Milanu je začelo včeraj zvečer deževati, močna nevihta pa je bila v Turinu
Kar naprej in naprej prihajajo iz vseh krajev vesti o smrtnih žrtvah, ki jih zahteva med starimi in mladimi sončarica, da primerov brez smrtnih posledic niti ne omenjamo. Sele poznejše statistike bodo mogoče navedle število smrtnih primerov v tej vročini, ki gredo v stotine. V Milanu so ugotovili za 30 odstotkov povečano umrljivost med starimi ljudmi. V domu onemoglih v Benetkah se je število umrlih v teh dveh dneh povečalo od 15 na 17. V fadovi pa je v podobnem domu umrlo v 72 urah 12 starih ljudi, od katerih jih je 9 imelo čez 80 let.
Normalno umre v tem domu po eden vsaka dva dneva.
Zelo mnogo ljudi utone, ko iščejo ohladitve pri kopanju.
Se vedno se tudi sliši o primerih poblaznelosti zaradi prehude vročine, v Rimu pa je neki 24-letni delavec izgubil vid zaradi žgočih žarkov.
V raznih krajih se samo od sebe vname žito ali suha trava. Požari so napravili že veliko škode.
Značilno za sedanjo vročino je, da nikakor ni mogoče reči, da vročina raste, čimbolj gremo na jug. Prav tako ne velja, da bi bilo v višjih legah — vsaj podnevi — hladneje kot v dolini Res pa je, da se ponoči bolj shladi in tako imamo na primer v Tridentu med maksimalno in minimalno temperaturo razli-
ko, ki znaša okrog dvajset stopinj (v Trstu na primer komaj 7 ali 8 stopinj).
Popoldne je začel pihati močan veter na spodnjem delu Gardskega jezera. Prevrnil je tudi neki čoln, ki je bil daleč od brega. Dva brata, ki sta bila v čolnu, sta še uspela pripeti si rešilne pasove in ostala sta v vodi do 18.30 ko so ju končno našli in ju rešili.
Iz Tridenta poročajo, da je bila včeraj popoldne nad dolino Adiže huda nevihta. Pred začetkom je pihal močan veter, potem je pa lilo, kot da se je oblak utrgal. Delovati so začele baterije proti toči. V Valsugani pa je le padala toča in napravila precej škode. Nekoliko se je tudi temperatura znižala.
V Milanu je začelo ob deveti uri zvečer deževati. V Turinu pa je kmalu po osmi uri razsajala silna nevihta. Najprej je nenaden piš vetra razbil na tisoče šip ter pometal na cesto mnogo opek. Potem se je utrgal oblak, saj je padlo v pol uri 18 mm dež. ja. Na ulicah se je za pol ure promet popolnoma ustavil. Električni tok je bil prekinjen, tramvaji so se ustavili in tudi druga vozila niso mogla dalje. Deloma je padala tudi toča, ki je ponekod napravila znatno škodo.
Z Dunaja poročajo o vročini, kakršne ni bilo vse od leta 1873: v senci je toplomer pokazal 45 stopinj!
Nov incident med Sirijo in Izraelom
TEL AV1V, 9. — Okoli poldne po krajevnem času je na obmejnem kraju ob jezeru Huleh prišlo do streljanja med sirskimi in izraelskimi obmejnimi stražami. Spopad se je pozneje spremenil v pravi topniški dvoboj. Opazovalci OZN, ki so prišli na kraj incidenta, so obe strani pozvali, naj ustavijo sovražnosti, toda streljanje se je nadaljevalo ves dan vse do večera.
Tako sirska kakor izraelska vlada sta protestirali pri Združenih narodih. Sirsko topništvo je obstreljevalo vas Gonen s strojnicami in topovi. Izraelci zatrjujejo, da je bilo na njihovi strani pet ranjenih. Do sedaj ni nobene vesti s sirske strani.
Resolucija K P Romunije
BUKAREŠTA, 9. — Glasilo romunske KP «Scanteia» ob-javija resolucijo, ki je bila sprejeta na plenarnem zasedanju CK KP konec junija in prve dni julija. Na tem zasedanju sta bila odstranjena iz politbiroja Josef Chisinevschi in Miron Costantinescu. Resolucija ju obtožuje protipartij-skega in frakcionaškega delovanja in pravi da sta skušala zastrupiti odnose med člani partije z ustvarjanjem neto-variškega ozračja.
Na zasedanju je prvi tajnik KP Georgiu Dej obtožil oba izključena, da sta se izogibala odgovornosti ter da sta zavzemala dogmatično 'n zastarelo stališče. Kakor navaja list, sta oba izključena priznala »številne napake« in obljubila, da bosta s svojim delovanjem popravila številne napake. Očitajo jima med drugim, da sta ((zavzela stališče sprave in služnosti# do Ane Pauker.
Element 102
CHICAGO, 9. — Tesno znanstveno sodelovanje med ZDA, Veliko Britanijo in Švedsko je privedlo do odkritja novega kemijskega elementa, ki je dobil številko 102. To so danes sporočili na tiskovni konferenci v uradu števdskega konzula v Chicagu.
Znanstvenik dr. Paul Fields. ki je sodeloval pri raziskovanjih, je izjavil, da bo novi e-lement «pomagal znanstvenikom pri določanju teorij o se neodkritih elementih in novih zakonov o materiji#.
Novi element se bo imenoval «nobelij», po Nobelovem zavodu v Stockholmu. Raziskovanja so se začela pred dvema letoma v laboratoriju a-meriške komisije za atomsko energijo.
—«»-------
PARIZ, 9. — Ingrid Berg. man se je danes na letališču Le Bourget srečala s svojo 19-letno hčrko Jenny Ann Lindstrom, ki je ni več videla po ločitvi s svojim prvim možem Lindstromom, Z letališča sta se skupaj odpeljali v neki pariški hotel.
 «»-------
NEW YORK, 8. - Do pretekle polnoči je bilo za *In-dipendence Day» 690 mrtvih! 408 jih j umrlo zaradi cestnih nesreč, 188 jih je utonilo in 94 jih je izgubilo življ«-n;e pri raznih nesrečah.
Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 32.4. najnižja 24,7, zračni tlak 1011,3 pada, vlaga 63 odst., morje skoro mirno, temperatura morja 27,5.
Vreme danes. Se vedno jasno In vroče.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 10. julija
Amalija, Ljubica Sonce vzide ob 4.24 in zatone ob 19.55, Dolžina dneva 15.31. Luna vzide ob 18.36 in zatone ob 3.08. Jutri, ČETRTEK, 11. Julija Pij, Medo
Na pobudo tržaškega in goriškega sindikata
Delegacija slovenskih šolnikov v Rimu pred debato o zakonu za slovenske šole
Delegacija bo navezala stike s člani VI. senatne komisije za javno šolstvo in umetnost ter predstavniki strank - Izjava federacije KPI
V Rim je včeraj prispela delegacija tržaškega in gori. škega Sindikata slovenskih šolnikov, ki jo sestavljajo dr. Andrej Budal, dr. Egidij Košuta, dr. Rado Bednarik in dr. Boris Mašera.
Kot je znano, je prejšnji minister za javno šolstvo Rossi obljubil delegaciji slovenskih šolnikov, ki ga je obiskala pred meseci, da bo pozval v Rim zastopnika slovenskih šolnikov, ki bi bil ministrstvu na razpolago pri ponovni proučitvi in spremembi vladnega zakonskega osnutka za slovenske šole v Italiji. Zal do tega vabila	ni	prišlo, pa	tudi za-
konski osnutek je ostal nespremenjen in je bil sedaj nepopravljen predložen senatu.
Zato	je	bilo nujno,	da se
delegacija slovenskih šolnikov zopet odpravi v Rim, kjer je njena naloga navezati stike s člani VI. senatne komisije za javno šolstvo in umetnost in ji prikazati diskriminacijske točke, ki jih vsebuje zakonski osnute	za	slovenske	šole v
Italiji. Poleg tega bodo člani delegacije obiskali tudi vodilne osebnosti raznih	politič-
nih strank, kj so zastopane v senatu, da jim pred razpravo o zakonskem osnutku prikažejo želje in zahteve slovenskega prebivalstva v Italiji.
Delegacija bo v Rimu ostala nekaj dni.
V zvezi z zakonskim osnutkom za slovenske šole v Italiji je tiskovni urad tržaške federacije KPI izdal poročilo, v katerem ugotavlja, da vsebuje načrt nesprejemljive diskriminacijske točke v odnosu do slovenskega prebivalstva, in sicer zato, ker govori o obstoječih slovenskih šolah kot o vzporednih tečajih, italijanskih šol in ker je za vpis zahtevana predložitev pismene prošnje staršev ter dokaz o rabi slovenskega jezika.
Tržaški komunisti so proti tem nedemokratičnim določilom že večkrat protestirali, je rečeno nadalje v izjavi, in o tem zainteresirali svoje predstavnike v parlamentu in senatu ter podprli enotno aacijo slovenskih kulturnih organizacij in gibanj pri najvišjih vladnih organih. Tržaška federacija KPI izraža zaupanje, da bodo zahteve po spremembi zakonskega osnutka prišle v poštev ob debati v senatu ter ponovno zagotavlja, da se bo borila za sprejetje takega šolskega zakona, ki bo končno uredil vprašanje slovenske šole v interesu zahtev in pravic vsega slovenskega prebivalstva.
Sporazum o nagradah v podjetju Vidali
Ze pred časom je bilo dogovorjeno med sindikalnimi voditelji in predstavniki tržaškega podjetja Vidali, da bodo delavci poleg redne plače
čati nagrade za mesec junij,	lir. V bankah	pa	bodo	zame-
zaradi česar so delavci včeraj	njavali te bankovce	vse	do	31.
zapustili delo. Zaradi spora,	decembra.
ki je nastal med delavci in	____
delodajalci, so sindikalni predstavniki posredovali in je pri šlo do sporazuma, tako da bo podjetje izplačalo nagrado za junija. Dogovorili so se tudi, da bodo izplačali nagrade delavcem še za julij, avgust in september. Po poteku tega roka se bodo sindikalni voditelji in predstavniki podjetja zopet sestali In se dogovorili o nadaljnjem nagrajevanju delavcev. Sporazumeli so se tudi, da bo podjetje poskrbelo, da bo v delavskih kopalnicah tekoča mrzla in topla voda. Po tem sporazumu so se delavki vrnili na delo.
V petek volitve v Tržaškem arzenalu
Paritetna volilna komisija v Tržaškem arzenalu je sklenila, da bodo volitve za izvolitev notranje komisije 12. julija. Nova Delavska zbornica FIOM je predložila svojo kandidatno listo. Tudi sindikat metalurških delavcev stare Delavske zbornice je predložil lastno kandidatno listo, toda kmalu so se premislili in listo umaknili. FIOM bi tako lahko sama nastopila na volitvah za izvolitev notranje komisije v Tržaškem arzenalu. Toda tudi FIOM je sklenila, da ne bo nastopila na volitvah in je razširila med delavce razglas, v katerem pravi, da želi da bi obe sindikalni organizaciji metalurških delavcev predložili enotno kandidatno listo. S tem bi se povečala možnost za dosego delavskih pravic in
Dela bodo trajala leto dni
41 milijonov lir izdatkov za popravilo predora Sv. Vida
Popravilo terjajo tudi ulice Battisti,
Giulia, Crispi, Furlanska cesta itd.
V soboto smo objavili kratko vest, da bo predor Sv. Vida zaradi poprav,1 zaprt za promet za pešce in za motorna vozila od jutri do konca del. Kot smo zvedeli, bodo ta dela trajala skoro leto dni. Skozi predor pa bodo ves čas del lahko vozili samo tramvaj št. 2, vozila Rdečega križa in gasilci.
Občina se je po colgem času odločila, da začne s sploš-
bilo skrajno zanemarjeno. Gre torej za skrajno nujna dela, ki bodo pomenila korak naprej pri ureditvi mestnih u-lic, ki so bile zlasti za časa vojne in po vojnih letih zanemarjene in zato potrebujejo splošno obnovo.
Dela, ki bodo stala skupno 41 milijonov lir, predvidevajo obnovitev cestišča in celotnega oboka predora, ki bo obnovljen po vzorcu pred ne-
obloka bankovcev po 50 in 100 lir
Z ministrskim dekretom od 26. junija so podaljšali do 30.
septembra rok za legalni ob- j za boljše razumevanje med tok bankovcev od 50 in 1001 delavci samimi.
llfllllllllMIIIIIIIIIIIUIIIMIIIIIIIHimtlllllllllllllllltllllllllllllllllltlllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllIlllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllll
S seje tržaškega občinskega sveta
Zakladno ministrstvo zavira poenotenje plač obč. uslužbencev
V Rocolu bodo zgradili 400 stanovanj INA-Casa - Bar. toli se otepa razpravljanja o deželni avtonomiji
nim popravilom tega mestne-i davnim obnovljenega predora
Sandrmelli.
Sedaj pa pričakujemo, da se bo občinska uprava čim-prej odločila za popravijo nekaterih Yažnih osrednjih mestnih ulic, kot na primer Ulice Battisti, Ulice Giulia, Ulice Crispi, ' Videmske ulice in Furlanske ceste. Za splošno popravilo cestišča in kanalizacije Ulice Battisti, Videmske ulice in Furlanske ceste, ki jo morajo tudi razširiti, je občinski svet že svoj čas sprejel sklep za najem posojila. Toda do secaj se še nič ne ve, kdaj se bodo ta dela začela. Zlasti je nujna razširitev Furlanske ceste od novih stanovanjskih hiš na Greti do svetilnika, ker je preozka za veliki promet, ki se po njej razvija. Po tej cesti vozijo številni avtobusi, in sicer avtobusi podjetja Ser-gas, ki upravlja progo Trg Oberdan-Rumena hiša, in veliki avtobusi podjetja «La Carsica«, ki vežejo mesto z zgornjo okolico od Kontove-la do skoraj vseh vasi v na-brežinski in zgoniški občini. Na tej cesti se je v povojnih letih zgodilo preveč nesreč in je zato njena razširitev najbolj nujna za varnost vozil in pešcev.
ga predora, ki veže središče mesta z ladjedelnicami in s Skednjem. Predor je v obupnem stanju, saj je že mnogo časa nevaren za pešce in vozila zaradi padanja ploščic z obloge oboka. Cestišče Da je
tiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiMiiMiitmiiiiHni
Dodelitev javnih del
Včeraj je bila na ravnateljstvu javnih del vladnega komisariata licitacija za dodelitev del pri asfaltiranju obrežne ceste. Dela so dodelili gradbenemu podjetju CSPS iz Trsta za 42 milijonov lir. S tem se bodo končala dela na obrežni cesti, katere cestišče so dal časa širili.
Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta je bila posvečena izključno upravnim vprašanjem. Samo ob zaključku seje je odbornik za osebje dr. Venier prečital poročilo o razpravi o letošnjem proračunu. Poročilo se je nanašalo na stanje osebja v občinski upravi na razna vprašanja in težave, ki jih ima občina na tem važnem upravnem področju, ki se rešujejo, je dejal odbornik, z vso resnostjo in prizadevnostjo v korist osebja. Glede tega je zlasti omenil vprašanje poenotenja plač, ki se že toliko časa zavlačuje in ki mora sedaj o njem odločiti zakladno ministrstvo. Poleg tega je tudi povedal, da so skupni stroki za osebje večji od rednih občinskih dohodkov, da se še vedno zmanjšuje število občinskih uslužbencev, in sicer po naravni poti oziroma z upokojitvijo starih delavcev in s prostovoljnim zapuščanjem službe. Obenem pa je omenil pomanjkanje osebja zlasti pri smetarjih, kjer bodo v najkrajšem času zaposlil; 50 novih delavcev.
V začetku seje so postavili številna vprašanja. Svetovalec prof. Cumbat (PRI) je opozoril župana na resolucijo, ki so jo pred nedavnim sprejeli
dobili še vsak mesec po 3000 člani avtonomnega sindika-lir nagrade. Dalj časa je bilo ta uslužbencev zavarovalnih
vse v najlepšem redu in delavci so dobivali določeno nagrado. Naenkrat pa delodajalci niso hoteli delavcem izpla-
družb. v kateri zahtevajo vrnitev v Trst legalnih sedežev RAS in Assicurazioni Generali. Zaprosil je župana, naj
bi se tudi on zanimal za to
važno vprašanje. Bartoli je odgovoril, da se je občinska uprava že neštetokrat zanimala za to zadevo. Pred nedavnim pa mu je ravnateljstvo RAS sporočilo, da niso še zreli juridični pogoji za vrnitev legalnega sedeža družbe v naše mesto. Isto, je dejal Bartoli, velja tudi za drugo družbo. Sicer pa je omenil, da imata obe družbi v Trstu vse svoje urade in da se njuna dejavnost v našem mestu ni zmanjšala zaradi izselitve legalnih sedežev v Milan oziroma v Rim. Kljub temu pa je zagotovil, da se bo še naprej zanimal za to vprašanje.
Komunistični svetovalec Lucchesi je ponovno načel vprašanje poenotenja plač občinskih in pokrajinskih uslužbencev. Omenil je, da so ti uslužbenci že mnogokrat stavkali, da bi dosegli praviso do poenotenja plač. Poleg tega pa je ugotovil, da je zakladni minister Medici ob svojem nedavnem obisku v Trstu obljubil pokrajinskemu predsedniku, da bo zakladno ministrstvo pozitivno rešilo to vprašanje. Nato je povedal, da je zvedel, da je baje minister Medici sporočil tržaški Krščanski demokraciji, da vladni organi ne nameravajo sprejeti poenotenja plač uslužbencem tržaških krajevnih ustanov. Zaradi tega, je dejal svetovalec Lucchesi, so nekateri sindikalisti odpotovali v Rim. Zato je zaprosil župana,
■IIMIIIIIHIIIIIIIHlMIIIIIIIIMIIIIIIIIHIIIIIIIIIIMMllIlllMIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIItllMIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIfllillUMMIIIIIMIIHIIIIII
Kdaj bo konec pasje vročine?
Rekordna potrošnja piva hladilnih pijač in vode
Preteklo soboto so potrošili kar 134.700 kubičnih metrov vode, kar je doslej največja potrošnja
Hudovedni in povprašujoči pogledi: se bo temperatura znižala ali ne?
Strašna vročina, ki je zajela vso Evropo, in za katero meteorologi trde, da še ne bo pojenjala, je občutna tudi pri nas, tako da stari ljudje še ne pomnijo takih «pasjih dni». V ponedeljek smo zabeležili v Trstu rekord zabe-rature morja, ki je doseglo 30.3 stopinje; včerajšnja temperatura je bila le malo manjša, saj je toplomer v senci dosegel 32,4 stopinje in morje 27 stopinj.
Razumljivo je, da si vsakdo v tej vročini skuša pomagati, kot si more in, da vsi na razne načine gase hudo žejo. Iz teh razlogov so v zadnjih dneh dosegli tudi rekordno potrošnjo piva in drugih hladilnih pijač. AtlEGAT pa je zabeležil rekordno potrošnjo vode,
Točne potrošnje piva ni lahko določiti, ker se lahko samo oceni na osnovi prodaje tržaške pivovarne «Dreher» in uvoza piva drugih velikih podjetij. Na osnovi teh podat, kov pa zaključujejo, da so Tržačani v zadnjih štirih-petih dneh porabili 42(1 hektolitrov piva. Iste ugotovitve veljajo tudi za brezalkoholne pijače, za katere se sodi, da so jih Tržačani popili v zadnjih štirih dneh kar 560 hektolitrov. Razumljivo je. da poslujejo vse tovarne leda z vsemi obrati in izkoriščajo do kraja svoje zmogljivosti tako, da so v zadnjih štirih dnevih proizvedle 600 stotov ledu.
Potrošnja vode je prav tako rekordna. Trst dobiva vodo iz treh vodovodov, ki ima-
jo skupno kapaciteto 124-
125.000 kubičnih metrov na dan. V soboto so zabeležili do sedaj najvišjo tržaško potrošnjo vode:	124.700 kubičnih metrov, medtem ko smo Tržačani porabili v ponedeljek
123.000 kubičnih metrov. Povprečna potrošnja v zadnjih tednih pa je dosegla 118.000 kubičnih metrov na dan. To so izredno visoke številke, saj moramo upoštevati, da je znašal dosedanji rekord potrošnje vode v juliju 1052. leta, ko so Tržačani porabili 118.600 kubičnih metrov vode. Vendar je šlo takrat za osamljen primer. ki je trajal samo en dan. Lani Je dosegla potrošnja vode v najbolj vročih dneh povprečno 115.000 kubičnih metrov.
.Kljub tako veliki potrošnji vode pa ni bojazni, da bi se pipe v stanovanjih kar naenkrat posušile, ali pa da bi morali uvesti omejitve, ki bi bile v teh pasjih dneh zelo malo prijetne. Res je sicer, da delujejo črpalke in drugi stroji s polno kapaciteto v neugodnih pogojih, saj tudi njim škoduje visoka temperatura. Vendar pa razpolagajo z rezervnimi stroji, katere hi lan-ko takoj spravili v pogon, v
naj se takoj zanima, ali je to
res in naj posreduje v Rimu, da bodo vladni organi sprejeli poenotenje plač občinskim in pokrajinskim uslužbencem.
Zupan Bartoli je odgovoril, da se bo zanimal v Rimu glede tega vprašanja, da pa so mu že sporočili, da se jutri ne bo mogel sestati z ministrom Medičijem, češ da je minister prezaposlen. Bartoli pa je zagotovil. da se bo razgovarjal z nekim podtajnikom, ki se neposredno ukvarja s tem vprašanjem. Odbornik za o-sebje Venier pa je skušal zanikati vest, da je minister Medic; osebno sporočil negativno stališče svojega ministrstva do poenotenja plač. Kljub temu pa je povedal, da se je prav včeraj telefonsko razgovarjal z Rimom glede tega vprašanja. Izjavil je, da je ministrstvo za notranje zadeve poenotenje že sprejelo ii da edino zapreko za sprejem tega predloga predstavlja še zakladno ministrstvo, ki baje «noče ustvarjati precedensov« v tem pogledu. Zdi sc. da se pri zakladnem ministrstvu ne strinjajo z nekaterimi točkami poenotenja tehničnega značaja.
Svetovalec prof. Dulci je vprašal kaj je z zidanjem stanovanj INA-Casa v Rocolu, kar mu je Bartoli zagotovil, da so bili pravkar predloženi v odobritev načrti za zidanje prvih 400 stanovanj. Svetovalec Teiner pa je ponovno zahteval, naj občinska komisija za deželno avtonomijo ' čim-prej nadaljuje s svojim delom. 2upan se je skušal izogniti neposrednemu odgovoru in je dejal, naj potrpi za nekaj časa, dokler se bo «občinska uprava opomogla«. Dejal je, da bi razpravljanje o tem vprašanju, s katerim se že ukvarja pokrajinska komisija, postavilo v nevarnost obstoj občinske uprave. S tem je Bartoli priznal, da ne marajo načeti razprave o deželni avtonomiji v občinskem svetu samo zato, da se ne bi zamerili fašistom in monarhistom, ki jih podpirajo in ki so proti ustanovitvi deželne avtonomije.
Danes ob 18.30 uri bo izredna seja občinskega sveta.
 «»——
Usoden padec
S pridržano prognozo so včeraj popoldne ob 15,15 sprejeli na ortopedskem oddelku 77-letno Lidio Marini iz Ul. Belpoggio 13, kateri so zdravniki ugotovili zlom desnega kolka. Marinijeva, ki je prišla v bolnišnico z avtomobilom Rdečega križa, je že pred tremi dnevi padla v svojem stanovanju, a se je šele včeraj odločila, da poišče zdravniško pomoč.
Tok ubil otroka
Medtem ko je 7 let stari Roberto Tuli iz Farnejev pri Miljah iskal v kletnem prostoru čevlje, se je s prstom dotaknil luči brez žarnice. Tok je otroka močno stresel in ker ga brez zdravniške pomoči ni bilo mogoča rešiti, so ga odpeljali na miljsko postajo Rdečega križa, kjer pa je v pričakovanju tržaškega re-
pi imeru, da se sedaj obratu, silnega avta umrl joči stroji pokvarijo.
Zanimivo je tudi, da ne porabijo največ vode gospodinje, temveč kar 43 odst. industrijski obrati, 37 odst. gospodinjstva in preostalih 20 odst. občinska podjetja. Za kaj vse se uporablja vod« v tej izredni vročini, lahko služi kot primer barkovljanska tramvajska proga, katero mo-rajo večkrat polivati, ker bj se drugače tračnice preveč segrele in skrivile. Tam so namreč tračnice prosto nameščene. medtem ko jih v me-stu vsaj nekoliko ščiti tlak.
Odložitev procesa proti sindikalistoma
Razpravo proti sindikalnima predstavnikoma ACEGAT Mas-similianu Bortolottiju in Gian-niju Giuricinu, kt bi morala biti včeraj zaradi obtožbe, da sta klevetala šefa računovodskega oddelka ACEGAT, so na zahtevo branilcev ponovno odložili. Proces se bo nadaljeval v soboto zjutraj.
Pogajanja o mezdah v ladjedelnici Sv. Justa
Kakor smo že poročali, so bila pretekle dni pogajanja med sindikalnimi voditelji in ravnateljstvom CRDA. Ker pa so nastale tehnične ovire, so sklenili, da bodo pogajanja s podjetjem CRDA preložili za nekaj dni.
Včeraj pa so se začela poganja med sindikalnimi voditelji in predstavniki ladjedelnic Sv. Justa. Na tem sestanku so razpravljali o povišanju mezd delavcem. Pogajanja so se začela precej pozno in so trajala dolgo v noč. O doseženih rezultatih bomo poročali jutri.
Posledice sončarice
Še ena smrtna žrtev neznosne vročine
Včeraj so zaradi sončarice pripeljali v bolnišnico dva delavca, ki pa bosta okrevala že v nekaj dneh
Kulturne prireditve
Kot smo že na kratko poročali, so včeraj popoldne na II. zdravniškem oddelku sprejeli 56 let starega Ivana Škabarja, ki ga je na poti domov zadela sončarica in so si zdravniki zaradi njegovega resnega stanja pridržali prognozo. Danes pa smo zvedeli, da je nesrečni Škabar še isti večer umrl. Hudo prizadeti družini izrekamo naš« iskreno sožalje.
Zaradi sončarice so morali tudi včeraj sprejeti dve osebi v bolnišnico. Ob 13,45 so sprejeli 26-letnega Sergia Come-na iz Ul. Enrico Toti 14, ki ga je sončarica zadela med delom v ladjedelnici Giulia-no. Zdravniki menijo, da bo Comen okreval v treh ali najkasneje petih dneh.
Dobri dve uri kasneje pa so na opazovalnem oddelku tržaške bolnišnice sprejeli 59-letnega Tiziana Parmeggia-nija iz Ul. Lammarmora 18, ki je v Nabrežini upravljal avtomobilski žerjav. Nenadoma mu je, verjetno zaradi hude vročine, postalo slabo, tako da so ga z delodajalčevim avtomobilom odpeljali v bolnišnico, kjer bo ostal 4 ali 5 dni.
----R*——
Prometne nezgode
Na Miramarskem drevoredu je prišlo včeraj spet do dveh prometnih nesreč. Zjutraj okoli 8. ure je pri restavraciji ((Tritone« hotela prekoračiti cesto 74 let stara Francesca Stocca vd. Coselli z Miramarskega drevoreda 177, ko jo je od stran; oplazil neki avtomobil, ki je vozil proti mestu. Zenska se je takoj pobrala in ker se je zdelo, da ni nič hudega, je šofer odpeljal. Kmalu zatem pa se je ženska s taksijem zatekla v bolnišnico, kjer so ji zdravnik; ugotovili veg poškodb po telesu in so jo s prognozo okrevanja v 20 dneh sprejeli na I. kirurškem oddelku.
Ob pol eni pa so na istem oddelku sprejeli 61 let starega Francesca Quarantotta iz Ul. Stoppani 3, ki se je s svojo lambreto ponesrečil pri mitnici v Barkovljah. Zadel je namreč v zadnji del avtobusa podjetja «Astar», ki se je ustavil na postajališču ter seveda padel na tla. Z avtomobilom Rdečega križa so ga odpeljali v bolnišnico, kjer bo ostal1 9 do 12 dni.
Do hude prometne nesreče je prišlo ob 9.25 tudi na križišču Ul. della Guardia z Ul. Castaldi, kjer se je 30-letni Irnerio Carini iz Ul. Belli 30 zaletel s svojim motorjem v
avtomobil, ki ga je vozil 23-letni Claudio Carlini iz Milana. Pri padcu se je motorist seveda poškodoval in ker so mu v bolnišnici ugotovili več poškodb, so ga s prognozo o-krevanja v enem mesecu sprejeli na opazovalnem oddelku.
Ob 17.2Q so na ortopedskem oddelku sprejeli 54 let starega Vincenza Lepora iz Ul. P. Vergerio, Lepora je že 6. t.m. podrl na tla neki lambretist, ki so ga identificirali agenti prometne policije. Zaradi po-kodbe na desnem ramenu bo Lepore ostal v bolnišnici 20 dni.
Končno so na I. kirurškem oddelku sprejeli še 53-lene-ga Ludvika Cuka iz Trebč št. 54, ki je imel poškodovano levo ustnico in se bo moral zaradi tega zdraviti kakih 12 dni. Cuk se je vozil s svojim kolesom iz Trebč proti Trbiski avtocesti, ko je pri hiši označeni s številko 11 zadel v nasproti vozeč; motorni tricikel, ki ga je vozil Giacomo Bet-lina iz Trebč štev. 103 in seveda padel na tla.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu bo zaprta od 15. julija do 15. avgusta zaradi dopustov in urejevanja zbirk.
Kinopredstavi v Borštu in Trebčah
Urad za predstave tiskovnega urada vladnega generalnega komisariata bo drevi od 20.30 predvajal vzgojne in kulturne dokumentarne filme v Borštu in Trebčah.
Operetne predstave na gradu Sv. Justa
V soboto ob 21. uri se prične na gradu Sv. Justa osmi operetni festival z opereto «Ples kačjih pastirjev« Carla Lombarda in Franza Leharja. V glavnih vlogah nastopijo Rosy Barsony, Elvio Caldero-ni, Edda Vincenzi, Glauco Scarlini, Renata Negri, Franz Steinberg, Cesare Bettarini in Enrico Doson. Dirigiral bo Cesare Gallino.
Orkester Tržaške filharmonije, zbor in balet gledališča Verdi. Pri gledališki blagajni in v Galeriji Protti 2 se nadaljuje prodaja vstopnici
»PRIMORSKE PRIREDITVE« DANES v Izoli: Goldoni, Mi-randolina. GSP Koper. ČETRTEK v Kopru: Schubert, Pri treh mladenkah. Operetni ansambel Maribor.
PETEK v Piranu:	Schubert
Pri treh mladenkah. Operetni ansambel Maribor. SOBOTA v Izoli: Schubert, Pri treh mladenkah. Operetni ansambel Maribor. NEDELJA v Kopru: Goldoni, Mirandolina. GSP Koper.
( IZLETI )
Prosvetno društvo »A. Cok« z
Opčin obvešča, da se izlet k izviru Soče zaradi tehničnih o-vir preloži na dan 21. 7. 1957. Vpisovanje se nadaljuje od 20. do 21. ure v prostorih društva, Konkonelska ul. št. 1 do 12. julija 1957.
( BAZNA OBVESTILA )
Prosvetno društvo «Ivan Cankar« sporoča, da je ples, k,i bi moral biti 13. t. m., preložen na poznejši čas.
Sindikat slovenske šole posluje v počitniških mesecih vsak petek od 18. do 19. ure.
Odbor za slovensko šolo posluje vsak torek od 18. do 19. ure.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 9. Julija 1957 se je rodilo v Trstu 10 otrok, umrlo je 16 pseb, poroke pa ni bilo nobene.
UMRLI SO: 76-letna Giuseppi-na Ghersovan vd. Sciamnamblo, 86-1 etni Josip Kalin, 67-letna Antonija Hrvatin vd. Brossi, 77-letna Luigia German vd. Botti-zer, 31-letna Luciana Favento por. Lonza, 68-letoi Giovanni Crosilla, 76-letna Stella Padoan vd. Sandre, 98-letna Maddalena Gorini, 66-letni Fortunato Peres-sini, 55-letni Antonio Motta, 48-letni Amadio Ambrosi, 55-letni Ivan Škabar, 76-letna Mercedes Scherl vd. Gulil, 29-letni Gior-gio Sanzin, 74-letna VVanda Sin-tich, 53-letn.i Auretio Millo.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v juliju
1NAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sponza, Ul. Montcrsino 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmaura 10; Vielmetti, Borzni trg 12; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju.
C
RADIO
20.00 Šport; 20.30 Iz francoskih oper; 21.00 Obletnica tedna; 21.15 Vokalni kvartet ((Večernica«; 21.35J Skladbe Franza Liszta; 22.00 Iz italijanske književnosti in umetA nostij 22.15 Melodije iz revij® 22.35 Schubert: Simfonija št. 6 v C-duru; 23.05 Rumbe in sambe;-'
23.30 Polnočni ples.
i USI I.
14.30 Tržaška kulturna kronika;* 17.15 Xa-vier Vill-a-—uti«: «Nevar-' na igra«, trodejanka; 18.45 Beethovnovi kvarteti; 19.20 Reporta. ža s kolesarske dirke po Fran-: ciji; 19.25 Igra Gianmi Zafred;
20.00 Stare popevke; 21.00 G. Bizet; »Carmen«, opera v 4 dej. |
KOPER
Poročila v ltaujanščmt:	6.30,1
12.30. 1630, 17.30, 19.15, 23.00. J
Poročila v slovenščini:	/ .30,
13.30, 15.00.
7.15 Glasba za dobro jutro;:
7.30 Vesti; 7.45 Jutranji koledar;.t
13.30 Vesti; 13.40 Kmetijski na-f sveti; 13.45 Ritmi in pevci od tu in tam; 14.00 Od melodije do melodije; 14 30 Kulturno življei-nje na Primorskem:	Razgovori-; ob morju; 14.40 Ljubljanski ko-; morni zbor p. v. M. Skobernetal izvaja pesmi A. Foersterja, A. Hajdri-ha, R. Simonitija, L. Kra-' molca, M. Tomca, K. Maška, E. Adamiča in O. Deva; 15.00 Vesti; 15.10 Zabavna glasba, vrne* reklame; 15.25 Madžarska lahka glasba.
SLOVENIJA 327.1 m. 202,1 m. 212,4 m
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.0(1, 10.00,	13.00,	15.00,	17.00,	19.30,	i
22.00
8.05 Pester spored operne in solistične glasbe; 9.00 Zabavni mozaik; 9.30 Za ljubitelje narod--nlh in domačih napevov; 10.10 Spored lahke in zabavne glasbe;: 11.00 Popularne orkestralne melodije;	11.45	Mladinska	povest	v
nadaljevanjih — Anton Staničič:| Mali morski ropar - XI.; 12.00 Popevke, ki so osvojile svet;
12.30 Kmetijski nasveti — Minca; Hribovšek: Švicarska kmečka hiša; 12.40 Priljubljene skladbe za klavir;	13.15	Narodne	pesmi	iz
Zagorja, Vojvodine, Slavonije in Srbije; 14.00 Zabavna glasba;} 14,20 Turistična oddaja; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Humoreska tega	tedna	-d
Ladislav Kiavta: Operacija; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku:	18.20	Baleti iz	oper «A-
driana Lecouvreur« in «Noč na Golem brdu«; 18.40 Umetne in narodne pesmi poje moški zbori ((France Prešeren«; 19.00 Zabavna glasba; 20.00 Igra plesni orkester Radia Ljubljana; 20.30 Po-! snetki s - koncerta Festivala zabavne glasbe Jugoslovanske radiodifuzije v Beogradu; 22.15 Jazz-cocktail.
'TELEVIZIJA
17.30 Oddaja za otroke; 20.25 Reportaža s kolesarske dirke po Franciji; 20.30 Vesti; 21.00 Gioac-: chino Rossini: «Italijanka v Al-žiru«, opera v 2 dejanjih.
SREDA, 10. julija 1957 I’HS I POSTAJ A A
11.30 Zabavna glasba; 12.00 Zdravilstvo v teku stoletij; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Cer-goli; 13.30 Hrvatske narodne pesmi in plesi; 13.43 Priljubljene melodije; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Beethoven: Godalni kvarteti; 18.30 Glasba za orgle Ham-mond; 18.40 Stravinski; e Poroka«; 19.05 Ritmične popevke; 19.15 Ka-ko so živeli otroci v stari Grčiji; 19.30 Pestra glasba;
oiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiim milim itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiitiililiiliiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiltiiiiiitiliiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiii
Izpred porotnega sodišča
Najmanj pet let umobolnice slaboumnemu morilcu svakinje
Porotniki so spoznali 1*. Ferlugo za nezmožnega mišljenja in hotenja in mu prisodili namesto zaporne kazni zdravljenje v umobolnici
Zvečer 15. marca 1955. leta se je v Ul. Marchesetti in okolici razširila vest, da je v bolnišnici, kiljub hitri kirurški intervenciji, Carla Mersnig por. Ferluga, stanujoča na št. 10 iste ulice, podlegla poškodbam. Zensko je namreč nekaj ur prej šestkrat zabodel z velikim mesarskim nožem njen svak Pietro Ferluga, ki se je takoj po krvavem dejanju odpravil k čuvaju občinske vile ^Revolteha«, kjer je tudi počakil policijske agente, ki so po telefonskem obvestilu o dogodku, prišli ponj.
To je kratek opis dogodka, ki je Ferlugo pripeljal naj-piej v koronejske zapore, nato V umobolnico v Aversi in ponovno v naše zapore, od koder so ga včeraj prippljaii pred sodnike.
O Feriugovi krivdi ni bilo nobenega dvoma. Nastala pa je vprašanje, ali je bivš, mesar umsko zdrav ali slaboumen, V razgovoru z 59-let-nim Ferlugom, bi človek ne spoznal v njem moža, ki je v prvd svetovni vojni utrpel hudo poškodbo, zaradi katere se mu je omračil um in dobiva zato 50.000 lir mesečne pokojnine. Toda sodišče ima v rokah precejšnje število aktov in zdravniških spričeval, iz katerih sledi, da je enkrat delno, drugič pa popolnoma slaboumen. In ta spričevaia so Ferlugo večkrat rešila obsodbe, a so mu odprla vrata v umobolnice, katere je po daljši ali krajši dobi zdravljenja zapustil z novim spričevalom o okrevanju.
Sedaj se je vprašanje njegovih umskih zmožnosti zopet pojavilo po krvavem zločinu. Preiskovalni sodnik ga je proti koncu 1955. leta spoznal za blaznega in je zato tudi Odredil njegovo premestitev v umobolnico v Averso. Proti temu sta njegova zagovornika vložila priziv in dosegla, da je prišlo do sodne obravnave. In tudi na tej je bilo seveda glavno vprašanje, ki ga je bilo treba rešiti, prav duševno stanje suhega in nervoznega obtoženca, ki vsaj pred sodniki ni kazal znakov blaznosti.
Ferluga, ki Je po krvavem dogodku spoznal, da zanj ne bo izhoda, se je takoj začel braniti trdeč, da se je svakinja sama zabodla v nož, ki je bil v njegovih rokah. To tezo je potrdil tudi včeraj med pričevanjem. »Svakinje nisem sovražil« je začel Ferluga pripovedovati svojo tragično zgodbo, «Pokojna in ne-
srečna svakinja se je čestokrat sprla z ‘možem in tudi z mojo materjo.«
On pa, ki je mater ljubil in si želel le miru, se je večkrat vmešaval in jo skušal pomiriti.
Preds.: ((Zakaj je prišlo do sporov?«
Obtož.: «Zaradi tihotapstva, katerega svakinja ni hotela, kljub moževi zahtevi, opustiti.« Ferluga je nato izpovedal, da je tistega jutra šel z doma, da bi kaj kupil v trgovini z jestvinami. To je moral storiti, ker se njegova svakinja ni dosti brigala za domača dela. Trgovine pa so bile zaradi enourne stavke zaprte in tako je šel v gostilno, kjer je pil.
Ob povratku domov je zopet nastal spor in ker je hotel svakinjo enkrat za vselej prestrašiti, je stopil v spalnico, ki je v gornjem nadstropju, in v njegovo smolo, je uroka prijela prav za najbolj smrtonosni nož«.
«Je ta nož?« ga je vprašal predsednik in mu pokazal veliko mesarsko reziLo.
Obtož.: (iDa, tisti. Potreboval sem ga samo za odiranje živali.«
Nož, je nadaljeval Ferluga, je skril za pas in se zopet vrnil v kuhinjo. Svakinje ni bilo in tako se je vsedel k mizi ter si prižgal cigareto. V glavi so mu rojile razne misli in sklenil je, da bo nož ponovno nesel v spalnico, če bi svakinja ne načela ponovno spora. Toda zmotil se je. 2enska je stopila v kuhinjo in beseda je prinesla besedo, dokler nii Ferluga stopil za njo, ji nastavil nož na hrbet ter dejal: »Carla boš prenehala s prepiranjem?« Tedaj je prišlo do tragedije. Njegova svakinja se je nepričakovano obrnila in se kakor »črni panter« pognala proti njemu in ga temeljito zlasala. Naenkrat pa se je iz njenih prsi izvil prestrašen krik: zakričala je na pomoč in stekla na dvorišče, kjer je prej prala.
Ferluga se je zavedel tragedije šele, ko je šel po hodniku. kjer je opazil krvave madeže. Obrnil se je in se vrnil v kuhinjo, kjer je pomiril in poljubil mater ter se zopet vrnil proti izhodu. Hotel se je prijaviti policiji in to je tudi storil, S krvavim nožem v rokah je brezbrižno stopal po dvorišču, kjer je Rozalija Colja por. Racman obvezovala krvavečo iMersnigovo. »Zbogom Rozali-
ja« je Ferluga pozdravil sosedo in nadaljeval pot do vile Revoltella, kjer je čuvaja Angela Nescija obvestil, da je trikrat zabodel svakinjo in se z njim zadržal, dokler niso prišli ponj policijski agenti, katerim je izročil nož.
Mersnigovio, ki je imela hudo in globoko rano v trebuhu, na levi strani prsi in na roki ter po drugih delih telesa, so nemudoma odpeljali v bolnišnico. kjer pa je kljub hitri zdravniški pomoči umrla zaradi krvavitve.
Žalost je tako zavladala v stanovanju na št. 10 v Ul. Marchesetti! doma je ostal Ferlugov brat - vdovec z dveletno hčerko in nad 80 let stara mati. Mersnigovo so pokopali, za morilca pa je kazalo, da bo stalno živ pokopan v kaki umobolnici.
Njegovi odvetniki pa so ga rešili in Ferluga, ki je dobro vedel, kaj ga čaka, je pošiljal predsedniku porotnega sodišča pismo za pismom in v njih opisoval dogodek ter tudi napadal psihiatre, češ da ga smatrajo za popolnega blazneža, pa čeprav to ni res. »Ne trdim« je omenil v enem od petih pisem, «da so moji možgani čisti, vendar niti toliko plesnivi kakor mislijo znanstveniki in generalni šlat svetoivanske umobolnice«.
Z zasliševanjem prič je sodišče prišlo le do ugotovitve, da je bil Ferluga tistega nesrečnega dne precej vinjer:. O glavnem dogodku pa ni bilo mogoče ugotoviti nič točnega, ker sta temu prisostvovala poleg nesrečne žrtve, ki ne more govoriti, le morilec in njegova mati Ta je omenila, da je bila snaha nervozna in da je napadla njenega sina Pio-tra. Več ni videla, ker je padla v nezavest,
Tudi obtožencev brat je sodišču potrdil, da Je bila njegova sedaj pokojna žena nervozna in da se je tudi z njim stalno prepirala. Vzrokov je bilo več, a v glavnem zaradi tihotapstva. Tudi z njegovo materjo je slabo ravnala, kar pa ni ugajalo Pietru, ki jo je ljubil in ji dajal mesečno 10 do 16.000 lir od pokojnine za preživljanje.
Po zaslišanju številnih, a nevažnih prič, je državni tožilec začel svoj govor s pripombo, da do te razprave nc bi smelo priti. Skoda je bilo časa. je poudaril, ker smo tu slišali, kar smo že dobro vedeli, to je, da je neki blaznež ubil svojo svakinjo. Smešno bi bilo trditi, kot to sku-
ša dokazati obtoženec, da se je umorjena oseba sama umorila s tem, da se je zaoodla v nož. «Mi moramo braniti družbo, posebno še pred blazneži, ki so po videzu normalni, a se v njih nepričakovano pojavi blaznost, ki pripelje dc nepopravljivih krvavih dogodkov. Smili se mi ta človek, ki mu je vojni dogodek omračil um, vendar ni rešitve zanj: dokazano je, da je popolnoma slaboumen in zato predlagam, da se oprosti obtožbe in da se pošlje v umobolnico za dobo, ki jo predvideva zakon. Vi sodniki imate veliko odgovornost; ljudje se bojijo blaznih in nore osebe kot Ferluga so še posebno škodljive in vznemirjajo javno mnenje«.
Popolnoma drugačnega mnenja pa je bila obramba: Ferluga ni in ni bil nikoli popolnoma slaboumen ter tudi ni družbi nevaren, kot trdijo psihiatri. Predvsem ni mogoče trditi, je poudaril odv. R. Cuc-cagna, da je Ferluga ubil svojo svakinjo: najhujša, to je smrtno nevarna rana, je bila v trebuhu, in prav to dokazuje, da se je Mersnigova med napadom na svaka sama zasadila na nož. Torej ni mogoče govoriti o namernem, pač pa kvečjemu o nenamernem ti-moru.
Isto tezo Je zastopal tudi drugi zagovornik odv. Morge-ra, ki je omenil, da je morda mož obseden, toda le če se napije alkohola Ker ga ni mogoče imeti za slaboumnega, je odvetnik predlagal, kot je to že storil prvi zagovornik, spremembo obtožbe v nenamerni umor in obsodbo za ta prekršek, «v vaših rokah je u-soda, sicer nekoliko bolnega moža. a ne toliko, da bi ga morala družba popolnoma pozabiti« je zaključil svoj govor odv. Morgera, ki je s tem skušal doseči priznanje delne slaboumnosti in preprečitev premestitve Ferluge v kriminalistično umobolnico.
O problemu če je Ferluga zdrav, delno ali popolnoma slaboumen, pa so sodniki razpravljali v sejni dvorani točno 1 uro in 5 minut; njihovo mnenje pa se je zrcalilo v razsodbi; sodišče, je napisano, oprošča Ferlugo obtoženega dejanja, ker je zaradi popolne slaboumnosti ne-obtožljiva oseDa, ter odreja njegovo premestitev v umobolnico za minimalno dobo 5 let.
Preds.; Rossi, tož.; Pascoli, zapisn,; Magliacca. obramba: odv. R. Cuccagna in Morgera.
KINO
r
v_
Excelsior. 16.30: «V središču ura-gana«, Bette Davis.
Fenice. 16.30:	»Galebov krik»c
Ray Dantou, C. Miller.
Nazionaie. 16.30: «Divja zaseda»i Faron Yung, Bruce Bennett. V divjih praterijah Zahoda se bore banditi.
Filodrammatico. 16.30:	»Puščav-	č
ske miši«. J. Mason, R, Bur-| ton
Grattacielo. 16.00: »Puščavske mi-j ši». J. Mason, R. Burton. Supercinema. 16.00: «Zadnje dogodivščine Paperina in tova-: rišev«.
Arcobaleno. 16.30: «X proti atomskemu centru«. (Skrivnost, ki ubija). Dean Jagger, .E. Chap-man.
Astra Rojan. 16.30: ((Sulica, ki ubije«, R. VVagner, J. Peters, S. Tracy. Cinemascope, technico-: lor.
Capitol. 16.00:	»Veleposlanikova
hčerka«. Olivia De Havilland, John Forshyte.
Cristallo. 16.30:	«Prelepa neve-
sta«, Brigitte Bardot. Pikantna ljubezenska zgodba. Mladoletnim prepovedano.
Alabarda. 16.30:	«Crna lilija«.
Dramatičen primer mladinskega kriminala. Mladoletnim prepovedano.
Ariston. Glej kino na prosteml Aurora. 16.30: «Zene in volove ..»t Federica Ranchl, V. Cbiari. Armonia. Glej kino na prostem. Ideale. Zaprto za počitnice. Impero. 16.00: «Bikoborba moža* Fernandel in N. Berger.
Italia 15.00:	«Gervaise». Maria
Schell.
Moderno. 18.00:	«Pst... ljubezen
raste«, Judy Holliday, Jack Lemmon, Kirn Novak.
Savona. 16.00: ((Dnevnik obsojenca«, Rock Hudson, J. Adams. ■ Viale. 14.30: »TIM maščevalec*)!
F. Murray, Anne Baxter.
Vitt. Veneto. 17.00: «Grenke vode«, Milly Vitale, Pietro Luliki Belvederc. 16.30: «Chikaške hi-'-jene«.
Masslmo. 16.30:	«Zadnji ljubi-;
mec«, May Britt, F. Latimoref in A. Nazzarl.
Novo dne. 16.00: »Znamenje Venere«, S. Loren, Vittorio D0 Sica.
Odeon. 16.00: «Tarzan in lovci; slonove kosti«. Lex	Barker.
KINO NA PROSTEM Arijton. 20.30:	«Veliki valček«.
Glasbeni film. L.	Reiner,	K.
Gravet.
Armonia. 19.30: «Mož, ki je preveč govoril«. G.	Brent,	V.,
Bruce.
Arena del flori. 20,30: »Ujetniki neba«, John Wayne, C. Trevof in K. Stack.
Garibaldi. 20.15: «Brooklyn kliče policijo«, F. Granger, A. Quimn. ■ Marconi. Ob 16.30, na prostem 20.30:	»Ljubezni Manon Le-
scaut«, F. Interlenghi, M. Brd in M. Merilni.
Paradiso. 20.15: «Pesm! iz cele Italije«, S. Pampanlni.
Ponziana. 20.15: «Zadnjikrat ko sem videl Pariz«, Van Johnson In Ekisabeth Taylor,
Rojan. 20.15:	»Telefonski pogo-
vor s tremi ženami«, Hette Davis in S. VVinters.
Secolo Sv. Ivan. 20.30: «Ubljajol očitek vesti«, M. Sofflcl. Skedenj. 20.30; »Postelja«, Martine Carol, Vittorio De Sica. Prepovedano mladini.
Stadio. 20.30:	«Premaganl», F;
Interlenghi in A. M. Ferrero. Prepovedano mladini.
Valmaura. 20.30: «Nana», C Bo-yer In M, Carol. Prepovedano mladini.
PREDEN GRESTE NA DOPUST še naročite na
• PRIMORSKI DNEVNIK*
Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo.
15-dnevna naročnina 3 0 0 lir Telefonirajte na številko 37-338
PRIMORSKI DNEVNIK
10. julija 1957
DRAGO GERVAIS
IB
• • •
Problem? Neumno vprašanje. Vsak tepec ve, kaj je to problem. Vprašanje, ki ga je treba rešiti. Tudi odgovor je nfeumen, brez dvoma, ker se tudi akti rešujejo. In kaj še drugo. Pa, k vragu definicija, ni vazno, pri tem je vse kaj drugega. V zvezi s problemi, seveda. So problemi, na primer, jako spodobni, dobro vzgojeni, ki se pojavijo in se rešijo sami od sebe, čeprav nisi niti s prstom mignil, a so tudi taki,' ki se upirajo in ri-tajo kot osli. In če si se še tako zavzel, se trudil, potil, klel, jih ne moreš rešiti, ženi osla, to se pravi problem, na most, in on bo rinil pod most. In tedaj, čudež bi bil rešiti problem. Tudi ustvariti ga je treba. Tudi to je treba znati. In še kako! A mi ga, bogme, tudi znamo ustvariti. Iz česar koli. Iz nič. Ali, rešimo enega, a ustvarimo pet novih. Tudi deset, če hočeš. In brez truda. Tako, kot za šalo.
Umrl je naš tovariš.
Zdaj, kar se tiče smrti, ni kaj ugovarjati, zakonita zadeva, bratec, vsakdo mora nekoč stegniti parklje, če hoče ali če noče, nihče ga ne vprašuje za mnenje, naravni zakon, kot pravijo, in vobče ni problem. A ta naš tovariš boleha in boleha, zamudi to predavanje, ne pride na ono, ne napravi te naloge niti one, ne pride v službo in vobče se poveže s socialnim zavarovanjem, poseda po ambulantah, moli pod nos zdravstveno knjižico, vsak pogovor je napeljal na neke čire, skratka, skupnost nima od njega nič, povsem ga je izgubila iz vida. A takrat, ko smo že čisto pozabili nanj, kot da bi ga nikoli ne bilo, je prenehal obstajati, to je, umrl je, ker je umreti moral.
Neumno, toda kaj se hode!
Ni se ti treba tu, bratec, razburjati, a izključeno je tudi vsako posredovanje, celo kolektiv je tu brez moči, četudi je zadeva postavljena nekoliko narobe. To se pravi, umrl je tisti, ki je nekaj vreden, a je ostal neki sabo-terski in lajavi gad. Drugače je, če bi te recimo odpustili. Ves kolektiv bi tedaj skočil. V en glas bi se zadrli: Ne pustimo ga, in konec! Toda tako, vse zaman. Nima pomena. Sicer pa, niti zame ne bo nihče mignil niti s prstom, čemu bi se vznemirjal zaradi drugih.
Sedimo torej na zborovanju, rešujemo tekoča vprašanja, to je glasujemo, vzdigujemo desnico a-li levico, po razpoloženju, ko se neki tovariš — a smo priplavali že do vprašanj in predlogov — spomni:
«Ali veste, tovariši in tovarišice, da je umrl tovariš Tainta?*
«Slava!»	,
«Sedaj, kar se tiče slave tega tovariša, imam svoje mnenje, ki ga bom obdržal zase. Toda ne gre za slavo, marveč za pogreb, in zato postavljam ta predlog v diskusijo.*
«Kakšna diskusija? Mrtvih ne moreš oživiti. Saj nismo mi, bratec, obujevalci. Pa tudi se to nič več ne prakticira. Spada v zgodovino. V tisto biblijo.*
«Vsa čast zgodovini, toda biblije ne priznavam. Toda ni tukaj govora niti o zgodovini niti o bibliji, marveč o pogrebu. Uporabljam smrt tega tovariša, da ugotovim, da naših tovarišev ne pokopavamo metodično in sistematično, kot bi moralo po mojem mnenju biti... marveč neorganizirano in stihijsko, kar je popolnoma nepravilno.*
»Stihijsko ali organizirano, vseeno. Ko enkrat poginem, mi je prav vseeno, kako bom pokopan. Tudi brez godbe je lahko.*
»Toda meni pa ni vseeno. Res je, da ne bom več tega videl, in da ne bom, kot pravijo, sodeloval pri programu. Vendar mislim, da je treba vsa'c?* ga nagraditi po njegovih zaslugah. Pa tudi družina je tukaj. In narod. Gleda se na to. In kritizira. Kot Psa so ga pokopali, pravijo. In podobno.*
»Kar se tiče godbe, n*‘ mam svojega določnega mnenja, toda nagrobni govor bi na vsak način moral biti obvezen. In dober. In objektiven, seveda. Brez tistih malomeščanskih fraz in konvencionalnih lazi. In tistega ne-
iskrenega kajenja... Na kratko, kratka biografija, karakteristika, in kritična analiza pokojnega tovariša kot človeka in člana skupnosti. če pa je negativna, pa naj bo negativna! In če je potrebno, na] bi vzklikali tudi «Dol!», naj se vzklika «Dol!», a ne «Slava!*. Pa če je to komu prav ali ne.>
«Jaz sem proti godbi. In sicer iz glasbenih razlogov. Ne igra, ampak tuli. In dokler ljudski odbor ne bo povečal dotacije ,da bi lahko mogli nabaviti nove instrumente ...»
«Prosim tovariše, da ne gredo iz diskusije. Zaradi pozne ure, seveda,*
«Jaz, tovariši in tovarišice, se popolnoma strinjam s predgovorniki in menim, da je res zadnji čas, da se vprašanje poostri, a stihija odstrani. Kajti tam, pri onih «go-spodepomiluj*, cele parade, uniforme, pesmi, molitve, orgle, kadilo, sveče. In rajski vrtovi. In angeli. In vsi svetniki in svetnice božje. In Jakob je rodil I-zaka, Izak Abrahama, a A-braham vrag vedi koga. A pri nas, nebodigatreba, mizerija, z rame na ramo, komaj toliko, da se za silo znebiš skrbi, in vobče, mrtveca ne spoštujemo, a kar se tiče organizacije, ne, ni je, naša organizacija je pod kritiko. Včasih pozabimo na venec, včasih priganjamo govornika, včasih občinstvo, včasih vse skupaj, a potem pravijo, pokopavaj, napravi ceremonijo! Toda, kako, lepo prosim? Ni venca, ni govornika, ni občinstva, in če mrtveca ne bi bilo, rečem vam, propadla zadeva, in vobče nima pomena. In zaradi tega predlagam, da določimo dva tovariša po mrliški liniji. Prvi naj bo mrliški oglednik, a drugi govornik.*
«A za kakšnega vraga mrliški oglednik?*
«Pa, bil bi kot nekak pogrebni vodja. Naj bi napravil plan, naj se pobriga, da se ta plan izvede, da razdeli naloge. In da bi vodil pogreb. Da bi bil nekaj takega kot pop. Lahko tudi v uniformi. Kot nekak mrliški general, ali ne?»
«Mislim, tovariši, kar se tiče govornika, malo je samo eden. Ne bi vzdržal, izčrpal bi se, dolgočasna tema, brate, pa tudi občinstvu bi kmalu postal dolgočasen. Toda, da bi izbrali govornike po strokah, da bi vsak govoril iz svoje stroke, in vobče, da postavimo stvari strokovno.*
«A jaz mislim, tovariši...»
In tako, živahna diskusija, in plodonosna, ni kaj reči, toda dolga, brate, je o čem govoriti, ni konca. No, nazadnje so sestavili komisijo, ki naj temeljito prouči vprašanje in pride s konkretnimi predlogi.
Kajti, brez dvoma, problem je to, bratec!
In še kakšen!
Po izjavah tiskovnega seta nemškega filmskega podjetja iiBavaria—Film«, R. H. Kaesha-cha bo jugoslovanska filmska igralka Jovanka Vrus iz Zagreba (ki jo poznamo iz filma ciZasiavai)] kmalu nastopila v neki vlogi v enem od filmov, ki jih ima ta družba v načrtu
NJE MED ADENAUERJEM IN BULGANINOM
ČE SE BONNU NE MUDI
MORE	TUDI	MOSKVA
Ze davno je minil 15. junij, ko bi se na predlog sovjetske vlade morali začeti v Moskvi razgovori med Zapadno Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Izmenjava pisem med Bulganinom in Adenauerjem je skušala postaviti vzajemne odnošaje na teren praktičnih vprašanj, in kazalo je, da se bodo ti razgovori dejansko začeli zgoraj o-menjenega dne; toda razširitev polemike med obema prestolnicama okrog evropskih m splošnih vprašanj, ki so jih v to polemiko vključili v poslednjem času, je povzročila, da se o nekih bližnjih trgovinskih razgovorih med Bonnom in Moskvo sploh ne govori več.
Pri tem sta odigrala usodno vlogo dva momenta: prvi je vztrajanje federalne vlade, da
■■iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiHiimMuiitiiiiiiiiuiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiHtiniiiiitiiiiiiiiMiiimiiitiiiiHiiiiiiiMiiiHtiiiiiiiiiniiiiiiiHHiitiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitniiiiiM
SMO M VIŠKU MOTENJ V SEDANJEM ENAJSTLETNEM CIKLUSU?
Vpliv sončnih peg in erupcij na radijske in TV sprejeme
Primer ameriškega iskalca naftnih polj v mehiški puščavi in bri-tansko-ameriški poizkus s prenosom britanskega TV programa v ZDA
Te dni se zelo mnogo govori o vročinskem valu, za katerega pravijo, da bo v prihodnjih dneh začel pojenjava-ti. Nekateri pravijo tudi, da je ta vročinski val tudi v zvezi z eksplozijami na Soncu, vendar so drugi mnenja, da se to še ne da dokazati, pa čeprav tega dejstva ne izključujejo, posebno ne zato, ker ta vročinski val časovno sovpada z velikimi eksplozijami na Soncu, ki so jih pred dnevi beležili na več krajih. Ce pa se strokovnjaki ne morejo še odločiti za vzročno zvezo med vročino in eksplozijami, so že pred leti točno ugotovili vplive, ki jih imajo motnje na Soncu na radijske in televizijske zveze. Seveda imajo motnje na Soncu še več vplivov na Zemljo, vendar se bomo ustavili tam, kjer nam veda pove r.ajvec in najbolj točno.
Predvsem moramo nekaj povedati o motnjah na Soncu. Te se kažejo v glavnem v dveh oblikah in to v pegah in eksplozijah. V sedanjem e-najstletnem sončnem ciklusu so se močnejše pege začele pojavljati že pred dvema letoma, pred poldrugim letom pa smo že zabeležili velike motnje v radijski službi. V
zadnjih tednih pa so se pege še bolj razširile in prišlo je tudi do velikanskih eksplozij, za katere pravijo, da so največje, odkar jih je začel človek intenzivneje opazovati in se z njimi ukvarjati. Kakšna razlika pa je med pegami in eksplozijami? Področje še ni dovolj raziskano, vsekakor pa so pege znanilke poznejših eksplozij in nekateri jih ocenjujejo kot majhne površinske eksplozije za razliko od velikih eksplozij, kakršne smo zabeležili pred dnevi, ki predstavljajo zares svojevrsten fenomen tudi po svojem obsegu. Te erupcije vržejo sncv tudi do 100 tisoč kilometrov v atmosfero Sonca in to z br-zino kakih igo tisoč kilometrov na uro. Na površini Sonca pride tedaj do za naše pojme in mere neverjetno velikih električnih eksplozij, ki odpošiljajo v vsemirje cele plazove raznoličnih atomov in žarkov, katerih del prihaja tudi na Zemljo.
To o eksplozijah. Pege pa so po svojem učinku nekoliko bolj blage, zato pa so po svojem obsegu mnogo večje, saj imajo posamezne pege včasih premer 50.000 km. skupine peg
nih kilometrov. Ameriški znanstvenik W. B. Chadwick, ki že desetletja proučuje vpliv teh sončnih pojavov na radijske in sedaj tudi na televizijske zveze, ter že nekaj let daje prognoze o pogojih radiodifuzije v ZDA in v vsem svetu, pravi, da smo sedaj na višku tistega obdobja dejavnosti sončnih peg na radiodifuzijo, ki spada v sedanji c-najstletni sončni ciklus. V tem razdobju pa bo Zemlja pod pritiskom velikanskih količin močnih nevidnih ultra-violetnih žarkov, ki skupno z drugimi elementi imajo velikanski vpliv na radijske zveze.
Vpliv tega sončnega bombardiranja na Zemljo je različen. Nekaj primerov nam bo to še najlaže pojasnilo: Neki newyorški inženir za radioteh-nika se je, pred dnevi v svojem laboratoriju ukvarjal s svojim televizijskim aparatom. Zelo je bil presenečen, ko je na njegovem ekranu opazil nekaj motnih slik in slišal tudi špikerjev glas. Takoj je namreč vedel, da ne gre za oddajo kake ameriške televizijske družbe, ampak za program londonske BBC, ki je na
pa pokrivajo včasih tudi po- I nepojasnjen* način prišla vršino več milijonov kvadrat- | Atlantski ocean.
lllllltlMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIlIllfllHlIlllllllllllllllllllllllinfllllllllllllllillllllllllliliiiliifiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimni,,,,,,!,!!!,,,,!,
RAZPRAVA O «ZAKLADU IZ DONGA» SE NADALJUJE
Še vedno je v ospredju zadeva o «Neriju» in «Gianni»
Vse kaže, da gre proces o «zakladu iz Donga« proti koncu. Ta teden bodo verjetno prišle na vrsto še vse preostale priče, nakar bosta dva
ZAVIDANJA VREDNI
s ;
1M mo
V teh pasjih dneh hi sl zares ne
izvida v Pongu in Comu in kratek odmor; sredi prihodnjega meseca pa zaključek. Vsekakor je dela še precej, vendar pa ne toliko, kot so nekateri napovedovali in zdi se, da bi hotel predsednik sodišča dr. Zen stvar čimprej Končati.
Včerajšnja razprava je bila le dopoldne in na vrsti je bilo kar precej prič, med temi trije zdravniki in en duhovnik.
Dr. De Paoli in dr. France-scq Pallotta sta dala mnenje o nekaterih podrobnostih v zvezi z avtopsijo trupla An-nemarie Bianchi. Po mnenju dr De Paolija Bianchijeva pred smrtjo ni bila noseča, niti ni tedaj splavila. Kar se pa nekih znakov notranjih vnetij tiče, so bila vnetja sveža, to se pravi, da je do njih prišlo le malo pred smrtjo. Tako vsaj je pokazal izvid, k: ga je napravil dr. De Paoli v juliju 1945, ko je kot zdravnik v Comu dekletovo truplo raztelesil.
Ker gre pri sedanjem delu razprave še vedno za smrt «Nerija» in aGianne«. se pričanje vrti vprav okoli teh dveh in Gorrerija. Giulio Spini na primer pravi, da je znanemu sestanku 1. aprila 1944 v Valtellini prisostvoval tudi Pietro Vergani ali «Fa-bio». Na tem sestanku pa da je med njim in Canalijem oziroma «Nerijem» prišlo do spora, ki ni bil le spor o nekih načelih, ampak se je sprevrgel v osebno sovraštvo. Priča Guzzi pa to pričanje o-vrže, medtem ko Spini na njem vztraja. Vergani sam pa pravi, da je bil prisoten le prvemu delu sestanka, 1. novembra pa da prav gotovo ni bil tam.
ki je po poklicu zdravnik za otroške bolezni, nato na dolgo in široko pove, kako mu je uspelo zbežati v Švico in to s pomočjo fašističnega poročnika Tuccija, ki da je sicer formalno spadal k fašističnim enotam GNR (Guar-dia nazionale repubblicana), dejansko pa da je bil povezan s partizani.
Pietro Campirii — naslednja priča — je bil tudi član fašistične vojske. Spadal je pod poveljstvo poročnika Tuccija. Po njegovem mnenju je Tuc-ci spravil Gorrerija v Švico in ga ni ustrelil kot ostale zato, ker se mu je smilil zaradi tega, ker so ga fašistični biriči tako zdelali, <Ja je bil v obupnem stanju. Državnemu tožilcu pa to mnenje ni pogodu, češ kako, da se je Tucciju smili) le on in ne tudi ostali. Na vsak način bi dr. Zen hotel slišati, da je Gorreri v zaporu izdal druge borce in bil zaradi tega »nagrajen«. To je razvidno tudi iz predsednikovega izpada proti odvetniku Bertasiju, češ da je bivši «federale» iz Coma odv. Porta rekel, da je Gorreri «že odslužil« in da jim sedaj ne koristi več. Priča Campini nato poda podroben opis ponovnega izkopa praznega groba, v katerega bi bil moral biti pokopan Gorreri, ki ga je Tucci spravil v Švico, kar jasno dokazuje, da je Tucci delal na lastno pest in odgovorpost. ne pa na ukaz «federala». Campini pove tudi, kako je bil Tucci zaradi veleizdaje ustreljen.
Na vrsti je nov član Mussolinijeve vojske, bivši kapetan Antonio Ciceri. Ta se zgraža sicer nad pretepanjem partizanov in priznava, da so ((ekstremno usmerjeni« člani
Predsednika sodišča dr. Ze- 5rnlh band hudo ravnaU na nato zanima, kako je bilo s položnico za pol milijona lir, ki naj bi jo obtože
mogli zamisliti lepšega oddiha. Toda to nam ni dano, medtem ko se Norvežani kar j nec Piero Porchera bil vnov-v istem dnevu lahku kopajo v morju in smučajo na gorah, j čil. Dr. Marcello Cantoni pa,
jetimi partizani in političnimi ujetniki, toda hkrati zatrjuje, da se je «Neri» v za-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Drugi primer; Operater ra-dioteleprinterja na letališču v Miamiju je pred časom prav tako presenečen obstal, ko je teleprinter na traku beležil le neko mešanico črk, dočim je on pričakoval vesti iz Južne Amerike. Odkod to?
Nekaj podobnega je doživel v zapadnem Teksasu neki i-skalec naftnih polj, ki je z malo radiooddajno postajo na hrbtu krožil po puščavi. Namesto da bi njegova radio-oddajna postaja beležila navodila z baze. ki je bila oddaljena le kakih trideset kilometrov, je preko zvočnika slišal vesti iz Južne Amerike, prišel je torej v stik s postajo, ki je bila na tisoče kilometrov daleč, pa čeprav je zmogljivost njegove postaje segala le nekaj desetin kilometrov daleč.
Ze iz teh treh primerov vidimo, da ima Sonce, ali bolje povedano sončne motnje -za radiodifuzijo čuden vpliv. Strokovnjaki iz Kolorada v ZDA pravijo, da bodo motnje različne. Ene bodo pozitivne, druge negativne. Pozitivne bodo v tem. da bo radijski sprejem v tem času mnogo boljši kot v letih ((sončnega miru«. Radijski signali da bodo močnejši, problem interferenc valov pa manjši; neke postaje, katerih valovi so sedaj segali na primer kvečjemu 150 km daleč, še bodo slišale tudi na več tisoč kilometrov daleč in podobno. To je seveda nekaka pozitivna plat te zadeve. V zvezi z njo so pred časom angleške televizijske programe sprejemali celo v New Yorku in v Johannesburgu v Južni Afriki, pa čeprav so bile slike zelo slabe in motne. Angleži in Američani so napravili celo zanimiv poizkus. Ker angleška in ameriška televizija delata na različnih valovnih dolžinah, je ameriška NBC neko preteklo nedeljo instalirala posebno napravo, da bi sprejemala britanski program in ga reproducirala svojim gledalcem. Poizkus sicer ni kdove kaj uspel,
Vtem kio ti nenavadni vplivi sončnih peg in eksplozij na radijske zveze privlačijo pozornost širšega občinstva in posebno še strokovnjakov, se drugi zanimajo bolj za drugo, negativno plat. Te motnje bodo namreč močno prizadele mednarodne letalske zveze, čezmorske pomorske linije, svetovne časopisne a-gencije in tudi marsikatero veliko podjetje, ki se ukvarja s svetovnimi radijskimi komunikacijami. S to zadevo so prizadeti celo proizvajalci posebnih radijskih naprav. Verjetno bo najbolj prizadeta družba RCA. ki oddaja med drugim vsak dan tudi nad 30 tisoč radiobrzojavk iz ZDA v okoli 30 držav in vodi moč in dan radijsko službo med ameriško mornarico na oceanih in ameriškimi pristanišči. V teh motnjah vidijo ta podjetja lahko tudi velikanske izgube.
Seveda pa niso vse radijske oddaje enako podvržene vplivu sončnih motenj. Spremembe v jonosferi, do katerih prihaja pod vplivom sončnih peg, najbolj vplivajo na valove visoke in ultravisoke frekvence, oziroma na kratkovalovne oddaje. V obdobju močne sončne dejavnosti bodo programi kratkovalovnih radiooddajnih postaj, ki sicer lahko oddajajo le na manjšo razdaljo, segali tudi v kraje, ki so tisoče kilometrov daleč. Taki primeri lahko povzroče motnje v radijskih sistemih, ki jih na primer uporablja policija, javne ustanove, gasilci itd.
se trgovinski sporazum poveže s sklenitvijo sporazuma o repatriaciji preostalih nemških državljanov, drugi pa oborožitev nemške vojske z atomskim orožjem.
Ob priliki obiska kanclerja Adenauerja septembra 1955 v Moskvi je bil sklenjen sporazum o vrnitvi nemških vojnih ujetnikov. Iz Sovjetske zveze se je vrnilo okrog 9600 bivših pripadnikov nemške vojske, kar je napovedovalo, da so se začeli odnošaji med dvema evropskima deželama razvijati v novi smeri. Kasneje se o repatriaciji ni mnogo govorilo v dopisovanju med bonnskim in moskovskim predsednikom vlade, ampak so potisnili v ospredje vprašanja, ki so mogla privesti do skupnega sporazuma. Adenauer in Bulga-nin sta se usmerjala k temu, kar zbližuje, in odstranjevala iz svojih ljubeznivih pisem vse ono, kar bi ju moglo razdvajati. Cim bolj se je dopisovanje nadaljevalo, tem jasnejši so postajali obrisi trgovinskega dogovora, konzularnega sporazuma in razširitve znanstvenega, kulturnega in tehničnega sodelovanja. Toda v odgovoru na sovjetski predlog. da bi s trgovinskimi razgovori začeli 15. junija v Moskvi, je Bonn povsem nepričakovano, in to v odločni obliki, postavil zahtevo o proučitvi repatriacije nemških državljanov. Bonn smatra, da v Sovjetski zvezi živi okrog 80 tisoč Nemcev, ki naj bi se hoteli vrniti v domovino. To zahtevo so v mnogih komentarjih tolmačili tako, da kancler Adenauer želi doseči v predvolilni kampanji važen a-dut za krščanske demokrate, računajoč pri tem na nacionalno občutljivost volivcev.
Medtem ko sta se Bulganin in Adenauer spretno ogibala osveževanja nesoglasij okrog spornih vprašanj in koncentrirala svojo pozornost na konkretne meddržavne odnošaje, pa se je v tem poslednjem času. in to zaradi razvoja dogodkov, v diplomatskih stikih med Bonnom in Moskvo razširil krog obravnavanih vprašanj, hkrati pa se je zožila o-snova za zboljšanje meddržavnih odnošajev. Razvila se je razmeroma žolčna polemika o-krog oborožitve Bundesrvehra z atomskim orožjem. Moskva je prikazala bonnski vladi vse posledice, ki bi mogle nastati iz nekega takega dejanja za Zapadno Nemčijo, za nemško združitev, za mir in varnost v Evropi. Bonnska vlada je s svoje strani skušala opravičit: tako usmerjenje s potrebe po varnosti meja Federalne republike. Do sedaj so glede tega vp-ašanja izmenjali tri note, od katerih sta bili dve poslani iz Moskve, a ena iz Bonna.
V poslednji noti, ki je bila objavljena pred dnevi, je sovjetska vlada izrazila mnenje,
da si vlada Zapadne Nemčiie skuša zagotoviti oskrbo Bun-desvvehra z atomskim orožjem v teku londonskih razgovorov o razorožitvi. Moskva je spomnila na predvojni položaj, ko je Nemčija ob pomanikanju splošnega sporazuma o razorožitvi začela blazno tekmo v oboroževanju in privedla svet na rob propada. Sovjetska vlada smatra zato, da tudi sedanja usmeritev Bonna predstavlja nevarno igro povzročanja incidentov in konfliktov ter o-pozarja, da bi se «v primeru vojne ozemlje Zapadne Nemčije moglo spremeniti v prizorišče hudih dogodkov«. Sovjetska vlada prav tako smatra, da atomska politika Adenauer-jevegr kabineta preprečuje združitev Nemčije. «Cim dlje gre federalna republika po poti militarizacije,« je rečeno v sovjetski noti, «tem tesneje bo povezana s severnoatlantskim blokom in njegovimi vojaškimi načrti, obe nemški državi pa bosta vedno bolj oddaljeni druga od druge, medtem ko bodo postajali vedno šibkejši temelji, na katerih- bi se mogla uresničtii miroljubna združitev Nemčije.#
Odkrita sovjetska nota je spravila Bonn v neprijeten položaj. Zdi se. da se Bonnu ne mudi čim prej odgovoriti na to noto, ker ne želi, da bi vprašanja, okrog katerih se je razvila ' polemika, dobila še močnejši naglas v predvolilni kampanji. Bližnje splošne volitve imajo precejšen vpliv na stališče bonnske vlade nasploh. na njene odnošaje Vzhodom pa še posebej. Kancler je v resnih skrbeh, kako naj okrog sebe in svoje stranke zbere čim več volivcev, in se zato opredeljujejo za ((zlato sredino«: ne odklanja zahteve za izboljšanje odnošajev z Vzhodom, toda v tem ne gre predaleč, ker bi vsakršen uspeh na tem področju pomenil polom dosedanje politike »močne roke«. Kancler se nahaja v precepu med trajno u-smerjenostjo bonnske vlaie ;n potrebami praktične politike. Preprosto rečeno. Adenauer hoče pokazati napore, da se rjekaj doseže v odnošajih Sovjetsko zvezo, dejansko na ravna tako, da bi tega nekaj ne dosegli. Tako more on odbiti argumente opozicije, ker se je vendarle trudil, da bi u-resničil neki napredek, tudi če pri tem ni uspel, in da vo livcem pokaže, da ni opustil prilike, da bi dosegel normalnejše in bolj vzdržne odnoža-je z Moskvo. Bonnu se torej ne mudi.
Naj čas mir.e, volitve so blizu. Splača se — ko je že govor o času in naglici — spomniti se na Mikojanovo izjavo, ki jo je dal zapadnonemškim novinarjem: «Ne dvomite, da bi mi ne vedeli, .da se vam ne mudi dosegi sporazum. Toda, če imate čas vi, tedaj ga imamo tudi mi.»
A. Grmek-Izidor petdesetletnik
Kdo ne pozna Izidorja! Saj je bil v letih po vojni med najvidnejhmi političnimi voditelji v Trstu. Kjer je bilo bolj vroče, tja so postavili še Izidorja, da je s svojimi izkušnjami in požrtvovalnostjo pomagal izpeljati.
V ponedeljek je praznoval svoj življenjski jubilej. Petdeset let življenja.
Po rodu je pristen Kraševec. Bojen je bil v Avberju, a v višje šole je hodil v Ljubljani. Bil je vpisan na medicinski fakulteti. Grmekovi so na Krasu znani kot zelo zavedna družina. Fašistom so bili zaradi tega trn v peti. Preiskave, preganjanja so bila na dnevnem redu. Tako kot pri drugih. Se bolj kot pri drugih.
Zato se je odločil in se preselil v Ljubljano, a pozneje v Maribor. In v Ljubljani kot tudi v Mariboru se je takoj pridružil društvoma ((Tabor« oziroma sNanos«.
Ob fašističnem napadu na Jugoslavijo je bil med prvimi, kr so se prijavili prostovoljno v vojsko. Ob polomu jugoslovanske vojske je bil v Mariboru, vendar pa je moral zbežati pred Nemci r Ljubljano. A tam so ga prijeli njegovi «stari znanci« • — italijanski fašisti, ki so ga takoj zaprli, kasneje pa odvedli v internacijo.
Takoj po prihodu iz internacije se. je priključil NOB in postal ilegalni politični aktivist. Najprej Je bil rajonski sekretar za Tomaj, pozneje pa je opravljal še druge važne funkcije v okrožnem odboru za Kras. Bil je tudi nekaj časa tajnik (krožnega odbora za Južno Primorsko.
Nadvse važno in plodno j* bilo njegovo delo takoj po vojni v Trstu. Zlasti je kot tajnik okrožnega NOO in pokrajinskega komiteja mogel mnogo napraviti za naš živelj.
Ko je leta 1947 sprejel mesto pri vojaški upravi v Kopru, je svoje delovanje v št večji meri prenesel na Krat. Na tisti Kras, kjer je bil rojen, kjer je že v mladih letih delal za blagor svojih rojakov. Pozneje Je postal najprej direktor tovarne pletenin v Sežani, potem predsednik okrajnega odbora SZDL. Nazadnje pa je bil izvoljen za župana v Sežani. V Sežani so ga tudi izvolili za ljudskega poslanca.
Ob pomembnem jubileju se tudi mi pridružujemo čestitkam in voščilom, ki jih je prejel od vseh strani.
■iiliiiiiiiiiiiltiiilltiliiiiinuiiiilliMHililiiilliiuiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiimiHiimiimiiimiuiiiiiiiiiitiiHim
S filmskih festivalov
Na VIL mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu so Jugoslovani dobili drugo nagrado za «Plilvička jezera>
Zlobneži trdijo, da so se Američani že v naprej naročili na glavne nagrade vseh berlinskih filmskih festivalov v preteklosti in v bodočnosti. To pot so jo tudi dejansko zaslužili; njihov film ((Dvanajst porotnikov« je bil tudi- edina izjema v morju povprečnosti, ki so jih od 21. junija do 2. julija gledali udeleženci Vil. mednarodnega filmskega festivala v Berlinu.
(planom ocenjevalne komisije dejansko ni bilo lahko podeliti zlatega in srebrnega medveda ne le zato, ker so pred tem v niti polnih dveh tednih morali pregledati 105 filmov, ampak tudi zato, ker razen ((Dvanajstih porotnikov«, noben film ni bil toliko boljši od drugega, da bi nesporno zaslužil to ali ono nagrado.
Poleg filma eDvanajst porotnikov«, je zlatega medveda dobil tudi Walt Disnev za svoj celovečerni kulturni film «Ugank poln svet« in Italijani za svoj dokumentarni film «Ljudje, v aa-Ijavi«. Srebrnega medveda za kulturni in dokumentarni film so dobili Italijani za ((Poslednji raj«, Belgijci za ((Big Bill Glues«, Jugoslovani za sPlitvička jezera«. Nemci za «Tisoč majhnih znakov«. Za umetniški filme po trije posamezniki; I-talijan Mario Momcelh za svojo režijo filma «Očetje in sinovi«, najboljša igralka Angležinja Ivon Itchell za vlogo v filmu aZena v halji« in najboljši igralec Mehikanec Pedro Infanlc za vlogo v filmu «Tizoc«.
Na XVI. mednarodnem festivalu, dramske umetnosti,
posvečenem Carlu Goldoniju je preteklo nedeljo zvečer nastopilo Hrvatsko narodno pozorište iz Zagreba z Goldonijevo komedijo «Le baruffe chiozzotte«, ki jih je Ivo Tijardovič presadil med dalmatinske ribiče in jim dal naslov cRibarske svadje«. Delo je režiral Bojan Stupica. Kritik Roberto De Montieelli je' uprizoritev Hrvatskega narodnega pozorišta in delo režiserja Stupice sicer pohvalil, hkrati pa pripomnil, da se je Ivo Tijardovič zelo malo držal ne le izvirnega teksta, ampak tudi duha Goldonijevega dela.
• • *
Preteklo nedeljo \e je v Karlovih Varyh na Češkem začel X. mednarodni kinematografski festival, ki se ga je letos udeležilo kar 42 držav. Festival so začeli s
predvajanjem češkega filmu «Svejk«, ki so ga izdelali po znanem satiričnem delu <Dobri vojak Svejk« Jaroslava Hašeka.
* # #
V London je prispela lepa 22-letna nemška blondinka Elga Anderson, ki bo nastopila v glavni vlogi v filmu, ki ga bodo posneli po znanem romanu Francoist Saganove eBonjour Trilte*-se«.
* * *
Zdelo se je, da to dokončno prenehali s snemanjem filma po sloviti He-mingwayevi noveli «Stare e in morje«. Sedaj pa javljajo, da z delom zopet nadaljujejo na področju Hatoajskih otokov. To pot je režiser John Sturges. medtem ko igra glavno vlogo še vedno Spencer Tracg.
BREZ BESED
fz&CA
Gorliko-beneibi dnevnik
Po obisku dr. Nitrija v Doberdobu
Posredovanje goriškega prefekta v korist doberdobske občine
Električna luč naj bi kmalu zasijala v zaselkih Dola - Tudi za šolo in telefon v Jamljah bodo poskrbeli - Kmalu bodo pobelili županstvo
V petek zvečer je goriški prefekt dr. Giacinto Nitri vrnil vljudnostni obisk dober-dobskemu županu tov. Andreju Jarcu in obiskal Doberdob. Goriškega prefekta, ki je e-dini med dosedanjimi prefekti obiskal Doberdob, so sprejeli poleg župana tudi vsi odborniki, tajnik občine in načelnik orožnikov. Dr. Nitri si je ogledal tudi občinsko poslopje in se začudil nad zastarelo notranjo opremo in zunanjim licem poslopja, v katerem je upravni sedež občine. Ko so mu upravitelji objasnili, da si občina ne more zaradi starih dolgov in drugih važnejših del privoščiti obnovitve občinskega poslopja, je prefekt obljubil, da bo sam poskrbel za potrebna sredstva, s katerimi bodo lahko pobelili občino, opravili nekatera notranja dela ter namestili novo opremo, predvsem v dvorani občinskih mož. Kot smo izvedeli, je že včeraj goriški prefekt poslal občini poziv, naj pošlje proračun za popravila občine in obenem proračun za dograditev in notranjo opremo poslopja, ki ga je dala sezidati stara občinska uprava za poštni urad in urad za delo. Kot znano, stav-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiniiiiiiiiHiiitiiiiiiiii
Še vedno je v ospredju zadeva o <Neriju» in «Gianni»
(Nadaljevanje s 3. strani)
poru zelo dobro držal, pa čeprav so ga dokumenti, ki so bili pri njem najdeni, močno kompromitirali in so pri poveljstvu točno vedeli, s kom imajo opravka. Toda tudi Gor-reri ni nikogar izdal. «Gian-no» pa so peljali v Milan zato, da bi služila kot vaba in omogočila aretacijo «Fabia» to je Pietra Verganija. «Gianna» se je po njegovem mnenju prav tako dobro držala, «JNe-ri» pa je zbežal iz zapora le po naključju in ne v dogovoru. Zapor namreč ni bil zapor, ampak je v ta namen služila le bivša vojašnica, Ki je bila brez rešetk.
Kaj pa je povedal edini duhovnik, ki se je na tem procesu pojavil kot priča? Don Luigi Grantelli je bil baje velik prijatelj Luigija Canali-ja in skupaj sta organizirala pobeg nekaterih mladeničev, ki bi jih Nemci sicer odpeljali v Nemčijo. Pozneje se je tudi sam umaknil v Sv,-co in se od tod vrnil šele julija 1945. Tedaj pa je bil «Neri» že mrtev. Zato je začel raziskavo na lastno pest ih po njegovem je «Neri» izginil na nekem sedežu komunistične partije v Milanu. To pa se ni zgodilo zaradi denarja, ampak zato, ker «Ne-ri» «ni hotel več biti komunist*. Po njegovem mnenju je bil «Neri» izredno brihten človek. O svojih ugotovitvah je don Grantelli sicer že pred leti poročal pri preiskovalnem sodniku v Milanu, kjer je povedal vse, vendar onega preiskovalnega sodnika vse to m zanimalo.
Za duhovnikom sta pričala še Bianca Čampi in Angelo Čarati ter končno še Angio-lina Pasquali, mati padlega partizana Parisa Pasquali, ki so ga nacifašisti ustrelili v Bologni in je bil po vojn: odlikovan z zlato kolajno za hrabrost in bivšega partizana Ennia, ki je sedaj baje na Poljskem, ker bi sicer moral
ba ni najbolj primerna, vendar sedaj ne kaže drugega, kakor dokončati začeto delo in omogočiti preselitev omenjenih uradov vanjo.
Goriški prefekt je prinesel občanom tudi vrsto razveseljivih vesti, ki se tičejo raznih problemov doberdobske občine Kot smo pisali, je vse te probleme naštel in orisal goriškemu prefektu doberdob-ski župan na prvem obisku pri novem prefektu. Tako je med drugim vladni predstavnik sporočil, da je podjetje SELVEG obljubilo, da bo še do polovice julija predložilo v odobritev načrt za napeljavo električne razsvetljave v tiste doljanske zaselke, ki so še vedno brez elektrike. Prav tako je obrazložil zakasnitev gradnje novega pokopališča v Dolu, katerega načrt po nepotrebnem zavlačuje goriški tehnični urad; prefekt je sam posegel v zadevo in upati je, da bo načrt, ki naj bi v nekaterih podrobnostih ne ustrezal, v kratkem popravljen in predložen znova v odobritev. Tudi glede osnovne šole v Jamljah in otroškega vrtca v Doberdobu je dr. Nitri izjavil, da se je pozanimal na pristojnih mestih in upa, da se njegova gradnja, oziroma ureditev ne bo zavlekla v nedogled. Za Jameljce je prinesel tudi veselo vest, da bodo v Jamljah napeljali telefon, ki je v tej vasi doberdobske občine izredno potreben.
Zupan m odborniki so goriškemu prefektu znova pojasnili ekonomske posledice, ki bi jih za mnoge doberdobske kmete imela prisilna prodaja zemljišča pod vasjo. Dr. Nitri je obljubil, da se bo za stvar pozanimal, vendar je zadeva vojaške narave in pri tem pač ne more imeti odločujočega vpliva. Potrebo asfaltiranja ceste je tudi sam priznal, toda stroške bi morala nositi goriška pokrajina zato bo to vprašanje reševala ona sama. Glede vključitve doberdobske občine v konzorcij vzhodnofurlanskega .vodovoda so doberdobski upravitelji tudi prosili za prefektovo posredovanje in upati je, da bo dr. Nitri tudi v tem, kakor v drugih problemih, skušal priskočiti doberdobski občini na pomoč.
Odborniki z županom na čelu so se dr. Nitriju toplo za-
hvalili za njegov obisk in posebej za zanimanje, ki ga je pokazal do problemov te kra-ške občine, ki je bila v zadnjih letih tako zelo zanemarjena.
V ponedeljek zvečer pa je župan skupaj s tajnikom občine na poziv prefekta zopet odšel na goriško prefekturo, kjer so se vsi trije uro in pol zadržali na vprašanju kritja občinskih dolgov, posebno pa primanjkljaja 600 tisoč lir v lanskem občinskem proračunu.
Jutri stavka tiskarskih delavcev
Na sestanku, ki so ga sklicale vse tri sindikalne organizacije grafičnih delavcev 8. t. m., so sklenili, da bodo goriški tiskarji stavkali ves dan jutri 11. t. m. v protest proti nedopustljivemu stališču Zveze industrijcev, ki se ni hotela pogajati s sindikalnimi predstavniki v Rimu in je odbila upravičene zahteve te delavske kategorije.
Rezultati mature na slov. učiteljišču
V poletnem roku se je za usposobljenostni učiteljiščni izpit prijavilo skupno 23 kandidatov. Od vseh sta usposobljenostni izpit opravili le I-vanka Grudina in Marija Lavrenčič; 1.7 dijakov in dijakinj ima popravljalne izpite, 4 pa so bili zavrnjeni. Novima u-čiteljicama iskrene čestitke!
iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniHi
Poletje vpliva tudi na obmejni promet
V juniju zubeležili
največje	število^
V Jugoslavijo je odšlo 24.074 imetnikov italijanskih propustnic, v Gorico pa je prišlo 51.780
jugoslovanskih državljanov
Da smo v najhujšem polet-I kor tudi zaradi košnje. Itali-
nem času, v katerem ljudje izkoristijo vsak prosti čas, da odidejo iz mesta, nam je v dokaz poročilo o obmejnem in mednarodnem prometu v preteklem mesecu juniju. Letos, pa tudi lani v istem obdobju, nismo dosegli tako visokih številk pri prehodu blokov na Goriškem, kakor prav v juniju!
Skupno je odšlo s propust-nico v Jugoslavijo 24.074 italijanskih državljanov, v Gorico pa je prišlo z jugoslovanskega obmejnega področja 51.780 imetnikov jugoslovanskih propustnic. Povečalo se je tudi število imetnikov potnih listov, ki so v juniju odpotovali v bolj oddaljene kraje. V Jugoslavijo je odpotovalo s potnim listom 1.498 i-talijanskih državljanov, vrnilo pa se jih je 1.504. Tujcev je odšlo skozi obmejni blok pri Rdeči hiši 1.112, prišlo v Italijo pa 1.225. Povečal se je tudi avtomobilski promet. V juniju je zapustilo Italijo 1.128 avtomobilov, prišlo pa jih je 1.184.
Veliko večji je bil tudi promet dvolastnikov, ki so imeli v juniju precej dela na poljih, tako zaradi žetve ka-
nil,lliilil,iiiilllliiiimiiniiiiiiiilliliHiiiliiimiiiiiiiiiiimiil»liliniuiilillliiniiiliiiliHllillllliliii
Seja občinskega odbora
Ustanovili bodo kolonije za revne otroke
Kljub vročini se je goriški | riziana. Odobrili so tudi stro-
občinski odbor sestal v ponedeljek na triurno sejo, na kateri so odborniki najprej sklenili, da bodo dokler vlada vročina, občinski uradi i-meli enoten urnik in sicer od 7. do 13. ure. Nato so o-dobrili natečaj za sprejem vi-cebrigadirja mestnih straž. Občina bo morala nadalje kriti 6 milijonov lir za bolniške usluge revnim občanom v goriški civilni bolnišnici. Na dnevnem redu so bila tudi personalna vprašanja; občina bo uredila plačo nekaterim u-službencem v zvezi z njihovimi rednimi letnimi poviški in vojnimi odlikovanji. Občinski odborniki so sklenili pokloniti v imenu občine 10 srebrnih značk za košarkarsko tekmovanje, ki ga bo organizirala Unione Ginnastica Go-
ske za popravilo ceste sv. Mihaela.
Med drugimi vprašanji so odborniki razpravljali tudi o dnevnih kolonijah, v katere naj bi v poletnih mesecih sprejeli otroke, zrele za o troski vrtec, katerih družine so bolj siromašne. Tako bodo poletno dnevno kolonijo v kratkem odprli v zavodu O. Lenassi, kasneje pa še v o-troškem vrtcu v Ul. Don Bo-sco in na Rojcah. V vsaki koloniji, v katero bo otrok sprejet za dobo enega meseca, bodo pripravili dnevno dve malici in kosilo.
Nato so odborniki razpravljali še o začasnem najemu grajske restavracije za večerne plese in o mestni knjižnici. Odbor se bo ponovno sestal danes zvečer.
janskih dvolastnikov je bilo 5.028, jugoslovanskih pa 13.197. Število tovornikov, ki so prešli državno mejo, je v juniju znašalo 718. Precej visok je bil tudi uvoz blaga (na osnovi videmskega sporazuma); zabeležili so namreč uvoz 138 tisoč 668 stotov blaga, toda izvoz je bil dosti manjši in je dosegel komaj 4.722 stotov blaga, to je za približno tisoč in pol stotov manj kot v maju.
Največji promet je bil kot običajno pri Rdeči hiši, kjer je prešlo državno mejo 15.348 imetnikov jugoslovanske pro-pustnice in 9.385 italijanskih državljanov s propustnico. Sledijo bloki v Solkanu, na Ra-futu, v Mirnu in v Šempetru.
Kot smo že javili, so se jugoslovanski in italijanski obmejni organi domenili, da bodo v poletnih mesecih; maju, juniju, juliju in avgustu trije drugorazredni bloki; Solkan, Miren in Šempeter odprti vsak večer do 24. ure bloka v Steverjanu in Vipol-žah pa do 22. ure. Ta urnik je stopil letos v veljavo z 2. julijem.
Dve ženski v bolnišnico zaradi vročine
Tudi včeraj je bilo kljub zmanjšani temperaturi v mestu zelo vroče. Ker so se zbirali oblaki, je bilo ozračje toliko bolj soparno in Zeleni križ je moral odpeljati v bolnišnico kar dve ženski, ki jima je zaradi vročine postalo slabo.
Najprej so morali ob 8.40 v podgorsko predilnico, kjer je pri delu izgubila zavest 26-letna Renata Colovatti iz Tržiča. Mlado delavko so odpeljali v bolnišnico, kjer so ji takoj nudili pomoč. Druga ženska, katero pa je . prijela sončarica, je bila 85-letna Karla Kovrič iz Ul. Capuccini 14. To se je pripetilo ob 16.30; starko je rešilni avto takoj odpeljal v bolnišnico pri Rdeči hiši.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani-Albane se v Raštelu, tel. 24-23. Zaradi poletnih počitnic sta zaprta lekarni Kuerner na Korzu Ita-la in Porttoni-Bassi v Raštelu.
Športni dnevnik
12. etapa kolesarske dirke po Franciji
V'
Se ena etapa brez sprememb: Stablinski prvi v Marseillu
Anguetil, ki je še vedno prvi v splošni klasifikaciji, ima v borbi proti Nencinju mnogo zvestih pomočnikov
MARSEILLE, 9. — 44. «Tour i Ker se glavnina za ubežni- to (S.E.)	28’30”,	16.	Lorono
de Frčvnce* bo prav gotovo šel | ka ni zmenila, je njun naskok I (Šp.) 26 40”, 17. Barone (Ile) v zgodovino pod oznako «Tro- progresivno naraščal. Fri (77. 29T8”, 18. Defilippis (It.) 31’
pična dirka po Franciji*. Zdi se, da se vročina premika skupno s kolesarji; v vsaki e-tapi je hujša in predvidevajo, da bo v naslednjih dveh etapah še večja. Nič čudnega zato, če si je danes četvori-ca dirkačev (Hassenforder, Gay, Picot in Pmtarelli) proti vsem pravilom kolesarskega športa sredi etape, ko je pot vodila tik obale, privoščila kar oblečena prav pošteno kopel in. potem nadaljevala vožnjo.
Današnjo etapo bi lahko o-značili za etapo počitka. Tempo glavnine ni nikoli prekoračil 30 km na uro in če ne bi bilo famoznega pobega Stablifiskega, bi pravzaprav ne bilo kdove kaj povedati o tem ((sprehodu* od Cannesa do Marseilla. Vrstni red v sploš/ ni klasifikaciji je vsaj na prvih mestih ostal nespremenjen. Nencini je sicer preskočil dva kolesarja pred seboj, toda njegov zaostanek od prvega je ostal isti. Sicer pa j: položaj Nencinija zelo težak in ko je privozil na cilj se je vsevprek pritoževal, da so vsi proti njemu. Dejstvo je namreč, da vozi Nencini, kateremu lastno moštvo ni možno nuditi nobene izdatne podpore, pod stalno kontrolo vseh boljših francoskih dirkačev tako, da je vsak njegov poskus pobega že v kali onemogočen. Tudi danes je bilo tako. Dvakrat je skušal Nencini uiti in obakrat so se vrgli nanj kot psi na kcst. Anquetil mora res priznati, kljub temu da odlično vozi, da se ima za svoj dosedanji položaj v veliki meri zahvaliti vsemu svojemu moštvu in tudi ostalim pokrajinskim vozačem, ki se nesebično žrtvujejo zanj. Položaj italijanskega moštva pa se je poleg tega danes še poslabšal zaradi odstopa Tognaccinija, tako da manjkata v moštvu sedaj že dva dirkača.
Povod za prvi napad je da! leteči cilj, ki je bil postavljen pri 61. km v spomin na kolesarja Henrija Desgrangea ir> za katerega je bila razpisana večjč nagrada. Prvi je pobegnil Anglaae, toda Stablinski se je pognal za njim in ga na letečem cilju prehitel za dolžino kolesa. Skupina je imela že 8’ zaostanka in iz nje je odstopii Španec Aizpuru.
iimiiiiiiiiinmimiMiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
Otrok se opekel z električnim tokom
Včeraj ob 15. uri so poklicali rešilni avto Zelenega križa v Ul. Carducci, kjer je električni tok ožgal komaj leto in pol staro Patrizio Simone. Deklica se je v snu prebudila, česar pa njena mati, ki je ležala poleg nje, ni o-pazila. Otrok se je splazil do mize na kateri je stala majhna svetilka in poleg nje odvit električni kavelj. Patrizia se je pričela s kavljem igrati in se je z njim dotaknila ustnic. Pri tem je prišlo do električnega stika in tok je otroka ožgal v zgornjo ustnico. Vendar poškodbe niso bile hude in po prejeti pomoči v bolnišnici je prestrašena mati otroka lahko odnesla domov.
- KINO -
CORSO. 17.00: »Plavolaska — dinamit*, L. Turner.
VITTORIA. 17.30: «Za vedno*, V. Toso.
MODERNO. 17.00; «Crni grof Alan*.
POLETNI KINO. 21.00: «S pesmijo pod zvezdami*, L. Ta-Joli.
CENTRALE im VERDI zaprta do petka.
km je znašal 13’, pri 83. km 17’. Pri 101. km je iz glavnine ušel Hassenforder, ki je 9 km pozneje imel za vodečima 17'50” zaostanka, glavnina pa še 2’ več. Ob vznožja vzpona na Mont Faron se je zaostanek glavnine povečal na 20’30”. Vrh je prvi dosegel Stablinski 1’45” pred svojim tovarišem v pobegu, Hassenforder, ki se je med tem vrnil v glavnino, pa je moral odstopiti mesto Bergaudu. ki je privozil na vrh z zaostankom 17’31” pred Nencimjem z zaostankom 17’34” in ostalimi, Med katerimi je bil tudi An-quetil. V spustu je Stablinski svojo prednost še povečal. 04 Anglada je bil oddaljen že za 3’30”. od prve skupine pa 18’40”. Amquetil je medtem tudi preluknjal, česar pa Nen-cifii ni izkoristil.
V Saint Anne (158 km) je zaostanek Anglada znašal že 9’, zaostanek prve glavnine pa 20’40”. Iz nje sta nekaj kasneje ušla Friedrich in Bergauer dohitela Anglada im nadaljevala skupno z njim vožnjo, seveda še vedno daleč od Sta-blinskega, ki je moral medtem celo zamenjati kolo. 55 km pred ciljem je imela ta trojica še vedno 14’ zaostanka za prvim, glavnina pa kar 23’.
Na vrh Espigoulier je privozil Stablinski 11’25” pred Bergaudom, H’30" pred Friedrichom, i7’25” pred Angla-dom in 18’ pred glavnino, ki se je medtem razčlenila.
V zadnjih kilometrih ni prišlo do nobenih sprememb. Stablinski je popolnoma nemoteno privozil na cilj prvi. 12’04” za njim je Friedrich na beli črti prehitel Bergauda. glavnina, ki je do cilja nekaj napredovala, pa je privozila z zaostankom 13’52”. V sprintu se je v njej uveljavil Fo-restier pred Nencinijem, Jans-sensem i,n Anquetilom, ki je ohranil rumeno majico.
Vrstni red na cilju 12. etape Cannes - Marseille (239 km):
1. Stablinski (Fr.) 7.42’52! povprečno hitrostjo 30.980 (z odbitkom 7.41’52”); 2. Friedrich (Luks.) 7.54'56” (z odoitkom 7.54’26”); 3. Bergaud (Fr.) isti čas; 4. Forestier (Fr.) 7.56’44”; 5. Nencini (It.),	6. Anquetil
(Fr.),	7. Janssens (Bel.),	9.
Barone (Ile), 9. Siguenza (S. E.), 10. Wim Van Est (Hol.),
11. s časom Forestiera še; Da Silva (Luks.), Bauvin (Fr.). Planckaert (Bel.), Defilippis (It.), Christian (Švi.), Dotto (S.E.), Lauredi (S.E.), Rohr-bach (NEC); 19. Anglade (S. E.) 7.58’46”; 20. Darrigade (Fr.) 8.0F17”; 21. Thomin (O.) 22. Schellemberg (Švi.);	23. Pinot (O.), 24. Privat (Fr.), 25. S. Dober (Ile), 26. Tosato (It.) itd. Ni starlal Tognacini.
Splošni vrstni red po 12. etapi:
1. Anquetil (Fr.) 74.59’54”;
2. Forestier (Fr.) z zaostankom 4’02”, 3. Janssens (Bel ) 11’02”, 4. Picot (Fr.) 11’50”, 5. Wim Van Est (Hol.) 13’57”, 6. Rohrbach (NEC) 16’11”, 7. J. Bobet (Ile) 16’53”,	8. Plan-
ckaert (Bel.) 19’54”, 9. Nencini (It.) 20’44”, 10. Mahe (Fr.) 22’02’’, 11. Bauvin (Fr.) 24’40'’
12. Schellemberg (Šv.) 25’05”,
13. Christian (Šv.) 26’05”, 14. Lauredi (S.E.) 26’37”, 15. Dot-
in 27”, 19. Thomin (O.) 31’57’ 20. Hoorelbecke (Ile) 25’56 itd.
TENIS
Po Hoadovem odhodu Davidson najmočnejši?
NEW YORK, 9. — Po pristopu k profesionalni skupini Jacka Kramerja je zmagovalec Wimbledona Lewis Hoad izjavil, da je po njegovem mnenju sedaj najmočnejši a-materski tenisar Šved Davidson. Glede Davidsovega pokala pa misli Hoad, da ga bo tudi letos osvojila Avstralija.
Koprske mednarodne regate
Včeraj prvi dve etapi prvenstva jadrnic SNIPE
Zmagovalca prvih dveh etap: Gregar in Kosmina
Na državnem prvenstvu jadrnic tipa SNIPE se je začel danes teden regate s prireditvam« Koprskem zalivu, ki bodo trajale do 15. julija. Ob 10. dopoldne sta pozdravila tekmovalce v Piranu predsednik piranskega jadralnega^kluba «Pirat» Ivo Pauletič in, predsednik piranske občine Davorin Černigoj. Nato se je pomerilo v prvi etapi 28 jadrnic iz 12 jugoslovanskih jadralnih klubov. Po zanimivi borbi ie prvi prispel na cuj Anton Gregor s sovožačem Ti-čacom iz reškega jadralnega kluba «Galeb». Minuto in dve sekundi pozneje je prispel na cilj Koprčan Cerkvenik s so-vozačem Jurcom. Tretje mesto pa sta zasedla prav tako Koprčana Kosmina in Čok, ki sta prispela na cilj z minuto in 40 sekund slabšim časom kot zmagovalca.
Popoldne je bil start druge etape. Tokrat je prepričljivo zmagal član koprskega jadralnega kluba «Jadro» Kosmina, drugo mesto pa je zasedel Ma-
rio Legat, član kluba «Istra» iz Lovrana. Tretje mesto je zasedel Koprčan Cerkvenik.: Do konca prvenstva, ki se bo zaključilo v četrtek so še tri*: je starti. Končni zmagovale« bo tisti, ki si bo priboril največ točk v vseh petih etapah. Glavna prireditev pa bo v soboto, ko bo v Koprskem zalivu start druge mednarodne regate.
PADALSTVO
Nov svetovni rekord v skoku na določen cilj
BEOGRAD, 9. — V okviru tekmovanja srbskih padalcev v Slavonski Požegi, je bil danes zrušen dosedanji svetovni rekord v skoku na določen cilj z višine 1000 m. Skupina padalcev Stojanovič, Printič in Milič je skočila le 6,07j tli od cilja. Dosedanji reikord so imeli Rusi s skokom 6,78 m od cilja.
iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitmHiiiiiiiiitriitiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiitiiiHiiHiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiitiiiiiiiimiiiuiiiiiiiinnM
Velika mednarodna telovadna prireditev v Zagrebu
Danes prvi dan tekmovanj v okviru II. Gymnaestrade
Poleg 5000 jugoslovanskih bo nastopilo še 1158 inozemskih telovadcev iz 13 držav
KINO SKEDENJ
predvaja danes 10. t. m. ob 20.30 fim.
«Postelja»
Igrata Vittorio De Sica in Martine Carol Mladini prepovedano
ZAGREB, 9. — Že v petek je pričel svoje delo v Zagrebu XXXVI. kongres FIG, mednarodne gimnastične zveze, katerega se je udeležilo 78 delegatov iz raznih držav in je trajal do včeraj. Na kongresu se je med drugim govorilo tudi o tem, kako naj se nagrajuje z raznimi kolajnami ter kje naj bi bila prihodnja III. gymnaestrada leta 1961.
Po gymnaestradi, ki bo v Zagrebu od 10. do 14. julija, bo imela FIG svoj prvi študijski kongres, na katerem bo prisotnih 49 delegatov iz 17 držav ter 92 jugoslovanskih. Iz tujih držav bodo delegati iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Češkoslovaške. Egipta, Finske, Francije, Luksemburga,'' Madžarske. Nizozemske, Norveške, Nemčije, Poljske, Romunije, Sirije, švedske in Švice. Na sporedu bo 20 predavanj iz športne medicine, sociologije, pedagogije, in drugih podobnih področij.
Prva gymnaestrada je bila 1. 1953 v organizaciji holandske telovadne zveze. Po podatkih mednarodne telovadne federacije FIG, se je prve gyml naestrade udeležilo 4500 mladincev in mladink ter je na splošno doživela lep uspeh. FIG je sprejela ponudbo Jugoslavije in je letošnja gym-naestrada v Zagrebu; tu r.e gre morda za neko ostro tekmovanje, pač pa skušajo nastopajoči atleti predvsem pokazati uspehe svojih naporov na področju telovadbe. Seveda je pri taki manifestaciji potrebna dobra organizacija, ter je bil tudi v ta namen sestavljen že pred dvema letoma organizacijski odbor, ki ima tudi razne pododbore in oddelke.
Seveda bo na tej manifestaciji nastopilo največ jugoslovanskih telovadcev jn telovad-kinj katerih bo skupno 5000, predvsem številni bodo člani telovadnih društev «Partizan»,
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 10. t. m. ob 20. uri W. B. lilm:
«Nočbrezkonca»
Igra Robert Mitchum
pripadniki vojne mornarice in člani drugih višjih fizkultur-
lije (21) ra 1 skupina iz Finske (15).
nih zavodov. Sovjetska ekipa V okviru tega velikega med-
1________~	-*	A”:	XI  ________  J	•_____J_____
bo štela 107 članov, med katerimi so tudi znani telovadni mojstri kot Bocerova, Se-ginj’an in Muratov. Najštevilnejša inozemska ekipa bo češkoslovaška, ki je poslala v Zagreb 363 telovadcev. Od o-stalih inozemskih držav pa bodo prisotni; 1 skupina iz Vzhodne Nemčije (50), 4 skupine iz Zapadne Nemčije (49), 5 skupin iz Poljske (212), 4 skupine iz Velike Britanije (64), 3 skupine iz Švedske (76), 4 skupine iz Madžarske (137), 4 skupine iz Češkoslovaške (363), 1 skupina iz Italije (20), 1 skupina iz Sovjetske zveze (107), 1 skupina iz Avstrije (16). 2 skupini iz Turčije (28), 1 skupina iz Brazi-
narodnega dogodka v Zagrebu, bodo organizirali za udeležence gymnaestrade tudi nekaj kulturnih prireditev, med temi bo otvoritev filatelistič-. ne razstave, uprizoritev opere «Ero z onega sveta* v Narodnem kazalištu, dve matineji na katerih bodo predvajali domače filme ter nastop folklorne skupine «Lado». Poleg tega bo v četrtek II. V hotelu Esplanade velik «Ples narodov*, na katerega je povabljenih okoli 2000 domačih in tujih gostov.
M. B.
Odgovorni nreannc STANISLAV RENKO
Tiska Tlskarsk* zavod ZTT • Twl
nme na C
predvaja danes 10. t. m. z začetkom ob 18. in NA PROSTEM ob 20.30 uri barvni W. B. film:
U
(I
Igrajo:
FLVNN, V. LINDFORS, A. HALE
P O S J E TI T E
ZAGREBAČKI VELESAJAM
od 7. do 22. septembra 1957.
• •
Na modemom sajmištu od 467.000 kv. m izlaže cjeiokupna privreda Jugoslavije i velik broj izlagača iz cijelog svijeta.
OvaJ Medjunarodni Sajam u Zagrebu je od interesa za j u g o s I a v e n s k o i me-djunarodno tržište
VELIKE POSLOVNE MOGUCNOSTI
Saobračajne povlastice u Jugoslaviji i tranzitu.
SVE OBAVJESTI: Zagrebački Velesejam, Zagreb, Jugoslavija i jugoslavenskt konzularni i trgovinski predstavnici u inozemstvu.
sedeti na zatožni klopi.
on,-)0rjooonooooooooooooo0OOOOOOOOaoOOOOOOOOOOOOOvhOrtOOOOOOOOOOOOOOOOOJOCOOLJOOCJOOOOOOOt?ooOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOaOOOOOOOOOOOOOOOOOOoaOOlJOOOOOOOOOOOC!OOai:.‘C)OOOOOOOOOOOOC
ravnata, kar je poravnave močno	napak. O bridkih dijakov vseh razredov, ki	je na svetu polno dobrot- seneni kopici bilke, jutri In spet sta molčala dol- raš resen biti in odgovori-
-	-	-	so poini prešernosti hiteli	nih ljudi! Rad bi vedel,
na kolodvor. Tudi onadva	zakaj jih v Ljubljani ni!»
bi rada hitela tja, toda...	«Ne vem; menda zato,
«Tinč, ali res nimaš v	ker imajo sami predolga
žepu prav nič?* je vprašal	čreva. Samo eno nama
Maks turobno.	zdaj	preostaja;	pojdiva	v
Tinč je obrnil hlačne že-	menzo, da izberačiva še
pe narobe in brezupno pri-	kak sendvič, potem pa bi-
VELIKA prirodoslovna
France Magajna:
CCOCOOOCC«%»K OGCCC
SLEPARIJA
Pripovedovati kočljive zgodbe o naši mnogo obetajoči mladini, je zmeraj nevarna zadeva. Stari takih zgodb niti ne marajo, ker se jim zde bolj neumne od pasje noge, mladinci bi jih pa res ne smeli brati, kajti oni pobirajo iz njih samo hudodelska semena, da jih nato sejejo ondod, koder je zemlja zanje najbolj rodovitna. Teh rokovnjaških zgodb ne bi nikoli zapisal, če me ne bi v to prisilili brezvestni prijatelji, ki jim je duševni blagor naše mladine deveta briga. Samo nje naj zmerja tisti, ki bo po branju te mojstrovine postal neozdravljivo ogorčen.
Zgodba se namreč tiče velike lopovščine, ki sta jo bila lani uprizorila Braj-dov Maks in Latnikov Tinč, oba iz Barigle na Krasu doma. Odkar ju je bil zlomek pricltral na ta svet, sta oba kampeljca, ko
raznolika magneta, tiščala skupaj in jih nakadila toliko, da nas bog varuj še kaj takega. Potem je pa nenadoma nastal v vasi mir. Starši obeh poniglav-cev so ju namreč vpisali v neko ljubljansko gimnazijo, ali kaj je že tisto, in ju srečno odrajtali potrpežljivemu dijaškemu domu tam v bližini v popolno oskrbo in varnost. To se je zgodilo v tistih prvih letih po osvobodilni vojni. In kakšne sta uganjala vsa naslednja leta v beli slovenski prestolnici, ne bom pravil, ker o takih dogodivščinah je naj lepše molčati. Toda lani —
Proti koncu majnika lani sta dobila od doma skupno pismo od obeh očetov. In sta jima sporočala oba očeta, da bosta jutri ali morda dan pozneje dobila po poštni nakaznici vsak poldrugega jurja, kar jima mora zadostovati do bližnjih počitnic. Naj po-
potrebno, sicer naj pa z največjo skrbjo čuvata vsak dinar. Niti za hip ne smeta pozabiti, da je v tem denarju skrita tudi voznina od Ljubljane do doma. Ako jo bosta zapravila, bosta morala ob počitnicah domov peš. Prepešačiti sto kilometrov dolgo 'pot pa le ni šala. «Le sama glejta!* sta poudarila oba očeta na koncu pisma.
In Maks in Tinč «sta gledala*; s preveliko pozornostjo sta «gledala* pravzaprav, in to jima je bilo usodno. Gledala sta v izložbenih oknih tisoč prekrasnih dobrot in lepot in na izobešenih jedilnih listih mnogih gostiln tisoč prežmahtnih jedil. Pa kljubuj takim zapeljavšči-nam ti, ki se hraniš v dijaški menzi! O, kar poskusi! Posebno še takrat, ko imaš v žepu prelepega jurja in njegove drobce! Maks in Tinč sta zapeljav-ščinam moško kljubovala, toda ravno na ničli le nista mogla svoje »temperature* vzdržati. «živo srebro*, ki sta ga imela v žepu, je sililo navzgor in se je vzpenjalo daleč nad varnostno črto. To pa je bilo
posledicah povem v posebnih odstavkih.
Ko sta Maks in Tinč dobila od najvišjega foruma gimnazije potrdilo, da sta s prilično dobrim uspehom dokončala šesto šolo, sta se po vseh utrudljivih ceremonijah znašla zunaj na cesti, sredi ukajočih
vzdignil ramena. Maks je got peš proti Krasu! Jutri
zastokal:	«In	pravijo,	da
zvečer bova že lahko do ma.»
«Pa pojdiva,* je soglašal Maks.
Pa sta jo v popoldanskih urah brisala proti zahodu, da je bilo veselje. Lepa začetna ravan ni delala težav, le čez sonce, ki je tako hudo pripekalo, bi se lahko pritožila. Po dveh ali treh urah hoje bi se pa rada pritožila tudi čez žejo in lakoto, če bi le vedela, komu in kako. Kajti že ob prvih znamenjih u-trujenosti sta v svojih no tranjih prostorih čula neko neprijetno kruljenje, jezik pa jima je bil vedno bolj suh in okoren.
«Ti,» je rekel Tinč nenadoma. »Tista dva frclja, ki sva ju od ostankov do bila v menzi, sta malo zalegla. Meni se zdi, da nisem jedel že teden dni.*
«Tudi meni. In šele na začetku poti sva. Za večerjo bova jedla v kaki
bova pa žvečila sline. Dajva se kje odpočiti. Žejen sem in tudi noge me pečejo.*
Naletela sta na obcestno lužo, sedla na njen travnati breg in si sezuta hladila razbolele noge v mlačni in kalni vodi. Dolgo minut sta molčala, po tem se pa oglasi živahnejši Tinč.
«Veš, takole ne moreva naprej. Do Barigle je še daleč in preden bova tam, bova umrla od gladu, žeje in truda. Nekaj se morava zmisliti.*
»Kaj neki?* je vprašal malo iznajdljivi Maks in nihal z nogami po vodi.
ge minute. Nenadoma seže ti, da jo poznaš in da se Tine z roko nekam pod imenuje voluhar — tisti, vodno travo in privleče na ki uničuje sadna drevesca! dan žabo — čisto navadno V tem je vsa tvoja vloga, žabo, ki ji ponekod pra- Prepričan sem, da ne bo-
vijo tudi krota. Zvijala se mu je v roki. Tinč je pa potegnil iz žepa robec in zavil brcajočo živalco vanj.
«Oho!» je rekel nato. «Zdaj sem jo pa pogodil. Ne bova več dolgo lačna.* »Hm! če nameravaš je-
va več žejna in ne lačna.* Tinč se je z veliko vnemo obul in silil k odhodu. Odšla sta skupaj do prvih hiš, kjer je Maks zaostal, da počaka domenjenih deset minut. Tinč je pa nadaljeval pot k vaški krč-
sti krote — dober tek, pri- mi in kakor je pozneje pri-
jatelj! Jaz bom rajši še kak dan gladoval.*
«Kaj krote, kaj krote,* je veselo ponavljal Tinč. »Klobase bova jedla in ne krote. Pa zalivala jih bova z rajnim vincem.
»Kako duhovito potegav- Vprašanje je le, če sva dovolj zrela za neko junaštvo.*
«Povej, kaj misliš. Morda bom razumel.*
»Čuj! V dvajsetih minu-
ščino vendar, tako, ki bi nama prinesla kaj pod zob. Ali ti nič ne pade v glavo?*
«Kaj naj mi pade? Ali morda misliš, da bi šla kam krast?*
«In no, tudi to bi ne bilo ravno slabo, če bi se le posrečilo. Vendar tega ne mislim. Pravim, ali ne bi mogla kakega naivneža nabrisati za desetak ali celo za stotak? Saj ne po- poznal. Pokazal pa ti bom
povedoval, se je stvar takole dogajala.
Ko stopi čez hišni prag, prijazno pozdravi. V kotu pivnice je bilo dvoje gostov, krčmar je pri oknu bral časopis. Od nekod priskaklja domača hčerka in povpraša, kaj novi gost želi. Ta naroči pol litra cvička in ga izpije kozarec kar na dušek. Zadovoljno cmokaje se približa
tah sva v prihodnji vasi. čitajočemu krčmarju.
Tam je gostilna JPri vo- »Veste, očka,* pravi do-
lu’, ki jo poznam. V tisto gostilno grem najprej jaz, deset minut za mano prideš še ti. Pod nobenim po-
brikajoč se, «dobro kapljico točite. Tako žraahtnega cvička nisem že dolgo pil.* »Ni slab, ne,» je rekel
gojem me ne smeš pozna- krčmar, ki mu je hvala ti. Tudi jaz ne bom tebe očito prijala, čeprav je
trebujeva mnogo.*
«Poskusi! Jaz ne vem, kaj misliš.*
žabo in te vprašal, ali poznaš to živalco in ali veš, kako se imenuje. Ti mo-
prihajala od mlečnoaobega paglavca. »Od kod pa ste, vi mladi prijatelj?*
f Nadaljevanje sledi).