Poftntas plačana * gototlnL
Leto XV., štev. 292
Upravruštvo: Ljubljana. Knafljeva ulica o. — releton St. 3122, 8123, 8124, 3126. 3126. tnaeratm oddelea: Ljubljana, Selen* bur^ova ui. 3. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St 1L — Teleton 3L 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St.
2. — Telefon št 19ft Računi pri pošt ček zavodih: LJubljana št 11.842. Praga člsJo 78.180, Wlen St 105.241
Ljubljana, četrtek n. decembra 1934
Cena Din
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 0. Telefon 3122, 8123, 3124. 3125, 3126 Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Str->ssmayerjeva ulica St 1. Telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Franci]a in Italija
Diplomatske priprave za Lavalov po-set v Rimu, kjer naj bi se sklenil sporazum. med Italijo in Francijo, so dospele do odločilne faze. Nekaj časa se je celo zdelo, da je že vse urejeno, vse diference odstranjene. Ker pa tega le ni in ni, je nastopila doba nemale nestrpnosti. Ta se opaža zlasti na italijanski strani, kajti v Rimu je mnogo do tega, da bi prej spravili pod streho sporazum, preden nastopi potreba za akcijo v Abe-smiji, kjer se je Italija močno angažirala.
Kolonialne zadeve, M jih imata rešiti med seboj Francija in Italija, menda res niso tako težke, da bi se ne dale urediti na obojestransko zadovoljstvo. Težkoča je samo v tem, da je Francija tista, ki bi morala odstopiti Italiji prav realne vrednosti, v Rimu pa nimajo dati v zameno drugega, nego obljube ter sporazum zelo problematičnega pomena Fa-šistovska ekspanzija sili v sredo Afrike k Cadskemu jezeru in naglasa pri tem, da je skozi Libijo edina ugodna pot od Sredozemskega morja v notranjost črne celine. Res je ta italijanska pot, po kateri naj bi tekla bodoča železnica, najkrajša proga preko Sahare. Tudi daleko udobnejša je, ker teče ves čas mimo vrelcev, ki bi železnico lahko oskrbovali z vodo. Te ugodnosti bi železnica iz Al-žira preko francoske Sahare imela v znatno manjši meri.
Francija bi morda odstopila Italiji ozemlje, potrebno za izvedbo italijanskega načrta, ako ne bi v Rimu prezgodaj povedali, da je to šele prva etapa italijanskih kolonialnih želja in da bodo takoj zahtevali, naj se jim izroči mandat nad bivšo nemško kolonijo Togo<m. Kasneje bi se nato izkazala neizogibna potreba za teritorialno zvezo med To-gam in italijansko posestjo ob Cadskem jezeru, ako bi Francija Italijo pustila tako daleč v sredo Afrike. Tudi ob abe-sinski meji zahtevajo fašisti popravo meja v korist koloniji Eritreji ter v škodo francoskemu ozemlju pri Džibutiju. Izmed, važnih gospodarskih zahtev so v Rimu postavili tudi italijansko udeležbo na edini abesinski železnici. Ta je namreč v francoskih rokah, Italija pa smatra da ima njen interes v Abesiniji prvenstven značaj in da se mu morajo pod-7-editi koristi vseh drugih držav.
Važna je nadalje čisto politična zahteva glede izvajanja novega francoskega državljanskega zakona v Tunisu. Tu je italijanski živelj daleko močnejši od francoskega, toda po novih določbah zakona o državljanstvu dobi ves naraščaj italijanskih naseljencev že z rojstvom francosko državljanstvo, mora zato posečati francoske šole in bi bil v kratkem izgubljen za Italijo. Duce zato zahteva, naj se za izvajanje zakona določi kasnejši rok, medtem pa naj bi se francosko državljanstvo podeljevalo le na izrecno prošnjo. Tako bd prestalo avtomatično pofrancozovanje Italijanov, ki vzbuja v Rimu tako slabo kri.
Vsem tem koncesijam nimajo v Rinru postaviti nasproti drugega nego svoje prijateljstvo. Razumljivo je, da Pariz nima preveč želje za tako zameno, kjer hi fašisti dobili vse, Francija pa prijateljstvo, ki se zanj potegujejo samo Avstrija, Madžarska in slične države. Laval tedaj še danes ne ve, kaj bi dobil za francoske realne koncesije. Pri sedanjem političnem položaju Francija pač nima prostih rok, da sklepa prijateljstvo s komerkoli, ne da bd se prej pomenila s svojimi zavezniki starejšega da-sama in večje zanesljivosti Duce pa hoče ravno mimo tega izsiliti takojšnjo odločitev Francije in znan je izrek njegove vlade, da naj se najprej sporazumejo roiitelji, njih deca bo morala pač za njimi. Vsekakor zanimiva oznaka, ki.jo Italija pridaja svojim zaveznikom v Podunavju.
V Parizu pa ravno na problem svojih zaveznikov ne gledajo na tako preprost način, Francozi vedo, da se Mala antanta. nikoli ni zadovoljevala z vlogo deteta, ki mora slediti močnim staršem. Če pod Paul-Boncourjem niso vedeli in Bo hoteli kar preko nje skleniti četvorni pakt, jih je izučila izkušnja, da to nikakor ne gre. To izkustvo si je francoska zunanja politika vzela odslej za dober nauk. Čeprav Italijani naglašajo pretežno kolonialni značaj sporazuma, Francija dobro ve, kake posledice bi imel tak sporazum v Podunavju; zanjo bi namreč ne bil kolonialnega, marveč podunavSkega značaja. Tu pa ima francoska politika pozicijo, ki si je noče zaigrati, kakor si je zaigrala Poljsko s krpo papirja, ki nosi neslavno ime pakta četvorice.
Problem ima tedaj svoje različnih tržišč in ker Italija nima v Afriki ničesar, kar bi lahko ponudila Franciji, bo morala za morebitne afriške koncesije po-streči Franciji s koncesijami v Srednji Evropi. V tem pogledu je naziranje Pariza in Male antante popolnoma enotno. Odkar je bil v Ženevi obsojen madžarski terorizem, je z njim oropadel tudi revi-zionizem. Fašistovska vlada bo morala vsaj za nekaj časa prenehati s to melodijo; v ospredje pa stopajo s tem odnosa ji med Rimom in našo državo. Le-ti so sedaj osrednja točka sporazuma ia
Novo vlado sestavlja g- Bogoljub Devtič
Beograd, 19. dec« AA« Danes okoli poldne Je kraljevo namestništvo poverilo mandat za sestavo nove vlade ministru zunanjih zadev Bogoljubu Je vtiču.
Francoski listi o naši vladni krizi
Pariz, 19. decembra. AA. Današnji pariški jutranjiki so objavili tole vest iz Londona:
V diplomatskih londonskih krogih smatrajo, da bo rekonstrukcija jugoslovenske vlade na nacionalni in liberal-nejši osnovi ne le izboljšala notranji položaj, temveč tudi omogočila vladi pod predsedništvom Jevtiča, da igra zelo značilno vlogo na mednarodnem področju. Njegov verjetni prihod na oblast smatrajo v Londonu kot jamstvo, da se bo mednarodni položaj pomiril in da bodo madžarsko-jugoslovenski odnošaji na prijateljski način rešeni.
Pariz, 19. decembra. AA. Kriza jugoslovenske vlade je izzvala živahne komentarje pariških političnih krogov in listov. Današnji jutranjiki priobčujejo razna poročila iz Beograda o krizi in jih komentirajo tudi s posebnimi članki.
»Petit Parisien« priobčuje poročilo svojega beograjskega dopisnika, ki pravi. da je kriza izzvala v beograjskih političnih krogih dokajšnjo nervoznost Dopisn.k piše dalje: Jevtičev odhod gledajo tu z mešanimi čuvstvi, ker bi ga moglo inozemstvo tolmačiti kot posledico vloge, ki jo je Jevtič igral v Ženevi. V resnici pa je treba sklep, ki ga je sprejel svet Društva narodov o ju-goslovensko-madžarskem sporu, pripisati samo hladnokrvnosti, samoprema-govaniu in gibkosti jugoslovenskega zunanjega ministra. Ta spor bi bil v drugih okolnostih m z drugimi ljudmi lahko imel prav resne posledice za vso Evropo.
List objavlja vrba tega članek publicista Burgesa, ki pravi med drugim: »Ta kriza pomeni iznenadenje. Dočim so Beneša in Titulesca ;>ri povratku v
Velik Lavalov uspeh
Zanimiv govor francoskega zunanjega ministra v senatu o stališču Francije do raznih aktualnih evropskih problemov — Soglasna čestitka senata Lavalu
Pariz, 19. decembra, r. Snoči je podal zunanji minister Laval v senatu obširnejše poročilo o poslednjih dogodkih v mednarodni politiki. Posebno podrobno se je ba-vli z zasedanjem sveta Društva narodov, na katerem so razpravljali o Posaarju in o jugoslovenski pritožbi proti Madžarski. Glede Posaarja je omenil, da je bil dosežen sporazum v vseh bistvenih vprašanjih, ki jih je bilo treba rešiti še pred ljudskim glasovanjem o bodoči pripadnosti Posaarja. S priznanjem je omenil uvidevnost, ki so jo pri tem pokazali tudi zastopniki Nemčije. V drugem delu svojega govora je podrobno opisal ženevsko razpravo o jugoslovenski pritožbi ter med drugim izjavil:
Pri tej priliki sem naglašal in bom to storil tudi ob vsaki drugi priliki, da vztraja francoska politika pri spoštovanju sedanjih državnih mej in sedanje evropske ureditve, ki sloni na mirovnih pogodbah. S to resnico se morajo sprijazniti vse vlade, ki jim je do pomirjenja Evrope.
V svojih nadaljnjih izvajanjih je Laval izrazil priznanje zastopnikom Male antante, ki so s svojim zmernim, a odločnim stališčem pripomogli, da je dobila Jugoslavija popolno zadoščenje. Nato je omenil še svoj predlog glede mednarodne konvencije proti terorizmu ter izrazil svoje priznanje tudi angleškemu delegatu, ki je s svojim nepristranskim nastopom omogočil pravilno rešitev jugoslovenske pritožbe.
Ob koncu svojega govora se je Laval dotaknil tudi pogajanj in razgovorov z rimsko vlado glede zbližanja Francije in Italije. Z vlado v Rimu skušamo doseči harmonijo naziranj o načelih in vprašanjih splošne politike. Kakor mi ima tudi Italija svoja prijateljstva, katerim želi ostati zvesta. Na tej podlagi ne more biti med obema državama nobenega vprašanja, ki bi ga ne bilo mogoče z obojestransko dobro voljo rešiti. Naši prijatelji iz Male antante nam pa smejo zaupati, kajti prijateljstvo Francije je neomajno. Prepričani naj bodo že v naprej, da bo francoska vlada pri vseh vprašanjih in razgovorih z italijansko vlado povsod in vselej upoštevala njihove interese kakor svoje.
Po Lavalovem govoru je senat sprejel resolucijo, v kateri mu čestita k vztrajnosti in taktnosti, s katero je zagovarjal v Ženevi stališče Jugoslavije in neomajna načela francoske politike. Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Odmev v francoskem tisku
Včerajšnje Lavalove izjave v senatu sprejema današnji jutranji tisk z odobravanjem. Posebno poudarja dejstvo, da je senat, ki je sicer zelo varčen s pohvalo in jo je v zadnjih 60 letih izrekel samo dvakrat, čestital zunanjemu ministru k njegovim izjavam.
Veliko pozonrost je zbudila zlasti izjava zunanjega ministra o pogajanjih za franco-sko-italijansko zbližanje, ki so zaradi težav v postopku zašla na mrtvo točko. Tu je posegla vmes tudi kritika opozicije, ki smatra, da je Laval nekoliko nagnjen k popustljivosti, kar pa za interese zaveznikov
ako se fašisti v tej smeri ne potrudijo, da dado jamstva za temeljito izpremem-bo svojega zadržanja do Jugoslavije, ne samo zase, marveč tudi za Dunaj in Budimpešto, potem je težko, da pride do pričakovanega sporazuma, ki ga Italija tako silno rabi za svojo povečano delavnost v Afriki.
Ako teh jamstev ne bo, potem bo jasno ,da gre samo za drugo obliko pakta četvorice, ki pa danes nima prav nikakršnih izgledov. V odločujočih krogih francoske politike tak pakt nima pristašev, zanj se trudijo le oni, ki so Francijo že prvič z njim spravili v nevarno zagato. Kakor rečeno: Francija ve, da njeni zavezniki niso poslušna deca, marveč polnopravni sopogodtoeniki. Italija ima v tem osoru neprimerno lažje stati-
Francije, posebno pa interese Male antate, ni ugodno.
Tako piše »Echo de Pariš« doslovno: »Hvala našega zunanjega ministra Musso-liniju prihaja prezgodaj. Ali m je že posrečilo odvrniti Mussolinija od revizioniz-ma? Ali se je že izrekel za jamstvo avstrijske neodvisnosti, ki bi postavila Malo antanto na enako stopnjo z Italijo? Ali je bila že podana izjava, ki bi mogla razčistiti jugoslovenske dvome o stališču Italije nasproti jugoslovenskemu edinstvu? Zakaj uporablja torej besede, ki bi lahko v drugih prestolnicah razen v Rimu povzročile vznemirjenje?«
Nemčija jemlje Lavalove pomirljive izjave z veseljem na znanje
Berlin, iy. decembra w. Včerajšnji govor francoskega zunanjega ministra Lavala v senatu komentira več nemških listov. Borseoizeitungc je naziranja, da La valovim izvajanjem ni treba morda pripisovati pomena vznemirljivega diplomatskega sunka ali morda važne politične akcije, kar tudi brez dvoma ni bil namen govornika. Vsekakor lahko Nemčija svobodno in tndl z veseljem vzame na znanje pomirljive izjave, po katerih je Laval zoper vsako izolacijsko politiko nasproti Nemčiji in se hoče ž njo načelno pogajati kot enakopravno državo. Samo po sebi umljivo je, da se Nemčija pred morebitnimi ponudbami za pogajanja ne bo zapirala. V ostalem pa se Lavalov govor ne sme še smatrati za napoved takšnega neposrednega ofici-elnega povabila. »Berldner Tageblatt« meni, da je Laval vse skozi naglašal resnost problemov med Francijo ln Nemčijo ln dajal politiki dobro mišljenih nad prednost pred zagrizenostjo in odklanjanjem. Pri tem pa ni rekel, na kaj opira svoje nade, ki jih nemški narod deli i njim ki vsega srca.
Izredno ugoden v Angliji
vtis
London, 19. decembra AA. Lavalov govor v francoskem senatu priobčujejo listi dokaj obširno in so z njim izredno zadovoljni.
>Manchester Guardian« piše, da bi bil sporazum med Francijo ln Italijo velikega pomena za vso Evropo in da b1 koristil interesom obeh strank. Velika Britanija bi se upravičeno veselila tega sporazuma. Njeni posebni interesi zahtevajo, da se razmere v Sredozemskem morju stabilizirajo. List zaključuje, da so sedanje razmere Izredno naklonjene sporazuma med Francijo in Italijo.
Pred spremembo rimskih protokolov?
BudimpeSta, 19. decembra. AA. Italijanski državni podtajnik v ministrstvu za kor-poracije Albert Asquini prispe danes v Budimpešto in bo vodil z madžarsko vlado trgovinska pogajanja. Ni izključeno, da bodo ob tej priliki izpremenili gospodarski del rimskih protokolov, keT vse kaže, da nekateri krogi niso zadovoljni z dosedanjimi rezultati teh določb. Na čast italijanskega državnega podtajnika bodo priredili razne svečanosti. Kraljevi namestnik Hor-thy ga bo sprejel v svečani avdijenci. Ašquini ostane v Budimpešti 2 do 3 dni.
Budimpešta, 19. decembra, w. Asquini je danes kmalu po 12. prispel v Budimpešto, kjer so ga na južnem kolodvoru sprejeli zastopniki madžarske vlade s trgovinskim ministrom Fabinvjem na čelu. Asquinijevim razgovorom z madžarskimi ministri pripisuje madžarski tisk glede na madžarsko-italijanske gospodarske odnošaje velik pomen.
Odgodhev pomorskih pogajanj
London, 19. decembra AA. Pomorska pogajanja so odložena na nedoločen čas,
njune prestolnice obsuii s cvetjem, je zadel njun jugoslovenski tovariš v ju-goslovenskem kabinetu na opozicijo, ki bi bila morda pri drugi priliki umevna, ki pa jo je težko doumeti po Jevtičevi moralni in diplomatski zmagi v Ženevi v korist Jugoslavije.«
Na kraju navaja Burges možnosti, ki jih daje kriza in pravi:
»Jugoslavija je v preteklosti zelo trpela od raznih notranjih sporov. Kralju Aleksandru se je z njegovim velikanskim ugledom narodnega junaka posrečilo naposled obvladati te spore. V zadnjih letih njegovega vladanja je bila Jugoslavija močna in relativno napredna. Vsi Jugosloveni, v prvi vrsti pa voditelji, naj že pripadajo katerikoli stranki, bd morali imeti na srcu, to, da ohranijo in nadaljujejo to veličastno delo kralja Aleksandra. Vzlic pomiritvi, doseženi v Ženevi, je Evropa še danes v takšnem stanju nestabilnosti, da notranji antagonizem v Jugoslaviji aK v katerikoli drugi državi ne bi mogel brez velike nevarnosti dominirati nad sedanjimi brigami.«
Nemir, ki se izraža v članku g. Brcr-
nesa, prihaja do izraza tudi v nekaterih drugih pariških listih. Tako piše »Petit Journal«:
Odsotnost g. Jevtiča v bodoči kombinaciji s položaja, na katerem je v naj-kritičnejših trenutkih pokazal mir in hladnokrvnost ter energijo, ki se jim je ves svet čudil, bi dala hočeš nočeš povoda, da se evropska javnost, posebno pa francoska, resno zaskrbi.
Drugače pa list misli, da Francija mora imeti zaupanje v svoje prijatelje Ju-goslovene, ki so dali dovolj dokazov o svoji solidarnosti; Francija pričakuje, da bodo sami najbolje znali urediti svojo notranjo krizo.
Saint-Brice priobčuje v > Journalu« članek, v katerem omenja razcepljenost jugoslovenskih političnih krogov in se vprašuje, kako se bo kriza rešila. Saint-Brice izraža željo, da bi prišlo do kombinacije pomiritve in sprave.
G. Marcel Pays piše v »Excelsiorju« takisto o krizi jugoslovenske vlade in izraža željo, da bi se čim orej in čim ugodneje uredila.
Zbiranje mednarodne
vojske v Posaarju
Odhod prvega italijanskega oddelka v Posaarje — Likvidacija incidenta angleškega oficirja
Turin, 19. decembra č. Včeraj popoldne Je odpotoval v Posaarje prvi večji oddelek Italijanskih grenadirjev, ki so določeni za varnostno službo v času posaar-skega plebiscita. S prvim vlakom je odpotovalo 200 mož, glavni oddelek italijanske vojske pa je odpotoval danes. Bataljon grenadirjev, ki je odpotoval iz Rima, je pregledal italijanski ministrski predsednik. V svojem kratkem nagovoru je vojaštvo opozoril na važno poslanstvo, ki mn je zaupano.
London, 19. decembra č. Včeraj je odpotovalo iz Dovra v Calais prvih 180 mož Ln 15 oficirjev angleške vojske, ki so namenjeni v Posaarje. Davi je odpotovalo nadaljnjih 90 mož s tremi oficirji.
Saarbriicken, 19. decembra č. Dopoldne je prispel v Saarbriicken prvi oddelek angleških čet, ki bodo čuvale javno varnost v Posaarju v času prebiscita. Oddelek Šteje nad 150 mož.
Saarbriicken, 19. decembra, g. Mednarodne oborožene sile v Posaarju so sedaj dokončno razdeliene. Vladna komisija je
zahtevala kot glavni pogoj, da civilno prebivalstvo zaradi tega ne bo trpelo neugodnosti. Zato je bilo sklenjeno, da za nastanitev čet ne pridejo v poštev šolska poslopja. Angleži bodo vzdrževali red v Saar-briicknu in vzhodnem delu Posaarja, ki meji na Nemčijo, italijanske čete v glavnem v kraju, ki mejijo na Francijo, švedske in nizozemske čete pa bodo nastanjene v sredini in v severo-zapadnem delu Posaarja.
London, 19. decembra č. Zaradi incidenta v Saarbriicknu je kapetan Hamsley včeraj podal ostavko, ki je bila danes sprejeta. Za njegovega naslednika je bil imenovan major Hennesy, ki je nameščen v kabinetu predsednika posaarske komisije Knoxa. Zaradi incidenta je imel angleški ministrski svet tudi posebno sejo, na kateri je obžaloval, ker je prišlo do tega dogodka. Kakor poročajo, bo posaarska vladna komisija strogo postopala proti ka-petanu Jamesu Jneticeu, protagonistu avtomobilske nesreče, če mu bo krivda do-kseana.

Nad sto milijard dolarjev za javna dela
Ogromen načrt za oživljen je ameriškega narodnega
gospodarstva
Washmgton, 19. decembra. A Urad za nacionalno obnovo je predložil predsedniku Rooseveltu obširen načrt za izvajanje javnih del v prihodnjih 25 letih, za katera bi bili potrebni skupni izdatki 105 milijard dolarjev. Izvedba načrta je odvisna od stališča predsednika Roosevelta, ali bo pristal na predloge v celoti ali pa le delno, nadalje od stališča kongresa in končno od načina financiranja. Denar bi se porabljal za regulacijo rek, zboljšavanje prometnih sredstev, izrabljanje prirodnih zakladov in organizacijo gospodarstva. Med drugim predlaga urad, naj bi se vsako leto opustilo približno 8 milijonov oralov manj plod-
ne zemlje, na drugi strani pa naj bi se pričela obdelovati nova kmetijska področja. Uvedla naj bi se tudi kontrola pašništva, razširili naj bi se državni gozdovi in nacionalni parki. Posebno intenzivno se imajo izkoriščati vodne sile ter izvesti ukrepi zoper nevarnost poplav. Izkoriščanje prirodnih zakladov naj bi se postavilo pod javno nadzorstvo. Končno nai bi se osnovali posebni uradi za javna dela na kopnem, za melioracije in za pridobivanje prirodnih zakladov. »Ne\v York Tribune« pravi, da ima ves načrt namen ustvariti ameriškemu prebivalstvu stalno blagostanje.
Kralj Karol
o romunski mirovni politiki
Bukarešta, 19. decembra, d. Zastopstvo poslanske zbornice in senata je izročilo včeraj kralju Karolu odgovor parlamenta na prestolni govor. Kralj je imel pri tej priliki govor, v katerem je predvsem govoril o nalogah vlade na notranje političnem področju. Nato je počastil spomin pokojnega kralja Aleksandra m francoskega zunanjega ministra Barthouja ter naglašal potrebo združitve vseh tvornih sil države. Poudarjal je nadalje neobhodno potrebo izpopolnitve vojske, da more v vsakem primeru ohraniti mir. Rumunska mirovna politika se kaže tudi v obnovi diplomatskih odnošajev z Rusijo in s pristopom k Balkanskemu paktu. Kralj je končno z zadovoljstvom ugotovil, da se zboljšujejo odnošaji Rumunije z drugimi državami z vsakim dnem. kar pomeni novo jamstvo miru.
Japonska odpoveduje washin£tonsko pogodbo
Tokio, 19. decembra, g. V prisotnosti mi-kada se je danes sestal tajni kronski svet ki je po večurnem posvetovanju in s pristankom mikada sprejel sklep, da se wa-shingtonska mornariška pogodba signatar-nim silam te pogodbe odpove. Odpoved bo objavi jen« dne 29. decembra.
Nemčija za direktna pogajanja s Francijo
Berlin, 19. decembra d. Ce se bodo izpolnile nemške želje, bi imelo priti neposredno po posaarskem plebiscitu do direktnih nemško-francoskih pogajanj. V ta namen sondira nemška vlada vnovič teren v Parizu. Posebnega odposlanca to pot ni poslala v Pariz, pač pa vodi pogajanja po običajnem diplomatskem potu nemško poslaništvo v Parizu. Po nemškem predlogu naj bi prišlo sredi januarja do sestanka Hitlerja in Neuratha s Flandinom in Lavalom. Doslej še ni znano, ali pristaja francoska vlada na ta predlog. V Berlin« goje veliko upanje v uresničenje tega načrta in tudi računajo, da bo tokrat prišlo do razgovora vodilnih ministrov Nemčije in Francije,
Goring Blombergov naslednik?
Pariz, 19. decembra, g. Berlinski dopisnik »Journala« poroča, da bo vojni minister Blomberg v kratkem odstopil ker se mu ni posrečilo uveljaviti zahtevo generalnega štaba in generalitete po razdelitvi na-rodno-socialistične milice. Na njegovo mesto bo baje prišel Goring. ker so v krogih državne obrambe naziranja. da bi bil zaradi svojega vpliva na rjavo armado za to mesto najbolj primeren. V kratkem bo baje izdan tudi dekret ki bo odredil popolno snovalo frc-^-frffi oddelkov.
Madžar w žeae^sit sodo
r txfc mcmi •
nooiKt; -
r~rti? "T
roitrnr
— - obzbz- 5--220*3
crrr.



. sr
r
- r Tr



T- «-
ocz

i-sr; soc*
irr-r —
i-
irs.

ICTTLTS
os2
T	—r-
3t -p-	- "
c. i: c.


Madžari po ženevski sodbi
NaraSčaJoče razočaranje v javnosti — Ogorčenje nad Gombosem In Eckhardtom — Razočaranje zaradi premajhne italijanske podpore — Izzivanja ob meji
Bratislava, 17. decembra.
Madžarska vlada je doma polnih sedem dni tajila svoj ženevski poraz. Njeno časopisje je iz poraza naznanilo celo pretirano lep uspeh, vendar se v javnosti ta teza ni dala dolgo vzdrževati. Polagoma prihaja na dan resnica in madžarska javnost je danes že poučena o pravem stanju stvari iz inozemskega časopisja. V isti meri narašča razburjenje in ogorčenje proti vladi, ki podvzema vse mogoče, da bi kolikor le mogoče odložila objektivno poročilo. Predsednik vlade Gombos se je več dni ogibal poslancev in je le svojim zaupnikom dajal navodila, kako naj pobijajo nezadovoljstvo v vladni stranki, ki je začelo prav opasno naraščati.
Zunanji minister Kanya ni imel poguma, da se vrne iz Ženeve naravnost domov. Poteklo je polnih sedem ni, preden je čisto potihoma in brez vsake javne pozornosti zopet prišel v svoj urad. Zunanje-politična komisija čaka zaman, da bi jo Kanya vsaj v tajni seji poučil o položaju in ji naznanil, kako si vlada zamišlja svojo politiko za bližnjo bodočnost. Zastopnik Madžarske Tibor Eckhardt, ki ga je poprej vsa madžarska javnost krepko podpirala v njegovem boju zoper jasno jugoslovensko obtožbo, je po neuspehu predmet ostrih kritik. Očitajo mu, da se je v Ženevi prav smešno predstavljal kot »de Eckhardt«. da-m- ni plemič in dasi je bilo to splošno znano. Očitki pa s tem še niso končani, kaiti sedaj, ko ni potreba več »narodne discipline«, kakor so Madžari nazvali svojo obupno borbo proti resnici in pravici, si zlasti opozicija upa napadati Eckhardta. Zdaj mora ženevski »junak« preslišati marsika-ko bridko. Predvsem, da se ie zaradi konjunkture izneveril opoziciji in pogazil svoje lastno boljše prepričanje, ko je šel v Ženevo branit propalo stvar nasilniške vlade.
Vsi ti napadi ostajajo seveda skriti, niso pa zato nič manj učinkoviti, čeprav ne pridejo v časopise. Razna patriotska društva po vsej Madžarski so namreč že imela svoje zaupne sestanke in odtod se je po ■vsej državi razširilo spoznanje o izredno težkem položaju. Država je s tem prišla pod nadzorstvo Društva narodov in je glede terorizma morala popustiti celo na svoji suverenosti. Nad njo visi večna grožnja: vsak čas se lahko zopet pojavi kot obtoženec v Ženevi in zopet bo morala braniti svoje že itak omajano stališče.
Popolnoma v nasprotstvu z zagotavljanjem časopisja uvideva madžarska javnost,
Ab&sinija vztraja na obtožbi proti Italiji
Ženeva, 19. decembra. AA. Abesinska dada je poslala tajništvu Društva narodov novo noto V njej pravi, da smatra Italija spor zaradi Raluala kot neprimeren za razsodišče. V resnici pa so spor pri Ualualu izzvali Italijani, ki so prvi napadli.
Iz nase dunajske kolonije
Dunaj, 19. decembra
Pretekli petek je imela dunajska jugo-slovensko-avsfrijaka trgovska zbornica letno redil© glavno skupščino v svojih elegantnih prostorih v L okraju, Gauermann-gasse št. 2. — Te znamenite skupščine so se udeležili odličniki iz obeh držav, med temi naš poslanik Nastasijevič in bivši heimwehrovski minister trgovine dr. Ja-concig. Predsednik dr. Eduard princ Liech-tenstein je otvoril skupščino z običajnimi pozdravi vseh odličnikov <n je nato imel ganljiv nagovor o našem tako žalostno preminulem Viteškem kralju Aleksandru I. T'edinitelju. Naglasil je. da je bil to eden prvih borcev ra svetovni mir, in kako je bil vzorni vladar srčno ljubljen pri svojem narodu. Navzoči so zaklicali visokemu pokojniku trikrat: »Slava!« Naš poslanik se je v imenu jugoslovenske vlade in naroda tonlo zahvalil za lep spomin viteškemu kralju tudi v tem velikem svetovnem mestu, našem prvem sosedu. Nato je bil prečitan zapisnik načelstvene seje od 1. avgusta. na kateri je zbornica izrekla svoje veliko sožalje ob tragični smrti kancelarja dr. Dollfussa. Občni zbor prevažne zbornice je bil iako poučen in važen za naše trgovske stike z Avstrijo. Opozarjam nanj na=e gospodarske kroge.
Jugoslovenski akademiki na Dunaju so imeli že od početka svoje akademsko društvo »Sloga«, ki je pa čedalie boli hiralo in slednjič povsem zaspalo Homatije v domovini so tako pogubno vplivale na sam obstanek tega društva Odkar «o od^li skoraj vsi Slovenci z Dunaia. so zavladali v niem prav čudni živi ji Letos so odpovedali celo tradicionalno slavnost 1. decembra Po dolgem pripravljanju in razburjanju pa je imela »Sloga« 15 t. m. svoi občni zbor. na katerem sta bila izvoljena za predsednika akademik Rudolf Lederer. podpredsednik Hermann Kollmann, oba iz Zagreba: proglasila sta se za odločna jugoslovenska nacionalista, ki hočeta društvo voditi po — pravih potih.
V torek 11. t. m. je pela v dunajski »Uraniji« naša operna pevka gdč. Vera Maidičeva. ali Vera Majda, kakor jo Nemci imenujejo in je pod tem imenom že dobro znana umetnica v tujini. V odlično zasedeni Uraniji je žela viharen uspeh Bilo ie tudi naših v gledališču in bili smo na Vero Majdičevo ponosni. Ta nam dela v tujini čast. kadarkoli nastopi: n. pr. lani je v Badnu imela naravnost sijajne uspehe v vseh vlogah. Zakaj jo v Ljubljani tako redko sli?'te. nam je neumljivo.
Naš »Slovenski krožek« ie imel v nedeljo 9 t. m. sv. Miklavža za velike in male otroke v nabiti dvorani hotela Fuchs, Ma-riahilferstrasse	Miklavž ie bil naš tr-
govec Ignac Dobrin, parklja pa dva nova člana z zelene Stai^rske, ki sta šele pred kratkim prišla na D""aj. Prav častno so se odzvale naše vrle Korošice Ves spored je bil odlično prirejen in vsi navzoč? so bili iako zadovolini s to leno slovensko prireditvijo sred' Dunaja Poleg neštetih zasebnih darov za velike in male ie bilo od krožka samega 90 darov Prihodnja prireditev bo 6 iannari« s tamburaškim zborom in plesom T>ne 20. januarja na bo redni letni občni zbor.
Poleg svoiega velikega tamburaškega zbora je krožek spet oživel moški in me-
da se Eckhardtu ni posrečilo oprati Madžarov od obtožbe sodelovanja pri gnusnem marsejskem zločinu. Se bolj pa vzbuja občo neievoljo • v	'0
ii jo Je potem t ženevi talto slabo podpirala, da je prišlo do obsodbe, ki je Madžarsko postavila v ne-lepo luč pred vsem svetom. S strahom pričakujejo v Budimpešti Lavalovega poseta v Rimu, ker se boje, da se bo potem Italija še bolj odmaknila od Madžarske in to v času, ko mora Budimpešta javiti v Ženevo, kaj je ukrenila zoper sokrivce marsejskega zločina.
Zdaj se je tudi izkazalo, da poljski nastop proti Češkoslovaški v Ženevi ni bil v interesu madžarske vlade. Neutemeljeni očitek poljskega zastopnika Komarnickega, da češkoslovaška dopušča spletke ukrajinskih emigrantov proti Poljski, so v Pragi lahko gladko zavrnili, Gomboseva vlada pa se zdaj boji, da bo šla Češkoslovaška še korak dalje in opozorila svet na teroristično delovanje madžarskih agentov, ki so našli zatočišče na Poljskem in od tam rujejo proti čsl. državi. Poljska javnost je spregledala to madžarsko igro in Gomboseva vlada se boji, da Varšava v bodoče ne bo več podpirala kompromitirane madžarske politike.
Opozicijski tisk napoveduje, da je za Madžarsko nastopila doba popolne osamljenosti, zato je zavladala v političnih krogih silna poparjenost. Zagotavljanje vladnega tiska, da v Ženevi ni bila omadeževana »čast Madžarske«, smatra javnost za puhlo frazo, zlasti ker je še vsem v spominu, da se je ta fraza ponavljala cele tedne v aferi ponarejanja francoskih frankov. Sami Madžari so bili iznenadeni nad predrznostjo, da je dala vlada v občinah ob jugoslovenski meji izglasovati Eckhardtu zaupanje in zahvalo. To velja predvsem za one kraje, kjer bi se po ženevski obsodbi morala vršiti nepristranska preiskava in bi morali biti sokrivci kaznovani. Trezni ljudje ne morejo dovolj obsoditi tega postopanja in smatrajo, da bo na ta način Madžarska v kratkem zopet na zatožni klopi pred Društvom narodov. Postopanje vlade je vsekakor značilno in razgalja težnjo, kako bi se otresla težke ženevske obveze, kaže pa, da ni zadela ravno pravega načina in da ji države Male antante ne bodo dovolile takega ciničnega izigravanja obsodbe.
Sani pevski zbor. Priglasilo se je 26 pevcev in pevk, po večini iz tamburaškega zbora. Ker vsi ti dobro poznajo glasbo, bo imel pevovodja prof. Klemo Viškovič lahko delo. Organizacijo tamburaškega zbora je prevzel poleg zborovodje Viškoviča mladi, nadarjeni tamburaš Stanišak, organizacijo pevskega zbora pa dr. Lazič. Nadejamo se poživljenega dela v krožku, kljub temu, da povzročajo ovire baš tisti, ki bi morali za krožek največ delati. O tem bomo povedali resno besedo ob svojem času. gč.
Akcija za pobijanje tuberkuloze
Pomanjkanje zadostne sistematske m koordinirane borbe proti širjenju tuberkuloze ter nedostatek potrebnega skrbstvenega in oskrbovalnega aparata za to borbo otežuje uspešno zatiranje jetike, ki ograža zdravstveno stanje našega naroda.
Na pobudo raznih kongresov, socialnih in zdravstvenih ustanov je minister socialne politike in narodnega zdravja g. dr. Fr. Novak osnoval v podrejenem mu ministrstvu samostojen odsek za pobijanje tuberkuloze z izrečno nalogo: organizirati, osredotočiti sistematsko borbo ter zbrati vse sile našega naroda proti tej ljudski bolezni. Uredba objavljena v »Službenih Novinah« št. 275 od 28. novembra, točno opredeljuje delokrog te nove ustanove. Po načrtu se morajo dalje osnovati pri banskih upravah po potrebi posebni referenti za tuberkulozo. Celokupen zdravniški aparat, tako državni kakor samoupravni zdravniki, mora stopiti na čelo borbe proti tuberkulozi.
Ministrstvo socialne politike m narodnega zdravja se je seveda obrnilo tudi na druga ministrstva, da pozovejo podrejeno osobje in ustanove k čim intenzivnejšemu sodelovanju. Samo ob sebi je umljivo, da je tudi cerkev poklicana nuditi svojo pomoč.
G. finančni minister je v polnem umeva-nju situacije na zavzemanje ministra socialne politike in narodnega zdravja dovolil, da se v predlog budžeta ministrstva socialne politike in narodnega zdravja za leto 1935/36 vnese vsota 500.000 Din za organizacijo in pripravljalna dela za pobijanje tuberkuloze. Pozvane so tudi vse banske uprave, da vnesejo v svoje budžete primerne Vsote za zdravljenje tuberkuloznih v zdraviliščih in ostalih sanitetskih ustanovah, za osnovanje posebnih oddelkov za tuberkulozne bolnike pri javnih bolnišnicah in za ustanavljanje antituber-kuloznih dispanzerjev, ki morajo tvoriti središče celokupne borbe proti tuberkulozi.
Higienski zavodi, ki so dosedaj vodili borbo proti tuberkulozi, so v prvi vrsti poklicani za sodelovanje v navedenem pravcu, tako da se bo borba vodila sistematski in koncentrično. Svojo pomoč pa mora nuditi tudi vse občinstvo.
Na čelo odseka za pobijanje tuberkuloze je minister socialne politike in narodnega zdravja g. dr. Fran Novak postavil strokovnjaka, docenta dr. Ivana Matka, ki je poslovanje že prevzel.
Na podlagi izkustev tuberkuloza ni samo zdravniški problem, marveč tudi važen socialni problem. Zato je potreben stik tudi s socialnimi ustanovami za skupno borbo proti narodnemu zlu — jetiki.
Prvi sovjetski poslanik na Madžarskem
Budimpešta, 19 decembra č. Včeraj je prispel v Budimpešto prvi sovjetski poslanik Aleksander Beksandian. po rodu iz stare armenske rodbine. Rusko poslaništvo bo začasno nastanjeno v neki palači v bližini hotela »Ritza« ob Dunavu Pozneje bo ruska vlada kupila za poslaništvo primerno palača,
Na ielodcu In črevesju bolnim
pomaga odlična slatt-na »Styrla< vrelca ls
Slatine
VpraSajte Vašega zdravnika!
Skrb Nj. Vel. kraljice za revno deco
Beograd, 19. decembra. Nj. Vel. kraljica-mati je danes sprejela v avdienci predsed-ništvo glavnega odbora slovanske unije za zaščito dece. Predsednik, senator g. Šilovič, se je zahvalil Nj. Vel. kraljici-materi, da je prevzela častno predsedstvo unije in poklonila svojo visoko pozornost uniji in de-ci. Nato so člani glavnega odbora poročali o rezultatih dosedanjega dela in o delovnem programu za bodočnost. Nj. Vel. kraljica-mati je pokazala popolno razumevanje podrobnosti dela glavnega odbora in je sama dajala nasvete; zlasti je priporočila, naj se prehrani otrok posveti največja pažnja, saj je znano, da Nj. Vel. kraljica-mati sama vzdržuje dijaške menze ▼ mnogih večjih krajih naše države.
0 krizi sodobne države
Predavanje prot dr. Spektorskega
V torek zvečer je predaval v ljubljanski Ljudski univerzi profesor Aleksandrove univerze g. dr. Evg. Spektorekij o krizi sodobne države. Predavanju našega odličnega znanstvenika je prisostvovalo lepo število poslušalcev, ki so do konca z napeto pozornostjo sledili njegovim tehtnim in zanimivo zaokroženim izvajanjem.
Predavatelj je predvsem omenjal nazore o državi, kakor eo pred svetovno vojno zavladali v pretežnem delu Evrope med širokimi sloji, a delno tudi v krogih strokovnjakov. >L'etat est mort!<:, država je mrtva, je zapisal neki francoski sociolog. To je bila zadnja konsekvenea naziranja, da naj ee država čim bolj depolitizira in da naj dobe kar največ prostosti poedinec in njegove združbe. Vojna je samo ojačila tako razpoloženje in mišljenje. Ideologi nove, humanitarne demokracije so proglašali to vojno za zadnji krvavi obračun človeštva in zadnje nasilje držav nad družbo in poedinci; po vojni bo nastopila temeljita reorganizacija države v smeri vedno manjše etatizacije in v duhu večnega miru, o katerem so že dolgo sanjarili pesniki in modroelovci. Država bo v tem novem zgodovinskem procesu po-edinea samo koordinirala, ne pa subordini-rafa. Tudi nekaj let po vojni so se širili tako in podobni nazori, za katere je preda-Tatelj navedel več značilnih primerov in učinkovitih formul.
Zgodilo pa se je drugače: danes, šestnajst let po vojni, vidimo očitno krizo povojne demokracije, dočim se je teko zvani etatizem zelo ojačil- Države so med drugim začele izdajati izjemne zakone za zaščito države, nekaj, česar predvojni svet ni poznal. Prav tako se je proti vsem prevladujočim teorijam pojavila vrsta diktatur. Ti pojavi kažejo, da se državna moč zopet ojačuje. d* država celo razširja in poglablja svojo funkcijo, z druge strani pa se sama zaveda neke negotovosti- Načelo subordinacije poedinca je skoraj povsod prodrlo v raznih oblikah in postavilo liberalizem ▼ ozadje. Izmed značilnih teorij, ki jih je navedel ugledni predavatelj, omenjamo teorijo antiteze H. Schmidta današnjega »Hegla« narodno-sopiaPstične Nemčije. Po njegovi teoriji je življenje večni boi med antitezami (dobro - zlo. lepo - grdo, pravično - krivično itd-). Tudi državno življenje sloni m antitezi prijatelji - sovražniki. Družba vladaiočih vidi državo v svojih prijateljih, pristaših, in samo ž njimi deli svojo moč, katerp najvišji predstavitel j in no9iteli je vodja. Fiihrer ali duce. V sodobni obliki se ta tenrm pojnvlia tudi v miselnem krosni italijanskega fašizma. Ako še uvozimo, kako gleda na problem države in družbe boljševizem, vidimo, da se ie pojmovanje države fi^no iroremenHo. Kdo bi bil mogel danes re^: »L'čtat est mori«?
Govoreč o krizi, je predavatelj najprej razčlenil troje pojmovanj krize. Kriza je lahko funkcionalna, strukturalna in katastrofalna. Kar se tiče krize sodobne države, mislijo v Parizu, da je kriza samo funkcionalna. se pravi, lahkega, minljivega značaja. Ustavno - reformni načrti Tardieua in drugih francoskih parlamentarcev slone na tej, nekam idilični podmeni. Strukturalen proces v krizi sodobne države vidijo fašisti in narodni socialisti, ki skušajo pod ideologijo »voditeljstva« ustvariti nov državni tip, sloneč predvsem na Čim tesnejši integraciji (nasprotno demokratičnemu načelu diferenciacije). Katastrofalno krizo vidijo komunisti, čijib reforme gredo najdalje, in sicer v imenu diktature proletariata, ki stremi po brezrazredni, torej tudi kar le mogoče integrirani družbi.
Predavatelj je po daljšem razglabljanju teh pojavov in nazorov ugotovil kot socialni in pravni filozof, da kriza sodobne države res obstoji in da je vredna skrbnega proučevanja- Drugo je vprašanje prognoze in terapije. Na vrsti značilnih primerov je predavatelj nazorno pokazal, da so tudi strokovnjaki često krivi preroki. Katastrofe, ki jih včasi napovedujejo v naprej, se kajkrat ne zgode. drugikrat pa se iz navidezno malenkostnih pojavov razvijejo katastrofalni dogodki (n-a pr. julij 1914). O bodočnosti ne vemo nič trdnega in tudi nadaljnjega poteka in konca krize sodobne države ne moremo dogledatj. Četudi bi scciaTni filozofi lahko iz svojih dia<moz marsikaj svetovali, vendar bodoči razvoj kaj m*lo zavisi od njih. ki niso možje akcije in ki za nje veljajo Shn-ke«pear?eve besede, da oni ne ravnajo ška-rij usode.
Izredno poučno rn prijetno predavanje je po svoji objektivnosti, prodornem znanju in jasni razlagi zapustilo najpriknpnejži vtisk.
"^manfJ o atenfat" na Hitleri?
Berlin, 19. decembra. AA. Glede vesti inozemskih listov o dozdevnem poizkusu atentata na državnega kancelaria Hitlerja ki ga je izvršila po poročilu listov hči biv šega pokrajinskega načelnika rn Rezijo Briickneria izjavljajo na merodainem me stu. da demantira to vest že dejstvo, k" je edina Briicknerjeva hčerka stara Sele h i to dni.	*
Skrbi madžarske vlade
Strah pred
kontrolo Društva narodov - Potrtost med madžarskimi revizionisti
Praga, 19. decembra, d. »Pravo Lidu< j« objavil članek, ▼ katerem poudarja, da so
na Madžarskem podpirali protijugosloveneke teroriste višji uradniki, okrajni glavarji ter vrhovno državno tožilstvo in da je bilo ponarejanje potnih listov uradna dolžnost. Velika večina madžarske javnosti, ki misli logično, je razumela, da ee bo to pot Madžarski zelo težko izogniti posledicam ženevskega sklepa. Madžarska vlada ima zelo težko nalogo, ker bo morala preiskati konkretno krivdo mnogih visokih uradnikov ter podvreči preiskavi njihovo delavnost ne samo v zadnjem času, temveč celotno njihovo delavnost v kolikor je bila naperjena proti edin-stvu jugoslovenske države. List opozarja na odgovor šefa budimpeštanske policije Na-doszvja n« vprašanje nekega člana parlamentarne preiskovalne komisije še v letu 1026, zakaj je dovolil ponarejanje potnih listov. Takrat je odgovoril brez obotavljanja, da je ponarejanje potnih listov spadalo v njegovo uradno dolžnost. Bržkone se ti do-
bri običaji vzdržujejo Se sedsj, pripominja »Pravu Lidu«.
Razpoloženje je ▼ vladnih krogih preeej nervozno. Tudi revizionistične organizacije se boje, da bi ee mogel raztegniti na njihovo delavnost oni odstavek ženevske resolucije, ki govori o tem. da ne sme nobena država trpeti na svojem ozemlju terorističnih organizacij s političnim ozadjem, in da bi^se torej mogle države Male antante pritožiti pred Društvom narodov proti njim. »Narodni Listy« poudarjajo, da priznavajo nekateri člani madžarske vlade, med njimi tudi Gombos sam, da je Madžarska v gotovi meri postavljena pod nadzorstvo sveta Društva narodov, kar je najtežja določba resolucije. Ženevska resolucija je izzvala v štabu madžarskih revizionistov največjo depresijo. Ti faktorji so sedaj spoznali, da so okoliščine za revizionistična stremljenja postale zelo neugodne in da je propaganda za revizijo mirovnih pogodb skoro onemogočena.
Naši Sokoli ln olimpifada v Berlina
Komaj so utihnili glasovi o zadnji mednarodni tekmi v Budimpešti, ki je bila ena najbolj borbenih, kar se jih je doslej vršilo, že se pripravljajo posamezni narodi na berlinsko olimpijado leta 1936. Mednarodna tekma v Budimpešti je pokazala, da bo borba na prihodnji climpijadi zelo ostra, ker bodo skušale vse vrste svoje tekmovalce izpopolniti do najvišje mere. Naša tekmovalna vrsta, ki je bila za mednarodno tekmo izborno pripravljena kakor doslej še nikdar in bd gotovo dosegla zelo častno mesto, se tekme zaradi znanih napadov na našo državo od Madžarov ni udeležila, pač pa se je zato udeležila pokrajinskih zletov COS v Opavi in v Ustju na Labi, kjer je sijajno nastopila ter žela navdušeno pohvalo in priznanje najboljših češkoslovaških telovadnih strokovnjakov.
Na mednarodni tekmi v Budimpešti so doživeli največje presenečenje Nemci, ki so veljali za zmagovalce kot vrsta in posamezniki. Doživeli pa so veliko razočaranje ter so, ko je njihov najboljši tekmovalec von Kreotsch odpovedal, popolnoma izgubili glavo in tako zasedli m. mesto, ki je sicer zelo častno, toda ne za Nemce, ki so se prej ustili, da bodo vse ostale vrste »kar pohrustalic- Ni jim pomagalo niti 3000 navijačev, ki so se s posebnimi vlaki pripeljali v Budimpešto. Toliko bolj pa so šli v oster boj Sokoli — bratje Čeh oslovski, ki so kljub nezgodam posameznih tekmovalcev junaško vzdržali do konca, porazili »nepremagljive« Nemce ter si priborili kot vrsta H. mesto, posamezniki pa 3., 5. in 6. mesto, dočim je Nemec Winter bil šele 10. Precej razočarani nad svojim neuspehom so se vrnili Nemci domov, sklenili pa so, da se osvetijo za svoj poraz na berlinski olimpijadi. Pričeli so takoj redno ln sistematično vežbati. Priredili so tekme svojih najboljših tekmovalcev v prostovoljnih vajah na vseh glavnih orodjih, katerih se je udeležilo nad 100 turnerjev, ki so dosegli zelo lepe uspehe.
Pa tudi naši severni bra/tje ne drže rok križem, ker se zavedajo težke borbe, ki jih čaka na berlinski olimpijadi. Pričeli so takoj s pripravami na orodju. Kot nekako pripravo za olimpijado v Berlinu so priredili 10. t. m. v Tjrrševem domu v Pragi tekmo za prvenstvo v prostovoljnih vajah na orodju, katere se je udeležilo 27 tekmovalcev, in sicer 9 iz praških društev, 5 iz ostalih čeških in 13 iz moravskošlezkih. Poleg zna-
nih mednarodnih tekmovalcev se je tekem
udeležilo nekaj nevih svežih moči, ki so pokazale najlepše uspehe. Posebno pozornost so vzbudili tekmovalci iz podeželskih sokolskih društev, znak, da se telovadba na dežeii uspešno in sistematično goji. Od znanih mednarodnih tekmovalcev so se udeležili tekem Gajdoš, Kollinger, Salač, Brazda, Benysek in drugi. Tekmo je vodil načelnik COS dr. Miroslav Klinger. Tekmovalci so tekmovali v poljubnih vajah na bradlji, drogu, kregih, na konju na šir z ročaji in v prostih vajah. Najlepše uspe&te na drogu, bradlji, krogih in na konju je dosegel simpatični in izborno pripravljeni Jar. Kollinger, zmagovalec na krogih ▼ Budimpešti, ki si je v tej tekmi priboril prvenstvo. Na konju na šir je bil prvi Be-nysek iz Olomouca, v prostih vajah pa Gajdoš. Tekme so trajale ves dan do pozne noči in dale naslednje rezultate (od 60 dosegljivih točk): 1. Kollinger 55.80, 2. Gajdoš 54.30, 3. Brazda 51.55, 4. Benysek 50.15. 5. Vese2y 49.50 itd. Prisostvovalo je zeio mnogo občinstva ter odlični predstavniki češkoslovaškega Sokolstva.
Kaj pa pri nas?
Po mednarodni tekmi v Budimpešti je a®~ vladalo v naših sokolsklh vrstah navdušenje, stari sokolski borci so se spet oglasiti, hoteč pokazati na prihodnji mednarodni tekmi odnosno olimpijadi vse svoje zmožnosti. Ker poznamo naše mednarodne tekmovalce kot izborne telovadce, saj se je za mednarodno tekmo v Budimpešti priglasilo do 30 tekmovalcev, bi bMo povsem umestno, da bi se po vzorcu ostalih narodov vršile tudi pri nas kot priprava zs. olimpijado v Berlinu tekme za prvenstvo na orodju. Načelništvu SKJ naj priporočimo, da razmišja o tem in razpiše za pomlad tekme za prvenstvo na orodju naših najboljših tefemo-valcev v prostovoljnih vajah, ker smo prepričani, da bi *"aka tekma mnogo pripomogla do čim lepšega uspeha na olimpijadi. Če se drugi narodi z ogromnim številom dobrih telovadcev že zdaj resm pripravljajo za berlinsko ollmpdjedo, imamo mi tem več povoda za vestno in pravočasno pripravo, čas hiti in gledati moramo, da nas ne prehiti, kajti tekma na olimpijadi bo težka, naše Sokolstvo pa mora dokazati, da se lahko meri z vsemi najboljšimi vrstami sveta. Sokolstvo mora korakati na čelu mednarodnih tekem, to zahtevata naš ponos in naša čast.
S smrtjo maščevana užalje-nost pregnanega voglarja
Novo mesto, 19. decembra
Novomeško okrožno sodišče je razpravljalo o krvavem dogodku, ki je bil storjen 18. novembra kasno v noč v Sučah pri Višnji gori. Zvečer je bilo v Štribernikovi gostilni v Sučah večje število gostov. Pozno v noč so se pojavili še štirje. Izmed njih je kovač Potokar Anton pričel takoj izzivati mirne fante. V objestnosti mu je zvesto pomagal Miklič Vilibald. Iz strahu, da ne bi nastal med gosti pretep, je gostilničar svoje goste spravil iz sobe in gostilno takoj zaprl Družba mirnih fantov se je nato odpravila domov v Veliko Loko, dočim so fantje dveh ostalih družb obstali pred gostilno. Malo kasneje se je odpravila Mikličeva družba v smeri proti Moho-ričevi gostilni. Med potjo pa je naenkrat Potokar Anton zakričal izzivalno besedo »Auf biks«. Temu vzkliku je sledil izpred Stribernikove gostilne Matjažičev odziv. Na-to medsebojno izzivanje so se slednji vrnili nazaj pred Štribernikovo gostilno. Ko so tu trčili skupaj, se je med njimi pričelo prerekanje in prerivanje. Miklič. Potokar in Janežič so celo stopili k bližnji hiši po polena, da bi se tako oboroženi z večjo lahkoto lotih svojih nasprotnikov dejansko. V tem, ko so imenovali trije skočili po polena, je privozil iz Krke s konjem Matjažič France, brat Jožeta Matja-žiča, ki je bil s svojo družbo v nevarnosti. Jože je bratu Francu takoi povedal, da jih hočejo fantje iz Velikega Mlačeva napasti. Franc je bratu in ostalim takoj svetoval, naj bodo pametni in mirni in naj rajši prisede jo k njemu na voz, da se odpeljejo domov. Pametni nasvet je fante v resnici pomiril in obe družbi sta se spravili na voz. Pripeljali so se že do Mohoričeve gostilne, kjer sta nenadno skočila z voza Matjažič Jože in Erjavec Jože in voz ustavila Jože Matjažič je odvzel bratu Francu iz rok bič, s katerim je udaril po glavi Antona Potokarja, ker je prej pred gostilno izzival. Potegnil ga je tudi iz voza. V tem hipu je skočil z voza od zadaj tudi Miklič Vilibald, ki je bil že na vozu odprl svoj dolgi in ostri nož. Naskočil je Tožeta Mat-jažiča. Zadal mu je štiri vbode v hrbet in enega v levo stran vratu, kjer mu je pre-rezal glavno žilo. Tovariši so smrtno ranjenemu hitTO priskočili na pomoč s tem, da so mu tiščali smrtno rano na vratu, iz katere je curkoma lila kri. Kljub temu pa je ranjenec kmalu omahnil. Franc je smrtno ranjenega brata Jožeta mrtvega pripeljal na dom. Zločinec, ki se po dejanju ni zmenil za žrtev, je odšel peš domov.
Na razpravi je Miklič dejanje priznal z izgovorom, da ga je Matjažič prvi ranil ▼ roko. nakar je tudi on potegnil svoj nož.
Priče so Izpovedale, da je Miklič le r Štribernikovi gostilni izpraševal svojo žrtev, zakaj ga je maja ob neki svatbi vrgel v lužo in napodil iz vasi Plešivca, Senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. B. Romih, je po kratkem posvetovanju izrekel »odbor 3 leta robije.
Slovanski plesi v Londonu
Split, 19. decembra, n. V Londonu bodo priredili prihodnje leto od 15. do 20. junija veliko mednarodno prireditev takozva-nih narodnih iger. Prireditev bo pod pokroviteljstvom angleške kraljice. Na prireditvi se bodo predvajali predvsem narodni plesi in igre. Angleški poslanik v Beogradu je sedaj uradno povabil tudi jugoslovensko vlado, da bi priglasila udeležbo Jugoslovenov na tej prireditvi. Trgovinski minister se je zaradi tega obrnil na tujsko-prometno zvezo v Splitu s pozivom, naj pridobi za to sinjske alkare, moreško s Korčula in kumpanija iz Blata na Korčulu
Pre<fiog za sanacijo trgovskih dolgov
Sarajevo, 19. decembra, n. Tukajšnja tr-govlnsko-industrijska zbornica je v zvezi z udruženjem trgovcev in industrijcev Izdelala načrt uredbe o olajšanju in asana-ciji kredita večjim podjetjem. Po tej uredbi naj bi se dolgovi odplačali v 12 letih in obrestovali po 4 odstotke. Dolžniki, ki bi takoj izplačali ves svoj dolg, bi imeli 60 odstotkov popusta od dolžne glavnice, če bi izplačali dolg v 11 letih, bi se Jim priznal popust 5 odstotkov, v 10 letih 10 odstotkov in tako dalje po 5 odstotkov za vsako leto, tako da bi se jim priznal popust 55 odstotkov, če bi dolg plačali v enem letu. Popust ne bi veljal za dolgove, ki bi bili najeti šest mesecev pred obiavo te asanaoijske uredbe.
Vremenska napoved
Vremensko stanje 19. t. m.: Glavni ciklon na severozapadu in sekundarni nad jugom Evrope vzdržujeta oblačno vreme z dežjem, ki ee javlja tu pa tam v zapad-ni, srednji in južni Evropi. Anticiklon nad evropsko Rusijo. — V Jugoslaviji je bilo v Primorju vedro, po ostalih krajih oblačno z manjšim deževjem. V Podunavju slaba košava. Temperatura je na severu padla, v južni polovici države pa narasla. Minimalna temperatura v Plevlju —2, maksimalna v Hercegnovem 15 C.
Novosadska vremenska napoved za 20.
t. m.: Pretežno oblačno vreme, v Podunavju tu pa tam deževje in košava.
Zagrebška vremenska napoved za danes: Megleno in bolj hladno.
Dunajska vremenska napoved ta četrtek: Malo spremembe sedanjega vremena.
Maši kraji In l|nd)e
Nepozabna manifestacija akademske omladine
Po poklonitvi na Oplencu veličasten zbor v prestolnici Mejnik novega, skupnega dela in borb
Ljubljanski, zagrebški in beograjski vseučiliščniki s profesorji pred cerkvijo na Oplencu
Vse, kar se je godilo 17. decembra ob
jugoslovenskem nacionalnem svetišču na Oplencu, kamor je poromalo 3000 ©mladincev z beograjske, zagrebške in ljubljanske univerze, da Izkažejo čast in hvalo Vitezu, vse ono, kar je spontano sledilo na velikem mitingu pred Kneževim spomenikom v Beogradu, pomeni zgodovinsko važen mejnik v življenju jugoslovenske nacionalne mladine. Poleg globoke pietete je naš akademik manifestiral neomajno zvestobo Njegovim idealom: jugoslovenski nacionalni misli, državni enotnosti in le pravičnemu mednarodnemu miru, ki bo za nas dosežen šele tedaj, ko bo zadoščeno vsem našim nacionalnim težnjam. Vse to je storil na način, ki ga morajo narekovati le najlepša čustva, odločna volja ki zdrav razum.
Prisega zvestobe
V ponedeljek dopoldne so pripeljali trije posebni vlaki omladince v Mladenovac; odkoder so bili prepeljani z avtomobili na Oplenac. Do 11. ure so sc vsi poklonili pred. kraljevim grobom. Ta se je dotaknil, oni poljubil ploščo, a na vseh obrazih si videl globoko žalost. .Sledil je na prostem parastos. Za pravoslavnim svečenikom, ki mu je v molitvi odgovarjal moški pevski zbor iz Zagreba »Balkan — Mladost«, je opravil molitve tudi župnik g. Janko Barle tz Ljubljane. Za tem je prvi izpregovoril zastopnik nacionalne mladine Aleksandrove univerze, g. Dušan Verbič, ki je poudaril. da se klanja spominu velikega kralja v imenu omladincev z zapadne straže naše domovine, pa tudi onih tam od Soče in iz Tstre. V globokih besedah je prikazal veliki Irk Vzornika in položil prisego večne zvestobe. Že ta govor je vsem orosil oči. Videl si Šumadince-kmete, vojake, akademike in ženske, kako si otirajo solze. Drugi je spregovoril zastopnik zagrebške mladine g. Hnilječka, ki je slavil spomin rau-čenika, padlega za lepšo bodočnost jugoslovanskega naroda. Za Beograd je dejal Dušan Carevič med drugim: »... Kralj, ogradil si vinograd, otrebil si ga in gojiL Ali je mogoče, da bi sedaj trta rodila namesto plemenitega, ničvreden sad?« Zaključno besedo je imel g. Ivan Motika, ki se je poklonH v imenu one raje tam iz Istre in od Soče, ki je vedno videla v kralju Aleksandru svojega zaščitnika in očeta, katero je izguba Njega zadela prav tako, če ne bolj kakor brate v svobodi. — Po tej veličastni poklonitvi je odnesla de-putacija akademikov in profesorjev vence in poklonitvene almanahe, v katere so prispevali članke omladinci vseh univerz na grob Viteškega kralja, kot zaprisežno listino zvestobe Njemu in naši nadi, mlademu kralju Petru II.. kateremu ie imela omladina priliko še isti dan prirediti velika ovaciie. — Za tem so se zbrali k posvetu predstavniki vseh jugoslovenskih nacionalnih akademskih organizacij, da stili-zirajo »Oplensko resolucijo<r, ki je bila pozneje gromko sprejeta na zboru v Beogradu.
Akademski zbor, kakor ga Beograd še ni videl
Na večer je akademska mladina zapuščala svoje veliko svetišče. Trije vlaki so jo v maiih presledkih pripeljali v Beograd. v'ele na topčiderski postaji je bilo javlieno, da bo na zgodovinskem trgu pred Kneževim spomenikom miting. Po svojem obsegu, življenjski sili in zaključkih je presegel vse pričakovanje. Povorke od postaje do spomenika so ustavile ves promet. Na-cioralna akademska omladina iz Beograda se je pridružila oni, ki je prišla z Oplenca. In vsej tej štiri do pettisoč glavi množiri se je pridružilo desettisoč ostalih nacionalnih Beocrajčanov. Veličastni zbor je povsem napolnil velikanski trg in vse ulice v bližini. Po navdušenju in razgibanosti, po povezanosti govornikov s poslušalci ie bilo videti, da tu ne govori organizacija, ki je sploh ni bilo, nego da govori tu spontano eno srce, ena volia.
Med velikim izkazovanjem časti spominu Viteškega kralja, vdanosti kralju Petru II. in zaupanje v moč naše armade, je prvi povzel besedo v imenu akademikov beograjske univerze Maksimovič, ki je izvajal: 17. december, rojstni dan kralja Uedinitelja je bil vedno prazničen za jugoslovensko omladino. Danes se je zbrala vsa iz Zagreba. Ljubljane in Beograda, da je izkazala čast nosilcu jugoslovenske misli (Slava mu!). Pod vodstvom kralja Petra II. (burni: Živijo!) hoče ona nadaljevati nakazano delo. Govornikovemu pozivu so sledile mogočne manifestacije za Jugoslavijo, kraljevski dom, pa tudi demonstracije proti vsem notranjim in zunanjim sovražnikom.
Za tem je govoril drugi Beograjčan Sve-ta Popovič. ki je ostalim dejal: »Priznavamo da nas je marsejska nesreča zadela v jedro nacionalnega čuta. Ali naši nasprotniki naj pomnijo, da smo še tu ml in nam to treba dajati prei ali slej odgovor!«
Ko je miting vodeči Maksimovič javil, da govori za ljubljansko omladino abs. ju-rist Vršič, so sledile dolgotrajne ovacije
nacionalni Ljubljani. Govornik je med drugim izvajal: »Katera sila je združila nas vse, ki smo danes na tem zgodovinskem prostoru? 9. oktober je to, dan, ko je padel največji reprezentant jugoslovenske nacije, ko je bil izvršen najpodlejši ateD-tat na našo eksistenco. (Slava Mučeniku!). Padel je veliki borec za svobodo, ki je vprav kot tak znal najbolj ceniti mir, za katerega je naš narod toliko krvavel. Ali hotel je to On in hočemo mi, da bodi ta mir časten in dostojen našega naroda, njegove moči in vrednosti!« (Burni vzkliki: Tako je!). Omladina! Zgodovina nas uči, da ni bilo nesreče, ki bi nas zrušila. Nasprotno, mi smo iz nesreče črpali novih moralnih sil. (Tako je!) Mi, omladinci, smo šli na Njegov grob izpričat, da mu sledimo v smrti, kakor smo mu verno stali ob strani v življenju (Slava Velikemu kralju!) In baš mi, novo omladinsko jugoslovensko pokolenje, smo jamstvo, da kri najdražjega nam Vodje ni bila prelita zaman. Ob kronanju Velikega kralja Petra I. Osvoboditelja se je prvič zbrala na teh tleh jugoslovenska omladina, da priseže na ono, kar mora priti in kar je prišlo. Danes smo mi tu, da vežemo svoja življenja, in delo na veliko oporoko: Čuvajte mi Jugoslavijo! ... Današnji dan bodi mejnik našemu bodočemu sodelovanju, da bomo povezani jačji v izpolnjevanju velikih dolžnosti! Slava kralju Mučeniku! Živel naš kralj Peter II.!
Po dolgotrajnih manifestacijah je bil iavljen zagrebški zastopnik Abro Jurjevič, ki je šele po dolgem vzklikanju jugosloven-skemu Zagrebu prišel do besede. Rekel je: ... Grešili bi, ako bi poudarili kaj drugega, kakor da smo eno, ker nismo niti mi gostje tu. kakor niste to vi v Zagrebu in Ljubljani. (Tako je!) Naša poklonitev na Oplencu Vodji in geniju Jugoslavije in tale veliki zbor morajo biti mejnik nove dobe v življenju jugoslovenskega naroda. Enkrat za vselej naj velja jugoslovenstvo za nacionalni in ne geografski pojem! (Burni: Tako je!) Nesreče so nas združevale. Priti je moral Marsej, da zedini tudi nas. omladino velike nerazdeljive Jugoslavije, proti vsem notranjim, še zlasti pa proti zunanjim nasprotnikom (Živela naša voiska!). Proti vsakomur bomo čuvali zapuščino Velikega kralja. Vso ljubezen prenašamo na mladega kralja, veliko našo nado Petra IL (Živel kralj Peter II!). Zvesti Njemu borno i»-polnjevali svoje dolžnosti. V prepričanju, da mora naš skupni pohod na Oplenac in tale veliki naš zbor najti odmev v vsem notranje in zunanje političnem življenju, vas vse pozivam, da vzkliknete: Slava Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju, živel kralj Peter II. Živela naša vojska!... Sledile so nepopisne ovacije, ki se dolgo niso polegle.
Močno pozdravljen je nato spregovoril drugi zastopnik Ljubljane fil. Tomšič. Poveličeval je delo velikega kralja Uedinitelja: »Kar je začel Veliki Njegov Oče, je nadaljeval Sin, ki je zrušil dvoje velikih carstev, da zgradi na pravici in poštenju Veliko Jugoslavijo. (Slava kralju Mučeniku!). Za nas bodi današnji dan poayv k velikemu intenzivnemu in borbenemu dehi za jugoslovenski narod.«
Oplenska resolucija
Po burnih manifestacijah je prečrtal akademik Maksimovič »Oplensko resolucijo«, ki se glasi:
»Zavedna jugoslovenska akademska omladina zagrebškega, ljubljanskega in beograjskega vseučilišča se je poklonila in izkazala iskreno počaščenje Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju, nakar je na zgodovinskih tleh, kjer se je bila pokradla borba za osvobojen je in uedinjenje vseh Jugoslovenov, enodušno sklenila:
1. Današnji sestanek na grobu kralja Uedinitelja smatra za začetek intenzivnega sodelovanja vse akademske omladine, tako v vprašanjih visokošolskega kakor v vprašanjih narodnega in državnega življenja. 2. jugoslovenska akademska omladina hoče z vsemi silami najodločnejše delati, da se popolnoma izvrši poslednja volja kralja Uedinitelja. 3. Jugoslovenska akademska omladina izraža enodušno željo, da se osnuje skupna organizacija jugoslovenskih visokošolcev vse države. 4. K temu namenu kakor iz razloga potrebe obravnavanja kulturnih, socialnih m gospodarskih vprašanj našega naroda je potrebno, da se v najkrajšem času skliče v enem izmed naših univerzitetnih središč kongres jugoslovenske akademske omladine.«
Po enodušnem odobravanju resolucije je mogočni zbor zapel himno. Donelo je kakor orkan. Vsa množica se je nato razlila v dolgem sprevodu po glavnih ulicah. Ustavila se je pred starim dvorom, pela in vzklikala mlademu kralju, kraljici, namestnikom Potem se je vil ogromni sprevod pred vojno ministrstvo, kjer se je dolgo zadržal. Akademska omladina je navdušena m razigrana terjala, da se pokaže predstavnik nage junaške vojske, minister Petar jtfvkovič. "Eden izmed govornikov je simbolično udaril z desnico ob granit vojnega ministrstva: »To je steber našega
«mpanja, nacionalne moči in ponosa!«
Pccdvu govornikov, naj se omladina po tako krasno uspelih manifestacijah mirno razide, je vsa množica disciplinirano sledila. Ljubljančani in Zagrebčani so prepe-vaje krenili na postajo. Slovo je bilo nad vse prisrčno. Kdor je bil vsemu temu priča, ne bo Oplenca in Beograda nikoli po-zabiL To je bila pred državo in vsem svetom najsilnejša učvrstitev zaupanja da je naša nacionalna omladina na pravi poti.
Krstna predstava nove slovenske spevoigre
Jesenice, 19. decembra Sokolsko društvo Jesenice uprizori v soboto zvečer krstno predstavo Spicarjeve spevoigre »Spominska plošča« v počastitev 501etnice avtorja, popularnega narodnega delavca ki pisatelja. Špicarjevo delo sta uglasbila inž. Leskovšek in Rožanc, uprizoritev pa vodijo bratje Kleč, Klavora in Sredenšek.
Vsebina nove spevoigre je zajeta iz kmetskega življenja, iz dobrih zlatih časov, nanaša pa se tudi na sodobne razmere. V gorski vasi živi godec Ivan, sin revnega bajtarja. Domačini so radi poudarjali, da ni brihten. ker samo gode in ni prav za nobeno pametno delo. Preživljal se je s tem, kar je zaslužil na ženitovanjih in žegnanjih. Ker vidi, da je to zanj premalo, se napoti v svet, doma pa pusti svojo izvoljenko in starega očeta. V tujini postane bogat in slaven, z njim pa hočejo postati slavni tudi njegovi ožji rojaki. In proslavijo se tako, da mu v njegovo rojst-
no hišo vzidajo spominsko plofto. Toda usoda jim ne dovoli slave in veselja, da bi se enkrat napili in najedli na občinske stroške.
Ivan ae namreč vrne n tnftnt slep, pohabljen m ubog. kot občinski revei. Spet ga zaničujejo kakor pred odhodom v tujino in se jeze, ker ga bo morala občina rediti in skrbeti zanj. Usmili se ga gostilničar Matija, pri katerem služi kot gospodinja Marjetica, Ivanova izvoljenka. Ivan pa je pohabljenost in slepoto samo hlinil, da bi videl na lastne oči, kako spoštuje domovina umetnika takrat, kadar je siromak. Vest o Ivanovem bogastvu so raznesle po kraju žopanove dekle. Občinski možje z županom na čelu in ves narod se zbira okrog njega. V svojem navdušenju do slavnega in bogatega rojaka, sklenejo, da se slavnost odkritja spominske plošče ob največjem pompu izvrši. A Ivan jih je spoznal in se odpravi z Marjetico nazaj v svet.
Igra je bila napisana L 1925. Se isto poletje je komponiral inž. Drago Leskovšek pevske in godbene točke. Tako je prišla takrat igra glasbeno še nepopolna na oder Sokolskega društva v Radovljici ob priliki proslave 201etnice dramatskega delovanja njenega avtorja Jakoba Spicarja. Pri tej uprizoritvi je z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo pomagala pri izpopolnitvi pokojna blaga umetnica gospa Dara Kob-ler-GoIijeva. Igra je zašla tudi v Ameriko in je bila uprizorjena v Clevelandu z velikim uspehom. Brez vednosti pisatelja je izšla v Ameriki tudi knjiga, ki jo je založilo pevsko društvo »Jadran« v Clevelandu. Letošnje poletje sta vzela inž. Leskovšek in skladatelj Rožanc v roke glasbeno delo, ki je izborno ikspelo. Dobili smo pristno domače delo, ki bo v veselje vsem našim odrom, ki sedaj pogo6to posegajo po tujem, manjvrednem delu.
Preiskava o umoru na Starem trgu ustavljena
Zaradi pomanjkanja dokazov o krivdi so bifi včeraj popoldne vsi trije osumljenci izpuščeni
Ljubljana, 19. decembra Letos 31. julija popoldne je »Slovenski Narod« beležil kratko novico, da je skočila v Grobarjev prekop 38Iefcna kolporter-ka vdova Pepca Cepudrova s Starega trga 19. Policija je uvedla preiskavo o vzro-
Tone Rozman
kn samomora m je mod njeno zapttidno našla na bregu Ljubljanice pismo, ki je dalo shititi strašen zločin. Intenzivne poizvedbe kriminalnega oddelka so odkrile naslednji dejanski stan:
Pepca Cepudrova je bila neaakonska hči Ivanke Serševe, ki ji je zdaj 60 let, poročene z delavcem Francetom Seršo, rojenim L 1875. v Trn j a vi in pristojnim v Rafolče, s katerim je v zakonu rodila hčerko Francko, ki je zdaj stara 19 let France Serša je živel v bornem stanovanju na Starem trgu s svojo družino v precej neurejenih razmerah in je bil dolgo vrsto let odsoten iz Ljubljane. Hodil je okrog za priložnostnim delom, njegova žena Ivanka pa se je preživljala s skromnimi dohodki svoje kra-marije, s katero je hodila po sejmih. H gospodinjstvu sta prispevali obe hčerki. Nezakonska Pepca je bila vdova po rudarju Cepudru, ki je delal v Nemčiji in je padel v svetovni vojni, preživljala se je razme-
Pri apnenju v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polustransko ohromelih z »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
roma dobro s prodajanjem dnevnikov. Mlajša Francka pa je bila zaposlena v neki pletilski delavnici. Pepca je imela že nekaj časa ljubavno razmerje s 361etnim Antonom Rozmanom, ki je vojni invalid m se je prav tako preživljal % razprodajo dnevnikov.
Letos pomladi »e je France Serša vrnil s svojega potovanja po svetu ter je dobil zaposlitev pri cestni železnici v Ljubljani. Sosedje »o na njegovem stanovanj« večkrat culi prepire, v noči na nedeljo 29. julija pa tudi stokanje. Rezultat preiskave je bil tak, da je zgrozil vso našo javnost Policija je ugotovila po sledovih in najdbah, da je bil France Serša v noči od sobote na nedeljo 29. julija spravljen s sveta tako, da je bil najprej pobit s sekiro, nato razmesarjen, posamezni deli trupla razse-kani in skuhani v kropu, da se jc meso lahko odločilo od kosti. Meso je bik) splavljeno po kanalu. Strašna naloga, da spravi s sveta tudi kosti, je pripadla Jožefi Ce-pudrovi. Jožefa je v nedeljo popoldne odnesla ostanke v vreči na Golovec, kjer jih je v akacijevem gaju zakopala. Obupana zaradi strašnega dejanja se je potem vrgla v Ljubljanico. Ker je nekaj mesa m kože le še ostalo na tistih zakopanih ostankih, je zadostovalo, da se je razširil smrad, ki je kakor porazno opozorilo na vnebovpi-joči greh privabil ljudi in varuhe pravice.
Zaradi suma soudeležbe, zlasti še, ker je pokojna Jožefa Cepudrova zapisala takšno obtožbo v svojem poslovilnem pismu, je bila kriminalna policija primorana aretirati Pepcimo mater in njeno mlajšo hčerko, kakor tudi Antona Rozmana. Policijska preiskava je zbrala mnogo gradiva, zlasti je tudi ugotovila, da je pokojna Pepca premogla znatno premoženje. Njene hranilne knjižice so se glasile na 68.000 Din m na 9000 Din. Pri vsem tem premoženju pa je pokojna Pepca večkrat iskala podpore pri mestnem socialnem uradu. Pri zasliševanju na policiji je mati Ivana Ser-ševa dosledno zanikala sokrivdo. Precej neuravnovešeno se je zagovarjala Francka, dosledno pa je vztrajal pri svojem zagovora Tone Rozman, ki je dokazoval alibi, šele 10. avgusta je policija mogla zaključiti svojo preiskavo, nakar je bil todi Tone Rozman izročen v preiskovalni zapor okrožnega sodišča, dočim sta bili Ivana Serševa in njena hči Francka v sodnem preiskovalnem zaporu že pet dni prej. Vsi so se v preiskavi zadržali zelo mirno. Ljubljanska policija je sicer predložila sodišču zelo dosti gradiva, ki se je nanašalo na vse podrobnosti, kolikor so jih spravile na dan policijske poizvedbe in ugotovitve. Ali v tek« preiskave, ki se je vodila i vso
ni-
KULTURNI PREGLED
Knjige Matice Hrvatske
Matica Hrvatska je pravkar izdala svoj knjižni dar ra leto 1934: pet knjig, ki so vse okusno opremljene, vezane v platno in delno tudi ilustrirane. Po teh vnanjih znakih se knjige Matice Hrvatske v zadnjih letih očitno razlikujejo od predvojnih izdaj.
Programatično je bila Matica Hrvatska v teku svojega skoraj devetdesetletnega obstoja vedno na neki višini, ki je bila značilna za tedanji čas, njegov prevladujoči slovstveni okus ter za splošno kulturno usmerjenost. Predvsem je kajpak služila domači književnosti, pri čemer je kdaj pa kdaj nekoliko zrahljala oklep, ki ga kaže nje ime: tako je malo pred svetovno vojno posvečala zadostno pozornost slovenski literaturi (omeniti je zaslužno sodelovanje dr. Ilešiča), izdala pa je med drugim za tedanje čase izvrstno in še vedno zanimivo Antologijo novejše srbske lirike v redakciji Bogdana Popoviča. V novejšem času se zopet tesno omejuje na hrvaško literarno področje. Na njem ne predstavlja samo častitljivih tradicij, marveč je tudi eden najelitnejših založnikov sodobne literature. Njene redne in izredne publikacije kažejo težnjo po kulturni reprezentanci, dasi niso vedno enako srečno izbrane. Minus se po navadi pojavlja tedaj, kadar pri izbiri do-
mačih avtorjev odločuje neki ozir, ki nima nič skupnega z literarno kvaliteto. Taka ekskluzivnost morda služi zastareli plemenski čistosti, ne služi pa kulturni selekciji.
Letošnje knjige so v vsakem pogledu reprezentativne. Posebno pozornost utegne vzbuditi tudi pri nas spis Ljube B a b i č a »Umjetnost kot Hrvata v 19. stolječuc. Odlični slikar, ki je obenem todi priznan esejist, je v tej krasno ilustrirani knjigi obdelal najvažnejšo in najplodovitnejšo epoho likovno-umetnostnega razvoja na Hrvaškem od začetka prejšnjega stoletja do naših dni. Po uvodu, ki obravnava na kratko značaj in pomen likovne umetnosti ter reliefno ostro označuje linija splošnega kulturnega, socialnega in političnega razvoja, ki tvori pomembno ozadje vsakega umetnostnega ustvarjanja v času in okolju, prehaja pisec na zgoščen, vendar pa pregleden in zanimiv oris ljudske umetnosti. Likovno umetnostni razvoj na Hrvaškem je pisec razdelil v štiri razdobia in mu torej posveča štiri obsežna poglavja.
V prvem poglavju obravnava dobo od 1800—1830. V to, kulturno dokaj sterilno dobo 9e v glavnem podaljšuje premoč baroka, vendar je tudi arhitektura precej ša-blonska in nezanimiva, o kakšnem kipar-
Človek bi podivjal,
kadar sliši škripanje vrat, ki niso namazana. No, Vaš KAŠELJ škriplje ravno-tako neprijetno.
pa ne boste kašljali!
Kašelj manjši afi večji
uspesno prepreči
i »
IZDELEK »UNION«, ZAGREB
previdnostjo in natančnostjo, ae je bolj in bolj ugotavljalo, da manjkajo dokazi za sokrivdo osumljencev. Bilo je zatorej pričakovati, da bo preiskava proti vsem trem
ustavljena. To se je danes zgodilo. •
Formaina sodna preiskava v tej kriminalni zadevi je bila uvedena z rešitvijo preiskovalnega sodnika z dne 17. avgusta; tega dne je bil odrejen tudi pravi preiskovalni zapor zoper vse tri aretirance. Ker jc bila vsa trojica osumljena zločinstva usmrtitve po § lo7 k. z., je bil preiskovalni zapor obligatoren.
Name® preiskave je, sodno tako rarfrt-striti osnove suma, navedene zoper izveat-no osebo, in stanje stvari, da se da na osnovi tega odločiti, ali naj se kazensko postopanje zoper to osebo ustavi ali pa naj se postavi ta oseba pod obtožbo.
V našem primeru se je torej po končani preiskavi odločil državni tožilec, da ni osmve za nadaljnji pregon obdolžencev. Na podlagi te tožilčeve izjave je izdal danes preiskovalni %odnik g. Golouh Ciril rešitev, s katero se usta\-lja preiskava in so bili vsi trije obdolženci takoj ob 16. izpuščeni iz preiskovalnega zapora ljubljanske jetnišnice.
-.-r? i»r	v .6: ;tc aPARATCM STARE IN NOV: Ti P
Ne kopičite gotovine doma!
Preteklo soboto je poročalo >Jutro< o vlomu na Bledu, kjer je vlomilec odnesel neki gospe iz omare 5000 Din. k sreči pa ni našel še skritih 25-000 Din. Pot^m je bilo citati v »Slov. Narodu« in »Jutruc, da >e neznan vlomilec odnesel tovarniški delavki v Sp. Duplicah pri Kranju 8000 Din, ia jih je imela shranjene pod železnim loncem v kuhinji. Več sličnih primerov sa je pripetilo med letom po deželi, tako da so utrpeli neznani skrivači domačih zakladov občutno izgube. Ta dva najnovejša primera pa jasno dokazujeta, kakšno neumestno nezaupanje vlada med narodom do denarnih zavodov. Rajši kopičijo svoje prihranke doma, kjer jih izpostavljajo nevarnosti, da zeorijo, da jih odnesejo vlomilci, jih poglodajo miši itd-, namesto da bi jih vložili obrestonosno v varne hranilnice na nov račun.
Po novi odredbi morajo denarni zavodi na vložnikovo zahtevo takoj izplačati vloge, ki 6o bile vložene na nov račun. O teh vlogah se vodijo posebni žurnali in se izdajajo posebne vložne knjižice. Ako bi bili omenjeni zneski naloženi, bi tatovi odnesli le knjižice, na katere ne bi mo?li dvigniti ničesar. zla6ti ako zavaruje vlagatelj knjižico z geslom.
Skupni znesek takih skritih prihrankov po deželi predstavlja brez dvoma ogromen kapital. Težki milijoni so odtegnjeni prometu, kar le še povečava krizo in povzroča pomanjkanje gotovine in tlači cene kmetijskih pridelkov. Denarni zavodi so morali ukiniti dovoljevanje raznih posojil zlasti za zidanje novili hiš, katerih se je poprej zidalo vsako leto lepo število ravno s pomočjo denarnih zavodov. Pri vsaki novi stavbi dobi zaslužek 24 panog obrtnikov od navadnega kopača do kvalificiranega delavca in stavbenika. Jasno je, koliko brezposelnih bi dobilo delo, ako bi prenehala ta škodljiva kriza, importirana iz inozemstva, ki tlači narod ie tri leta, kot mora.
Torej, imetniki prihrankov, i denarjem in vložite ga v varne hranilnice! S tem koristite sebi. ker boste dobili obresti in pomagate uničiti krizo.
stvo ni mogoče niti govoriti, slikarstvo js provincialno zaostalo, diletantsko, ali pa je delo tujih potujočih umetnikov. >To stilno podaljšanje 18. stoletja vse do tridesetih let novega stoletja pomeni hkrati zaostalost in zamudo; zakrivila ga je reakcija: vojne splošno obubožanje, dunajski kongres, sveta alijansa ...« Drugo dobo (1830—1860) pisec takole označuje: >Dobrovoljna kulturna recepcija i prvi pokušaji kulturne re-sorpcije«. V arhitekturi tega razdobja je največje ime B. Felbinger, med slikarji se omenjata Slovenec Mihael Stroy in Slovak Ivan Zosche, izmed domačih pa je najznačilnejši Vjekoslav Karaš, ki mu Babič posveča več toplih strani, saj je usoda tega umetnika značilna za njegovo dobo m za blatno panonsko provinco, kakor bi dejal Krleža. — Tretja doba obsega zopet trideset let (1860—1890). Tudi zdaj ima likovno umetnostni razvoj isto značilnost, četudi nekoliko hitrejši tempo. Babič karakterizi-ra to dobo: »Nastavak iste kulturne recepcije i sve jači pokušaji resorpcije.« v tem razdobju, ko se že uveljavlja Strossmayer-jeva mecenatska roka in ko prodirajo tudi
v politiko, v literaturo in sploh v vse javno življenje nove ideje in smeri, dominirajo imena VValdinger, QuiQuerez ^ rodu iz Slov. Bistrice), Iso Kršnjavi, Nikola Mašič, kipar Rendič. Četrta doba obsega leto 1890 do 1914. Ta doba je tako raznolika, da za njo ni našel Babič nikake formule. Razvoj je že precej dohitel Evropo. Struje se menjavajo hitreje nego prej, posamezne stva-riteljske osebnosti so izrazitejše, njih dela
Anny Ondra
kot
SELA
Danes premiera
vesele komedije polne smeha ln zabave
NIČA
Sodelujejo: MATHTAS WIEMANN, PETER VOSS in MAX GCLSTORFF
ELITNI KINO MATICA
Predstave ob 4, 7.15 in 9.15 zvečer
ee vesti
♦	Odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju v
Ljubljani je prejel te dni prvi znatni denarni dar v znesku 50.000 Din, ki jih je 04.l.cru naklonila »Zorka« tvornica kemičnih izdelkov v Subotici. Plemenito in rodoljubno darilo naj bi našlo še kaj več posnemovalcev, zlasti v industrijskih krogih naše banovine
♦	Ekskurzija jugoslovenskih študentov v Berlinu. V Berlin je prispelo 20 jugoslovenskih študentov tehnike iz Prage. Študenti hočejo obiskati vsa središča nemške velein-dustrije. V Berlinu bodo ostali štiri dni in si bodo ogledali vse velike tovarne. Ekskurzija, ki jo vodi tehnik .Milenko Krstič iz Sarajeva, je bila sprejeta od našega poslanika.
"	©GLEJTE SI
lepo in veliko izbiro daril v P A R F U M E K I J I »V E N U S«
nasproti glavne pošte.	274
♦	Akcija za ustanovitev ženske policije v Zagrebu. Društvo za individualno vzgojo. odnosno socialni odsek tega društva je imel te dni v Zagrebu svoj občni zbor, na katerem je bil stavljen tudi predlog, naj se ustanovi v Zagrebu posebna ženska policija po vzoru nekaterih velikih mest. Tej ženski policiji naj bi bila poverjena skrb za revne otroke, ki se klatijo po ulicah in za dekleta, ki jih tolikokrat izrabljajo razni brezvestneži. Ustanovljen je bil pripravni odbor, ki mu predseduje soproga mestnega župana ga. Erberjeva. Ta odbor bo sestavil načrte za delovanje materinske in mladinske zaščite ter za uvedbo ženske policije, ki bo v pomoč državnim organom.
URA
H £ M A
Vu napravi lepo in mlado. — Izgladi hrapavo kožo. Odptrani iišaje. Priporoča i«e smučarjem, moškim pred in po britju in za negovanje otrok. — Mala škatla »tane 5 Din, velika pa Iti Din.	108(11
♦	Starši! Kupujte svojim otrokom knjige, ki so do sedaj izšle v zbirki »Klasična dela«, ki jih potrebujejo pri branju v šoli. V zalogi so knjige: 1. Perrault: »Contes de Fees« francoske pravljice, po kateri se poučuje francoščina tudi po radiu in stane
Din (v knjigarnah 8 Din), 2. Senoa: »Karafil g pjesnikova groba«, stane 7.50 Din (10 Din} in drama O. Ludwig: »Der Erbtorster, ki stane 10 Din (14 Din). Dobe se pri založnici, Zvezi društev »šola in dom* v Ljubljani, Kongresni trg 7-L v Slovenski Matici.
♦	Ciril Metodova družba poziva svoje podružnice, da odpošljejo svoje prispevke za tekoče leto po položnici vodstveni blagajni.
CERNETOV POSLOVNI KOLEDAR
19 3 5
Oin 2 7'-
*	Društvo bančnih zavodov objavlja: V
ponedeljek, dne 24. t. m. bančni zavodi v dravski banovini ne bodo poslovali.
*	11. številka »Živalce« je izšla in ima bogato vsebino. Kokoši nam bodo nesle pozimi več jajec, ako jim bomo umetno podaljšali dan. Kako bomo to storili, nam pove »Živalca«. Kaj naj upošteva perutni-nar pri odbiri štajerke, nam jasno tolmači inž. \Venko od banske uprave. Celjsko pe-rutninarsko razstavo opisuje J. Gosak. O domačih kuncih-kožuharjih piše A. Kregar. O reji golobov pa M. Pečovnik. V tej številki je tudi članek: O negi brejih koz«.
ESENCE
za likerje in rum 40 vrst ter čisti 96% alkohol po najnižjih cenah! Navodila na razpolago	10909
DROGEBIJA I. KANC
Nebotičnik, LJUBLJANA
Vsak izmed rejcev malih živali pride na svoj račun. Zato naj bi ne bilo rejca, ki bi ne bil član društva »Živalca«, ki ima svoje poslovne prostore na Novem trgu št. 5. Za božič in novo leto priskrbi društvo tolste kopune po nizki ceni.
♦	Osuševanje Vrgorskega polja. V Dalmaciji je mnogo ravnin, ki so večji del leta pod vodo. 0>d njih ni nobene ali pa le malo koristi, poleg tega pa so take močvirne ravnine tudi gnezda nevarne malarije. Polagoma odpravljajo taka močvirja in sedaj so na vrsti obsežna dela za osuševanje Vrgorskega polja. Od Vrgorskega jezera bodo napravili tunel za odvajanje vode. Za začetek tega važnega dela je ministrstvo za poljedelstvo banski upravi v Splitu že nakazalo 300.000 Din. Odvodni tunel bo zvezal Vrgorsko jezero z Bačinsk:m jezerom, ki ima že svojo zvezo z morjem. Tunel bo dolg dobra 2 km Izvedba vsega projekta bo stala okrog 5 milijonov Din, z osušenjem Vrgorskega polja pa bodo pridobili okrog 3100 ha ro-dov;t.ne zemlje. Ker so ti kraji zavarovani pred vetrovi, bodo pridobljena zemljišča primerna vsaki kulturi.
♦	Povodnji zaenkrat odvrnjene. Na Barju so se vode vrnile v struge potokov in v Ljubljanico. Ceste so povsod proste za promet, šolski pouk na barjanski šoli je sedaj reden, ko je bil zaradi povodnji nekaj dni oviran, ker mnogi otroci niso mogli priti v šolo. Ljubljanica počasi pada. Padla je danes za 10 do 15 cm, kakor kaže vodomer na Prulah. Sava drugače v Po-savju naglo pada. Litijsko poročilo, ki ga je prejel danes hidrotehnični odsek, navaja, da je bilo stanje Save pri Litiji davi ob 8. uri še 1.98 nad normalo. Krka in Sava pri Brežicah prav tako naglo padata. Množine vode se vale proti Zagrebu. Nevarnost povodnji je minila.
♦	Strašna nesreča v brodski tovarni vagonov. V torek zjutraj se je v Slavonskem Brodu v tovarni vagonov, ki je last delniške družbe, pripetila huda nesreča, pri kateri je izgubil življenje zidar Mate Si-gurnjev, ki je bil doma iz Like in star 32 let. Hudo ranjena pa sta dva njegova tovariša. Vsi trije so delali v električni centrali in ko so montirali neke stroje, se je podrl oder, na katerem je stal Mate. Nesrečni zidar je padel iz višine 6 m na beton in si razbil glavo, deske porušenega odra pa so poškodovale njegova tovariša. Smrtna žrtev te nesreče je zapustila ženo in troje malih otrok.
♦	še en vlom v trgovino. V št. Vidu pri Stični so neki ljudje ponoči vlomili v trgovine Rudolfa Kraševca in odnesli med diugim štiri pare čevljev, cel kup naramnic, 90 vretenc sukanca in v marmor vdelano uro budilko. Za vlomilci zaenkrat ni sledu
♦	Nevarne sleparje, ki se Izdajajo za
novinarje, preganja v zadnjem času z vso vnemo zagrebška policija, ki je, kakor znano, te dni razgnala redakcijo revolver-skega lista »Naša senzacija«. V Zagrebu so se v zadnjih letih kar udomačili nevarni sleparji, ki so se najrajši izdajali za novinarje. Takim sleparjem, ki jim pravijo »tulumaši«, so nasedli mnogi trgovci in obrtniki, ki so jih sleparji obiskovali pod krinko zastopnikov raznih listov ter sprejemali od njih plačila za oglase in razne objave, ki seveda niso nikdar izšle. Listi so neštetokrat opozarjali javnost, naj zahteva od vsakega, ki se izdaja za novinarja. tudi osebno novinarsko legitimacijo. Taka svarila niso imela pravega uspeha, sleparji pa so se skušali zavarovati na ta način, da so uredili pravo delavnico za ponarejanje novinarskih legitimacij. Več takih falzifikatov so policijski organi našli v redakciji »Senzacije«.
♦	Ubijalec vojvode Lune-Jovanoviča obtožen zaradi novega atentatorskega poizkusa. V Peči so zaprli bivšega policijskega organa Stevana Protiča, ki je nekdaj na niški železniški postaji v prepiru ustrelil četniškega vojvodo Luno-Jovanoviča, bivšega narodnega poslanca. Protič je sedai ob-dolžen, da je pripravljal atentat na sreskega načelnika Ivančeviča. Protič je doma iz
originalnejša. Ta doba je upravičeno zavzela v Babičevi knjigi največ prostora. Nje vodilna imena pomenijo obenem vodilua umetniška gesla: Vlaho Bukovac, C. Medo-vič, M. KI. Crnčič. Ferdo Kovačevič, B. Ci-koš-Sesia, E. Vidovič v slikarstvu, Frangeš, Valdec v kiparstvu. Moderno predstavljata že v 20. stoletju umetnostno izoblikovana slikarja Josip Račič in Miroslav Kraljevič, dve veliki, a prezgodaj ugasli nadi hrvaške likovne umetnosti. Kje neki je ostal Ivan Meštrovič? V tem pregledu »Umjetnosti kod Hrvata« ga zaman iščeš, čeprav Časovno sodi vanj "toliko kot Račič in Kraljevič. Ali morda ni Hrvat? Lahko je mogoče, da bi ga bil tudi kakšen Srb izpustil, češ, da ni Srb, da sodi v hrvaško sfero. In tako še
marsikogar in _ vice versa tudi. Ta primer
živo kaže, kako težavne in izumetničene so še takele plemenske »razmejitve* med hrvaško in srbsko kulturo in kaj tu pomeni jugosiovenska sinteza. — Izmed arhitektov novejšega časa, čijih delovanje sega že v povojna leta, obravnava Batič zlasti sece-sionista Viktora Kovacica. — Skratka: Ba-bičev pregled hrvaške umetnosti je zelo iii-teresantna knjiga, spisana s pravim esejističnim slogom, pregledno; vsaka doba je esej zase in vse razglabljanje umetnostnih pojavov in osebnosti sloni na zgoščenih obrisih tedanjega splošnega položaja. Tako umetnostni razvoj ne visi v zraku, marveč raste iz tal, iz svojega časa in danega okolja. — Po opremi sodi knjiga med najlepše publikacije Matice Hrvatske.	_
Kot drugo knjigo omenjamo S. Zim-
mermanna spis »Temelji filozofije*. Svoje dni je M. H. izdala obsežno delo prof Bazale ?Povjest filozofije«. S Zimerman-novim spisom je poslala v svet novo filozofsko delo. ki je zlasti zanimivo zaradi tega, ker nekak uvod v filozofijo združuje % njo zgodvino in tako nadomešča izobraženemu čitatelju dve filozofski knjigi. Kaj pak, Zimmermann je nekako pristaš tiste filozofske sineri, kakor pri nas Aleš Ušenifc-nik in je umljivo, da je s svojo knjigo na kazal tudi čitatelju pot, ki jo sam hodi. To pa ne zmanjšuje vrednosti tega spisa, ki zopet obogačuje dokaj nerazvito jugoslo*. filozofsko literaturo. Knjiga je razdeljena v tri dele. Prvi prikazuje naše zavestno življenje in naše znanje o vuanjem svetu, drugi razpravlja o istinitosti, dokazuje in utemeljuje objektivnost ter brani realizem proti idealizmu, obenem pa zagovarja metafizični realizem proti pozitivizmu. V tretjem delu so poglavja: Filozofija kot znanost. — Filozofija in verstvo. — Na poteh sodobnega filozofiranja.
Pesniška zbirka Nikole S o p a >Isus 1 moja sjena« je drobna a prikupna knjiga lirike. Nikola šop je pesnik, ki je premagal v sebi razne antagonizne povojnega pesniškega strujarstva, vendar pa ni izšel iz njih brez očitnih koristi, ni se vrnil k starim pesniškim stilom. Njegov izraz je moderen, kaže pa izrazito osebno noto, kar priča, da Šop ne ubira svojih notranjih melodij samo po ritmu svojega časa, marveč tudi in predvsem po svojem notranjem zveneniu, kakor so delali vsi resnični liriki vseh ča-
Jtdna
prašek Je boBH
KUPUJ DOMAČE BLAGO!
Peči in tam je živel, odkar je bil izpuščen iz zapora.
♦	Priporočamo razpečavanje božičnih In
novoletnih razglednic, katere Je založila Ciril Metodova družba. Razglednice so krasne, izdelane po slikah naših domačih umetnikov.
♦	Pometamol Vse blago lanskega leta in kar ni več moderno, hočem prodati za bo-žičnico, in sicer za vsako ceno, samo da pride iz trgovine. Stcrmecki, Celje.
♦	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo.
DANES
GRETA GARBO
v filmu
Kraljica Kristina
ZVOČNI KINO IDEAL
Predstave ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer Vstopnina Din 4.50 in 6.50

Iz Lfisblfane
u— Ljudska univerza. Danea predava v soeialno-gospodarskem tečaju g. Trček Fr. ravnatelj Zveze slovenskih zadrug o osnovah zadružništva.
u— Božičnica mestnih otrok. Dne 23. t. m. ob 3. popoldne se bo vršila v veliki dvorani hotela Uniona vsakoletna božičnica mestne občine. Ob tej priliki bo obdarovano 4S0 socialno najšibkejših otrok. V lep; razsvetljeni unionski dvorani se bo zbralt deca iz mesta in periferije v priča kovanju na prihod Jezuščka, ki naj Jih obdari in razveseli vsaj en dan v letu, ko je njihovo življenje vse leto tako prazno in brez toplote. Na odru bo v tisočih lučkah žarelo božično drevo in radio orkester bo igral božične pesmi. Pred razdelitvijo daril bo tudi ljubka otroška igrica,
E
L
I
T
N
I
K
I
N
0
M A T
1 C A
B
0
2
1 č N
I
P R O G R A Jf
katero naštudira s otroci vsako leto njihova najboljša prijateljica učiteljica gospodična Vencajzova. Vesele in tople praznike bo voščil kakor vsako leto mestni župan, že leč mladini lepo in »rečno bodočnost v korist naroda ln države. Vso prireditev, ki bo trajala dve uri, bo oddajala radio postaja Ljubljana in gotovo bo veliko družin v mestu in na deželi, ki bodo prisostvovali v duhu tej lepi božični prireditvi mesta LJubljane, Na to prireditev opozarjamo vse ime ji tel je radia, kakor tudi druge, ker bo po svojem načinu svojevrstna in lepa.
u— V št. Vid nad LJubljano so knjige Vodnikove družbe tudi že došle ln jih dobijo člani pri poverjeniku. Vsak član naj ob prejemu knjig tudi takoj plača članari-
Danes velefilm mladine
Revolucija mladih
Vstaja ameriških dijakov zoper gang-sterje
Kot dopolnilo programa
Pogrebne svečanosti
blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja
ZVOČNI KINO DVOR
I»redstave danes ob 4., 7. in 9. uri Vstopnina Din 4.50 in 6.50
Ni potrebno, da Vam nikotin škoduje, toda ko opazite samo najmanjšo posledico nikotina
morate piti
Radensko!
Nikotin krči krvne žile, poveča tlak krvi, moti srce, pospešuje sklerozo in draži živce. Radenska širi krvne žile, manjša tlak krvi,
krepi srce, preprečuje razvoj skleroze ln miri živce,
Ako ste nagnjeni k sklerozi (50 letniki!) in pušite, je za Vas nikotin škodljiv in morate brezpogojno piti Radensko!
no za prihodnje leto, da olajša delo poverjeniku in družbi.
J— Dan obrtne mladine dne 8. decembra
v LJubljani je uspel kar najlepše. V Vajeniškem domu se je dan proslavil z raznim prireditvami, vajenci sami pa so se c-ddtlžili svojim siromašnim tovarišem z nabiralno akcijo, ki je zelo dobro uspela. V .sem darovalcem najlepša hvala!
u— Kleopatra, kraljica Nila. Ali ni bila to ona bajna žena, ki je gospodovala nad Egiptom? Ali ni to ona, o katere razkošju še danes govori ve« svet? Njeno razkošje in njena lepota sta presegala rse lepote in razkošja tedanje in sedanje dobe. Pred njo je padel Cezar na kolena, zaradi nje se je ubil Antonij, slavni vodja rimskih legij. Kdo je bila in kako je živela, nam pokaže za praznike film »Kleopatra«.
u— ZKD film za praznike. Za božične praznike bo ZKD predvajala za naše malčke pravljico »Janko in Metka«. Ta film je nekaj izrednega za naše malčke. Na platnu bodo gledali čarobno zgodbo o dobri Metki in Janku. Kot dodatek bo še par črtanih šal in še nekaj. Malčki bodo gotovo zadovoljni in mamice in ateki j!m bodo privoščili malo veselja. Prva predstava bo v nedeljo ob 11. dopoldne.
u— Brez dvoma vas bo zanimalo, kakšen bo repertoar ljubljanske drame med božičnimi prazniki. Ali že veste, da se ponovita od mladinskih iger Golievi pravljici: »Jur-ček* in »Petrčkove poslednje sanje« r novi zasedbi glavnih vlosr? Jurčka igra ga. Vida Juvanova, Peterčka pa 71etni Gu-steljček, ki obeta biti prav korajžen Pe-terček. Obe pravljici sta na novo opremljeni z baletom in bosta nova privlačnost za mladino. Poleg navedenih iger se ponovi Dickensova božična igra: »Cvrček za pečjo«.
n— »Hčeri njene ekscelence« je izvrstna veseloigra, zelo zabavna in je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah lep uspeh. Sodeluje ves ansambel. Režijo vodi Miran Petrovčič. Ker sta to poslednji uprizoritvi zabavne veseloigre, naj nihče ne zamudi prilike, da si jo ogleda. Kupite vstopnice že
v prej. V nedeljo ob 15. bo premiera dveh božičnih mladinskih igric Milana Skrbin-ška: »Siroti Zorica in Marko« in »Pod božičnim drevesom«. Režijo obeh igric vodi ga. Metka Bučarjeva. Opozarjamo starše na uprizoritev obeh mladinskih igric. — Vstopnice za vse predstave se dobe od sobote dalje.
u— Društvo »Soča« bo priredilo v nedeljo 23. t. m. v salonu »Pri levu« ob 4. popoldne svojo običajno božičnico, pri kateri bodo obdarovani najrevnejši in naj-bednejši otroci in odrasli z obleko, perilom in živežem. Program bo lep, saj nastopijo po otvoritvenem pozdravnem govoru naši ljubi malčki: Jezušček z angelčki in drugi mali z deklamacijami, petjem in plesom. Potem bo razdelitev daril že določenim revnim družinam z otroci. Odbornike in vse drugo članstvo in prijatelje »Soče« vabimo, da razveselijo ta dan naše malčke s svojo navzočnostjo. Torej vse in pravočasno vabi odbor »Soče«.
u— Namesto venca za blagopokojnim Ivanom Krivicem st. je daroval predsednik Zbornice TO«! g. Ivan Jelačin 200 Din za brezposelne trgovske sotrudnike. upra-
vi združenja trgovcev
u— Dar revežem. Za svojo 50 letnico Je podaril g. Sunara Ivo, trgovec in gostilničar, za mestne uboge 500 Din. Najsrčnejša Lvala.
u— Trgovine v nedeljo 23. t. m. bodo v Ljubljani ves dan odprte in se o tem
obvešča cenjeno občinstvo Ljubljane in okolice. — Uprava Združenja trgovcev.
u— Ljubezniva tiralica. Kadar nemške tvrdke pošiljajo po svetu steklene izdelke, opremljajo zaboje z važnimi opozorili: »Achtung! Nicht stiirzen!« Te besede veljajo železniškim uslužbencem in vsem ljudem, ki bodo poslovno Jemali zaboj v roke, da se bodo vedeli skrbno ravnati !n se blago ne razbije. A kadar policijska oblastva obveščajo orožniške postajo o kakšnem zločincu ali beguncu, ki je na poti, so v teh svojih okrožnicah po navadi kratkih. skopih besedi, kakršni so pač vsi uradni akti: ime, personalije, zločin, paragraf, aretirati, privesti — nič kakšnih navodil o tem, kako je treba gledati, da se delinkvent pri transportu ne poškoduje Te dni pa so naše orožniške postaje prejele na pobudo avstrijskega konzulats v Ljubljani tiralico, ki je bela vrana med
vec viahic
in mrz(c nege
o k a s J a L n o' m a-siT E,
dopisi te vrste. Brnst Gensbauer, 16 leten 6in upokojenega polkovnika iz Moosbier-bauma v Avstriji je pred dobrima dvema mesecema izginil od doma. Po vsej priliki Jo Je mahnil v Jugoslavijo. Kakor je fant še mlad in malo vsakdanjih nagnjenj, Jo vendar zadosti podjeten in skrben: vzel je lepo vse dokumente s seboj in okrog 400 šilingov gotovine (v naši valuti nekaj manj kakor 4000 Din), kar priča da mu najbrž ni bilo sile doma. »Imenovani«, tako piše uradna »tiralica«, »ima bolesten nagon za potovanje Ln hoče vkljub svoji mladosti postati samostojen. Morda si je x denarjem kupil kolo in se zdaj vozi ž njim po svetu okrog. Njegova želja je bila vedno, da postane natakar. Ni izključeno, da je kje v Jugoslaviji dobil natakar-sko službo. V primeru, da ga oblastva tz-slede, naj se mu sporoči, da so mu starši ▼se odpustili in naj se vrne domov. Vendar pa mu je treba javiti to kolikor mo-Koče obzirno, ker se starši boje, da n« bi naposled storil samomor, če ga lzslede, naj se po možnosti to takoj brzojavno sporoči konzulatu v Ljubljano.
VOSEK
za čiščenje parketov najboljše kvalitete nudi
DEOGEEIJA I. KANC Nebotičnik, LJUBLJANA
Denar v površniku. Do nedavna bo
ir* v Ljubljani pogostoma vršile tatvine zimskih sukenj, ki jih obešajo gostje po loka' h na kljukah, še bolj neprevidno kakor pozabiti na suknjo na obešalniku pa je puščati v obešenih plaščih denar. V neK, gostilni v Hrenovi ulici je pred dnev* uejido na tihem izmaknil iz obešenega površnika deset stotakov.
u— Za zimo se mora človek preskrbeti 7. odejami. Med drugimi sezonskimi tatvinami je zadnji čas prejela policijska uprava več rrljav o kraji odej, ki jih ljudje jemljejo z voz na cesti ali pa 6e Je sila. tudi v'omijo ponje. Tako je bila pred dnevi ukradena Francu Velepiču z ročnega vozička zelena odeja. Pred časom pa je nekdo vlomil v skladišče tvrdke Dolenc & Tonnies na Tyrševi c. in ukradel sivo odejo zt avtomobil. Ljudje jemljejo s se-b':; seveda tudi drugi predmete, kadar nanese ugodna prilika. Iz neke sobe v Na-bavlj&lni zadrugi na Masarvkovi cesti je nekdo sunil uro budilko, dežni plašč in dežn.k, vse skupaj vredno okrog 600 Din.
MOD/1M NA ODPLAČILO!
ItftKIlft »••«»••♦«•
.JUGOACENCIJA" ZACHEB, Dratfcoirt*«^« 94
Kolesa še niso prišla iz mode. Izpred gc«ri!ne »Zvezde« na Celovški cesti v ši-fki je nekdo odpeljal Rudolfu Beletu črno pltjkano kolo znamke »Bianchi«, vredno okrog 500 Din in opremljeno s tovarniško številko 10.028.
u— Pozor pred sleparji. Policijska uprava opozarja, da so se pojavili v mestu razni sleparji, ki obiskujejo trgovce, razne ustanove in tudi privatnike z izgovorom, da nabirajo božične darove za razne dobrodelne organizacije. Med njimi so tudi preve-jani sleparji, ki bodo gotovo našli precej žrtev, če jih javnost sama ne pomaga razkrinkati. Vsakega takega obiskovalca je treba legitimirati in zahtevati od njega vsa pooblastila. V vsakem primeru sleparije naj prizadeti takoj opozorijo na sleparje policijske stražnice.
u— Maščevanje z nožem. Včeraj so pripekal: v bolnišnico hudo poškodovanega 41ietnega višjega poštnega kontrolorja J. J. iz Most, ki so ga ponoči napadli neznani ljudje in ga z noži grdo zdelali po vsem žvot.u Višji kontrolor je dobil več urezov tudi po glavi, neznanci pa so mu pri tem neljubeznivem srečanju nabjrž zlomili še nogo Poškodovanec je izrazil policiji sum, da s_ bili napadalci neki bivši njegovi so-stavovalci, ki so se morali zavoljo njega izseliti iz hiše. — Iz Skofeljce pa so pri-ptljal v bolnišnico nevarno ranjenega hlapca Antona Grabnarja, ki ga je pri po-kladanju krme ugriznil konj v spodnjo ustnico in brado.
u— Sodna preiskava o razbojništvu v Soteski. PoMeija je zaključila preiskavo o roparskem napadu na 551etno Josipino Kalanovo v Soteski in je vse tri osumljence, ki jih je aretirala takoj prve dni po umoru, Vinka O., Rudolfa J. in starejšega mladoletnika V., izročila sodišču. Prvi, ki Je kot glavni osumljen dejanja, je skušal izpočetka valiti vso krivdo na nekega izmišljenega »Franceljna«. S precejšnjim trudom je policija našla tega Franceljna v 341etnem Rudolfu J., ki je iz Loškega potoka doma in je bil že večkrat kazno-
sov. Njegova poezija nas tu in tam spominja na Jesenjinovo liriko. Tudi Jesenjin je zlasti v prvi dobi rad opeval verske moli-ve. Kajpak, šopovo religiozno občutje ni ono iz Verlainove »Sagesse«, še manj pa spominja na katoliške lirike, kakor je bil Maiin Sabič ali I. Poljak. Šopova poezija je moderna tudi v tem. da lirično obravnava baladne motive in da se najčešče inspirira ob malenkostih vsakdanjega življenja. Med pesniki mlade generacije je imel Nikola šop vso pravico do časti, da ga izda med rednimi publikacijami Matica Hrvatska.
»Hrvatsko kolo« je tudi letos (15. knjiga) na višini prejšnjih knjig. Naj za sedai samo omenimo najzanimivejše razprave: Na prvem mestu Ljube Karamana zgodovinski spis »Po ruševinama starohrvat-skog Solina«, ki obravnava vrsto intere-santnih zgodovinskih problemov in je najlepši literarni venec na grob raziskovalca Solina, don Frana Buliča. Ljubomir Maro kovič razpravlja o znanem delu Ks. Š. Djal-skega Ilustillimus Battorvch«, ki je izšlo pred petdesetimi leti. (Pač redek jubilej zrele knjige ob živečem avtorju!). Iz zapuščine pokojnega M. Nehajeva je objavljen esej »O breviru Stanka Vraza«. Modernist Nehajev v polni meri priznava lirične kvalitete tega ilirskega pesnika in pravi, »kakav bi se divan brevir dao sastaviti od njegovih pjesama«. Zgodovinar R. Strohal je prispeval članek »Kmetovi kod Hrvata«. ( Mirko Deanovič piše o Ario°tu in niegovem j »Orlando furioso«. dr. Ivo Hergešič razglablja probleme »O prijevodima i prevo-
djenju«, dr. Josip Torbarin pa se bavi z najnovejšo fazo Bernarda Shawa. 0 dramatiki Josipa Kozarca piše dr. J. Bogner. Liriko so prispevali Tin Ujevič, Novak Simič, Antun Bonifačič, J. Komer, Nikola šop, Božo Lovrič, Frano Alfirevič, Vlado Vlai-savljevič, Viktor Vida. Vjekoslav Majer, Olinko Deroko. Ante Dean, Jakša Kušan, Vladimir Jurčič, Želimir Grunhalter in Ra dovan Zilič, prozo Milan Begovič, Slavko Kolar. B. Lovrič, A. Bonifačič, Vj. Majer. Lepo ilustrirani zbornik sta uredila B. Li-vadič in M. Gavazzi.
Peta knjiga je prevod: W. St. Revmon-ta roman »Seljaki«, ki ga za M. H. prevaja Julije Benešič. S sedanjo knjigo je prevod dospel do četrtega dela, tako da bo s prihodnjim zvezkom zaključen. O tem mogočnem epu, ki ga je nam podarila Slovenska Matica v Glonarjevem prevodu, ni treba posebej govoriti: čudimo se le, da prihaja tako pozno v srbskohrvaško literaturo in še zdaj nenavadno počasi.	o.
Dr. Antona Slodnjaka »Pregled slovenskega slovstva« izšel. Akademska založba je pravkar izdala 544 9trani obsegajoči spis dr Antona Slodnjaka »Pregled slovenskega slovstva« Pisec obravnava razvoj našega slovstva od prvih začetkov do najnovejših pojavov v dolgi vrsti poglavij, ki so posvečena bodisi posameznim razdobjem, bodisi markantnim osebnostim. Vse pojave motri dr. Slodnjak s svojega kritičnega vidika in podaja cele sintetične študije na
pr. o Prešernu, o Levstiku, o Iv. Cankarju, o Otonu Župančiču in drugih. Slodnjakovi knjigi daje poleg novega zanimivega vrednoten ia posameznih struj in pisateljev še posebno vrednost obsežni »Letopis slovenskega slovstva«, ki je že sam po sebi pripomoček, kakor smo ga že zdavnaj pogrešali. Spis dr. A. Slodnjaka je tako pomembna novost na našem knjižnem trgu, da mu v kratkem posvetimo daljše poročilo.
Slavka Osterca »Sonato za violino« je izvajal minule dni na koncertu komorne glasbe društva »Pritomnost« v Pragi Sukov juž-nočeški kvartet. Kritik »Lid. Novin« je v koncertnem poročilu napisal o Osterčevi skladbi: »Sonata za violino Slavka Osterca je koncipirana z docela drugačnega stališča. To kontrapunktsko delo, ki je zgoščeno na tri realne glasove, daje vtisk proste, neobtežene glasbe, malce suhe v izrazu, vendar pa z vseh strani zanimive. Je dokaz novega stadija tega skladatelja, ki ga že poznamo iz drugih, stilno drugačnih skladb«.
O Ksaveru Mešku je probčil Srpski književni glasnik z dne 16. decembra informativni članek T. Potokarja.
Nori prevodi v slovenščino. Pravkar so izšli trije novi. literarno pomembni prevodi: Tiskovna zadruga je izdala Andrea Gi-d^a roman >vatikanske ječe«, pri »Modri ptici« je izšel D- H- Lawrencea roman »Sinovi in ljubimci«. Jugoslovanska knjigarna pa je objavila kompleten prevod Axela Munthea knjige »Mont San Michelec-
Božična številka „Jutra"
bo izšla v ponedeljek zjutraj. Za to številko sprejema oglasni oddelek oglase SAMO DO SOBOTO ZVEČER ter opozarja inse-rente in naročnike malih oglasov, da ne bi zamudili tega roka. Božična številka bo kakor vsako leto nudila naročnikom in či-tateljem širom domovine v treh prazničnih dnevih obilo zanimivosti in je zaradi tega tudi dano najboljše jamstvo, da bodo vse v tej številki priobčene objave, veliki in mali oglasi dosegli najboljše uspehe.
Oglasni oddelek „Jutra".
ran zaradi tatvine, enkrat pa tudi že zaradi roparskega napada. Pred leti je na podoben način kakor v Soteski poizkusil oropati neko trafikantko v Trnovem, a je policija v zadnjem trenutku preprečila zločin. Prav tako je tudi njegov mlajši sodelavec Vinko, v katerem je Kalanova pri konfrontaciji prepoznala napadalca, že star znanec kriminala in je komaj pred dobrim mesecem prišel iz ječe, kjer je presedel 14 mesecev zaradi vloma v Kun-čevo trgovino, čeprav gta se Vinko in Rudolf skušala z vsemi zvijačami izviti policiji, je preiskava vendarle zbrala nepo-bitne dokaze, da sta onadva izvršila napad. Zlasti obremenilno za obadva je izpovedal 201ftni V., ki pravi, da sta ga postavila za stražo pred hišo.
Javna sodna dražba
se vrši dnevno od 9. do 12. in od %15. do 18. v trgovini »Jugošport« preje' A. Ras-berger, Miklošičeva cesta 34. Gramofoni, plošče, radio-aparati, zvočniki, radio-potreb-ščine, veliki gramofoni za kavarne, koncertne dvorane itd.	11442
h Celja
e— Božično darilo mestnim revežem.
Mestni ubožni svet je sklenil 14. t. m., da bo naklonil vsem mestnim revežem za božič po 100 Din onim, ki ne stanujejo v mestni ubožnici, pa poleg tega še po 100 kg drv. Razen tega je prejel 101 revež za božičnico po 200 do 300 kg premoga. Ta premog (25.000 kg) je poklonila cinkarna, ki se ji mestna občina iskreno zahvaljuje za velikodušni dar.
e— Novi mestni proračun za 1. 1935/36, o katerem bo razpravljal mestni svet jutri ob 18., izkazuje 6,052340.62 Din izdatkov in 6.053.42150 Din dohodkov, prebitek znaša torej 880.88 Din. (V letošnjem proračunu je bilo predvidenih 6.636.588 Din dohodkov in 6,637.558 Din izdatkov). Novi proračun je znatno nižji od letošnjega. V proračunu so predvidene iste občinske doklade in trošarina kakor letos.
e— Občni zbor Muzejskega društva v Celju se bo vršil drevi ob 20. ▼ gostilniških prostorih Narodnega doma.
e— »Gugalnica«, veseloigra znane češke igralke in pisateljice 01<_>e Scheinpflugove, ki jo je uprizorila ljubljanska drama v torek zvečer v Mestnem gledališču, je teatr-sko pisano delo z razgibanim dejanjem, dobrim humorjem, krepko risanimi tipi in rahlo satiro. Ta »deflacijska« veseloigra, ki se godi v času finančnih prevratov in v začetku velike gospodarske krize, nima ■ metnostnih ambicij, njen glavni namen je, ia zabava, in to je pisateljici uspelo v precejšnji meri. Gostje so v dobri, učinkoviti režiji g. M. Skrbinška temeljito izčrpali <ivoje vloge. Kuharico-milijonarko Mary je podala ga. P. Juvanova z naravno komiko in močnim temperamentom. Zelo posrečena sta bila mlada Anamarija in Vena (gdč. M. Danilova in g. Jan), pa tudi ga. Medvedova (vdova Marv) in g. Lipah (notar) sta verno izoblikovala svoji vlogi. Malega trgovca in plahega ljubimca Vaclava je namesto g. Železnika igral g. M. Skrbinšek in ustvaril izredno uspel lik. Manjši vlogi sta povoljno rešili gdč. Gabrijelčičeva in Trat-nikova. Gledališče je bilo zopet polno in občinstvo se je dobro zabavalo — R. P.
e— Mestno parno in kadno kopališče bo zaradi božičnih praznikov v ponedeljek 24. t. m. ves dan odprto.
e— Umrl je v torek na Dobrovi 32 pri Celju .^8 letni delavec Anton Turnšek.
e— Močan potresni sunek so čutili prebivalci Celia in celjske okolice včeraj okrog 7.1.5 zjutraj. Potres je trajal približno dve sekundi, a ni povzročil nobene škode.
e— Nepošten vajenec. Na podlagi tiralice mestne policije v Celju je bil v Ljub-:jani aretiran 16 letni pekovski vajenec >tefan K., ker je letos v oktobru ukradel svoji delodajalki ge. Mariji Kohnetovi v Gaberju pri Celju kolo in ji poneveril 850 dinarjev, ki jih je kasiral pri raznih strankah. Fant je kolo prodal v Mariboru in izkupiček pa tudi ves poneverjeni denar zapravil. Prepeljali so ga r Celje in izročili okrožnemu sodišču
e— Čigava so kolesa? Pri predstojništvu mestne policije v Celju so shranjena še tri kolesa, ki jih je bil lani in letos ukradel mani »kolesar« Martin Podgoršek v Celju. Lastniki naj se javijo pri polici ii.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 rvočni film »Izgubljeni sin« in zvočni tednik.
Iz Maribora
a— Na novo širšo podlago je postavljeno delovanje šole mariborske Glasbene Matice z ustanovo kuratorija, v katerem so zastopniki vseh činiteljev, ki prispevajo k vzdrževanju šole. V kura toriju bodo zastopniki države, banovine, občine ter staršev. S tem je ta važen glasbeni zavod postavljen na široko bazo institucije, ki jo upravljajo tisti činitelji, ki nudijo jamstvo, da bo šola na prvovrstni stopnji in da ho ustrezala značaju ter poslanstvu tako važne kulturne institucije.
a— Starešinsko društvo JAD »Triglava« v Mariboru ima svoj izredni občni zbor 30. t. m. ob pol 10. v lovski sobi hotela »Orel« v Mariboru z naslednjim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika predidočega občnega zbora; 2. poročila funkcionarjev; 3 izprememba društvenih pravil v Ju. 35 glede društvenega sedeža; 4. volitev odbora. revizorjev in poverjenikov; 5. slučajnosti. — Odbor.
a— JNS III.! Mestna organizacija JNS za tretji okraj sklicuje za danes ob 20. od-borovo sejo. ki bo v okrajnemu tajništvu v Cankarjevi 1. Zaradi bližajočega se občnega zbora naj pridejo vsi odborniki Dobrodošli pa tudi člani in somišljeniki organizacije.
a— Za božič premiera. Znani učinkovit'
šlager »Izgubljeni valček« nnrizori mar' borsko gledališče na prvi božični praznik Po načrtih inž. arh. B. Stupice 80 »e lz-
gotovile nove dekoracije ln obleke. Vsebinsko je opereta razdeljena v osem slik.
a— 60.000 dinarjev za Pomožno akcijo. Organizacija letošnje Pomožne akcije je v polnem teku. Prvi večji delež je doprinesla Hutterjeva tekstilna tvornica z nakazilom 60.000 Din. Posnemovalci na plan!
a— Vzrok aktivnosti. Ob objavi bilance mestnih podjetij je bilo razvidno, da je med aktivnimi mestnimi podjetji tudi mestna plinarna, ki je skozi dolgo vrsto let bila pasivna. Vzrok izboljšanja ni samo v stalno dvigajočem se konzumu plina, kar je prvenstvena zasluga vodje mestne plinarne inž. Tomšiča, ki je umel v zadnjih letih z iniciativnim delom zbuditi v Mariboru smisel za prednosti kuhe s plinom, ampak je v zvezi tudi z nakupom premoga. Doslej so vse mestne plinarne v državi naročale premog na svojo roko, kar je premog umevno podraževalo. Sedaj pa se vrši nakup skupno in direktno iz prvih rok, mestna plinarna pa si je na ta način prihranila letno okoli 150.000 Din.
a— Odpust iz magistratne službe. Na včerajšnji seji disciplinskega odseka se je sklenilo, da se odpove služba trem uslužbencem mestne občine mariborske, ki so bili zaposleni pri mestnem avtobusnem podjetju, in sicer ravnatelju Francu Nera-liču, vratarju Jugu in slugi Bizjaku. Ravnateljstvo mestnih podjetij izda danes o tem uradni komunike.
a— Dolgovi manjši. V novem občinskem proračunu za 1935 vidimo sledeči pregled mestnih dolgov: Mestni hranilnici v Mariboru 3,005.952, občinski hranilnici na Vrhniki 450.500, Hranilnici dravske banovine v Mariboru 709.961, Hranilnici dravske banovine, podružnici v Celju 233.601, Hranilnici dravske banovine v Ljubljani 604.064, Mestni hranilnici v Kranju 1 milijon 297.500, Mestni hranilnici v Ljubljani 36.800, Posojilnici v Mariboru 217.564, Mestni hranilnici v Radovljici 238.444, Pokojninskemu zavodu v Ljubljani 704.689, Okrajni hranilnici v Slovenjgradcu 411.000 Prvi hrvatski štedionici v Mariboru 50.000 Javni borzi dela v Ljubljani 122.000, Drž hipotekami banki, glavni filiali v Liublja ni 74.880, Ljubljanski kreditni banki podružnici mariborski 65.000, nova posojila 187.200, zamudne obresti 150.000 Din Skupno znašajo torej 8.559.155, dočim so mestni dolgovi iz proračuna mestnega zaklada za 1934. znašali 8.853.460 Din. Mestni dolgovi so se torej zmanjšali za 294.305 dinarjev ter se bo to zmanjševanje v teku naslednjih proračunskih let nadaljevalo.
a— Kvaterni post... se je poznal na včerajšnjem ribjem trgu. Precej domačih rib, je bilo, pa tudi povprašujočih mariborskih gospodinj. Krapi po 10 Din, ščuke pa po 14 Din za kg.
a— Brez kruha na cesti. Mariborska tovarna svile je odpovedala delo polovici delavstva. Ustavitev obrata pri Thoml do meseca januarja 1935 je bil prvi udarec za mariborsko tekstilno delavstvo. Sedaj Je slediil drugi udarec Oba tik pred prazniki.
a— Razprava po novem letu. Novi mestni proračun pride v razpravo pred mestni svet šele po novem letu, pač pa se bo finančni odbor sestal še v teku tega meseca, da natančno prouči in sklepa o osnutku novega proračuna.
a— čisto navadni goliufi. Predstojništvo mestne policije opozarja v posebnem razglasu mariborsko javnost, da zbirajo v zadnjem času razne osebe pod pretvezo nacionalne propagande prispevke za razne humane cilje. Po informaciiah. ki Jih ima v konkretnem primeru policija, gre za spretno organizirano akcijo goljufov. Vsak tak primer naj občinstvo javi policiji
a— Trije pred senatom. Zanimivo zgodbo so včeraj obravnavali pred tukajšnjim malim senatom. Zadnjega julija t. 1. sta šli s »trebuhom za kruhom« Marička in Tončka, doma iz Ljutomera. Tončka je imela pri sebi tisočak in stotak, ki ju je Marička spretno izmaknila svoji tovariši-ci. Pri večerji je Tončka opazila, da sta ji izginila »jurček« in »metuljček« ter osumila Maričko, ki Ji Je pa zatrjevala, da ji ni vzela denarja in da je tisočak in stotak prav gotovo pozabila doma v Ljutomeru. Tončka je zaman šla nazaj v Ljutomer iskat denar. Ko se Je vrnila v Ptuj, Ji je Marička vse priznala, da ji je denar ukradla in ga skrila v neko škatlico pod zglavje pri Gajzerjevih, kjer sta prenočevali Ko se je zbudila in segla z roko pod zglavje, ni bilo o škatlici ne duha ne sluha Včeraj so sedeli na zatožni klopi Marička Podbreznik ter Jakob in Marija Gaiser. ki sta dala prenočišče in ki sta bila osumljena, da sta škatlico ^ dragoceno vsebino vzela. Marija Gaiser ni prišla k razpravi, ker se nahaja v drugem stanju, ter se je izločila Iz razsodbe. Njen mož pa Je bil obsojen na tri mesece stroeega zapora in 100 Din globe, Marička Podbreznik pa na štiri mesece strogega zapora. Senat so tvorili vss. Lenart kot predsednik, dr. Kotnik in Kolšek kot prisednika. Obtožbo je zastopal državni pravdnik Hojmk. zagovornik dr. Bergoč.
a— prodajalci »Jutra« se iščeio. Povprašati je v upravi lista. Gosposka 11.
Iz Kamnika
k a_ Odhod staroste br. Vedli na Iz
Kamnika, V torek je zapustil Kamnik davčni uradnik g. Stane Vedlin ln odšel na novo službeno mesto za šefa davčne uprave v Konjicah Z njegovim odhodom je nastala v kamniškem javnem življenju velika vrzel saj je bil g Vedlin vsa leta po vojni eden izmed naših naiagilnejših delavcev v vseh naprednih društvih Posebno uspešno je bilo njegovo delo pri Sokolu, ki je na zadnjem občnem zboru na najvidnejši način Izrazil priznanje njegovemu požrtvovalnemu delu s tem. da ga ip izvolil za starosto kot naslednika pre-rano umrlega dr Riharda Karbe. Vsa leta le bil g. Stane Vedlin aerilen član kamniškega salonskega orkestra in »Lire« 2e od mladih let na se 1e ude1?tvoval pri ele-dnliškem odseku Narodne čitalnice Njegov odhod vsi obžalujemo in mu želimo na novem službenem mestu mnogo sreče!
Gospodarstvo
Gibanje zaposlenosti v Jugoslaviji
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je objavil podatke o stanju povprečnega števila zavarovanih delavcev in nameščencev pri krajevnih organih v mesecu oktobru. V tem mesecu je bilo povprečno zavarovanih 565.461 delaveev in nameščencev, to je za 16.000 več nego lani ob istem mesecu in za 19.155 več nego v oktobru 1932. Gibanje v zadnjih mesecih je bilo naslednje:
Število	razlika nasproti
članov	istemu mesecu
1934	1933	1932
junij	568.641 + 31.446 + 11.355
julij	555.920 + 34.743 4- 6.114
avgust	558.9Š4 + 20.158 + 1.615
september 562.202 4-20.128 + 5.694 oktober	565.401 4- 16.000 4- 19.155
Gornje številke nam kažejo, da povečanje števila članov letos v oktobru ni bilo tako veliko, kakor lani, ker je razlika nasproti lanskemu oktobru padla od 20.(100 na 16.000 (kar je pripisati vznemirjenosti, ki se je pokazala v tem mesecu tudi v gospodarskem življenju po nesrečnem dogodku v Marseilleu). Razlika članstva v primeri z istim mesecem leta 1932. pa se je dvignila na preko 19.000, in sicer zaradi tega, ker smo v oktobru 1982 zabeležili še konjunkturni padec zaposlenosti.
Od posameznih okrožnih uradov beležijo največji prirastek okrožni uradi na Sušaku (15.6° o), v Velikem Bečkereku (13.1 •/•) in v Somboru (10-3 "V). Ljubljanski okrožni urad je imel v tem mesecu prirastek 54/e. Od okrožnih uradov, ki beležijo nasproti lanskemu letu maniše število članstva, je omenili predvsem okrožni urad v Banjalu-ki, kjer znaša padec 7.1 %
Povprečna dnevna zavarovana mezda je v oktobru znašala 22.10 Din, t. j. za 0.96 Din manj nego lani v oktobru. Skupna dnevna zavarovana mezda pa je znašala 312.5 milijona Din nasproti 316.8 milijona Din v lanskem oktobru, tako da je bil zaslužek delavstva za malenkost manjši nego lani, čeprav je bilo število večje.
Ako hočete, da bo darilo, ki je želite pokloniti
koristno in obenem prijetno, ne morem si kaj, da Vam ne bi priporočal
Allegro
Človek ceni ta mali izredni strojček, ker izborno ostri rezila in jih napravi trpežne.
Allegro mod. Standard ponikljan
Din 243.— črn Din 190.—
Allegro mod. Staneta rt majhni format ponikljan Din 110.—
Dobiva se v vseh parfumerijah, no-žarnah itd.
Pošiljke naših izseljencev
Po statistiki, ki jo je sestavilo Društvo narodov v zvezi s plačilnimi bilancami posameznih držav, so znašale vse denarne pošiljke izseljencev (predvsem iz Amerike, Francije in Kanade) v letih pred krizo okrog 600 milijonov dolarjev na leto. Lani pa so te pošiljke znašale le 60% prejšnje vsote. Predvsem so nazadovale pošiljke izseljencev v Zedinjenih državah, in sicer od predlanskih 138 na lanskih 89 milijonov zlatih dolarjev.
Nazadovanje denarnih pošiljk Izseljencev je neugodno vplivalo tudi na našo plačilno bilanco. Po statistiki naše Narodne banke so znašale vse denarne pošiljke izseljencev leta 1929 še 888 milijonov dinarjev, leta 1930. 740 milijonov dinarjev, leta 1931. 573 milijonov, leta 1032. 206 milijonov dinarjev in v letu 1933. samo še 122 milijonov Din. Od leta 192«. so torej denarne pošiljke izseljencev padle pod eno šestino prejšnjega zneska. Ti podatk' se nanašajo na vse pošiljke izseljencev lz raznih držav. Statistika Društva narodov pa navaja posebne podatke o tem, koliko so izseljenci v Zedinjenih državah poslal: v posamezne države. Po uradni ameriški statistiki so znašale pošiljke naših izseljencev iz Zedinjenih držav leta 1931 5 milijonov dolarjev, leta 1932. 3-4 milijona dolarjev in lani 1.3 milijona dolarjev. V enakem razmerju so padle pošiljke italijanskih izseljencev v Zedinjenih državah, ki so leta 1929. poslali v domovino 46 milijonov dolarjev, lani pa le še 16 milijonov dolarjev.
Gospodarske vesti
—	Proračun mesta Zagreba. Mestno poglavarstvo v Zagrebu je sestavilo proračun za leto 1935/36., In sicer ▼ višin! 127.3 milijona Din, dočim znaša proračun za tekoče leto 137.5 milijona Din, tako da vidimo zmanjšanje za 10.3 miftjona Din Personalni izdatki so ostali nespremenjeni, zmanjšanje pa je bilo izvedeno pred vsem pri Investicijah. Pri dohodkih Je predvideno nazadovanje občinske doklade od 35.8 na 32.9 milijona Din, nadalje trošarine od 46.8 na 43 milijonov in dohodek od občinskih podjetij od 13.8 na 12 milijonov Din. Občinska doklada ostane enaka kakor lani t. j. 40%.
_ Denarni zavodi v dravski banovini v ponedeljek 24. t. m. ne bodo poslovali.
—	Svetovna konjunktura. Berlinska statistična revija »Wirtschaft und Statistik« objavlja zanimive podatke o stanju konjunkture v svetu. Po teh podatkih, ki obsegajo 56 dežel, je bila letos poleti v 39 odst. vseh teh držav konjunktura v vzgo-nu, v 33 odst. vseh držav pa v stanju bolj-šanja. tako da zaznamuie 72 odst. vseh držav zboljšanje konjunkture 19 odst vseh držav zaznamuje stacionarno stanje depresije. 9 odst. vseh držav pa beleži še nazadovanje. Neugodni razvoj opažamo predvsem v državah zlatega bloka, ki skuSajo s
deflacijsko politiko znižati nivo cen in ga prilagoditi svetovnim cenam, kar ovira konjunkturno zboljšanje. V jeseni 1933 je bilo vsega okrog 30 milijonov brezposelnih, ob koncu letošnjega leta pa iih je bilo še okrog 22 milijonov.
= Nadaljnje poostritve italijanskega deviznega režima. Dodatno k ukrepom, ki jih je italijanska vlada izdala pred 10 dnevi zaradi zaščite lire, je bil sedaj izdan še nov dekret, ki prepoveduje izvoz vseh na lire glasečih se bankovcev, nakazil, čekov in državnih papirjev, in sicer tako iz Italije v inozemstvo, kakor tudi v kolonije. Denarni zavodi in tvrdke, pri katerih so taki vrednostni papirji plačljivi ali pa pridejo v njih posest, so dolžni takoj o tem poslati prijavo Italijanski banki. Osebe, ki potujejo v inozemstvu, smejo vzeti s seboj le do 2000 lir v bankovcih. Kdor pa potuje večkrat na mesec v inozemstvo, nima te ugodnosti in sme vzeti s seboj samo toliko, kolikor mu je to potrebno za kratko bivanje izven Italije.
= Dobave. Komanda pomorskega arzena-la Tivat sprejema do 30. L m. ponudbe glede dobave hrastovega in borovega lesa; do 2. januarja glede dobave 123 kg svinčenega belila, 94 kg svinčenega minija, 48 kg gorske krede, 16 kg železnega minija, 24 kg barve. 10 kg lanenega firneža, 20 kg patine, 23 kg Špirita. 94 kg kololonije ler raznih drugih kemikalij, nadalje glede dobave 4000 komadov igel za krojače. 575 komadov čepov za steklenice, 25 kom. krogljičnih ventilov, 10 kg bombaževe vrvice ter glede dobave raznega lesa; do 3. januarja glede dobave elektrotehničnega materiala. Pri voinotehničnem zavodu v Kragujevcu se bodo vršile naslednje ofertne licitacije: 21. t. m. glede dobave elektrotehničnega materiala; 27. t. m. glede dobave 23.000 kg na-trilevega mila; 28. t. m. glede dobave 8000 kilogramov konstrukcijskega jekla, 7350 kg medenine. 1000 kg medeninastih cevi; 29. t. m. glede dobave 1300 kg bakrene soli, 500 kg ciankalija, 3500 kg nikljaste soli, 600 kg aluminija. 3600 m bombaževe vrvice; 31. t. m. glede dobave 63.000 kg usnja! 2. januarja pa glede dobave 450 kg cinka ter glede dobave in izvršitve instalacije strojev
— Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave 25 ton ne-gašenega apna in 17 kom. transformatorjev s pripadajočimi deli. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave 2000 kg bencina. Direkcija državnega rudnika Ljubija sprejema do 31. t. m. ponudbe glede dobave 500 kg transformatorskega olja, 1000 kg tračnikov, raznega orodja in 1000 kom. hrastovih pragov. Komanda pomorskega arze-nala Tivat sprejema do 15. januarja ponudbe glede dobave 40.50 kg krp za čiščenje, 1115 m lanene jadrnine, 375 kg brona, glede dobave medenine, delta-kovine, svinčenega minija, kositra itd. Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: Dne 10. januarja pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 874.000 m pločevinastih spojnic, 21. januarja pa glede dobave 14.000 bal papirja; 16. januarja pri vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu glede dobave 71 komadov dvigalnih naprav, 8 kom. nakoval, 17. januarja glede dobave približno 23.000 kg železa, 18. januarja pa glede dobave 2 aparatov za čiščenje vode s pripadajočimi deli. Dne 18. januarja pri direkciji pomorskega prometa v Splitu glede dobave kovinskega materiala. Dne 20. t. m. se bo vršila pri komandi 39. pešpolka v Celju licitacija glede dobave kvasa.
Borze
19. decembra
Na ljubljanski borzi so tečaji deviz ostali danes v glavnem nespremenjeni, le New-york je popustil za več točk. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 8.10 do 8.20 (v Zagrebu promet po 8.15). V zagrebškem privatnem kliringu je bil nadalje promet v angleških funtih po 228 in v španskih pezetah po 5.55. Beograjska borza zaradi praznika ni poslovala.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda za kaso trgovala po 336 in 337. Tudi v ostalih državnih vrednotah je tendenca prijazna. Do prometa je prišlo še v delnicah trboveljske po 100 in 103.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2308.79 — 2320.15, Berlin 1366.60—1377.40, Bruselj 798.71— 802.65, Curih 1105.85—1111.35, London 168.25—16985, Newvork 3381 12-3409.38, Pariz 225.28—226.40, Praga 142.69—143.55, Trst 291.47—293.87 (premija 283%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.10 do 9.20.
Curih. Pariz 20.37125, London 15.2550, Newyork 308-25, Bruselj 72.2250, Milan 26.41, Madrid 42.20, Amsterdam 208 8250, Berlin 123.95, Dunaj 57.50, Stockholm 78.65, Oslo 76.75, Kobenhavn 68.10, Praga 12.91, Varšava 58.25, Atene 2.92, Bukarešta 3.05.
Dunaj. (Tečaj v priv. kliringu.) Beograd 12.29, London 26.63. Milan 46.03, Newvork 537.32, Pariz 35.60, Praga 21.84, Curih 174.37, 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 336—338 , 7% invest. 70—71, 8% Blair 63—64, 7% Blair 55—56, 7% Drž. hip. banka 64—68, 4% agrarne 41—42, 6% begluške 55.50—56.50.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 336.75—337.50, za dec. 336—338, 7% invest. 69—71, 4% agrarne 41 den., 7% Blair 55—56, 8% Blair 63—65, 7% Drž. hip. banka 65—70, 6% begluške 56—56 75; Nar. banka 4700—5000, PAB 232—237, Trbovlje 101—103.
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.10, Trboveljska 13.55. Alpine-Montan. 10.20
Blagovna tržišča
2IT0.
4- Chlcago, 19. dec. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 98 6250, za maj 99.6250, za julij 93.6250; koruza: za maj 87.75. za julij 84.75.
-j- Winnlpeg, 10. dec. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 78.1250. za maj 83. za julij 83, za julij 83.75
-J- Ljubljanska borza (19. t. m.). Tendenca za žito mirna. Z današnjim dnem je pričela ljubljanska borza notirati žito franko nakladalna postaja v Vojvodini na-snroti dosedanji notaciji franko postaja v Sloveniji odn franko Ljubljana. Zato so vsi tečaji nlžll zp znesek voznine. Nudi se ffco nakladalna postaja)? pšenica: baška, 79 kg, gorniebanatska, 77/78 kg in sremska, 78/79 kg 108—110. dolnjebanatska, 77/78 kg 106—108. slavonska, 76/77 kg 114—116, potiska, 78/79 kg 116—118; ko-
Do 20% več svetlobe
za manj denarja
TUNGSRAM
nitka ▼ dvojni vijačnici svetlobna množina ▼ dekalumenih
D
ruza: baška 60—62, sušena 66—68; banat-ska 58—60; sušena 63—65; moka: baška ali banatska >0g« brez prom. davka 175 do 195; >2« 160—175; >5c 140—155-
-(- Novosadska blagovna borza (19. t. m.) Zaradi praznika borza danes ni poslovala.
-f Budimpeštanska termtnska borza
(19. t. m.) Tendenca stalna. Promet slab. Pšenica: za marc 15 98—15.99, za maj 16.37—16.38; koruza: za maj 11.22—11.23.
BOMBAŽ.
+ Liverpool, 18. decembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za december 6.S3 (6.84). za maj 6.74 (6.75).
-f Newvork. 18. decembra. Tendenca stalna. ZakljuVii tečaji: loko 12.75 (12.70), za maj 12.58 (12.53).
Zahvala novinarjev
Ljubljana, 19. decembra.
Na novinarskem koncertu je Ljubljana lepo počastila spomin na blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja ter proslavila praznik našega osvobojenja in uedinjenja. Naša javnost je znova pokazala vso svojo naklonjenost novinarskemu stanu in priznanje novinarskemu delu.
Prijetna dolžnost nam veleva zahvaliti se kar najprisrčneje sodelujočim: Akademskemu pevskemu zboru pod vodstvom dirigenta g. Frana Marolta, operni pevki Zvo-nimiri Župevčevi, direktorju državnega konservatorija g. Juliju Betettu, opernemu pevcu g. Josipu Gostiču, dirigentu ljubljanske opere g. Niku Štritofu, klavirskemu triu (gg. Karlu Ruplu, Bogomirju Les-kovcu in Marijanu Lipovšku), Orkestralnemu društvu Glasbene Matice in Godalnemu orkestru državnega konservatorija pod vodstvom skladatelja prof. g. L. M. Šker-janca in pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon« pod vodstvom zborovodje g. Doreta Matula. Iz prijaznosti so nam vsi požrtvovalno pripomogli do tako razveseljivega uspeha naše prireditve.
Iskrena hvala lastništvom ljubljanskih dnevnikov, ki so posvetili našemu koncertu toliko pozornosti. Globoko hvaležnost dolgujemo tudi ljubljanskemu občinstvu, da je v tako lepem številu posetilo novinarski koncert.
Odbor ljubljanske sekcije JNU.
Radio
Četrtek, 20. decembra
LJUBLJANA 12.15: Plošče. 12.50: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Program mestnega muzeja (prof. Jarc). — 18.20: Smuška ura ljublj. zimskosportnega pod-saveza. — 18.50: Kvartet Lisinski na ploščah. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Nacionalna ura: Vojska in religija (ministrstvo vojske). _ 20: Čas, jedilni list, pro
gram za petek. — 20.10: Romantična glasba radio orkestra, vmes poje ga. Jos. Sivec Schubertove pesmi. — 21.30: Čas, poročila. _ 21.50: Radio orkester. — 22.20: Plošče.
BEOGRAD 17: Orkester. _ 20.30: Godba kraljeve garde. _ 22.30: Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17.15: Godalni trio. — 20.30: Iz Beograda. — PRAGA 19.30: Vojaška godba. — 20.35: Iz Brna. — 21.15: Zborovsko petje. — 22.15: Orkester. _ BRNO 19.30: Iz Prage. — 20.35: Orgelski koncert. — 21.15: Iz Prage. — VARŠAVA 20: Poljska glasba. — 22: Lahka in plesna muzika. — DUNAJ 12: Orkester. _ 16.40:
Koncertna ura. — 19.20: Arije in dueti. _
1950: Slovanska glasba. _ 20.50: Mešan program. — 21: Nadaljevanje koncerta slovanske glasbe. — 21.40: Opereta. — 22: Orgle. — 23.15: Ples. _ BERLIN 20.10: Plesni večer. —
Petek, 21. decembra
LJUBLJANA U: Šolska ura: Božična oddaja. — 12: Plošče — 1250 Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Mladina in šola (dr. S. Gogala). — 18.20: Radio orkester. — 18.40: Literarna ura: Naše nove publikacije (Lud. Mrzel). — 19: Radio orkester. — 19.25: Čas, jedilni list, program za soboto. — 19.30: Nacionalna ura: Dositej Obra-dovič (Veljko Petrovič). — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: Čas, poročila, radio orkester.
BEOGRAD 16: Orkester. _ 18.45: Klavir. _ 20.30: Iz Zagreba. — 22.15: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.15: Klarinet: — 20.30: Pevski koncert. — 21: Operna glasba. — PRAGA 19.30: Glasba pred 100 leti. — 21.15: Iz Brna. — 22.15: Plošče. — BRNO 19.30: Iz Prage. — 21.15: Mešan program. — VARŠAVA 20.15: Simfoničen koncert. _ 22.40: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 12: Orkester. — 15.40: Jazz. — 17.25: Koncertna ura. _ 20: Operni večer. — 23.10: Lahka glasba. _ 0.15: Ciganska kapela. — BERLIN 20.15: Mešan program. — 21: Igra. _ 22.20: Strausf ova >Himna ljubezni«. — K0NIGSBERG 2015: Iz Berlina. — 21: Operna glasba. -
91
Duša" rastlin
Primer enostanične alge evglene - Svojstva življenja v protoplaz-
mi — Operacije v nevidnem svetu
Ali ima r*-<tlin^uševno življenje? To vprašanje slisimc J^»cetokrat, a tisti, ki ostanejo pri dejstviii, dajejo precej nezadosten odgovor. S sredstvi, ki jih ima znanost danes na razpolago, ne moremo sklepati s sigurnostjo na duševno doživljanje pri rastlinah. Gotovo pa je, da je rastlina često neverjetno občutljiva za zunanje dražljaje.
Najpreprostejši primer za to je pač alga evglena, enostanična tvorba, ki plava v vodi prosto proti svetlobi. Toda če je svetlobni vir premočan, se mu boječe izogne. Rdeča pigmentna pegica, nekakšno oko najprimitivnejše oblike, je organ, s katerim ta alga dojema svetlobo.
Poganjki, ki jim osvetlimo vršiček, se ukrivijo proti svetilu. Zadostuje že blisk 1/2000 sekunde, da opazimo to ukrivitev pri rastlinah, ki smo jih vzgajali v temi. Prof. Paal je svoječasno izvršil zanimiv poskus s tem. Vršiček je odrezal in ga položil čisto rahlo na njegov poganjek. Navzlic temu se je ta ukrivil proti svetilu in okrivil se je celo potem, ko je dal vmes želatinsko folijo. Dražljaj se je prenašal torej navzlic prekinjeni zvezi.
Moderna znanost nam je dala neslutene vpoglede v skrivnosti živi (protoplazme). Živ, ta neznatna, sluzasta tvorba, ki jo najdemo v vsaki stanici, je najbolj nenavadna snov, kar jih je na naši premičnici. V najmanjši kepici te snovi so že vse lastnosti življenja: lahko rase, se giblje, množi in kaže pod mikroskopom aktivnost, ki nam je fizika ne more razložiti, še pred kratkim smo menili, da je živ samo eno-vrstna, da med njo ni razlik. Najnovejša raziskavanja pa nam kažejo, da so v živi različnih rastlin in stanic razlike, ki se dado jasno ugotoviti.
Raziskovalcu so pri zasledovanju rastlinskih skrivnosti na razpolago instrumenti, katerih občutljivosti in tenkoče si lajik ne more niti predstavljati. Eden teh instrumentov je n. pr. mikromanipulator, ki omogoča najdrobnejše posežke v sve-tovju nevidnega. Z njegovimi »operacijskimi noži« razrežemo lahko najdrobnejše stanice. Takšen nož sestoji prav za prav iz dveh tako tenkih steklenih igel, da jim konice s prostim očesom ne vidimo več, vidni del je pa tudi komaj opazen. Sistem vijakov in prestav v manipulatorju omo-
Nova francoska podmornica
HHHi...
Y Ttoolonu so te dni spustili v morje novo podmornico »TonnanUc, ki ima 1884 ton, radij 8000 milj, majhen top ln več cevi za spuščanje torpedov
S pomlajevanjem ni nič
Napad angleškega vojaškega zdravnika na Voronova
In Steinacha
Anglečfld vojaški zdravnik Arland je objavil senzacionalen spis, v katerem razkrila, zakaj je v zadnjih letih postalo okrog prof. Steinacha in Voronova vse tako tiho. Vzrok je preprost: oba raziskovalca nista imela s svojimi nekoč tako sezacionalnimi operacijami nobenega trajnega pomlajeval-nega uspeha. Arland je preiskal 15 operi-rancev in operirank, v 14 primerih ni ugotovil absolutno nobenega izboljšanja v primeri s stanjem pred operacijo, ena izmed pacientk pa je kazala izboljšanje, ki je pa preveč neznatno, da bi opravičevalo nevar-
ne pomlajevalne operacije. Posebno operacija po metodi Voronova povzroča vnetja, ki ogražajo pacientovo življenje.
V znanstvenih krogih so zbudila Arlan-dova izvajanja veliko pozornost in je pričakovati hudih debat. Vsekako je videti, da pomlajevanja, kakor smo si ga predstavljali nekoč, še ni na svetu. Morda pa bodo večji uspehi nekrvave metode z novo-pridelanim umetnim spolnim hormonom, ki je končno tudi uspeh Steinachovih raziskovanj.
Piccard poleti zopet v stratosfero
Osrednji problem pionirja stratosfere: raziskavanje
kozmičnih žarko"
V zadnjem času pišejo listi, ki so včasi hr.eli toliko povedati o bruseljskem profesorju Piccardu, le malo ali nič o njegovih načrtih. Skoro stereotipna je postala fraza. da je mož prepustil stratosferno področje mlajšim fizikom, ki naj nadaljujejo njegovo pionirsko delo. Tako se sliši skoro vselej, ko pride na vrsto ime Avgusta Pic-carda.
»Sundav Express« pa javlja, da ima Piccard še gigantske načrte. Čeprav je že 50 let star, je dal pobudo za zgraditev ogromnega okroglega balona, ki bo vseboval 30 tisoč kubičnih čevljev plina in bo imel v premeru 70 m. Ta balon bo tako velikanski, da se bo njegova gondola še tedaj, ko se bo potegnil že 150 m visoko v zrak, dotikala zemlje.
Notranjost gondole bo pravcati leteči laboratorij, Opremljena bo i vsemi najmo-
dernejšimi napravami za raziskovanje koz-mičnega žarkovja. Ta problem je od vsega začetka osrednji problem, ki miče učenjaka Piccarda. Ze štiri leta študira samo njega. Piccard smatra, da vsebuje ta problem skrivnost organičnega življenja, drugi fiziki pa menijo, da bo pojasnitev tega vprašanja pripomogla do končnoveljavnega raz-čiščenja vprašanja o viru energij, kakor so: svetloba, toplota in elektrika.
Da bi prišel tej uganki do dna, kani profesor Piccard še enkrat poleteti v stratosfero in se dvigniti po možnosti v višino 30.000 m. Če se mu to posreči in če se bo vrnil živ na zemljo — nevarnost, v katero se podaja, je namreč zelo velika — bo gotovo pripovedoval, da se mu je prvič v zgodovini človeštva posrečilo videti zemljo iz takšne višine ne kot plosko telo, marveč kot kroglo.
Ogromen vlom v Parizu
Te dni so vdrli vlomilci v pariško stanovanje ločene žene ameriškega milijarderja Goulda, Helene Margarete Kellvjeve. Lastnica stanovanja je bila odsotna. Mudila se je s svojo služinčadjo izven mesta. Po po-vratku v stanovanje je odkrila, da so jo v njeni odsotnosti posetili tatovi, ki so premetali v hiši vse prostore, celo podstrešje. Odnesli so dragoceno indsko bodalo, okrašeno s smaragdi in demanti, dalje masiven kip Matere božje iz zlata z demanti in polno drugih vrednostnih predmetov. Vlomilci so navrtali tudi blagajno, v kateri je bila velika vsota gotovine, vrednostni papirji ter šop srečk francoske državne loterije. Oškodovanka ceni po vlomu povzročeno škodo na tri milijarde francoskih frankov. Tatvine ▼ takšnem obsegu v francoski prestolnici še niso imeli.
Od mrtvih je vstala
V Zaboricah na Poljskem je ie^ dolgo trpela na jetiki 25 letna Elizabeta Koman-drova, ki je 12. decembra končno »umrla«. Smrt je bila uradno ugotovljena po mrliškem ogledniku. Ker pa je družina pokojnice zelo siromašna, ni mogla takoj nabaviti krste in tako je trajalo več dni, preden so odnesli Elizabeto na pokopališče. Toda tudi ko se je to zgodilo, je bilo še vedno prezgodaj. Elizabeto so spustili v grob in ko so začele bobneti po pokrovu grude zemlje, se je iz krste zaslišalo tiho^ ječanje. Pogrebci so onemeli in se razbežali na vse strani. Nekaj moških pa je imelo dovolj prisebnosti, da so veleli potegntii krsto takoj iz jame, odpreti pokrov in dvigniti iz krste navidezno mrtvo Elizabeto. Med prizori nepopisne ginjenosti so jo odnesli zopet domov.
Vsakdo zadovoljen!
Pridite, izberite pri nas blago za oblačila za jesen in zimo. Prav zadovoljni boste z veliko izbero oblek, površnikov in su-kenj ter z nizkimi cenami
Drago Scbwab, Ljubljana,
Aleksandrova cesta.
goča premikati te igle za tisočinke milimetra, kajti gola človeška roka bi bila za takšno premikanje seveda preokorna. S tem najfinejšim kirurgičnim orodjem na svetu nabodemo ali razrežemo in izpraznimo vsako poljubno stanico, uspelo je celo izvleči z njim posamezne kromozom-ske nitke iz stanic, čeprav merijo te nitke komaj 2/ioon mm. V rcsnici bi to lahko imenovali operacije v nevidnem svetu.
Govori Petra Velikega
V novosibkovski knjižnici so pred kratkim našli sveženj rokopisov z naslovom »Pripovedke in govori Petra Velikega«. Avtor spisa je neki Andrej Najtov, ki pravi, da je zbral in napisal vse to, kakor je slišal sam z lastnimi ušesi iz ust Petra Velikega, ali pa kakor so mu pripovedovale o tem popolnoma verodostojne osebnosti iz carjevega spremstva, ki so živele več nego 20 let na njegovem dvoru. Rokopis izvira iz 1. 1727, obsega 404 strani ter je vezan v črno, masivno platno. Kolikor so utegnili dognati, vsebuje resnične stvari iz življenja Petra Velikega. Rokopis je bil svojčas last kneza Dolgorukova.
Francoska vlada kupila Napoleonova pisma
17. t. m. so imeli v Londonu zanimivo dražbo Napoleonovih pisem. To so bila pisma, ki jih jc francoski cesar pisal svoji ženi Mariji Luizi. Francoska vlada je poslala v London k dražbi svoje agente, ki so sklenili kupčijo za pisma ter plačali zanje 15.000 funtov.
Pisma, ki so s tem prešla ▼ last pariškega kabineta, so do danes povečini neobjavljena. Med njimi je tudi znamenito pisanje, v katerem je Napoleon obrazložil svoji ženi vojaške načrte ob Marni. Pismo, ki je prišlo tedaj po skrivnostnem naključju v roke vojskovodji Bliicherju, jc bilo obenem uvod v Napoleonov vojaški poraz, ki ga je oropal naposled še kraljeve krone.
Župan kot kuhar
Hammersmithski župan meša v neki londonski kuhinji lastnoročno tradicionalni angleški božični puding, brez katerega si Anglež ne more predstavljati bližnjih praznikov
Zaščita medvedov v Bolgariji
V Bolgariji se medvedi silno krčijo. To dejstvo je dalo vladi povod, da je prepovedala loviti kosmatince. Dovči, ki jih mi-čejo medvedi in bi jih radi ustrelili, morajo imeti za to posebno dovoljenje. Tudi mlade medvedke je prepovedano loviti. Medvedji zarod te vrste, ki je zdaj v človeški sužnosti, bodo zopet izpustili, da se pomnoži in zaredi v gozdovih.
21 dirkalnih konj zgorelo
Iz Poronta poročajo, da je v šestih hlevih Thorncliffovega dirkališča te dni zgorelo 21 dirkalnih konj. Živali so bile vredne 60.000 dolarjev. Požar je nastal nepričakovano in se je razširil z bliskovito naglico. Konjev se je polastila takšna zmešnjava, da so mnogi dirjali v smrt že potem, ko so jih spravili na varno.
Spomenik čsL legionarjem v Franciji
Na pariškem pokopališču Pčre Laehaise so te dni odkrili spomenik čsl. legionarjem, ki so padli v svetovni vojni. Svečanosti odkritja spomenika so se udeležili mnogoštevilni vplivni predstavniki francoske države, med gosti sta bila tudi naš poslanik gpalajkovič la rmwm«H poslanik Cesianu. CsL poslanik v Parizu dr. Osuskjr je
PRAVKAR mSLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE
»ŽIVLJENJE IN SVET44
PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI
Slika na ovitku: TTRAKLEEN (Stockholm): MADONA Naslovna slika: SEVERNI STOLP KELMORAJNSKE STOLNICE
KOLIKO ČASA JE SE USOJENO ČLOVEŠTVU (Nevarnost za bodočnost človeka -br.) — MATEMATIK, ROJEN SLEPEC — Slavko Grum: VAGABUND PETER (Pravljica, ki si jo pripovedujejo snežinke v sveti noči) — STAROST BAKTERIJ — Dr. Anton Debeljak: SKOZI BEOGRAD V PEC (4) — SKRIVNOST GLEDANJA (»Bele lise« na človeškem telesu - a. ht.) — BOŽIČ NA ZEMLJEVIDU — Fran Govekar: VIKTOR PARMA (Ob desetletnici smrti skladatelja prve slovenske opere) — Margitha M a t c h e s: DIVJI PARADI2 (konec) — VVEGENER JE IMEL PRAV — UMETNE DIŠAVE — Anton Debeljak: RUDOLF FRIDERIK KRAPIC (2) — TRGOVINSKO LADJEVJE SVETA — ZGODOVINA BOŽIČA (x) — TEHNIČNI OBZORNIK (Industrijski prašilec - trna) — RADIO (Razv^ radioindustrije v zadnji sezoni — Radio na podmornicah) — ČLOVEK IN DOM (Otroci in gospodinjstvo) — NEKAJ ZA VSE — ŠAH — ZA MISLECE GLAVE — Na platnicah: KRI2ALJKA Z OBRATNICAMI (Crassus) — ADAMSON —
2IS V NOVEM LETU
»ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi, Ljubljana, Knafljeva uHca 5, ln stane
na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din.
Posamezni zvezki se dobijo po 2 Din. TELEFON štev.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Božični prazniki se bližajo
in smrečice romajo vsak dan v mesto, da k! ljudje * njimi okra* damome
Beg iz paradiža
Kakšno plačilo so dobili Robinzoni, k! m ohrntD
civilizaciji hrbet
Kalifornijski mffljooar
ki raziskovalec kapitan Hancock, ki je obiskal Galapške otoke, poroča, da je dospel na otok San Cristobal v Južnem morju, kjer je sedež ecuadorske oblasti. Njegova jahta je v tem. kraju odložila potnike, ki so se nato javili guvernerju ter mu opisali razmere na otokih, ki so dovedle do tragične smrti belokoiih Evrope ev.
Dora Karvrtnova, prijateljica berlinskega zdravnika dr. Ritterja in Wittmerjeva žena sta opisali Galapaško otočje s taksnimi besedami, da ne bo posihmal pač nihče iskal tam okrog rajskega življenja. Otočič .Santa Maria je pač dovolj velik po svojem" obsegn, da bi mogla na njem živeti precejšnja kolonija, nima pa vode niti drugih živil. Prebivalci tega otoka so se morali že od vsega začetka boriti z ogromnimi težavami, da so umrli od lakote. To je bil tudi pravi vzrok, zakaj je pregnala baronica Wagnerjeva svojega prijatelja Lorenza z otoka, phillipson ga je zamenjal v prvi vrsti zategadelj, ker je bil spretnejši v pogledu dobavljanja hrane. Lorenz je po odslovitvi Wagnerjeve
prišel k Wiitmerj«vtm tn m na«m prt
njih. Videval je baronico nekaj časa ft* vsak dan, pritoževal pa se je nad njeno
trdosrčnostjo.
Lorenz je tudi skušal obok že prej nekofc
zapustiti, toda ekscentrična baronica mu tega ni dovolila. Letos 28. marca sta baronica Wagnerjeva in Phillipson obvestila Wittmerjeve, da ee bosta izselila drugam. Namenila sta se še bolj proti jugu. Lorenz je po njunem odhodu prodal mnoge predmete iz njune koče. Dne 11. julija se je odpravil v spremstvu Norvežana Nu~-geruuda z otoka. Oba sta bila namenjena v Academy bay. 13. julija sta skušala doseči otok Cristobal s pomočjo nekega domačina. Pri tem poskusu se jima je raa-bil čoln. Morje Ju je vrglo na otok Mar-cheno, kjer sta umrla od žeje.
Ne Wittmerjeva in Karsvinova niso od tega časa dalje videli več baronice Wag« nerjeve in njenega spremljevalca Phfflip-sona. Sodijo, da ni nihče od obeh več pri življenju in da sta, kakor ostali belokožci na Galapaških otokih, umrla od vsestranskega pomanjkanja.
Zaman oblegana trdnjava
Nezavzetni Singapur
Pred kratkim jc angleška admiraliteta dirigirala svoje kitajsko brodovje v Singapur, da preizkusi svoje ondotne utrdbe ter spozna 7 napadom na mesto, kako bi sc dala trdniava braniti v primeru sovražne at.ikc. Ladje so imele nalog izvršiti napad ponoči v temi ter izkrcati oddelke vojaštva na suhem. To se jim ni posrečilo. Proti formaciji vojnih ladij so nastopili hidropla-ni in bombna letala, ki so napad popolnoma zavrnila. Toda obramba je morala doprinesti nekaj težkih žrtev. Pri povratku letal v domačo lopo sta dve bombni letali treščili iz višine in se razbili. Prvi aeroplan je padel v morje, drugi se je razbil na čereh nekega malega otočiča, ki spada k trd-njavskemu oporišču.
Ko so bili v trdnjavi obveščeni o nesreča, so poslali ponesrečencem na pomoč dva torpedna rušilca. S pomočjo žarometov so našli eno izmed letal, toda rešiti so utegnili samo moštvo. Trup letala se je kmalu nato pogreznil pod vodo.
Ako potrebujete dokaz da sta »Hubertus« milo in »Perion« pralni prašek res najboljša domača izdelka, vprašajte za mnenje one gospodinje, ki ju že uporabljajo. — »Res, dobra sta« vam bodo dejale. Prava domača izdelka sta!
Svoji k svojim!
Novo sredstvo proti jetiki
V Denverju (Colorado) so napravili pred več meseci tvegan poskus z novim pripomočkom zoper jetiko, ki kaže sedaj, da bo uspešen. Enajst kaznencev iz den-verske jetnišnice se je dalo prostovoljno cepiti z bacili jetike in potem obravnavati z novim lečilom Niti pri enem med njimi ni danes kakšnega sledu o bolezni. Kakšen je novi pripomoček, listi ne poročajo podrobneje, pač pa pišejo, da so pogumnim kaznencem oblasti odpustile ~
Vojaški in pomorski strokovnjaki »o t izidom pomorskih manevrov popolnoma zadovoljni in pravijo, da je angleška oborožena sila popolnoma dokazala svojo premoč nad katerimkoli sovražnikom. Niti mornarici, ki ie napadla Singapur ponoči in v megli, se ni posrečilo zavzeti postojank. Hidroplani in bombna letala z akcijskim radijem 100 milj na odprtem morju so se pri tem izkazala za dragocena obrambna sredstva. Izkrcanje sovražnih čet na sm-gapurskem ozemlju je popolnoma izključeno. Kdor bi hotel riskirati takšen poskus* bi moral računati % ogromnimi človeškimi in materialnimi žrtvami.
ANEKDOTA
Pred kratkim umrli dunajski kritik Lieb-stockl je bil znan po svojih ujedljivih odgovorih. Nekoč je igral z mladim bančnim ravnateljem komorno glasbo. Na koncu je mladi mož vprašal kritika s skrbjo, kako mu kaj ugaja njegova igra. »Tehnika omejena, kantilena mlačna, tendenca neživah-na,« je odvrnil Liebstockl.
VSAK DAN ENA
..Osl
»Oprostite gospodična, ali se nisva že neko« videla v Parizu?« »Jaz nisem bila še nikoli v Parizu ...« »Da, da, jaz tudi ne, potem sta se pač
§port
Hermes : Ilirija
Zadnja jesenska prvenstvena tekma v nedeljo na igri&čn Hermesa.
Kot zadnja nasprotnika v jesenski prvenstveni kampanji naše podsavezne lige si stojita v nedeljo nasproti Ilirija in Hermes
Borba sama o kateri bomo še poročali,
bo brez dvoma za nas ena najzanimivejših jesenske sezone v Ljubljani. Tudi je tekma za oba nasprotnika zelo važna za place-ment. Iliriji je mnogo na tem, da si pribori prvo mesto v tabeli, še bolj važna pa je tekma za Hermesa, ki se bo skušal še zadnji hip rešili zadnjega mesta, ki ga zaenkrat zaseda. Za to tekmo vlada zaradi tega že danes veliko zanimanje.
V primeru lepega vremena nastopita v predtekmi B-moštvi obeh klubov.
Službene objave GZSP
K predstoječim medklubskim in klubskim lekmam se delegirajo ale sodniki in službujoči odborniki: 26. t. m. v Rateče: Kramar Janko in Jalen Vinko, službujoči odbornik pečar Franc, tajnik SPD. — 30. t. m. v Lesce: Korenini Drago in Ulčar MaLko, službujoči odbornik Kosmač Franc. - 1. januarja na Bled; Božič Lojze in Ce-rar Draga službujoči odbornik Legat Tone. — l. januarja na Jezersko: Torkar Jože, službujoči odbornik Rabič Maks. — 6. januarja v škofjo Loko: sodnik in službujoči odbornik činkovič Jože. — 6. januarja na Jezersko: sodnik in službujoči odbornik Kržišnik Vinko.
Točen čas vsake prireditve bo objavljen r dnevnem časopisju od prireditelja. Delegirani sodniki in službujoči odborniki naj se ravnajo točno po predpisih pravilnika Ea delegiranje sodnikov in službujočih odbornikov.
Vsem klubom, ki do 22. t. m. ne bodo poravnali svojih dolgov napram podsavezu, kakor tudi članarine za leto 1934-35, se prepove vsaka prireditev, članom takih klubov, ki bodo ev. tekmovali pri drugih prireditvah, se njihova klasifikacija De bo priznala.
SK Sora se slednjič poziva da poravna do navedenega termina vse finančne obveznosti za vstop in sprejem v članstvo JZSS ozir. GZSP, sicer bo uprava vse določene prireditve imenovanega kluba anulirala.
Rateče — Planica Triglav — Bled, Jezersko. Lesce in Sora — škofja Loka se pozivajo, da najkasneje do 22. t, m. dostavijo podsavezu razpise svojih prireditev, sicer bo uprava predvidene tekme odpovedala
Jezersko in Sora naj takoj uredita verifikacijo svojih tekmovalcev in to najkasneje do 24. t. m.
Pri slovesni otvoritvi in blagoslovitvi smuškega doma SK Bratstvo na Pustem rovtu zastopa GZSP tov. Kosmač Franc. Dom bo stalno oskrbovan in razpolaga s 17 posteljami.
V službenih objavah od 12. t. m. je bil pomotoma črtan iz seznama sodnikov g. f?rqne Jagodic namesto g. Robiča Pavla.
Predlog STO za tekmovanje po novem sistemu se zavrne; tekmuje se po starem načinu, vendar s to razliko, da se ocenju-j jo vse vrste tekem podsaveznega prvenstva po točkah.
Vsi sodniki, ki so sodelovali na prireditvah JZSS v Ratečah v februarju t. L in še niso dobili poravnanih efektivnih stroškov, se naprošajo, da pošljejo podrobne račune podsavezu do 1. I. 1935, da moreno zahtevati poravnavo od saveza; na poznejše prijave se ne bo več oziralo.
Vsi sodniki in smuški učitelji se naprošajo, da nemudoma dostavijo podsavezu v svrho izdaje legitimacij točne podatke o pripadnosti in letnico rojstva (mesec, dan in leto>. Vse to mora prejeti podsavez najkasneje do 1. I. 1935.
Vsi klubi s° pozivajo, da se pri vseh svojih prireditvah ravnajo točno po izdanih službenih objavah podsaveza z dne 36. in 20. novembra t. 1.
Naša reprezentanca za Atene, člana
tehničnega odbora za sestavo reprezentance sta končnoveljavno odredila naslednje igrače, ki bodo nastopili v turnirju za balkansko prvenstvo v Atenah: vratarja -ulič in Bratulič. branilci Matošič, Lukič in Mitrovič, krilci Marušič, Gayer, Lechner, Rožič in Radovnikovič, napadalci Glišo-vič, Petrak, Vujadino-vič, Zečevič, Marjanovih, Valjarevič, Sekulič in Tomaševič. Reprezentanca je snoči ob 23.40 odpotovala iz Beograda v Atene.
Službeno iz LNP. Drevi ob 19.30 bo seja k. o., nebotičnik, IV. nadstr. (tajništvo LNP). Na sejo se vabijo v svrno zaslišanja: ob 19.30 Slapar Franc (Ilirija), Ha-bicht Josip (Svoboda Lj.), Drago Smolnikar, Franc jež (oba Reka), Mirko Oblak Hermes) Josip Usnik (Grafika), Ivan Brcar (Jadran), Marjan Sevarovič (Sloga. Lj.), Danijel Aurič (Svoboda, Lj.), Ivan Dolinar (Mars), Zupet Josip (Svoboda, Lj.), prhavc Rudi (Zalog). _ Tajnik m.
LZSP (službeno) Sestanek saveznih smučarskih učiteljev bo v petek 21. t. m. v damski sobi kavarne Emone ob 19.30. Sestanek je obvezen za vse smučarske učitelje. Kdor se ga ne bo udeležil, se bo proti njemu disciplinarno postopalo.
LZSP (službeno), izpiti za savezne smučarske sodnike se vrše danes ob 20. uri v damski sobi kavarne Emone.
J. A. S- O- Vse tekmovalce in člane obveščamo. da smo z gimnastiko zaključili ter prosimo, da se udeleže sestanka drevi ob 13. na tehniki, soba št 82. Udeležba na sestanku je obvezna za vse odbornike in referente (gg. Kump, Reicher, Aneška in Perne).
ASK Primorje f nogometna sekcija). Danes od 14 naprej strogo obvezen trening za ligino in prvo moštvo.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Strogo obvezen sestanek igračev I. in n. skupine bo jutri v petek točno ob 20. pri Kočarju Istega se morajo zaradi nedeljskih tekem brezpogojno udeležiti vsi igrači. Moko, čebohin in Klančnik se prosijo, da so v nedeljo pravočasno v Ljubljani.
SK Slovan. Drevi ob 20. v klubovi sobi pri Krušiču strogo obvezen trening za vse člane nogometne sekcije.
SK Slavija. Odborova seja bo drevi ob 20. v posebni sobi kavarne »Evrope«.
Smučarski klub Ljubljana Sestanek vseh tekmovalcev je danes ob 18. v klubovi sobi Razgovor o opremi in o tekmovalnem tečaju na Pokljuki. Sestanek je zelo važen.
jihARODHO t » fi r
^GLEDALIŠČE V
.	:	W I I I i a I : A N I « * H *

v l ! u a 1 j a f i
REPERTOAR
Drama
Začetek ob 20.
Četrtek, 20.: Migo, dekle t Montparnasa.
Red Četrtek. Petek. 21.: Zanrto Sobota, 22.: Matiček se ženi. Izven.
Opera
Začetek ob 20.
Četrtek, 20.: Zaprto.
Petek, 21.: Izgubljeni valček. Red B.
Sobota, 22.: Mignon. Red A.
Drevi se igra t drami >Migo, dekle z Montparnasa« za red Četrtek. Ta igra iz krogov pariške boheme opisuje ljubezen dveh girisov, ki prinese eni srečo, drugi pa nesrečo. V glavni vlogi ga. Vida Ju-vanova, ostali trije girlsi so: Mira Danilova, gdč. Fratnikova in Rainerjeva. V moških vlogah: g. Daneš, Drenovec, Kralj, Sancin, Jerman, Potokar in Cesar. Režija: g. prof. O. Šesta, scenograf g. Franz, komponist fox-trotta v II. dejanju g. šušteršič.
Parmov večer v ljubljanski operi. V nedeljo 23. t. m. bo počaščen v ljubljanski operi ob 10-letnici smrti izredno plodoviti slovenski skladatelj Viktor Parma. Gledališka uprava priredi ta Parmov večer v zvezi in na pobudo Radia-Ljubljana. Na sporeda je opera »Ksenija« pač najbolj priljubljeno Parmovo operno delo, dalje dve pesmi in tri orkestralne točke. Prireditev bo izven abonmaia in že danes opozarjamo nanjo.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Sobota, 22.: Hčerki njene ekscelence. Nedelja, 23.: Siroti Zorica in Marko, Pod
božičnim drevesom. Začetek ob 15. Nedelja, 23.-. Hčerki njene ekscelence. — Zadnjič.
MARIBORSKO GLEDALIŠČ® Začetek ob 20 Četrtek, 20.: Žalujoči ostali. Red D. Petek, 21.: Zaprto.
Scbota, 22.: Gugainicac. Red A. Znižane cene.
>2alujoči ostali« so najnovejša komedija našega znamenitega komediografa Brani-slava Nušiča. Tudi to delo preveva njegov neusahljivi humor in jedka satira. Komedijo ponove v četrtek, 20. t. m. za red D.
jGugalnica« je izborna deflacijska veseloigra, ki v neštetih komičnih situacijah prikazuje bogato vdovo in njeno kuharico na gugalnici bogastva in revščine. To nad vse zabavno veseloigro ponove v soboto 22. t m. za red A. Veljajo znižane cene.
Vremensko poročilo
številke za označbo kraja pomenijo 1. Cas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v odstotkih, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 0—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
19. decembra Ljubljana 7, 7S5.4, 5.8, 94, NE1, 10, 0.2, dei Ljubljana 13, 756.6, 7.1, 86, NNE2, 10, —, Maribor 7, 754.8, 6.0, 90, SW2, 10, —, —; Zagreb 7, 755.7, 7.0, 90, SSE3, 10, 0.2, dež; Beograd 7, 755.8, 7.0, 90, SE4, 10, —•„ —; Sarajevo 7, 758.2, 0.0, 90, 0, megla, —, —; Skoplje 7, 756.2, 8.0, 90, 0, megla, 6.0, de«; Split 7, 754.2, 8.0, 90, NE2, 1, —, —; Kum-bor 7, 754.3, 7.0, 90, 0, 3, —, —; Rab 7, 755.5, S.0, 70, SE1, 5, —, —; Rogaška Slatina 7, —, 6.0, 95, SW1, 10, 2.0, dež.
Temperatura: Ljubljana 7.4, 5.8; Maribor 9.0, 5.0; Zagreb 12.0, 7.0; Beograd 10.0, 6.0; Sarajevo 10.0, —1.0; Skoplje 13.0, 5.0; Split 14.0, 6.0; Kumbor 15.0, 7.0; Rab 11.0, 7.0; Rogaška Slatina 8.0. 6.0.
t

Naš najdražji mož, oče, ded, svak in stric, gospod
JOSIP pl. MuLLER
višji bančni uradnik, posestnik ln če-hoslovaški državljan
je dne 17. dec. ob 18. uri v javni bolnici preminil.
Pogreb bo v četrtek, dne 20. dec. ob 15. uri iz mrtvašnice na Magda-
lensko pokopališče v Pobrežju. Maribor-Praha-Ljutomer-Skoplje-Dolin Grund na Laben ČSR,
dne 17. decembra 1934.
Maša pl. Miillerjeva roj. Herzog, soproga; Emi, hčerka; Edmund, sin. Rodbine: Herzog, prof. Rauter, prof.
Žagar.	11449
Zahvala
Ob bridki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo na£e ljubljene
9*zele
smo bili deležni toliko dokazov sočustvovanja, da nam je nemogoče vsem in posebej se zahvaliti.
Zahvaljujemo se tem potom naj-iskreneje vsem, posebej pa Sokol-skemu društvu, članic in članov ter za poslovilne besede g. dr. Hrašovcu, gdč. Podržaj in gdč. Cigojevi, vsem darovalcem vencev in cvetja, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
še enkrat vsem najiskrenejSa hvala.
žalujoči rodbini:	11450
Ogrizek-Štifter.
Prodaja na veHko ta malo. Lovska društva dobijo znaten popust. Zahtevajte cenike!
JEDILNO ORODJE
novi vzorci
težko p o srebreni
100 gr srebrne plasti.
Jedilno orodje
lz Nicelkroma »Nicro«
ki ne rjavi
ter jedilno orodje lz čiste »ALPAKE«
▼ Ljubljani pri tvrdkah!
x) Avg. Agnola, Franc Golob Julij Klein, Franc Kolmann, Ant. Krisper, Alojzij Pauschln, x) Ivan Samec,
F. M. Schmitt, x) Schneider & Ve-rovšek, Fr. Stupica, _ ___x) H. Suttner.
Z x) zaznamovane tvrdke razpečavajo tudi jedilno orodje v težko posrebreni kvaliteti. Ostali juvelirji in urarji v Ljubljani pa nimajo jedilnega orodja znamke Berndorf.

davljenje
* nerazpolo^enia ^e v
funkciji	primerih
P°pUŠ^Une^oze in nes^ur-
seksualne nerv ^
sssss«
Ha • Ge"
GOSTILNIČARJI?
Nudite gostom najsljajnejše jugoslovensko
BERMET-VINO
Črnino Iz Fruške gore.
V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja
B. MARINKO V,
Sremski Karlovci, Fruška gora.
Zadovoljni boste samo s ŠKORNJI
katere Vam napravijo v čevljarski delavnici
Gaber Zoreč
ŠT. VID PRI STIČNI
»■■■■giMBBHBBMHB™«««««™
PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. In 17. LETOM.
To je doba, ko mora imeti vsako dekle jako ln zdravo kri, močne in zdrave živce in Izboren tek. To daje »Energin« za iačanje krvi, živcev in teka.
>>ENERGIN« se dobiva v lekarnah, pol litrska steklenica Din S5.—.
-.....- -	Reg S. br. 4787-82
Blago najboljše! Cene nizke! Lepa oblika!
Din 350.—
355.— 335.—
> >
» 345.— 355.—
Črni boks šltornji ..... rjavi boks škornji .... črni boks mehke golenice . . Rjavi boks mehke golenice . . Črni boks škornji, prednji deli
iz nepremočljivega kroma .	> Rjavi boks škornji, prednji deli
iz nepremočljivega kroma .	> 360.—
črni lak škornji......> 455-—
Rjavi lak škornji.....» 455.—
črni škornji iz teletine za kmeta in delavca......» 275.—
Pošljite točne mere, ali pa pišite takoj po naše navodilo, po katerem si mero lahko
točno sami vzamete.	11451
Vi
W	. _<, jtene
(rožnate), sea	pravih «-
preparatov	raziskova-
GUVI "V*' ^
Zahtevaj*	broiaro
*
O**««- ^Tbr^T-
uKcrji
uornw
Dobro vam hoče
lekarnar ali drogerist, ako vam priporoča
OLLA TROPIC
PREMOG DRVA in K ARBO
PAKETI
pn
IV. SCHVMI
Dolenjska cesta Telefon št. 2951
Uspeh
za
uspehom
ianje kdor se ob vsaki prilik! poslužuje
»Jntrovega«
-nal«*«»-n oelasnfka!
Knrja očesa
aredstTo proti korjain oieeom >Cla.T&n« je
i
i
Dobit« r !«k«rwrfi. drogen
att n»rmrooe« * aice a glavnega
OnT«.jt* »e pon«.red<b!
M. Hrnjak
lekarnar — Sisak.
Gotovo
se niste pozabiti tenfSie, čarovnije svojega detinstvaf :
940
Koliko lepih trenutkov Vam je nudila ta mala knjiga? Vaša sedanja čarovnija je današnji radio-program. Njega pa se morete poslužiti samo tedaj, ako imate zares prvovrsten radio sprejemalec. Mi Vam nudimo možnost tega užitka s pomočjo naših radio-aparatov
IZREDNE KAKOVOSTI
IZREDNO NIZKIH CEN
IZREDNO UGODNIH PLAČILNIH POGOJEV
Id krepi ln zdravi
ŽELODEC
edini proizvajalec LOVKO SEBENIR
Ljubljana Vn
PHILIPS
NAJVEČJA RADIO INDUSTRIJA NA SVETU«
Hareell« Tteajrei	92
Upornica
Roman
>Oh,< je rekla, >verjemi mi, prej sem bila čisto drugačna... Z
nobenim še nisem bila taka kakor s teboj...<
Y njeno veliko začudenje se Noel po takih zatrdilih ni pokazal ne presenečenega ne vzradosčenega, ampak je odgovarjal:
>Nu _ upam, da ne .. .<
Jozanine besede, ki so pomenile primero, so ga bolele. Spominjale so ga, da je bila Jozana že dvema možema žena...
Prišle je do prizora, ki se je končal s tem, da je Joza<na jokala... Noel se ji je zdel kar od sile občutljiv, krivičen in nespameten, in izkušala mu je dopovedati, da je preteklost del njenega bitja in da ne more same sebe ne pozabiti ne zatajiti. Zakaj se ni mogel sprijazniti s takim samoumevnim dejstvom? Zato, ker se ni hotel. Čakal je nemogočega čudeža, in po sleherni, tudi najbolj nežni spravi, ki ga je privedla nazaj k Jozani, je ostalo v njem nezaupanje, ki je bilo globa za njegovo radost in strupena kaplja ▼ kupi naslad. Čuvstvenemu ljubosumju se je zdaj pridruževalo tudi telesno ... In prav tega je moral zdaj popiti do dna.
Vedel je, da ga Jozana 'ljubi. V svoji prelestni ljubici je našel prijateljico brez primere... Moral bi se bil čutiti srečnega... Zakaj je nahajal samo trenutke sreče med dnevi, polnimi gorja... Zakaj?... Saj ni bil niti fantast niti nevrastenik! Njegova bol mu ni pripravljala nobenega bolnega zadoščenja. Bil je zdrav, normalen človek. Bil je pa tudi človek, ki je stremel po absolutnosti, in vrhu tega obdarjen z živahno domišljijo in ponosen, nezmožen odpovedi.Ker se v preteklosti ni mogel več polastiti Jozane, je sanjaril 1
o tem, kako bi do zadnje iskrice uničil t njej spomin te preteklosti; vsaj v sedanjosti jo je hotel vso imeti zase... In kadar je ta žena v žanru dokazov svoje ljubezni po naključju izdala svojo ljubezensko izkušenost, ga je popadla nezavestna, jasnovidna, brezmejna besnost... Že njena beseda, že njen gib je zadostoval, da mu je zastalo srce... S 6vojimi lastnimi rokami bi jo bil lahko zadavil v teh trenutkih, ko je zasledoval njene najbolj skrite misli, prežal na odzive bivših občutkov in trepetal od strahu, da ne bi v njegovem objemu pozabila nanj...
Dolgo je tako trpel. Nazadnje je bila Jozana spoznala skrivni vzrok njegovega trpljenja. Ni se mu lagala, da bi ga pomirila, aii, kakor je bil nekdaj Noel njo počasi osvojil, tako je hotela zdaj ona dokončati njegovo popolno osvojitev. Pri tej težavni nalogi ei ni jemala za svetovalca ponosa, ki tolikokrat povzroča usodna nespo-razumlienja med ljubimci; bila je ustvarjena za ljubezen, in zato ga je razumela in ga priznavala takšnega, kakršen je bil. »Pametnim ljudem s hladnim, treznim razumom bi se zdel Noel gotovo zelo okruten, jaz pa kaj malo ponosna; dejmll bi, da se mora vse to zlo končati...« Ob takih mislih se je smehljala; zaupala je vase, v svojega prijatelja in v prihodnjost. Dobro se je zavedala, da sta Noelova togolljivost in trdost samo začasni posledici njegovega ljubosumja. Zato je pozabljala oboje, kakor hitro je postal Noel spet nežen in kakor hitro jo je iznova očaral s svojo veselostjo in svojo otroško laskavostjo ...
Take sladke ure so le prekmalu minevale, a sleherna izmed njih je pustila za seboj sled... Noel je začenjal verovati v svojo srečo.
Mirno, vdano in pazljivo je Jozana razpredala okoli njega mrežo ljubeče navade. In kmalu je bil z dušo in telesom njen, kakor je bila ona njegova. Ljubil jo je z vsem ognjem mladosti. In Jozana ga je ljubila čedalje bolj — z nekakšnim prostodušnim strmenjem. Zdaj ni bil več njen prijatelj; bil je >njen mož«. Ganjenost jo je obhajala, kadar je pomislila na novo vez, ki ju je družila, na ve-
liko, sladko skrivnost, ki jima nI dajala samo čutne sreče, ampak je tudi do dna razgibala njuni duši,
Gospodar?...
Tudi te besede se je spomnila Jozana, ko si je nekaj ur pozneje pri Noelu pred starinskim konzolnim zrcalom popravljala lase. V podolgasto okroglem okvirju zrcala je videla veliko posteljo iz medenega brona, z velikimi, bleščečimi se kovinastimi kroglami, prešito odejo, ki je bila zdrknila na tla, in Noela, ki je s cigareto med ustnicami sedel v naslanjaču... Skozi koruznate zavese je padala v sobo rumena svetloba. Na sirovi platneni tapeti sta se odražali svetla rdečina in živa zelen starih angleških kamnopdsov, ki so predstavljali lovske prizore. Trpek vonj po juhtovini, 6ivki in marvlandskm tobaku je visel v tej sobi, ki je imela v svoji svetli, preprosti skromnosti, brez igračk in nepotrebnega lepotičja, izrazito moški značaj...
Jozana je ljubila to sobo, njeno pohištvo in njen vonj. Ljubila je predmete, ki se jih je Noel dotikal, in zrak, ki ga je vdihaval. In ko ga je s strani ogledovala v zelenkastem steklu zrcala, si je vsa zamaknjena ponavljala: >Moj gospodar, moj ljubljeni gospodar!... Nobene druge volje nimam mimo tvoje... Nič drugega nisem kakor drobna stvarca v tvojih rokah... Oba želiva, da bi bila pred svetom, pred tvojim razumom in pred tvojim prijateljstvom enaka. Toda upornica se je upirala samo zoper krivično družbo, ne zoper naravo, ne zoper večni zakon ljubezni... Jozana ne zametava tiste nežne, radostne, plemenite podložnosti, ki ee ne ponižuje, ker je radovoljna. Resnično, rada te imenujem svojega gospodarja, ker si močan in pameten in dober; ker sicer lahko živim sama, brez tvojega varstva, a vendarle toliko rajši živim v tvoji bližini, pod tvojim varstvom ... In še nekaj... česar ne bom nikoli priznala... rada se te tudi nekoliko bojim — ln rada ti časih postavim svojo šibko nogo na tilnik, kakor divji zveri, ki sem )o ukrotiila, ki bi pa zarjovela in me požrla, če bi bila slaba...
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par sa besedo, Oin 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjftl znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In fteattve se zaračunajo po Dtn 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje tmskHTO*. Najmanjši znesek za enkratno objav« oglata Din 20.— Vsi ostali oglasi »e zaračunajo po Oin 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši eneaefe za enkratno objavo oglam Din 17.—


Ponudbam na Sirre ne nrflagaite znamk! Le. če zarite vate oo Oglasnega oddelka »Jutra«	m
odeovor priložite Uln 5« v znamkan.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašan)^ tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Službo dobi
Bencda 1 Dio. davek 2 Oin, M Hfro aH dajanj« oaslova & Dia. Najmanjši toeeek 17 Dhu
Frteerko
in pomočnika «f»».j»«TB T delo I* praznik*. Salon Jabjek, Ljub-Ijaaa. Krakovski nasip.
95iXWl
\L
Beseda 1 Din, davek 2 Din, H Bfro ali dajanje aaslova 8 Dta. NajmanjSi znesek 17 Din. Dijaki 12 Dhs
Inštrutram
■timfifmo, francoščino in
HtinšSino. Naslov t vseh poslovalnicah »Jutra«.
3
Sluf.be išče
Ptirti M para, davek 2
Dia. ia šifro aH dajanje aulon 3 Din. Najmanjši luuck 12 Din.
Služkinja
W na tudi kuhati, poltena ta pridna, išče službo. Poljudne aa oglasni oddelek »Jutra« jxxi »Snažna 14«.
36EU6-2
Desinater —
tksJskl vodja
( dolgoletno prakso v bom-tafcastih in umetno-svilenih predmetih kakor tudi hla-f*h iz bombaževine, išče primeren delokrog. Nastopi lahko takoj. Ponndbe pod ».Desinateur - Webereileiter« ma oglas, oddelek »Jutra«.
35308-3
Prodam
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ra šifro ali dajanje aaslova S Dio. Najmanjši znesek 17 Din.
Nogavice, rokavice,
danske perilo, kravate itd. od dane« naprej 125 % popusta od reklamnih cen v IzloiM. — Nogavice »Bem-bei(<, Miklošičeva ee?ta 14 34768-6
Božična darila
prtprosta ln fina, po najvišjih eenah v veliki izberi pri tvrdki
F. M. Schmitt
Pred Škofijo 3, Ljubljana, lingarjeva 4. — Pridite!
10850-6
Td stelaže
io tri prodajalne mize za manufakturo ter blagajno ^Sitzkassa) po ugodni ceni proda Avgust Križan, Celje, Aškerčeva štev. 5.
3.5'TS-^
Smuči hi sanke
od najcenejših do najfinejših, v največji izbiri nudi izdelovalec M. F a j f e r, Ljubljana, Trnovska ulica štev 35 — telefon fi4-10.
35305-6
Otroška postelja
enrnjl, vložek, žimnica, voziček, kino, latmagica, suknja in smnčarska obleka naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
3501.1 -6
Primerna božična darila
priporoma po znižanih cenah modna trgovina
Ijs. Žargi, Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. 11.
13318-6
Ptmtpiarice
površniki, obleke, perilo
itd. najceneje pri tvrdki Presker, Sv. Petra c. 14.
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za Šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjii znesek 17 Din.
Avto
dobro ohranjen, štirieede-ien. kupim. — Ponudbe z opisom in navedbo eene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Gotov denar« 35H47-10
Kupim
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Jedilni pribor
^srebrn) za gostilno, več ducatov kupim. Ponudbe na oglasni oddeJek »Jutra« pod »Pribor«.	85104-7
Beseda J Din, davek 2 Din, za Šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dio.
Tražhno ponudu
bankovnih uložnica Kmet-ski zadružni, Mesnib hranilnica nz gotovo odmah. Ponnde pod »Banka«, na Propaganda d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5. 3&i(ff-l<5
C. Th. Rotman:
Vožnja s kolesom In njene posledice
Avtomobil, ki Je Imel vsa štiri kolesa pisana od barve, je nato zdrevil čez perilo in naravnost skozi plot na sosednji vrt, med tem pa je gospa Cviligojeva nezavestna telebnila po tleh.
Hranilno knjižico
Hranilnice dravske banovine, do zneska 35.000 kupim v polni vTednosti proti mesečnemu odplačilu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vsako jamstvo« S5190-16
Knjižico ,
Kmetske posojilnice ljubljanske, cea 185.000 Din prodam proti gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »JCnjiga«.
35313-16
Prodamo knjižico
Kmetske posojilnice — v znesku 9000 Din. Mizarstvo •»Sava«, Miklošičeva e. 6.
35000-16
Trbovlje!
Knpim knjižico Trboveljske
posojilnice v hiši Goropev-šek, za 10.000 Din, proti mesečnemu odplačilu po 400 Din. Miloš Rozin, Trbovljo 36303.16
Ljublj. kred. banke
knjižice, vsak znesek kupimo proti takojšnjem plačilu. Sporočite znesek in ceno pod mačko »Denarni zavod« na oglasni oddelek »Jutra«.	3S316-li6
Vložne knjižice
Mestne hranilnic«	ljubljanske, do 200.000,	kupimo. Hotel Lloyd, Sv.	Petra e. št. 7,11, soba 18.	35322-16
Knjižico
Mestne hranilnice ▼ LJob-ljani, knpim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »14 dni«.	39334-16
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za Šifro aH dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Gostan.-hotelirska
tn trg. velika hiša
enonadstropna — zagrebško novo poslopje. U5 let davkov prosta, z gostilno, trgovino z mešanim blagom, v prvem nadstropju dve stanovanji po S sobe s pri-tiklinami, v mansardi 6 potniških sob, velik poletni vrt ter prostorno dvorišče za garažo — veliko stavbišče. Pred hišo ogromen promet avtomobilov, avtobusov, pešcev in kmet-skega ljudstva. Zaradi nagle smrti lastnika za Din o!?0.00n proda Poslovnica Pavlelcovič, Zagreb, Tlica 144, pritličje, levo.
SBiaaao
Krasna vila
KV postaje v Savinjski dolini, s krasnim cvetličnim in zelenjadnim vrtom, pripravna za boljšega vpo-kojenca ali duhovnika — naprodaj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Hipoteka«.
SR314-90
Lokali
Beseda 1 Din, davek 2 Dtn. za šifro ali dajanie naslova 5 Oin. Naimanišl znesek 17 Din.
Trgovski Jokal
prostoren, možnost najboljše izložbe, nasproti gradu, ter manjši lokal v Kopališki ulici, se oddasta v najem. Vprašati pri Mariborskem kreditnem zavodu, Maribor. Grajski trg št. 5.
Razna perutnina
jajca, med, orehi in jabol ka vedno v zalogi po kon kurenčnih cenah v filijalni trgovini Kmetijske družbe v Igriški ulici 3 (za dra no). Telefon 3?oo. 34434-3S
Prima zimska jabolka
sortirana, od Din dalje. Stalna sadna razstava pri Kmetijski družbi. Novi trg 3 in Igriška ulica 3 (za dramo). Telefon 2105 ali 3TS5.	34430
Inserirajte
v »Jutru«!
Vf etfnvte k.
Beseda 1 Oin, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
knpnje po na j v'.ž jih e«n
CERNE - juveiir
Ljubljana. VVolfova alica 1
Pohištvo
Kuhinjska kredenca
tridelna, luksuzna, popolnoma nova, ugodno naprodaj za izjemno nizko ceno 850 Din. Nabavna cena Din 1300. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
33106-32
2222EBEI22
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Enosob. stanovanje
oddam. Ljubljana VH, podaljšek Verovškove c. 31 (eei progo).	89105-31
tanovanja
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami. na Mirju ali v bližini iščem. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »ŽJe predrago« 35B25-3!/a
pil; llilii
i 'V
.. •>• *	..v^vSi '&Z
/ji
<■_. •' -'V'.'■•■. •'■: -V . ■''■• • ! • < jfti'
Beseda 1 Din, davric 2 Din. za šifro alt dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vina
prvovrstna, črna in bela. Vam nudi za praznike po ngodni ceni, in postavi na dom od 50 litrov naprej
»Belokranjska klet«
Ljubljana VTI, Gasilska ul. fit 3.	34833-33
ALI NE VESTE, KAJ BI PODARILI MOŽU ZA BOŽIČ?
Vi poznate revijo »Prijatelj«, V! poznate tiste udobne večere, ki ste jih preživeli v zimskih večerih zatopljeni v literarne, znanstvene, tehnične, športne in druge dogodke, o katerih Vam pripoveduje Vaš »Prijatelj«.
Vi poznate nedvomno dosti prijateljev in znancev, ki bi jih »Prijatelj« prav tako zabaval kakor Vas. Najlažje boste rešili zapleteno vprašanje božični darov na ta način, da jih boste vse naročili na »PrijateljaDarujte jim tudi knjige, da bodo tudi oni Vas obdarovali. Malo stane! 20 knjig in 12 številk revije »Prijateljc stane samo Din 18.—• na mesec.
Vsem tistim, ki jih boste obdarovan, poSljtte lepo bo«ftno karto. Prijazno jim voščite in jih obvestite, da ste Jim za Božič naročili 20 krasnih knjig ln 12 številk »Prijatelja«.
Zdaj pa brž spodnjo naročilnico, jo izpolnite, denlte v odprto kuverto, na katero ste nalepili znamko za 25 par in jo pošljite na spodnji naslov. Ce hočete več znank in prijateljev obdarovati, na^ pišite dodatna imena na prazen list papirja.
DARUJTE, DA BOSTE OBDAROVANI!
|nHH| Omrežite-! Založba »PRIJATELJ« LJUBLJANA, Dalmatinova 10
Naročam (Razločen naslov)
"8 ht "O
O
Bivališče:
20 knjig založbe »EVALIT« (2000 strani) ln 12 StevllK Wfl)e
»Prijatelj«.
Vsak mesec ml pošljite 2 knjigi ln »Prijatelja«. Jaz p« ae obvežem, da bom plačal vsak mesec Din 18.—.
HH OdrežKe-!
O a
-i
&
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Sobo
event. s hrano oddam takoj dvema osebama v Židovski nlici štev. 6/1.
363*7-23
Sobo
lepo opremljeno aH tudi prazno, čisto in zračno. » posebnim vhodom, oddam na Resljevi cesti št. 1£3/U levo.	35306^3
Glasbila
Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Kratek klavir
črn, zelo dobro ohranjen, za 3600 Din proda Zima v Wolfovi nlici štev. ML
39310-36
Tvornica klavirjev
Ivan Kacin — Domžale
Zaloga v Ljubljani, Go-sposvetska cesta štev. IS, dvorišče. — Oglejte si prvovrstne moderne orehove
pianjne
od ».000 Din naprej, ter
harmonije
od 9000 Din naprej. Tadi na obroke. Zahtevajte cenik.	33310-26
Kroma tično
harmoniko
dobro ohranjeno p o e e n I prodam. Ma ogled med 2. in 3. aro. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
38323-36
Živali
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Din.
Psičke
šest tednov stare, križance
(špicl-foksterijerje) prodam. Podrožnik, Gesta I št. 9, pritličje.	80300-iff
Maia papiga
je bila ujeta tik klasične gimnazije. Lastnik naj se
zfflasi na velesejmu.
39304-27
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjii znesek 17 Din.
Šivalni stroj
*<?n)gen, petpredalni, po-grezljiv, skoraj nov ugodno naprodaj v Cerkveni ulici 1.	39:39-29
Beseda 50 para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din.
V Zg. Šiški št 235
je padla skozi okno
listnica z dokumenti
Oseba, ki jo je pobrala je
dobro poznana in jo prosim, da isto odda ali v stanovanju ali na policiji.
3319S-23
Informacije
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Opozorilo!
Svarim vsakogar, da moji ženi Mariji ne kreditira v denarju ali denarni vrednosti, ker nisem zanjo plačnik. — Jožef Dolinšek, Sladki vrh, pošta Marija Snežna.	3331.7-31
Beseda 1 Din, davek 2 Din, j za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjii znesek i 17 Din.
Sodna dražba hiše j
dne 21. decembra JG4 ob 9. uri pri irezkem sodišču v Ljubljani, »oba štev. 16. Posestvo i gospodarskimi poslopji, t mizarsko delavnico in stroji, leži v Rožni dolini, cesta IX štev. 9 in je pripravno za obrtnika ali industrijalca. Pojasnila daje Obrtna banka. Kongresni trg. 35'.7'.-32
PARKETE hrastove bukove
najceneje JOS. B. PUH
LJUBLJANA
Gradaška 22 telefon 513
□ □ □
P □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
Kontrolniki
□ □
□ □ □ □ □ □ □ □
za uvoznike B --
in izvoznike b
se dobijo ▼ Delniški ti- R
□
□ □ □ □ □ □
skarni d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16.
Umrla Je dne 14. decembra 1934 v tUrski Bistrici, po kratkem trpljenju, v 79. letu starosti, naša dobra mati, stara mati in tašča, gpospa
Apolonija Oljšak
rojena FRISKOVEC
Pokoj njeni duši.
Žalujoče rodbin©:	H436
Oljšak, Giordano, Pivfc, Blaschke.
ZAHVALA
* * ♦
Za številne izraze Iskrenega, sočustvovanja ob smrti našega ljubljenega
se vsem, ki so mu poklonili prekrasno cvetje ter nam s tolažilnimi besedami in številno udeležbo pri pogrebu olajšali bol, tem potom najlepše zahvaljujemo.
Enako se zahvaljujemo gg. zdravnikom za skrbno nego za časa njegove bolezni.
V Ljubljani, dne 20. decembra 1934.
10855

♦
i
:




Rodbini BREZIGAR in REGALLY.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za InseratnJ del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi i Ljubljani