Q^om
/rfAMD
wmSmmm
N0. 125

/Wk -MR' WH 4mm /VI- RAI	M m I'/Mv
S™™/* IWW E Bm' K	I«™" QLw IWm
^ »E-Jt
7-&
■■■i
, J‘ ‘ ‘e, - • '•!
0^
%,
1M6RICAN IN SPIRIT •IGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVCNIAN
HORNING N€WSPAP€R
pal
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 26, 1972
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
le $k
nato pa avtomatično povi-kadarkoli porastejo živ-l^^ki stroški za 307 v enem
rispevki za Socialno varnost, Znašajo zdaj 5.2% za usluž-er>ce in za ginžbodajalca od ^>000 zaslužka (vsak g ^ ^e^n°), bodo povišani na (Ž5q na Prvi'h $10’800 zaslužka iy„,^etn° za vsakega) v letu v in od $12,000 letnega za-^ a naslednja leta. br«6 ^>° Pre^^0§ v Senatu odo-n’ -ie zdai gotovo, in bo dore^ ^udi od konference obeh ki mora vprašanje po-cjo]un-,a zgornje meje zveznega pnl^3’ na ^ai-eri predlog bo do-« , v° 0 povišanju pokojnin Ce esen°”j sprejeti še pred kon-Prv ■*;e^a ^edna> bodo čeki s n^-v ^1 Povišanimi pokojninami Za'S ^ V 0,^'cobrn, povišek za na-Pa bodo izplačali s posebni-sti’	v sličnih priložno-
11 v preteklosti.
nr a Sani® wxoza mesa
WASHINGTON, D.C. — Ko
sko,..le mesa zopet močno po-ro,rvVle’ ie Predsednik Nixon ma-ske" ^votu za življenjske stro-
hicž na'' PreSl&da in presodi pv n°sN začasnega povečanja Za govejega mesa, ko se do-
Ved> draži. Večja ponudba go-Cetlo e naj bi zmanjšala njeno
0^0 nv
Preavsem za uvoz cenej-rabr ^°VeJega mesa, ki ga upo-Pe Za bamiburgarje in slič-naniene.
^ J |	°------
y it tORcern nasilja is^eri11 Rove žrtve
Pred LFAST> s- Ir. — Tri dni ]ja IlaP0vedanim koncem nasi-Voja>°. nbiti štirje britanski Cesti'1’ 30 z jeePom zadeli na Vep^ 2a^°Pano mino pri Dungi-TVn ^ okraju Londonderry.
V1Iad katnUSU,-
stre]
Piob:
c&ste
fant je bil u-
eiJen i •
ipehij 12 mimobrzečega avto-a; ko je stal na oglu neke
sta „V ^ai°liškem delu Belfa-rad. niegova aaJena
zaročenka je bila
V remenski prerok pravi:
iVtog^110 oblačno in toplejše. 0st dežja majhna, toplejše.
^glasovanje povišanja po-1 Kojnin Socialne varnosti za 20% ta teden je skoraj gotova stvar, ko se je zanj izjavil načelnik senatnega finančnega odbora. WASHINGTON, D.C. - Da ° Senat ta teden izglasoval povišanje pokojnin Socialne var-ftcsti, je postalo gotovo, ko je aačrt odobril in podprl načelnik ibančnega odbora Russell B. ong. p0 njegovem bi bilo ža-0stnoi če bi zadrževali poviša-Hj0 pokojnin ves čas, ko bo Se-k" razpravljal o obsežnem za-■-Chskem predlogu, ki preureja oQcialn0 skrbstvo in Socialno Danost. Zato bo on glasoval za °polnilo, ki ga bo, kot je na-P°vedal, stavil sen. F. Church. .^en' Frank Church, demokrat |2 Idaho, je dobil za svoj pred-Q§ podporo 67 od skupno 100 Sehatorjev. Njegov predlog
Picdvideva povišanje pokojnin °cialne varnosti za 20% z ve-lavnostjo nazaj od 1. junija
v
Richard A. Jaksic
V	soboto je zadet od srčne kapi umrl v Louisvillu, Ky., 48 let stari Richard A. Jaksic s 1252 E. 61 St., ko se je z družino vračal iz Floride in se ustavil v Louisvillu za razgovor z uradniki podjetja, pri katerem je bil zaposlen. Zapustil je ženo Florence, roj. Černilogar, otroke Richarda, Ronalda, Roberta in Jane ter vnukinjo Carolyn. Bil je brat Franka (N.Y.), Mrs. Victor (Gene) Drobnič in Jamesa, sin pok. Franka in Anne (roj. Grdina) Jaksic. Pokojnik je bil član in svoj čas tudi poveljnik Catholic War Vets pri Sv. Vidu. Zaposlen je bil pri Eaton Corporation kot akon-tant. Pogreb bo v sredo iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. ob 9., v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalva-njo.
Richard (Craven) Haase
V	soboto je nenadno umrl 15 let stari Richard (Craven) tiaase, 3365 W. 117 St., sin Davida in Marilyn, roj. Rado-vanic, brat Roberta. Pogreb bo v sredo zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. Čas in kraj še nista določena.
Frank P. Krall
V	petek zgodaj zjutraj so našli ustreljenega 59 let starega Frank P. Kralla z 22961 Dawn Dr. za bar o v Jermac Cafe na i4616 St. Clair Avenue, katere mstnika sta bila pokojni in njegov svak Sedaj. Smrt pokojnika še ni bila razrešena. Bil je mož Frances, roj. Zupančič, oče Donne in Allena, brat pok. Fonyja, Michaela in Josepha (Pat). Pokojnik je bil član ADZ št. 51, ABZ št. 186 in American Legion Post 999. Poleg zaposlitve v svojem lokalu je oil redno zaposlen kot strojnik pri Penn-Central RR. Pogreb je danes ob 8.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na All Souls pokopališče.
Delitev Umikov v itau Mia oMresia
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je odločil razpravljati o celotnem načrtu za delitev zveznih davčnih dohodkov z mesti in državami, kot ga je odbor za pota in sredstva predložil. Zadnji petek je končno tudi izglasoval.
W. Mills je svaril, da bo svoj predlog umaknil izpred zbornice, če bo njegovo stališče o zapori” razprave propadlo.
V kolikor bo predlog, ki ga podpira Nixonova vlada, prodrl, bo dobilo mesto Cleveland letno skozi pet let v njegovem okviru po 11.5 milijonov dolarjev denarne pomoči. Stvar ni še gotova in ne preprosta, kajti v Senatu ima predlog veliko na-sportnikov in se lahko zgodi, da bo tam obtičal.
Predlog odbora za pota in sredstva predvideva okoli 30 bilijonov za pomoč državam in mestom iz zveznih davčnih dohodkov skozi dobo petih let. Za letošnje leto je v okviru tega predloga določenih 3.5 bilijonov za občine in 1.8 bilijonov za države. Država Ohio naj dobi skupno 227.3 milijone, od tega državna vlada 49.5 milijonov, občine pa 117.8 milijonov. Na okraj Cuyahoga odpade skupno 33.8 milijonpv.
iixoii
o fsodperi prosveti, pa s@ pritožil siad Kongresom
WASHINGTON, D.C. - Predsednik Nixon je v petek podpisal zakonski predlog o podpiranju šolstva, ki določa v te namene 21.3 bilijone dolarjev, pa se pritoževal nad Kongresom, ki ni dovolj jasno uredil omejitev in odložitev prevažanja šolarjev za dosego rasnega ravnotežja.
Predsednik je dejal, da bi bil podpis zakonu odklonil, da pa tega ni mogel, ker bi bilo prizadeto prehudo šolstvo. Zakon predvideva med drugim za leto 1973 6.8 bilijonov podpore visokim šolam, 2 bilijona pa za prihodnji dve leti za podporo rasni integraciji v šolskih okrajih.
Prevažanje šolarjev za dosego rasnega ravnotežja v šolah je Kongres odložil do 1. januarja 1974, prepustil je torej njegovo ureditev bodočemu Kongresu. To predsedniku Nixonu ni všeč.
e volna ne mir moti
V Rabatu po nojevsko
RABAT, Mar. — Tu so se se-šli v sredi meseca predstavniki afriških držav v okviru organizacije Afriške edinosti. Tej so izbrali novega tajnika, ker jim dosedanji ni bil več po volji. Veliko so razpravljali o krivicah in nasiljih bele vlade v Južni Afriki in v portugalski posesti, pa popolnoma molčali o pokolih v Burundiju, kjer je bilo skupno pobitih v sporu med plemeno-; na Tutsi in Hutu v preteklih1 mesecih preko 100,500 ljudi.
Sedaj, ko se je v Burundi vrnil delno mir, je ta pristal na to, da pride tja posebno zastopstvo Združenih narodov preg ledat položaj in predložiti morebitno pomoč. Glavni tajnik ZN K. Waldheim je imenoval posebno tričlansko delegacijo v ta namen.
Znani časnikar Mohamed Heikal priganja vlado E-gipta k odločnejšemu nastopu, ko i<3 ta vsako odločitev odložila rta čas po vo-■ litvali v ZDA.
KAIRO, Egipt. — Ugledni časnikar Mohamed Heikal opozarja v dnevniku Al Ahram, da Egipt ne more iti dolgo po sedanji poti “ne vojne ne miru” z Izraelom. To stanje moti resno ednose med Egiptom in Sovjetsko zvezo, ko budi dvom v sovjetsko oskrbo Eigpta z orožjem in v kakovost tega za uspešen nastop proti Izraelu, ki se noče umakniti z egiptskega ozemlja, zasedenega junija 1937.
Heikal je prvi zadevni članek objavil komaj par dni po povratku egiptskega vojnega ministra Sadeka z obiska v Sovjetski zvezi. To bi lahko pomenilo, da je Sadek, poskušal dobiti v Sovjetski zvezi ofenzivno

Vodovje, ki je preplavilo obsežna področja v osmih drža-i valh vzhodnega dela ZDA, je včeraj začelo upadati. Skupno so neurja s poplavami pokončala 122 člove-j ških življenj in napravila do 2 bilijona škode.
NEW YORK, N.Y. — Naraslo, nerji prizadetih držav, ki so se divjajoče vodovje, ki ga je	pri-	zbrali	v	Harrisburgu, pravijo,
nesel tropski vihar Agnes s	svo-	da je	pomoč komaj “kaplja v
jim skoraj ves teden trajajočim morju" ob ogromni škodi. Pred-deževjem, je prizadelo obsežna sednik Nixon si je nekatera po-področja vse od Floride na ju- plavljena področja osebno ogle-gu, pa preko Ka»oIine, Virgin!- bal in obljubil pomoč.
je, Marylanda, Pennsylvanije in	-------o-------
New Yorka na severu. Najhuj-| Golda Meir na Dunaju še sta bili prizadeti državi Penn-1 DUNAJ, Avstr. — Predsedni-sylvania in New York. Skupno Ca izraelske vlade Golda Meir je je bilo mrtvih najmanj 122 oseb,1 prišla sem na mednarodni kon-škodo pa cenijo do 2 bilijona do-’ greš socialističnih strank, ki se larjev. Nekaj časa naj bi	bilo	je danes	začel. Oblasti so pod-
brez strehe do pol milijona	lju-|	vzele	vse	možne ukrepe za nje-
I Iz Clevelanda in okolice
di. Včeraj je vodovje začelo upa dati in ljudje so se lotili pregleda in popravljanja škode. Trdijo, da bodo minili tedni in tedni, > prodno bo vsaj za silo popravljena maj večja škoda in o-brati obnovljeni.
Najhujše prizadeta so bila pod-
no varnost.
orožje, ki je potrebno za boj ročja Corning in Painted Posti proti Izraelu, pa v, tem ni uspel/ob Chemung reki v gornjem j
Na drugi strani budi sedanje stanje “ne vojna ne mir” nezaupanje tudi do lastne egiptske
New Yoiku in Wilkes Barre in ; Harrisburg ob Susquehanna! reki v osrednji Pennsylvaniji,'
vlade in samega predsednika re-! kjer je včeraj voda še stala la
publike Sadata, ki toliko govori o neizogibnosti vojne, pa ostaja pri tem vsem pri starem. Razo-
čevljev nad povprečno višino.
Rdeči križ je imel v svojih 330 nujnih zavetiščih včeraj še |
čaranje naj bi rastlo posebno v%i2,000 ljudi, ki so morali iz vrstah mlajših častnikov.	| svojih bivališč v Pensylvaniji,
Ko Heikal s svojimi članki New Yorku, Virginiji in Mary-privija k ostrejšemu nastopu E- landu. Tisoči hiš , in poslovnih gipta, je vlada baje prišla do zgradb je blo pokončanh vse od zaključka, da. je potreba poča-; New Yorka do Virginije in za-kati vsaj do novembra, ko bodo’ hodno do Ohia. Velika področja v ZDA končane volitve. V vlad-! obdelane zemlje so bila popla-nih krogih upajo, da bo pred-| vljena in pridelki na njih uni-sednik Nixon po volivni zmagi čeni.
imel bolj proste roke in bo na-! Ob reki Ohio v Pittsburghu in
Sovjetska sodba?
LONDON, Vel. Brit. — Sovjetski diplomat je dejal nekemu zahcdno-evropskemu tov arišu: Ta vojna je nesmiselna. ZDA jo ne potrebujejo, ZSSR ne potrebujejo. Le Kitajci so jo pripravljeni nadaljevati do poslednjega — Vietnamca!
K temu pripominjajo:
stopil pri reševanju sporov na' Srednjem vzhodu bolj nepristransko.
Železniška nesreča v Franciji zahtevala 107 človeških žrtev
SOISSONS, Fr. — Po skoraj enem tednu odstranjevanja ru-1 ševin in razbitin dveh osebnih j vlakov, ki sta trčila v tukaj š-Sov- njem predoru, so oblasti izjavi-
jetska iskrenost, nost!
nobena iskre-
Nixon pojde na olimpiado?
CLEVELAND, O. — Zadnja
Wheelingu, ko je voda včeraj upadla, so začeli delavci odstranjevati s cest in tovarn blato in mivko, ki ju je narasla voda pustila tam, ko je začela upadati. V Richmondu v Virginiji so še vedno brez redne oskrbe s pitno vodo. To dovažajo posebne vojaške sisteme in ljudje čakajo s posodo ob njih, da jo jim napolnijo. Voda iz javnega vodovoda ni uporabna.
Tropski vihar Agnes, ki je divjal ob vzhodni obali in napravil toliko opustošenje je včeraj krenil preko jezera Ontario
le, da so našli skupno 107 mrtvih, 88 pa je bilo ranjenih.
Do nesreče je prišlo, ko je v nad ICO let starem predoru pa-jna sever in izginil, del del stropa na progo in po- Za seboj je pustil skupno 122 vzrečil iztiritev enega od via- mrtvih, od tega 47 v Pennsyl-številka tednika Newsweek pri-j kov, v katerega se je nato zale-j vaniji; 23 v državi New Fork, naša kratko vest, da si utegne tel drug osebni vlak, ki je prav,!! v Virginiji in 15 v Mary-iti predsednik ZDA R. M. Nixon v tem času pridrvel po vzpored- landu. ogledat olimpijske igre v Muen- ’ nem tiru.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Ko je demokratska stranka izbrala delegate za svojo narodno konvencijo, trdijo, da jih sen. McGovernu manjka do večine pri prvem glasovanju le še okoli 130, ki pa naj bi jih dobil danes, ko se mu bodo pridružili črni delegatje pod vodstvom kong. L. Stokesa. Senator odide danes na pot pc južnih državah iskat podpore za svojo kandidaturo in za svoj program. Tega je demokratska stranka začela sestavljati tu in ga bo danes začel obravnavati celoten odbor 150 članov.
SAIGON, J. Viet. — Ameriško vrhovno vojaško poveljstvo v Južnem Vietnamu bo zmanjšano in reorganizirano, ko je večina borbenih sil že odšla domov. — Ameriška letala so v soboto delno uničila edino moderno jeklarno v Severnem Vietnamu Thai Nguyen. To je bil prvi napad na njo po koncu bombardiranja leta 1988.
JERUZALEM, iz. — Danes je prišlo znova do streljanja na izraelsko-libanonski meji. Li- j banon se je zaradi takega streljanja pretekli teden pritožil pri ZN in je Varnostni svet
J Lep uspeh karnevala—
Glavni dobitek na farnem karnevalu pri Sv. Vidu je dobil S. Talcott, 1321 E. 40 St., drugi Anna Turk, 1055 Addison Rd., nato pa še: Ivana Ovsenik, 7505 Cornelia, Julia Kostka, 18707 Muskoka, F. Cizei, 6604 Bonna, H. Syskanski, 1074 E. 66 St. in Z. Ivi. Strobel, 28175 Shaker Blvd. Udeležba je bila prva dva večera zaradi dežja povoljna, včeraj popoldne in zvečer pa se je ljudi kar trlo. Odbor se zahvaljuje vsem delavcem in udeležencem za obisk.
Slovenska otroška ura—
Vsak torek od desetih do pol enajstin dopoldne je na radijski! postaji WZAK-FM 93.1 MC slo-! venska otroška radijska oddaja. Otrokom krajša čas tetka Eda.
Izlet v Slovenijo—
V	četrtek, 29. junija, odpotuje v Slovenijo izletniška skupina, katero vodita pevca Edi Kenik in Cilka Valenčič, spremlja pa jo Buehnerjev orkester. Skupina potuje s Pan American jet letalom, organizirala pa jo je znana potniška pisarna Evropa Travel Service, Sil E. 185 St. Srečno pot, veliko razvedrila in vesel povratek!
Zadušnica—
V	četrtek, 29. junija, ob 6.30 zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Anthony j a Zim-mermana (Richmond Heights) ob 1. obletnici smrti.
Komarjem v Lemont—
Romarji v Lemont se bodo 1. julija, v soboto, zbirali pri Sv. Lovrencu ob 5.30 zjutraj, pri Sv. Vidu-Baragov dom ob 5.45 zjutraj, na E. 200 St. in Miller Ave. ob 5.30 zjutraj in pri Mariji Vnebovzeti ob 5.45 zjutraj. Na razpolago je še nekaj sedežev. Kdor bi se rad pridružil, naj to stori takoj.
Seja—-
Klub slov. upokojencev za Newburgh ima v sredo, 28. juni-
imel o tem že dve seji, tretja! ja, ob dveh popoldne sejo v SND
chenu na Nemškem letošnje po-! letje. Bela hiša naj bi se bila že nekaj informirala o tem.	1
— Največ požarov v povzroče brezskrbni kadilci.
Zvezna vlada je po neurju prizadeto ozemlje proglasila za Kanadi prizadeto po hudi nesreči in mu nakazala pomoč. Državni guver-
NI VNET ZA KANDIDATURO — Čikaški župan Daley bi imel najrajše za demokratskega predsedniškega kandidata sen. E. F. Kennedyja, ki pa se vsaj za enkrat te časti še vedno brani.
pa je napovedana za danes. Doslej še ni sklenil Varnostni svet ničesar.
HONOLULU, Hav. — Za danes napovedani šfrajk pristaniškega delavstva je bil odložen za en teden in upajo, da do njega sploh ne bo prišlo.
RIM, It. — Krščanskemu demokratu Andreottiju se je posrečilo sestaviti novo vlado sredine. V njej so krščanski demokrati, socialni demokrati in liberali. Socialisti, ki so bili v prejšnjih vladah skozi zadnjih 10 let, se tokrat niso vključilo v zvezo vladnih strank.
BELFAST, S. Ir. — Včeraj je prišlo do obsežnega streljanja med britanskimi četami in pripadniki IRA. Žrtev kljub vsemu ni bilo in vsa dežela z napetostjo čaka, kako se bo obneslo danes začeto premirje.
SILVER SPRING, Md. — Guv. G. Wallace se počuti dosti boljše in je začel nekaj čutiti v svojih nogah. Zdravniki pravijo, da je to dobro znamenje, ki napoveduje možnost vsaj delne uporabe nog. Kot znano je napadalčeva krogla prodrla skozi guvernerjevo hrbtenico in delno odrgnila hrbtenjačo, kar je napravilo guvernerja hromega od pasu navzdol.
na Maple Heights.
Zadušnica—
Prihodnji četrtek, 29. junija, ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Margie Kamber v spomin 32. obletnice njene smrti.
-----o------
Razprava proti 11 hrvaškim študentom
BEOGRAD, SFRJ. — Pretekli teden se je začela razprava proti 11 hrvaškim študentom, ki so bili prijeti v lanskem decembru. Obtoženi so delovanja za nasilno ločitev SR Hrvaške od SFR Jugoslavije in pripravljanja oboroženih enot za boj proti obstoječemu socialističnemu redu v. Jugoslaviji.
Izgledi za graduante visokih šol letos boljši
BETHLEHEM, Pa. — Svet za nameščanje graduirancev visokih šol poroča, da je letos položaj boljši, kot je bil zadnja tri leta. Na razpolago je okoli 6% več služb, kot jih je bilo lani. Kljub vsemu so izgledi za zaposlitev “tesni” in izbira ni velika niti za najboljše.
Največ službenih mest je na razpolago v trgovini, v zveznih, državnih in javnih krajevnih u-radih, pa tudi v denarstvu in zavarovalnem poslu.
'mmŠVA DORIOViNA
611? St Clair Avenue — 431-0628
■ »MC-
Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
~	NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 125 Monday, June 26, 1972
Po Titu negotova bodočnost za Jugoslavijo
i.
Pod tem naslovom je objavil U.S. News & World Report 19. junija obsežnejši sestavek o Jugoslaviji, sedanjem položiaju v njej, v mednarodni politiki in o njenih izgledih za bodočnost. Pisec poročila in razmišljanja je Robert A. Haeger, stalni sodelavec U.S. News & World Report, ki je šel v Beograd, da položaj pregleda in presodi na samem mestu.
O razmerah v Jugoslaviji in Sloveniji pišemo dostikrat sami, na temelju lastnih podatkov in podatkov, ki so nam dosegljivi od drugih. Tokrat hočemo navesti poročilo in sodbe tujega opazovalca, ki nam lahko služijo za tehtanje naših lastnih mnenj in sodb. Ne smemo pozabiti, da življenje teče dalje in se svet spreminja vsak dan, vsako minuto. Kdor ne gre s časom, kdor ne skuša novo zajeti, pretehtati, oceniti ter povezati smotrno s starim, bo kmalu ostal v novih razmerah popoln tujec.
Iz članka hočemo navesti glavne misli, sodbe in ugotovitve, ne da bi se spuščali v njihovo presojanje.
❖
Ko se je bližal konec Titovega obiska v Moskvi, so njegovi rojaki doma imeli pred očmi v glavnem dve vprašanji:
Je Jugoslavija, kot ZDA po Nixonovem obisku v Rusiji, na poti k novi dobi boljših odnosov z nekdaj sovražnim Kremljem?
Ali še usodnejše: Ali bo Sovjetska zveza skušala prevzeti oblast v tej muhasti komunistični državi, ko Tita ne ,bo več?
Jugoslovanski vodnik je hotel v Moskvi doseči zmanjšanje napetosti z Rusi in dobiti zagotovila, do bo njegova država — zdaj zagrizeno neodvisna od kremeljskega nadzora — ostala svobodna in bo lahko sledila svojim lastnim ukazom.
Topel sprejem Tita v ruskem glavnem mestu, objemi, poljubi in Leninov red od sovjetskih vodnikov — in govorjenje o bratstvu dajejo vtis nove strani v viharni zgodovini odnosov med Moskvo in Beogradom. Toda mnogo Jugoslovanov in zahodnih strokovnjakov ostaja zaskrbljenih.
Neki uradnik je dejal:
Mnogo ljudi je še vedno prepričanih, da je Titova zvrst komunizma ostala kost v ruskem grlu, da Kremelj ne more prenehati poskušati z vabili ali s silo pripeljati Beograd nazaj v sovjetski tabor.
Osemdeset let stari Tito je šel v Moskvo trdnejše ustaljen kot nesporen vodnik Jugoslavije kot kdajkoli preje. Tito sam je igral glavno vlogo pri dušenju upora hrvaških nacionalistov preteklo leto. Titova privlačnost in odločno vodstvo držita v glavnem skupaj to državo z več kot ducatom narodnosti in jezikov.
Tito vodi v naporu, ki naj spravi omahujoče jugoslovansko gospodarstvo nazaj na trdno pot. Kar je še več, nekdaj krivoverski Titovi gospodarski nazori so bili sprejeti od moskovskih satelitov v vzhodni Evropi in celo v sami Rusiji.
Z 80 leti in po več kot četrt stoletja vodstva države za seboj je glavna skrb Tita in prebivalstva njegove države — kaj se bo zgodilo s to državo, ko njega ne bo več, da bi se Moskvi uprl.
Pozlačena sovjetska jamstva o stalni jugoslovanski neodvisnosti jemljejo v Beogradu z zrnom soli. Še pred svojo zadnjo potjo v Moskvo — prvo po letu 1965 — je imel Tito obilje podpisanih sporazumov od vrste ruskih vodnikov, da bodo spoštovali posebno pot njegove dežele v socializem. Sedanji ruski vodnik Leonid Brežnjev je podpisal zadnjega od njih pred manj kot 9 meseci v takozvani beograjski izjavi, izdani ob koncu njegovega 4-dnevnega obiska v Jugoslaviji.
Neki zahodno-evropski strokovnjak o komunizmu je pripomnil: Vsa dolgoročna jamstva Kremlja so zanič.
Po sodbi tega strokovnjaka zavisi bodočnost Jugoslavije od bodočih odnosov med Združenimi državami in Rusijo. Pomiritev teh velikih sil in ne kaka jamstva bo ohranjala Jugoslavijo v neke vrste vmesnem področju, kjer bo njena Wodvisnost ostala nemotena še dolgo potem, ko bo Tite odšel s pozorišča.
Vprašanje Jugoslavije je v tem, da taka neodvisnost Jugoslavije ni to, kar Rusi hočejo. Oni vidijo stotine milj jadranske obale kot idealna oporišča za svoje pomorske sile v Sredozemskem morju. Lega Jugoslavije na zračni in kopni poti iz Sovjetske zveze na Srednji vzhod je izredne strateške važnosti za Moskvo.
Zahodn5 strokovnjaki ne pričakujejo, da bi Kremelj uporabil silo, tudi po Titovi smrti ne. Pričakujejo, da bo
Sovjetska zveza vendar vršila stalen prikrit pritisk, ki naj pripelje Jugoslavijo nazaj k manj neodvisnemu položaju napram Moskvi — položaju, ki bo odprl vrata ugodnostim, ki so v skladu s sovjetskimi strateškimi načrti.
(Dalje sledi)
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček
Duluth, Minn. — Živimo in vozimo skozi zadnje četrtletje tega tisočletja. Če bi bilo samo to — bi se lahko reklo: to ni nič novega. Čas pa hiti naprej kakor dnevi dan za dnevom. Toda ljudje se pa ponašamo od roda do roda, od leta do leta, da napredujemo v tem in onem in na teh in onih poljih življenja. Da bi le res bilo tako! Ali je tako?!
V mnogih materialističnih o-zirih je precej tako. Na poljih raznih ved o tem in onem, zlasti v napredku tehničnega znanja, so prizavedanja in trudi za ta napredek napravili velike korake naprej. Priznanja je treba dati, komur gredo in kdor jih v čem zasluži. Marsikaj se je izboljšalo. Se je pa pri vsem tem napredku tudi človek sam izboljšal, da je bolj pošten do bližnjega, do družbe in vsega na vseh poljih, kjer pričakuje zase priznanja in žetve?! Prav tu je tisto; kar kliče in izziva vso našo d ;užbo na odgovor in v resno premišljevanje. Rešitev za vse to je, samo v tem je vzrok, da ljudje je ne znamo poiskati in najti. Zlasti mnogi na vodilnih položajih jo ne znajo najti.
O tem je pred kratkim ob sklepu šolskega leta govoril graduantom višje šole neki dekan. Poudarjal je, da vsi govorimo o miru, do njega pa ne pridemo. Zakaj ne? Zato, ker ga iščemo s sebičnostjo. Ta pa ne vodi k miru nikjer. Sebičnost je kakor lačen volk. Ko pride do plena, ga sam trga, požira, ren či in zobe kaže drugim, če ho-čajo zraven. Tako vodi sebičnost tudi nekatere ljudi raznih narodov in plemen. Drug proti drugemu sebično gledajo in s pištolami in bombami iščejo mir -tak “mir”, ki ni noben mir!
Omenjal je narode po Bližnjem vzhodu, Azijo in celo v kulturnih deželah je tako. Kaj se godi na Irskem? In pri nas ob belem dnevu nosijo pištole (o katerih pravijo, da so prepovedane, to na papirju), razni falot j e pa streljajo na kandidate v votivnih kampanjah na shodih...
Tako iščemo ljudje mir. Ali se pride po takih potih in načinih do miru?
Trdo povedano, pa prav povedano! Da bi le kaj zaleglo.
* LETOŠNJE LETO je v naših ZDA leto političnih ‘sejmov’. Prodajalcev politike obeh glavnih strank in drugih je vse pol-
Times imena 30 oseb, ki so zelo močne v premoženjih na poljih svojih gospodarskih položajev, raznih poklicev, obrtniških in trgovskih podjetij itd. Publicist pravi, da so to v ozadjih močni podporniki političnih strank. Nekatere navaja z imeni, ki so v zadnjih volitvah leta 1968 prispevali političnim kampanjam. Znani Bob Hope je prispeval Nixonovi kampanji $16,000. J. Willard Marriott, bogat restavrator in hotelir iz Utah-a, je daroval $103,500 zadnji Nixonovi kampanji. Steward Mott, sin pionirja avtomobilske tvrdke General Motors, je leta 1968 potrošil $366,000 za kampanjo. Letos je baje obljubil, kakor omenja Robinsonov opis, $500,000. Itd., itd. To pove, odkod “mazila” za politiko. Takšno, kakršno prija takim ...
Politika je draga reč. Če se ne motim, je humorist Mark Twain enkrat omenil, ko so ga vprašali, kaj misli o politiki in politikarjih. Pa je odgovoril: “Na svetu je nekaj ljudi, ki tu in tam kaj zastonj narede. Ampak teh ne boste našli med po-litikarji!” Mož jih je moral dobro poznati.
*	IN KAKO PRI NAS IN O-KROG NAS? —■ Že v mojem zadnjem dopisu sem omenjal, da letos se kar ni hotela posloviti od nas zima in hladne vreme. Ko to pišem, bo že tretjina ju-nja za nami. Zadnji teden so se pa še pritoževali mornarji gori v severo-zapadnem delu Superior jezera, da se v nekaterih krajih še ni stopil ves led. Za male parnike je to nevarno, za težje tovorne je drugače. Letošnjo pomlad je mrzlo vreme res nagajalo kakar leta 1917, ko so bili še sredi junija nekateri kraji tod zaledeneli. Tako je, poleg drugega tod še hladno vreme nagaja.
*	NOVI GROBOVI PO NAŠEM OKROŽJU:
— V Hibbing bolnišnici je pred kratkim umrl 70 let stari Frank W. Turk, ki je zadnja leta bival v farmarski pokrajini Pengilly. Preje pa več" let na Hibbingu.
— V Aurora bolnišnici je preminula 47 let stara Jean M. Ceglar. V Duluthu zapušča še živečo mater Martho.
— Na Ely je pred kratkim u-mrl 57 let stari Frank Preshi-ren, rojen tu.
— Na Gilbertu pa so pred kratkim pokopali 80 let staro
no. Na vsakem mestnem vogalu Viktorijo Peternel. Umrla je na in križiščih ponujajo tako in ta-| svojem domu.
ko politično “robo”, ki je prava za vse namene in slučaje. Tako nagovarjajo, hvalijo in ropotajo najeti politični mešetarji. Javnost posluša — mešetarji pa so bolj in bolj glasni. Njihove kandidate hvalijo in opisujejo, da takih ni nikjer na svetu... To zato, ker znajo dobro “mazati” in politikarji to znajo. Mazila za politična vozila pa pridejo od takih, ki jim je na tem, da politična vozila tako vozijo in drče, da gospodarsko in politično vse lepo cvete in raste, kakor oni želijo. Te vrste politične taktike v naši demokraciji so nekim znane, nekaterim malo bolj, večini javnosti pa ne — če bi bile, bi vsake volitve drugače izpadle/kakor so doslej in bodo tako, kakor izgleda, še precej časa potekale. “Mazila” odločajo in odpirajo vrata do položajev tistim, ki so zaželjeni, tistim, ki imajo “mazila” za take slučaje.
— V začetku maja je publicist D. Robinson objavil v Sun-
— V Virginia bolnišnici je preminula 79 let stara Elizabeta Blazina.
— V Chisholmu, Minn., je preminula 80 let stara Agnes Champa.
— Vsem pokojnim naj sveti večna luč in naj počivajo v miru božjem! Tako se množe in vrstijo grobovi tudi tod po našem okrožju. Škoda, da o umrlih ni podrobnejših opisov. Le imena objavljajo, drugega pa ni.
Čitatelje A.D. lepo pozdravlja Andrejček
ozirom na podajanje. Ni orisali zgodovine takozvanega “osvobo-i dilnega boja”, marveč je skušal rehabilitirati komunistično partijo in Titovo vlogo pri ustvar-j janju komunistične Jugoslavije. Nekaj dijakov je kar sredi predavanja dvorano zapustilo, ko so videli, da ne gre za zgodovino, marveč za komunistično sa-moopravičevanje. Ko so ga na koncu nekateri vprašali, zakaj se ni držal programa in razložil poteka tega, kar oni imenujejo “osvobodilna borba”, ter bojev med partizani in domobranci, se je izgovarjal, da tudi on vsega ne ve, da pa bo izšla debela knjiga, ki jo piše, pa zaradi finančnih težav še ni mogla iziti, da tudi ni dobro vsega povedati, kar kdo ve, in da se mu mudi na vlak.
Naredil je vtis kot otrok, ki sta mu Ata in mama naročila, naj sosedovim gre povedat to in ono, pa ne ve kaj odgovoriti, če ga kaj drugega vprašajo,
Govor je seveda nanesel tudi na pokojnega škofa dr. Rožmana. Dr. Mikuž je dejal, da mu ne gre v glavo, kako je mogel tako inteligenten in razgledan mož, kot je bil škof dr. Rožman, misliti, da je komunistična partija nasprotna veri in da se bori proti njej. Samega sebe je predstavil kot člana KP, da pa je bil nekoč za kaplana, je pa seveda zamolčal.
Komunistična partija vidi, da doma vedno manj verujejo v njene zasluge, zato skuša svoj ugled dvigniti vsaj med zamejskimi Slovenci. Tako je prišel pred kratkim tudi v Gorico tak “evangelist” partije, Tone Svetina, pisatelj “zgodovinskega” romana “Ukana”. Tam je dokazoval, da ga je k pisanju nagnila želja po iskanju resnice, med tem ko je knjiga, ki jo je napisal, niz izmišljotin, ki naj bi prikazale partijo v naj lepši luči.
V Celovcu nameravajo “zgodovinarji” iz Ljubljane to jesen nadaljevati s svojim poveličevanjem komunistične partije.
Imajo pa ta predavanja tudi učinek, ki ga komunisti ne predvidevajo: mladina si zaželi zvedeti resnico o dogodkih med vojno in išče knjig, ki naj ji dogajanja osvetlijo od druge strani. K sreči ima knjigarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu nekaj takih na razpolago, pa vendar mnogo premalo.
Firbčni Jaka
Piknik za iieise Slivenske šili v Higagi li ¥ LiliiifiH
CHICAGO, 111. — Vse učence Slovenske sobotne šole v Chicagu prijazno vabimo na piknik, katerega vam bomo pripravile v Lemontu na dan romanja v ne-nedeljo, 2. julija.
Starše, ki ste se že nekateri razkropili po svojih poletnih domovih, lepo prosimo, da pripeljete otroke k popoldanski pobožnosti ob dveh k groti. Tam se bomo našli in zbrali. Otroci se bodo v prelepi naravi veselili, se pokrepčali in se čutili med seboj ket ena družina!
In še nekaj! Nedeljo, 2. julija, so določili kot Slomškov dan. Mi kot Slomškova slovenska šola bomo z obiskom Lemonta o-benem tudi počastili svojega zavetnika. Vsi pridte! Na veselo svidenje!
Učiteljice
“ZgofaiW9 po konrasfoei?!
CELOVEC, Avstr. — Dne 9. junija je odpadli duhovnik dr.
Mikuž imel predavanje v tukajšnjem komunističnem dija- med snežnimi viharji ne bo zasu-
Stavfee iz kovin na kolek
Na sovjetski antarktični postaji “Maladjožnaja” gradijo stavbe iz kovin stekla in plastičnih snovi.
Stanovanjski objekti in laboratoriji stoje na stebrih, visokih 10 čevljev. Tako jih
škem domu o “osvobodilni vojni”.
Predavanje je bilo podpovprečno tako glede vsebine, kot z
lo.
Po tem sistemu bodo gradili stavbe tudi na drugih antarktičnih postajah.
p |p ^
Javno mnenje okužilo zrak v mestih
Človek bi pričakoval v Sloveniji tole: ker je na deželi manj mladih ljudi, bo tam naravno padla tudi rodnost. Ker gredo skoraj vsi mladi — po dvajsetem letu — v mesta in se tam poročijo, bo tam rodnost močno porasla.
Prvi del pričakovanja se je, škoda, izpolnil. Drugi del, dvakrat škoda, pa sploh ne.
Naj naštejem samo nekaj podatkov o številu šolarjev. V šolskem letu 1970/71 je bilo šolarjev v osemletkah v Sloveniji na tisoč prebivalcev povprečno 127. Največ v občini Trebnje (164); Novo mesto (151), Črnomelj (146), Grosuplje (144), Sevnica (137), Metlika 128). Povsem drugačno podobo dobimo, če pogledamo v Ljubljano:	Moste-
Polje (109), Šiška (106), Vič-Rudnik (104). Te občine imajo zraven še nekaj podeželja. Ljubljana-Center (98), Bežigrad (86): najnižje v Sloveniji! A prav občina Bežigrad je vsa na novo pozidana in ima razmeroma zelo mlado prebilvalstvo, polno življenjskih moči.
Bojim se, da bi podatki za Maribor, Celje, Koper itd. pokazali enako zaskrbljujočo podobo.
Slovensko ljudstvo se v mesta zgrinja in tam izginja — ker je v mestih premalo naraščaja.
Ne gre za posamezne primere. Vemo, da ne morejo imeti vsi zakonci večjega števila o-trok. Gre za povprečje. Za jav, no mnenje, ki nasprotuje družinam z več otroki. In javno mnenje je zelo nasilno. Na vsak način; hoče mlado družino, ki se je priselila v mestno okolje, upogniti in ponižati na “najvišjo dovoljeno raven”, na “maksimirana” dva otroka.
To javno mnenje je okužilo zrak naših mest in ga nehote vdihavajo že naši otroci.
Po naključju mi je prišel v roke “leksikon”-zvezek, v katerega učenci določenega razreda vpisujejo svoje odgovore na razna vprašanja. Tako so v petem razredu neke ljubljanske šole otroci na vprašanja KO' BOŠ VELIK — A, KOLIKO OTROK ŽELIŠ IMETI? odgovarjali takole: 2, 2, 2, 1000, 2, 2, 2,1,1 — 2, 1, 1 — 2, 1, 2, 1 - 2, 1 - 2, 1 (samo 1!), 2 (punčko in fantka).
Če odpišemo neresen odgovor (1000), potem bi 16 učencev, želelo imeti 26 otrok. Povprečje želja bi znašalo 1,6 otrok na zakon.
Noben otrok se ni zmotil, da bi napisal tri otroke, kaj šele več!
Nihče ni tako slep, da ne bi videl, kako bi 1,6 otroka na družino prineslo našemu narodu najhitrejšo smrt.
Toča v Brdih V goriških Brdih je 11. maja huda ( toča povzročila okrog 40 milijonov škode. V vinogradih je uničila do 75% pridelka, prav tako je neusmiljeno oklestila številne nasade češenj, breskev
in drugega sadja. Toča je padala po vseh Brdih, 'prizanesla je le Humu, Kojskemu in Cerovemu, najhuje pa je pustošila po Dobrovem. Še dobro uro po neurju so bila Brda povsem bela.
Dosti prihrankov
V Ljubljanski banki znaša vrednost hranilnih vlog v dinarjih 2,93 milijard, vrednost deviz na deviznih računih Pa 2,14 milijarde dinarjev ali več kot 126 milijonov dolarjev. Ob koncu aprila je dinarske vloge imelo 830.000 občanov, žiro račune 74.000 in 302.000 pa devizne račune.
Elektrika
Na posvetovanju o tehničnih problemih distribucije električne energije v Sloveniji se ]e zbralo 400 udeležencev, prebrali pa so 95 referatov, v katerih so razpravljali o najrazličnejših vprašanjih.
Med drugim so strokovnjaki predlagali, naj bi v bodoče naročniki električne energije pla" čevali letno in ne več mesečno, ker bi na ta način tudi zmanjšali stroške administracije.
Priprava za študij
Ljubljanska medicinska fakulteta bo letos uvedla pripravljal' ni tečaj za vpis na fakulteto. S tem hočejo izboljšati znanje pR" javljenih kandidatov.
Na enomesečnem tečaju se bodo bodoči medicinci poglobili v vse štiri naravoslovne predmete, ki pridejo v poštev pri sprejemanem izpitu za vstop na medicinsko fakulteto:	biologijo, soma
tologijo, kemijo in fiziko.
Delovne nezgode naših v Avstriji
V Avstriji je bilo lani zap0 slenih povprečno kakih 130,6 jugoslovanskih delavcev. Nedav no so ugotovili, da so jugosl° vanski delavci imeli lani 13,00 delovnih nezgod. To predstavlj3 okrog 10 odstotkov vseh zap0 slenih Jugoslovanov v Avstri] •
To je tako visok odstotek in tolikšna izguba na zdravju in delovni sposobnosti naših lju J’ da bo treba posvetiti vprašanju delovne zaščite naših ljudi na tujem veliko več pozornosti k° doslej.
Na hitri cesti naprej
Cestni sklad Slovenije je javil izid licitacije za gradnjo odsekov hitre ceste Hoče-Leve° in Postojna-Razdrto. Med veC podjetji iz Ljubljane, Saraj0^ Beograda, Skopja in drugi mest so bili najugodnejši p°nu niki združenja 'GAST in Sl°ve nije, Gradis, iSlovenija-ceste in Primorje), Trboveljski Rudis 111 podjetje L Co. RI. iz Rima-
Z omenjenimi izvajalci s°S a ša tudi mednarodna banka, ko že lahko upamo, da bosta gradbišči Hoče-Levec in Postoj na-Razdrto zaživeli že v prih° njih tednih.
-----o------
— Dominikanska republika Je bila ustanovljena leta 1884.
Ameriška Domovina v prvem tednu pitja zaradi počitnic osebja ne bo izšla
Naročnikom in vsem ostalim bralcem Ameriške Domovine vljudno naznanjamo, da ne bomo izdali lista v tednu i 4. julija. Urad in tiskarna bosta zaprta od sobote 1. juhi3 I do ponedeljka 10. julija.
To bomo storili iz razloga, da bodo lahko dobili vsi naši uslužbenci toliko potrebne počitnice, kar bi bilo sicer nekaterim nemogoče, ker je število osobja premajhno, da hi moglo postopno na počitnice.
Dopisnike, tajnike društev in vse ostale prosimo, na.l svoja poročila pošljejo preje, da jih bo mogoče pravočasno objaviti. Prosimo vse, da vzamejo to vest blagohotno na znanje.

J?

^^^^^nmmnuaaannnmttnnnnttmmnmtinnmmmnnninžiiiiitžtm: • s- FINŽGAR:
STRICI
Spomiis! §fe iO-fefiiicl p* iemarda Ambrožiča
sftirt SPrav* Plahto, jo spravi
aka je ljudska sodba.
Plati ?§arja Sta P°slala vse sorodno6’ da 30 šli sosedom in
ObližiP°m Velevat na Pogreb. Oil? sorodnike je obznanil
2ato sta Sam' Taka Šega' In obvesti Se zedinila z očetom, da u 1 o0a brata Gašper.
jeodPeaiiarvTe Zapregel> da se
bi ku	Lepo njivo. Le kaj
Podloga 1l0gl0. uP°§niti oba s do Miho’ aa bi se bila ponižala
Je.
°LJa in Boltežarja? Smrt asper ]
Toliko
Gašper ni ne jokal
ne
ga je prevzela
Zdihoval.
Pel stori/n 2alost> da je ves otr-iP Svoj° dolžnost, bilo pa
2§odi k?!6110’ na'' se na svetu torna. J koli' StoPil je k bra-dGo Sfa ?r Sta ^mela ponočno s^a na n ^a. °da doma; sedela
POpravJ0^8^311 se z maLC0 “Na Jala za v jamo.
Vat,” i P0,SPeb sem prišel vele-per’ e toPo izpregovoril Gaš-
k° satane 0ce?” je planil Mihor, Prišla a J30 kratkem premolku Padil braf83^6' Tako ju je izne-
“Žen t0V 0bisk*
Oašper *n sjn5” je popravil
^ Olrci-ja?«!
zar. Kr a- . se Je oglasil Bolte-iz r0? h m nož
in Gašperček,” je po-
°d bridkostiUh°’ V6S odrevenel
Postelip 86 ^ Boltežar zvalil „„ ^aoel ig	fard ebraz v blazino.
d°kler n drhteti po vsem životu, , ni Planil v jok; hrust
sta mu padla
na
lokal ka

“IStg :akor otrok.
“2 ,^°^resel Mihor.
tuli!
Se PriDra?.arii nakupim, ta čas k špi ^ avita, da prisedeta.” In
Kaj poreko ljudje?” ^ el Mihor.
^uPno t0m Sem tu’” l'e vabil z opostjo Gašper, “še ne-

prisedeta.” In
i ^ihor v bratU ur- i 86 enkrat poočital
^ela nSlasni i°k’ nato sta se bko	Oblečena sta
?la PredsaenaTcP°Steljah in gle' be Sohp^ Kar se hitro dvig-“pQv ezar.
^ Se ie^rita me!” in zgine. Vr-f6sel s ^ Pred bratom in pri-
Pov? °j Veliko škatl°, skr-^oč See2ano- ^
se od''6,250613 zgrinjati, ko SVaj Peliali iz Lepe njive.
dti- Bolt? POt 30 bratje mol-^tlo j 2ai je pestoval svojo
^£raš“h&-ga ni vpr“a1.
h ''-s-ej. telil Mlhor j0 komaj ^Padel ink° 12 Gašperja, ki je
OUlin	"U,_Y_. j_
Cofi
na videz brezčuten v noč, da je zvedel, BlC ^ Pravzaprav, zgodilo. Polnoči sta
!drU. LjuS?Pda k Prrtvaškemu
P i'izu Boltožar
oih.
Mihor in
i Se r k^ so buli ob mrli-
p6 hiPoina , t&u gnetl°- Pogovor i °dlogari 1bnil, ko sta prišla r0. Po?Va ter prijela za ve-llUdj6P0kroPila in
S° videli, kako so
k
pokleknila, tiho
'Tale n ,,
lit veži °+ ezariu solze.
. °lce Sn S ,a se srečala z očetom.
si^li. v?681' V roke in si iih p Sa>ho ,	30 hkrati zardeli in
košnja L hlp Pngiedali v oči. ^ v ten? (°dpuščanie’ vse ie
r?° Poinoč:ratke- pogledu.
s° se ljudje začeli
^k;
arUša
j0 ai htalrC naPravila bratoma
%
U
u AAcuep,a
>2ahesla S 2a Veeerjo in jima in ' ^se> hot sta pu-
a.
elo Vendar
!la- šo stlani
^iho? Pek> ki
«?“' itT0’Je tic'al za
> •>£	Brata
vse drugače. Postelji, pomita ga je bil vrgel posta
sredi sobe.
prstom na
in, ' in n f izPregovoril Bol-V ri pokazal s
^ih? he'
bi? Večerif)?riklmal in počasi
k?°taknil Boltezar se jedi
je r,?? je na sto1’ ob
C?1 t LTavil škatlo, se
1 ha Ln •• m° Pražnja in ClJo. Ni si pa mogel
misliti, da je bila Lucija sobico pripravila tedaj, pred tisto potjo, na kateri jo je ustavil oče...
Ko so zadnji, ki so prišli kropit in čuvat k mrličema, odšli, so se domači zbrali pri mrtvaškem odru in dolgo molili. Potem je ostala pri luči le še stara samska Veselka, ki je prečula in predremala že desetletja pri mrličih po vsej soseščini. Domači so se potaknili, kamor je kdo vedel, in se naslonili za nekaj ur v pobiti trudnosti.
Mihor je v lepi postelji trdno zaspal. Boltežar pa je napeto čul in čakal, da je vse potihnilo.
Tedaj se je splazil iz postelje, odvezal škatlo in bos neslišno šel k Luciji. Veselka je slonela z glavo na mizi in trdno spala. Boltežar je odprl škatlo. Vonj cvetja je udaril iz nje. Začel je jemati: nagelj za nageljnom, rožo za rožo. Z nepopisno nežnostjo je nosila ta od rude in krampa črna roka cvet za cvetom na oder in ga trosila po obeh mrličih. Dva velika cveta je prihranil za nazadnje: rdeč nagelj je vtaknil v sklenjene roke ob križ Luciji in bel nagelj je stisnil med drobčkene prstke Gašperčku. Ko je opravil, je sklenil roke in gledal. Kot otroku, ki je razpostavil podobice po klopi, mu je zasijal obraz v veselem nasmehu. Zdelo se mu je, da se je nasmehnila tudi Lucija in ga zahvalila za rože. S tem smehom v duši je tiho zginil na izbo.
Na Lucijin in Gašperčkov pogreb se je zgrnila vsa okolica. Resnična žalost je prevzela duše. Celo srca, ki je v njih tlela zavist ob Lucijini poroki, so bila polna ljubezni.
X
Po opravljeni pogrebščini so bili vsi s Podloga zbrani v hiši. Maruša in Štefa tudi.
Gašper je bil strt, da se je smilil vsakemu, ki ga je pogledal. Oče je kar ves klonil. Glava se mu je povešala na prsi, zamišljen je hodil po sobi.
Vsi so molčali in vsi so bili kakor na trnju. Maruša, ki se ji še ni godilo bolje kot za gospodinjstva Lucijinega, se je še venomer usekovala, Štefa je bingljala z nogami in plašno gledala po sobi.
V vseh srcih je bila ena misel. Toda nikogar ni bilo, da bi bil izpregovoril pravo besedo.
“Ah, kako je dolgčas!” je nenadoma vzdihnila Štefa, ki je tolikanj prečebljala z Lucijo.
Boltežar je zakašljal, Gašper se ni ganil, oče pa je hodil in hodil po sobi.
Ko ni bilo molka ne konca ne kraja, je Mihor vstal s klopi pri peči in suho povabil brata: “BoL težar, iti bo treba.”
Tedaj je planila Štefa k Mihor ju in ga pritiskala nazaj na klop:
Nikamor ne pojdeta! Ne smeta! Ah, ko je tako dolgčas!” Mihor je res sedel nazaj. Štefa se je vrinila med oba brata na klop in jo držala za roke: “Nikoli več vaju ne izpustim. — Pri nas bosta. Kajne, oče, da ne smeta stran?”
Šimen je hodil in hodil.
Tedaj se je oglasila Maruša: “Gašper, tak blekni no! Ali ni že dovolj nesreče in puščobe na Podlogu? — Oh, ti možaki, kakšni ste.”
Maruša je zajokala in med. jokom neiskreno grozila:
“Še jaz — prav gotovo — še jaz poberem cunje. Ko ste takšni! — Oh, Lucija, ki si pri Bogu, sprosi jim, da spregledajo.” Zajokala je glasneje in z njo vred Štefa, ki ni spustila rok bratov in jih je krčevito stiskala.
(Dalje prihodnjič)
Delo med vojno
IV.
EUCLID, O. — Naj za danes zožim članek, ki ga je p. Bernard Ambrožič napisal za Ave Maria decembra 1941 (str. 18 in 19) Domovini na pomoč. Omenja odbor za Pomožno akcijo slovenskih župnij. Častni predsedniki in nadzorniki so imenovani Rt. Rev. Msgr. Hribar, Rt. Rev. Msgr. Ponikvar in Rt. Rev. kanonik Oman. Aktivni predsednik Rev. Milan Slaje iz Lo-raina, podpredsednik Rev. Matija Butala iz Jolieta, tajnik p. Bernard Ambrožič iz Lemonta, blagajnik Mr. Anton Grdina. — Pomožna akcij a slovenskih župnij skuša poseči' zlasti na polje, kjer JPOSS nima dostopa. Predvsem hoče po Sl mašnih inten-cij za sv. maše nabrati, da jih razdeli med tiste pregnane duhovnike, ki jih je Hitler pregnal iz slovenskih župnij. Ljubljanski škof dobi od nas preko Wa-shingtona in Rima nabrani denar precej hitro in on gotovo najbolje ve, kateri duhovniki so najbolj potrebni. Mnogi bodo radi maševali v namene tukajšnjih darovalcev, denar pa odstopili ondotnemu odboru za splošno pomoč tistim, ki so najbolj potrebni, pa naj bodo tega ali onega stanu.
Pomožna akcija slov. župnij je po svojem tajniku p. Bernardu do konca novembra 1941 odposlala že tri tisoč mašnih intenci j. Tudi omenja: “... da je izposlovala od NCWC v Wa-shingtonu (kar sem že, v zadnjem članku omenil) zelo izdatno pomoč za Slovenijo v znesku $40,000. Ta znesek je bil že odposlan skozi Rim in vsak čas pričakujemo potrdila o sprejemu iz Ljubljane. V članku zaključuje:	“Darove za sv. maše
sprejema in pojasnila daje p. Bernard Ambrožič O.E.M., 6019 Glass Ave., Cleveland, Ohio.
Za majsko številko 1942 ima na str. 8-10 Ave Maria natisnjeno: Ali se sme resnica povedati? — “Resnica, ki bi jo bilo treba povedati na vse glas in za vso našo javnost, je ta, da nimamo srca za trpljenje naših bratov in sestra tam.
Če bi ga imeli, ne bi s tako grozno težavo spravljali skupaj tiste bore groše, ki se jim pravi Pomoč domovini ...
Te dni sem napisal dva članka o tem v Amerikanskega Slovenca in v Ameriško Domovino, e-nega napisal v Baragov Svetil-
ki sem ga bil tja prinesel v par dneh na razpolago pomožnemu odboru v Ljubljani. Msgr. Ready, glavni tajnik NCWC, je ravno tisti dan, ko sem bil jaz tam, prejel telegram od papeževega državnega tajnika Magliona, ki mu razlaga, kako naj narede, da bo še nadaljna pomoč prihajala v Rim (Vatikan) in od tam med nesrečna ljudstva.
3)	Msgr. Ready poudarja, da je zelo, zelo potrebna takojšnja pomoč, da podjarmljeni ljudje vzdrže pogumno do konca... Dajmo jim čutiti, da Amerika misli in dela za nje.
4)	Pomožna akcija ameriških škofov — The Bishops’ Relief — je poslala v Slovenijo in na Hrvatsko za Slovence že dvakrat (kot je že bilo omenjeno).
5)	Fondi “Bishops’ Relief” so za sedaj izčrpani. Posebna ko-lekta četrto nedeljo v postu bo zopet za ta namen. Nabrali bo-
škof Rožman in frančiškanski provincial Gracijan Heric prejela $6,000 mašnih intencij, ki so doslej bile poslane iz urada Pomožne akcije slovenskih župnij. Razdeljene so bile med potrebne duhovnike obeh škofij, med svetne in redovne duhovnike. Tako so si mogli mnogi duhovniki nakupiti vsaj nekaj o-bleke, perila in obutve... Če bodo še prihajale tja mašne intencij e, bodo tudi nekateri še kaj nakupili, ali pa pomagali svojim ljudem, oziroma prispevali v skupno blagajno za pomoč pregnanim in potrebnim . .. Tudi oni duhovniki, ki so pregnani, raztreseni po Hrvatskem, so vsaj nekateri dobili svoj delež . .. Veliko dobrega bo storila Pomožna akcija slovenskih župnij, če bo še nadalje zbirala in pošiljala ...
Mi imamo temu pismu naslednje dostaviti:
- Pomožna akcija slovenskih župnij je doslej nabrala in odposlala 8000 mašnih intencij. Do dne 13. junija (1942) je prispelo na svoje mesto šele 6000

TONY KRISTAVNIK
jUbi-'A - c'	y -'v ‘	' ■	• ' ■
ih PAINTING AND DECORATING
Telephone: 944-8436
Poletje prihaja! Najboljši čas za pleskanje!
Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki!
do novih fondov in1 morda za Veliko noč poslali pomoč v raz-| ^n^enc^j> zaf° zadnjih dveh tiso-ne kraje skozi Vatikan.	čakov tisto pismo ne omenja.
(Pošiljajo bolj tajno in se o tem le bolj malo poroča v javnosti, vsak lahko sam pogrunta, zakaj tako... Vendar stvar je popolnoma gotova.)
6)	Slovenija bo spet dobila svoj del pri prihodnjem razdeljevanju (pripomnijam jaz, to pot so dali $11,000), škofje so pa obljubili, da bodo dali toliko več, kolikor več bodo zbrali A-meriški Slovenci sami za svoj narod potom lastnih pomožnih organizacij.
7)	Ko so škofje zvedeli, da imamo Slovenci svojo lastno organizacijo Pomožno akcijo slovenskih župnij, so pričakovali od nas večjih prispevkov. Zato so sami toliko dali. Zdaj so nad nami razočarani in je bil skraj-j ni čas, da sem prinesel vsaj o- j rnenjenih $3,000 . ..”
(Jaz se spominjam, da so bile od Pomožne akcije slovenskih župnij za Veliki petek 1942 razdeljene posebne kuverte med ljudi slovenskih župnij, da so za ta dan darovali dar v pomoč tej akciji. Ne spominjam se, koliko se je takrat nabralo. Če je bilo k dodatnim $11,000, ki jih je Bishops’ Relief, vključenih od Slovencev omenjenih $9,000, poslan dar $20,000 Sloveniji v pomoč.)
V Ave Maria, okt. 1942, na str. 26 ima p. Bernard članek: “Po-
Samo to moramo vedeti, da tudi “skrivna” pošta dandanes počasi deluje . .. Zadovoljni -smo lahko, da vemo:	Če počasi, pa
gvišno!
V	koncu članka pa to dostavlja: “Znano, da Pomožna akcija slovenskih župnij ne nabira samo mašne intencij e, ampak tudi “proste darove”, kot smo že večkrat omenjali. Teh prostih darov smo doslej pri naši akciji nabrali 10,000 dolarjev.
Odposlali smo že $9,000 po nas nabranega. Skupaj smo odposlali $17,000', nekaj čez en tisoč pa je še v naši blagajni. Tako da ne bo zmešnjave, da smo danes tu napisali le o mašnih intencij ah. O “prostih darovih” bomo napisali ob drugi priliki.”
V	junijski številki Ave Maria 1943, na str. 32, pa pod naslovom: Da bi ne bil Glas “vpijočega v puščavi” ... P. Bernard Ambrožič OEM.
“Na ponovno iskreno prošnjo ljubljanskega škofa Rožmana smo tudi poživili delovanje Pomožne akcije slovenskih župnij, ki ima sedež v Clevelandu. Ne bom tukaj na široko pisal o tem, saj ste sami brali v dnevnem časopisju. Zavedamo se, da spet ne bo dobrodošla ta akcija vsepovsod, toda srce nam ni dalo, da bi ostali gluhi za obupne kli-
magajmo še domovini”. Samoice iz domovine. Kdor z nami ne
nekaj izvlečkov prepišem: “Danes je spet prilika, da se nekaj
nik. Morebiti ste čitali. MorebK pove, da je tajnik Pomožne akti celo — razumeli...	[rije slovenskih župnij prejel pi-
Poteih sem šel v Washington, smo iz Ljubljane, ki je bilo na-in sem tam oddal osebno $3000 za Slovenijo kot prispevek “Pomožne akcije slovenskih župnij”. In sem poizvedoval in dognal:
1)	Sme se še vedno nabirati.
2)	Lahko se še vedno pošilja.
Obljubili so mi, da ko bo denar,
more ostati gluh, naj še nam velikodušno pridruži!
Pisali so nam iz starega kraja, da škofijska dobrodelna pisarna v Ljubljani potrebuje mi-pisano in na — skrivno — pošto jlijone lir. To je v našem denar-
oddano 13. junija 1942. Torej je pismo primeroma zelo svežega datuma in njegova vsebina je pomembna.
Na kratko povedano pove tisto pismo naslednje reči: Z veliko hvaležnostjo sta ljubljanski
ju nekaj deset tisoč dolarjev. Kako lahko ibi zbrali, če bi le res hoteli!
Da bo vsaj nekaj pomagano, srno na seji 10. maja sklenili, da takoj damo tja čez morje glas, naj se na ta račun takoj iz-
posodijo lir za deset tisoč dolarjev, mi jih bomo ob svojem času povrnili. Toda mi jih moramo prej — imeti!
Zato nabiramo. Kako nabiramo, je bilo brati že marsikje. Vsak izmed nas že ve, kako lahko daruje in kam naj pošlje. Ko to pišem, je že nekaj nad en tisoč skupaj. Še osem tisoč je treba, da bomo na varnem. Ti, ki to bereš, ne zakrkni svojega srca.” Odpošlji na naslov: P. Bernard Ambrožič, 62 St. Mark’s Place, New York, City, ali na (bil je blagajnik): Mr. Anton Grdina, North American Bank, 6131 St. Clair, Cleveland, Ohio.
Tako za ta sklad je od julija bil v Ameriški Domovini kot v reviji Ave Maria termometer, kako se je lestvica dvigala. Ko je 1. avgusta 1943 fara slavila zlati jubilej msgr. Vitusa Hribarja, župnika v Collinwoodu, so ves dohodek in vsi darovi od zlate maše šli v blagajno Pomožne akcije slovenskih župnij — za pomoč trpečim v stari domovini. Na platnicah v Ave Maria za okt. 1943 pri “Toplomeru tople ljubezni” p. Bernard Ambrožič omenja: Nismo pričakovali, da je sonce ljubezni tako pripekalo tam na zlati maši v Collinwoodu. Pa smo poslali blagajniku Mr. Grdini kar pol drug tisočak. Tako je bilo, da danes stoji termometer v sredini devetega tisočaka.
P r i p o m injam, da omenjeni zlatomašnik msgr. Hribar, ki je bil to vse prepustil v pomoč domovini, je dal besedo: da bo vsak mesec dal v Pomoč akciji Slovenskih župnij $50.
Na zadnji strani platnic Ave Maria za december 1943 je priobčil:
Toplomer tople ljubezni do stare domovine, še zadnji, to se pravi deseti tisočak, je treba prignati do vrha.. . Ravno ko lezemo proti sredini desetega tisočaka, je k nam dospela pre-iskrena zahvala ljubljanskega škofa, z njo vred pa potrdilo, da je tozadevno naše pismo v redu sprejel. Torej smo svoj namen dosegli — vsaj majčkeno smo priskočili na pomoč v silnih potrebah narodu doma. Priskočili smo na pomoč takoj in ni no-
Preveč žrtev prometa
Prometne nesreče zahtevajo več življenj kot nalezljive
bolezni.
Pri vsakem drugem moškem, ki umre v starosti 15-24 lel, je prometna nesreča vzrok smrti.
Če bi ne bilo smrtnih žrtev prometa, bi se povprečna življenjska doba podaljšala pri moških za poldrugo leto, pri ženskah pa za šest mesecev. To je več, kot bi lahko dosegli z odstranitvijo vseh nalezljivih bolezni.
Podatke je objavila svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki je proučila stanje v 21 evropskih deželah. Sedem odstotkov novorojenih dečkov in pet odstotkov novorojenih deklic čaka po teh podatkih smrt na cesti oziroma v prometu. --------------o------
Največ nemških priseljencev
Največ naseljencev v Ameriki, ki so prišli iz Evrope, je iz Nemčije, Italija je na drugem mestu.
Oglašajte v “Amer. Domovini”
MALI OGLASI
V najem
Oddamo 5-sobno stanovanje zgoraj, nič garaže. Oglasite se osebno na 1126 E. 61 St. spodaj v trgovini.
-(126)
Hiša naprodaj
5 spalnic, zidana enodružinska hiša, v Euclidu, priključene garaže. Na 23991 Effingham Blvd. Kličite 486-6195
-(127)
Naprodaj
Hiša za 2 družini, 5-5, investicija. Nič agentov. Kličite 731-9431
dobra
(126)
Hiše naprodaj
Dvodružinska in enodružinska in 3 garaže, vse na enem lotu na Edna Ave. v lepem stanju. Kličite 381-2705 za sestanek.
(126)
Hiša naprodaj
Chardon Hill, Euclid, O. IVz
nadstropna, veliko ograjeno
dvorišče, razv. soba, urad, 2
,	,	,	ognjišča, priključena garaža,
benega dvoma, da smo naredili Lastnik gre ven iz mest£L
dobro delo. Zdaj naj reče ta ali
oni karkoli hoče — mi smo ve-
Oglašajte v “Amer. Domovini”
seli, da se je vsaj to posrečilo. Zato se tudi mi prelepo zahvaljujemo vsem, ki ste darovali in ki še boste. Bog vsem obilo povrni! Imena in darove objavlja Ameriška Domovina v Clevelandu. Prosimo še!
Tako sem novonaseliencem
Kličite 486-7364
-(128)
V najem
Oddamo 4 sobe za eno ali dve osebi. Imamo tudi 5 sob za družino. Kličite po 5. uri 731-9431.
(126)
Hiša naprodaj
, Ranch tipa, velik lot, blizu St. ma o oakril delo, ki ga je p. Ber-| Margaret Mary cerkve na Bel-nara Ambrožič v pomoč dome- j voir glvd. Kličite 382-5023 od ,vmi takrat vršil. Staronaseljen-j 5;30 do g. zvečei,
cem pa priklical v spomin sodelovanje, ki so ga takrat storili.
M. T.
(Pride še)
(128)
NOVE VRSTE RENTGENSKIH PREGLEDOV — Slika kaže nove vrste Rentgen (X-ray) aparat, ki ga je izdelalo nemško podjetje Siemens. Aparat je izdelan tako, da lahko pregleda katerikoli del bolnikovega telesa, ne da U se bilo treba bolniku kaj premikati.
Amerikanci emigrirajo v Avstralijo
Canberra, Avstralija — Amerikanci se zadnja leta v precejšnjem številu izseljujejo v Avstralijo. Po število emigrantov v Avstralijo je Amerika še sicer na sedmem mestu po sledečem vrstnem redu: Anglija, Irska, Jugoslavija, Avstrija, Grčija, Italija in ZDA. V letu 1971 je v Avstralijo emigriralo blizu 6000 Amerikancev, poroča avstralsko ministrstvo za emigracijo.
— Predsednik Warren Harding je kot prvi predsednik ZDA govoril vsej deželi preko radia.
HIŠA NAPRODAJ
Prijazna zidana hiša je naprodaj v fari sv. Kristine, vsa podkletena, z tremi spalnicami in dvojno garažo. Hišo se lahko ogleda vsak čas po dogovoru. Lastnik prodaja sam. Kličite 731-8777.
(23,26,28,30 junij)
Stanovanje se odda
Tri opremljene lepe sobe se odda v okolici Sv. Vida. Kličite 481-6072 ali 531-2414.
(126)
Prijatsf’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
St. Clair Ave. & £. 68 St. 361-4212
IVAN PREGELJ:
Magister Anton
ZGODOVINSKI ROMAN
:\Bog ji odpusti!” je medlela, krat dijaški spremljevalec, še
magistru beseda na ustih. “Otroka si je želela.”
“Pa si plašč popustil v njenih rokah in pobegnil?” je rahlo in prizanesljivo iskal vikar.
“Nisem, a sram me je bilo tako, ko sem spoznal, kaj je ženska hotela,” je povedal preprosto magister.
Vse, kar je bilo dotlej narejenega in igrivo glumskega v pomenku med njim in vikarjem, zdaj je minilo. Nekam očetovsko toplo se je vnelo duhovnemu v očeh; magistru so silile solze v oči.
“Tak si ji ušel, Tone? Ušel!”
“Ko se mi je takisto zgodilo,” je povzel tedaj magister znova besedo, “saj boste sprevideli, da mi tudi spričo gospoda Fabra samega ni bilo več ostati v cesarskem mestu ...' Naj bi ga bil srečal, kako bi mu bil mogel pogledati v oči. Ni mi bilo ostati!”
“Sprevidim, Bog pomagaj”, je pritrdil vikar živo.
“V pismu po prijatelji svojem Žolni sem se poslovil,” je pripovedoval magister, “pa se napotil na jug. Imel sem nekaj šol in znanja pa Žolna mi je bil povedal za visoke nauke v Italiji in
enkrat sekretar in sobar pri odličnem duhovnu, se spoznal z jezusovcem o. Jajem, prišel v Benetke, našel tu škofa Vrbana ljubljanskega, se mu predstavil in stopil pri njem v službo za odgojitelja dijakom, ki jih je škof hotel šolati za duhovno službo, preden jih pošlje iz Gornjega grada v novi “nemški” kolegij v Rimu, da mu jih tam jezusovči izobrazijo za učene in pobožne duhovnike, kar je gospodu vikarju, ki je. tudi sinu rajne Skalčeve škofu v varstvo ravnal, prav tako dobro znano, kakor njemu samemu. Tako je povedal magister. Vikar je dejal::
“Vigilo, čujem! In vem, kar vem. Kar za prazno se nisem gnal, da bi temu otroku, ki o njem govoriš, dobro storil. Ne bom dejal, da mi je že kar Bog sam vdahnil misel, naj ga, kljub zadržkom, skušam izšolati za duhovsko službo. Bog obrača! Njegova naj se zgodi. To ti pa povem, da sem preudarno delal. Dvoje sem našel namreč v tej dušici, angela in hudiča, in sem vedel od prvega, da
z vinom. Povzdignil je glas, ki ga je skušal pačiti nekako dobrohotno pikro, ne da bi mogel skriti veselje in ganotje, ki ga je obhajalo spričo nerodne magistrove poštenosti.
“Vivas et floreas — živi in napreduj,” je napil. “Za silo si me potolažil in sem zadovoljen s teboj, četudi mi je težko verjeti v tvojo učenost, mimo pe-telinje, ki jo že iz Štanjela veš. Stoj, saj te ne tajim! Saj si se z izpričevali potrdil in tudi služba ti je v čast. Živi in pij!”
Tako je nazdravil magistru, ki se je pohlevno zahvalil.
Nekaj trenutkov ga je nato vikar gledal z vidnim ugodjem. Pa je zdajci duhovnemu gospodu zaigralo nekaj zlostnega in podsmehljivega kraj ustnic.
“Procuramus,” je zamrmral in nato živahno vzkliknil: “Zvijačen nisi, vidim. Pravičen do konca pa tudi ne. Tajiš se! Če sem duhovni! Mar zato nisem človeški? Da ne bom umel in prav svetovati znal? Procuramus! Babi ime povej, pravim, ki te je speljala, da po moje v klošter nisi htel pa petnajst let učenega potepuštva na rame zadel. Čujmo!”
Magistra je obšla težka zadrega. Neumno se je nasmehnil, da bi se prikril, a se je v svoji prirodi le še bolj pokazal. Vikar ga ni izgubil iz oči in je zmagoval že v naprej v mislih sam pri sebi:
“Imam ga, kakor mlado jerebico ga imam pod klobukom. Babi ime naj pove, sem dejal, in prav je tako. Mar je illustris-
je priganjal vi-j je menil:
“Nazval sem te
“Ime, ime!” kar.	,
“Polonica,” je povedal magister, povesil oči in zardel.
“Apolonija? čigava?” je vpraševal vikar.
“Apolonija,” je dejal zdaj še magister po uradnem vikarjevem nazivu, “Apolonija Tomaževa.”
Pohlevno je nato prosil in pristavil:
“Če še živi in če ni drugod omožena...”
Pa je utihnil in ostrmel. Čudno se je namreč spreminjalo vikarjevo lice. Zdaj je bilo, kakor da se duhovnemu zbira jeza na čelo, zdaj zopet, kakor da mu sili nekak bridek, strupeno podsmehljiv izraz ob ustnice.
“Gospod vikar,” je zastokal magister in jecljal. “S čisto vestjo in mislijo, petnajst let... Le kot otroka jo imam v očeh in srcu ...”
“Satis! Moliva!” je odrezal vsakdanje hladno vikar, “naša Mica prihaja s kosilom.”
VII. FAVELA O PENELOPI.
Res je bila vikarjeva strežnica. Odprla je v sobo in postavila kosilo na mizo, ki jo je bil vikar sam pregrnil. Ko je strežnica odšla, je vikar molil in velel i nato magistru, naj zajme. Potem
že, kakor si cul, Ulisa. Saj menda poznaš to favelo. Dvajset let da je hodil lovač po vojskah in po morju. Doma pa da ga je s solzami objokovala žena. Dvajset let. Reci, daj, ali je modra ta zgodba? Dejal bom, lovača, ki se dvajset let potepa, najdeš. Ali pa je taka ženska na svetu, ki bi dvajset let zvesto jokala?” “Ne vem,” je odvrnil magister togo, “a bral sem in verjel. Lepo je brati.”
(Dalje prihodnjič)


KOLEDAR
društvenih prireditev
Levičarji
PHILADELPHIA, Pa. — Povprečno je med normalnimi ljudmi od 4 do 8% levičarjev, ljudi, ki lažje delajo z levo roko kot z desno.
•	Skupinska potovanja
a Potovanja posameznikov
•	Najetja in nakup avtov vseh vrst
o Notarski posli — prevodi o Vselitev ali obisk sorodnikov
•	Sporedi za potovanja z ladjo ali letalom na razpolago — Kličite ali pišite!
M. L Trave! Service
6516 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio 44103 Phone 431-3500
služil, ki ga prvi ujame. Lej, pa ,	,	. deš, da sem ga jaz. Deo gratias!
™	’	! bl škof, visoki gospod Vrban je
!torej zadovoljen z menoj?”
“Saj ste brali, kakor sem pismo prinesel!” je dejal vljudno magister in se zagledal molče v vikarja, ki je krotil svoje rahlo ničemurno veselje, da je našel
ga utegnil najti v Trstu ...
“V Trstu? Le koga? Kakor da mimo Štanjela drži pot od Trsta? Koga si iskal v Trstu?” je izpraševal vikar.
“Ali sem si smel le misliti, da stopim pred Vas,” je dejal magister, “po tistem, kakor sem bil naredil, ko sem Vam ušel?” Vikar je molče prikimal, magister je pripovedoval:
“Jernej Žolna mi je bil povedal za škofa Petra Bonoma, da rad podpira siromašne šolarje in da je tudi učen. Zato sem potr-
bo tistemu sjmus ac venerabilissimus Meus, škof Vrban slep, da ne bi bil tej pošteni prekli duhovništva ponujal, če bi dolgin bil maral zanj? Ni maral, galjot! Zato naj govori in se opraviči!”
Tako je domislil vikar in ponovil:
“Ime povej! Gallinam tuam nominare intende, kokoš ime-
priznanja in zadoščenja pri svo-|nuj) nevredni moj in potepeni jem oboževanem in češčenem I gospodarju.
“Procuramus,” je grčal zato vedro, “govori, tak govori in povej še kaj!”
“Povedal sem menda vse,” se je zganil magister trudno. “Saj
kal pri njem. Nisem mu bil'kar se je še godilo z menoj, že všeč. Pevskih ljudi si je želel !veste- Kako sem se po petnaj
in priljudnih. Jaz pa ne pojem in ne znam hoditi po gosposko.” “Ne objokuj te svoje nesreče,” je menil vikar resno. “Ne sodimo. Tudi gospoda Luka in Matej ne sodita rada duhovnih
stih letih v Štanjel vrnil, tukaj prvo uro tri žerjave spoznal in jim po vrsti lepo, vsakemu, kakor je hotel, stregel in služil.” “In še Mici pokorno na povelje po vode šel, vem,” je dejal
ljudi. Po našem pa ni bil pravi! veselo vikar in dvignil posodo ne ta Peter v Trstu ne tisti Pavel v Kopru, ki je poslej res zašel med krive preroke. Resnično, še o patriarhu v Ogleju Grimaniju gre glas, da ni več čist. Govori!”
“Pri tržaškem škofu Petru mi torej ni bilo dano, da bi služil,” je nadaljeval magister, “pa sem zato poslej vendar našel moža z infulo in mitro, prijatelja in gospodarja. Tiste dni, kar sem se pa v Trstu mudil, v spominu jih bom ohranil do konca. Tam sem izvedel za nesrečo svoje edine sorodnice Skalčeve Jere, ki mi je po materini smrti nekaj let nadomestovala mater in sestro. Da je prepala, imela nezakonsko dete, sem izvedel, pa da ste se Vi, gospod vikar, zavzeli za otroka, ko je mati umrla. Hvala Vam!”
Mrtvo in trudno do zadnjega mu je šla nato beseda, ko je govoril, kako je poslej šel peš v Italijo in se dolga leta prebijal na visokih šolah v siromaštvu in nadlogah, ki je bil za vsak-teri uk trde glave, dokler le ni preveril učiteljev, da je priden in da tudi nekaj zna. Kot magister je iskal po prestanem izpitu službe, bil za spremljevalca in nadzornika bogatemu dijaku, pretrpel zaradi tega svojega varovanca težko rano pod dijaško sabljo, se zameril njegovim ljudem, služil potem kot domači učitelj, kot sekretar pri nekem prelatu, prišel nekoč hudemu psu pod zobe, bil še en-
BRITANSKA PODMORNICA — Slika kaže prvo britansko a-tomsko podmornico Dread-naught, ko se dviga iz morja v bližini Bermudskega otočja. Dolga je 266 čevljev in obsega 3,500 ton.
petelin! Kje je kurnik, kjer jo imaš?”
“V Štanjelu,” je zajecljal ustrahovani magister.
“Procuramus!” je vzkliknil začudeno vikar in pogledal sr-šeče, ker se mu je zazdelo, da se mu mladi posmehuje.
“Gospod vikar,” se je sprožil tedaj magister v pohlevno besedo, ki mu je šla togo, skoraj jokavo. “Greha ni bilo. Od mladih let do te ure sem mislil nanjo. Petnajst let je nisem videl. Ko sem šel, je bila še otroška; zdaj ji bo neki petindvajset let.. O moj Bog, pa saj še tega ne vem, ali še živi...”
UŽIVA — Juan Sarmiento iz- El Paso, Tex., je uslužbenec oddelka za parke, ki izgleda pri 'svojem delu tudi resnično uživai S kakim 'zadovoljstvom duha in si ogleduje običajno ivanjščico.
j
V VRSTAH KORAKAJO PO VSEM SVETU... Na zgornji sliki vidimo enoto ženske milice, ko koraka skozi glavno mesto Albanije Tirano, spodaj kaže oddelek policijskih kadetov v Borku na Zahodnem Nemškem, kako se da enostavno seliti. Vsak izmed učencev je vzel svoj stol in koraka v urejeni vrsti z njim na novo mesto.
JULIJ
2. — Pevski zbor Korotan pri
redi piknik na Slovenski j pristavi.
4. — Žegnanje pri kapeli v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava.
4. — Piknik Slovenske pristave. 9. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
16. — Belokranjski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
16. — Piknik društva Kras št. 8 ADZ v parku ADZ.
23. — Misijonski piknik v Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne v Triglavskem parku.
23. — Zveza SPB Tabor priredi piknik na Slovenski pristavi.
30. — Slovenska šola v Collin-woodu priredi piknik na Slovenski pristavi.
30. — Društvo sv. Ane št. 4 ADZ
priredi piknik v Izletniškem parku v Leroy, Ohio.
AVGUST
6.	— Letni družinski piknik
Društva Naj sv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres farmi na White Rd.
6. -— Federacija KSKJ društev v Ohiu priredi KSKJ dan v parku sv. Jožefa na V/hite Rd.
9. — Federacija klubov slov. u-pokojencev priredi piknik na farmi SNPJ na Heath Rd.
13. — Katoliški vojni veterani
C44f******t,‘l
30. _ PAR-FI klub priredi svoj
V. vsakoletni Polka ples avditoriju pri Sv. Vidu. Igraa bosta Pecon in Trebar.
OKTOBER
1.— Kulturna društva v Euc^a
priredijo koncert v SDD Recher Ave.
14. — Praznovanje 60-lctn*Cg obstoja Društva Kras št. ADZ v Slovenskem domu 11 Holmes Ave.	,
14.	— Društvo SPB Clevela« priredi družabni večer v liki dvorani pri Sv. Vidu.
15.	— Občni zbor Sloveus^, pristave v Lobetovi dvor3 na Slovenski pristavi.
15. — Slovenska ženska zveL’ Podr. št. 14 priredi kalpp zabavo ob 3. uri pop. v b na Recher Ave.
far®
društvo
pnredl
fare sv. Vida priredijo drugi j Newburghu priredi za
nico obstoja banket v ^ na E. 80 St. Igra BuehnerJ orkester.	_ ^
11. — Belokranjski klub Pr*^ v tradicionalno martinovau] ^ veliki dvorani Slovens e». narodnega doma na St. Avenue.
19. — Klub Ljubljana P- ^
večerjo in ples v SIR' Recher Ave. Večerja ob 4.
letni st. clairski Polka piknik v avditoriju in dvorišču sv. Vida.
13. — Piknik Misijonske znam-
karske akcije na Slovenski pristavi.
20. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Žegnanjski festival v šolski dvorani.
20. — Plavalne tekme in piknik
na Slovenski pristavi.
20. — Triglavov piknik v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne pri kapelici, nato kosilo, tekme in zabava. 26.	— Pristavski balincarski
krožek priredi piknik z večerjo in plesom na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
17. — Oltarno društvo fare sv.
Vida priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu.
24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
24. — Klub društev SDD na
Recher Avenue priredi večerjo in ples v prostorih SDD. Večerja, na žaru pečeni pi-ščani, bo na razpolago od 4.30 do 7.
24. — Društvo SPB Cleveland
ima romanje v Frank, Ohio.
priredi ob 4. popoldne

redi Jubilejni koncert
m
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
431-0628
21. — Oltarno
Marije Vnebovzete	^
Kartno zabavo ob sedi*1 zvečer v šolski dvorani.
28.	—Društvo SPB Tabor pr^,. svoj jesenski družabni ^
v Slovenskem domu na . mes Avenue. Igrajo v Slovenci”.
29.	— Skupne podružnice
venske ženske zveze prI Večerjo s plesom v ^ skem narodnem domu,
St. Clair Avenue.
NOVEMBER
11. — Klub slov. upokojen^ j
Clair
riret"
pi pd
p°p-	. eii
18., 19. — Fara sv. Vida Prl|eS'
“Jesenske dneve”, velik tival in bazar.
19. — Fara Marije Vnebo^z ^ priredi Zahvalni festiv“ šolski dvorani.	^
26. — Dawn Choral Ulvb ejl
v SDD na Recher Av^e' . 26. — Pevski zbor
letnici obstoja v SloveIlS^jgy narodnem domu na h ij Ave., Maple Heights. Zac ob 4. popoldne.
DECEMBER . M 3. — Pevski zbor Slovan ^pp svoj jesenski koncert v na Recher Avenue.	t,e
31. — SDD na Recher priredi SILVESTROV^ v svojih prostorih.