^ - , . K. -i; Prvi slovenski dnevnik v Zjcdinjcnih državah. Izhaja vsak dan izvzcmši nedelj inf praznikov. 1? 4 / 1.1 Glas Naroda List Slovenskih delavccv v oAmeriki The*first Slovenic Daily in the United States. Issued every* day except Sundays and Holidays. TELETON PISARNE: 1^79 RECTOR. Entered ae Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOS. NO. 37. — ŠTEV. 37. ' NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 13, 1908. — V ČETRTEK, 13. SVEČANA, 1908. • N VOLUME XVI. — LETNIK XVI. Italijanska "kultura". Bombe t New Yorku. ITALIJANI SO TUDI VČERAJ IZVRŠILI V NAŠEM MESTU SVOJ DNEVNI NAPAD Z BOMBO. V nekej gostilni so včeraj vjeli Italijana, ki je član zloglasne organizacije zavratnih morilcev. LA MANO NERA. Včeraj zjutraj se je z velikim pokom razletela bomba pred trinad-stropno hišo 307 na»istoenej 114. ulici v New Yorku. Bomba je razdejala vrata imenovane hiše, kakor tudi stopnice pri vhodu. Stanovniki Giuseppe Feseila in njegova rodbina so prestrašeni pribežali na ulico, kjer pa niso ugledali nijednega Človeka. Poli-eija je prepričana, da so ta zločin zopet izvršili člani italijanske organizacije zavratnih morilcev La Mano nera, dasiravno Feseila dosedaj Še ni dobil nijednega grozilnega pisma. — Policijski kapitan Burns od postaje na 3a. ulici, Manhattan, je dobil dva anonimna prana, s kterima mu je nepoznani pisec naznanil, da imajo člani La Mano nere svoj glavni stan v grocerijskej trgovini in gostilni Italijana Giuseppe Romano na 39. ulic blizo X- Ave. Vsled tega je včeraj po noti prišel imenovani kapitan o štiri mi detektivi v omenjeni lokal. Tu so detektivi z revolverji v rokah prisilili navzoče ljudi, da se udajo. VeČina navzočih Italijanov je z bile Oko jefce, da ao m' Točno ob 11. uri dopoludne je včeraj newyorski mayor McClellan dal s strelom signal za prieetek dolge vožnje z avtomobili iz New Yorka v Pariz, ktero sta priredila newyorski list " Times" in pariški "Matin". Dolgotrajne vožnje se je udeležilo šest avtomobilov, kteri so se zbrali pred palačo lista Times na 43. ulici in Broad-wayu, kjer se je nabralo tudi par sto druzih avtomobilov, koji so jih spremili do Yonkersa in dalje. Na Times Square se je tem povodom nabralo na tisoče ljudi, kteri so glasno vzeli slovo od potnikov, ko so avtomobili zavili na 7. Ave. in potem po »Broadwayu navzgor. • Potnike je spremilo najmanj 250 avtomobilov. Potniki so Američani, Francozje, Norvežani in tudi dva Xemea. Včeraj so se napotili najpreje proti 148 milj oddaljenem mestu Albany, N. Y. Od tam potujejo dalje preko Schenectady, Utica, Syracuse in Rochestra v Buffalo, potem ob Erijskem kanalu v Cleveland, O.; na to preko Ohio in" Indiane v Chicago, preko Illinoisa, Iowe in Nebraske ob pacifičnej železnici v "Wyoming in Utah do Reno, Nevada. Iz lieno bodo skušali priti direktno v San Francisco, toda to je odvisno od snega. Iz San Francisca bodo potovali s parnikom v Seattle, Wash., in dalje v Valdez, Alaska. Tam bodo morali avtomobili zopet vršiti svojo nalogo in voziti po Yukonskej dolini v Nome. Preko Behringove ožine bodo potovali z ladijami in potem zopet z avtomobilom v 1100 milj oddaljeni Nižnij Kolins>k v Sibiru. Potem morajo prevoziti ves Sibir in potovati v Moskvo in Petrograd, od kjer gredo preko Nemčije in Belgije v Pariz. Vsa pot je dolga nad 20,000 milj. PRIČETEK Z DELOM. 4000 mož je dobilo zopet delo. Pittsburg. Pa., 11. febr. Danes je Unites States Steel Corporation najela 4000 delavcev ter tako zopet pričela s polnim delom v svojih tovarnah. V teku enega meseca bo zopet vse delo v starem tiru. Napad na železnico. Girard, Ohio, 13. febr. Nedaleč od tukaj so nepoznani lopovi skušali vreči ekspresni vlak Baltimore & Ohio železnice raz tir s tem, da so na tir nanosili tramove in kamenje, !"»■ so pa vslužbenci še pravočasno opazili in nevarne predmete odstranili, tako da je zamogel vlak neovirano dalje voziti. Denarje v staro domovino pciUjamo: » I 10.36............ 60 kroi 20.46 ............ 100 krom. » 40.90 ............ 200 kron. » 102-00 ............ 600 kron. » 204.00 ............ 1000 kroa. k 1017.00 ............ 6000 Pofcaiina Je všteta pri teb Doma se Izplačajo tew vinarja Kaže denarne poifljatve taplacaje e. kr. pofcnl hzanflsi ara* v 1L 4e 12. te Mtte 4o $2*40 T fteitet * aH M Razstrelila petrolja v Brooklyn Boroughu. VELIKANSKI POŽAR V PRATTO-VEJ RAFINERIJI PETROLJA V GREENPOINTU, BROOKLYN BO-ROUGH. Delavci na pomoln so bili v velikej nevarnosti; tudi gasilcem je pretila nevarnost. ŠKODE JE 1100,000. Drzni roparji v državi Missouri. NAPADLI SO FARMERS' AND MECHANICS' BANK V RICH TTTLI.U, HO., Z DINA-MITOM. Bančno poslopje je popolnoma razdejano in roparji so odnesli $12,000. VEČ HIŠ POŠKODOVANIH. Včeraj zjutraj je nastal v velikem skladišču potrolja od Prattove rafinerije (Standard Oil Co.) v Greenpoin-tu na vznožju severne 12. ulice, Brooklyn Borough v New Yorku velikanski požar, ki je napravil za 100 tisoč dolarjev škode. Ker je gorelo petrolje, sledila je jedna razstrelba druge j. Na lice mesta so prišle štiri sotnije gasilcev, kakor tudi gasilski parniki. K sreči je bil včeraj praznik in tako je bilo le 50 delavcev na pomolu, dočim jih dela inače 250. Ogpenj se je tako hitro razširjal, da so delavci imeli jedva dovolj časa bežati in priti na varno. Ob pomolu je bilo več ladij, ktere so pa odvedli na varno. Oni sodi petrolja, ki so bili v skladišču in ki so namenjeni za inozemstvo, so se razleteli. Na East Riverju ob pomolu je plavalo vse polno petrolja, ki je gorel, tako da so bili tudi bližnji rezervoarji v nevarnosti. Gasilci so morali vslecl dima mnogo prestati in več se jih je onesvestilo. DOGODKI NA PORTUGALSKEM. Pobegli ministerski predsednik Franco se nahaja sedaj v Italiji. Lizbona, 12. febr. List Diario de Xoticias poroča, da se bode kralj Manuel v kratkem podal v Cintro, kjer ostane več mesecev. Kraj Cin-tra je 14 milj od Lizbone; v okolici ima kralj svoj poletni grad. Nadalje se naznanja, da se snide dne 20. febr. poslanska zbornica in ob tej priliki bode tudi novi kralj prisegel na ustavo. Neki politik, ki je bil pod Francovim vodstvom minister in je vodja njegove stranke, priporoča svojim somišljenikom, da podpirajo sedanjo vlado. Marseille, 11. febr. Portugalski ex-minister Franco, ki je včeraj skrivaj dospel sem, je danes na vse zgodaj odpotoval v spremstvu dveh detektivov proti Italiji, in sicer v Genovo. Genova, 11. febr. Senhor Franco je danes zvečer dospel sem. Bil je videti zelo utrujen. Sprejel ni nikogar, temveč se zaprl v svojo sobo. PARNIK DELTA POBEGNIL Pod colninsko nadzorstvo postavljeni parnik je odrinil skrivaj na morje. Washington, 12. febr. Generalni zvezini pravnik Bonaparte je dobil obvestilo, da je nemški parnik Delta, kterega je zvezini maršal stavil pod colninsko nadzorstvo, včeraj po noči skrivaj odplul is Pensacole, Fla. Od-plnl je proti Rotterdamn. Za njim bodo poslali zvezino colninsko ladijo, ki ga bode pripeljala nazaj. Rusija in Turčija. Koncert vlasti uničen. VSLED PRIČAKOVANIH DOGOD« KOV NA BALKANTJ BOD£ RUSIJA V NADALJE HODILA SVOJO POT. Pogodba, ktero je v Muerzzustegu z Avstrijo sklenila, se razveljavi. TUDI NEMČIJA OSTAVLJA AVSTRIJO. Rich Hill, Mo., 13.' febr. Tukajšnjo Farmers' & Mechanics' banko je včeraj napadlo pet dobro oboroženih roparjev, kteri so odnesli iz bančnega poslopja $12,000, nakar so poslopje z dinamitom spremenili v razvaline. Vsled razstrelbe je prihitelo vse pol no meščanov na lice mesta, toda roparji so jih takoj sprejeli s streljanjem. Meščani so naravno tudi streljali, toda pri tem ni bil na nijednej strani nihče ranjen. Roparji so potem odjezdili in deputyji so jim naravno takoj sledili. Ker je pa kraj dokaj divji in pust, tako da je bilo zasledovanje težavno, so morali zasledovanje bmalo opustiti, tako da roparjev niso dobili. Razstrelba je bila tako jaka, da je tudi več hiš v okolici bančnega poslopja izdatno poškodovanih. MRTVO TRUPLO V VODNJAKU. Bančni ez-direktor umrl nenaravne smrti. V Katonah, N. Y., -so dobili v ne kem vodnjaku mrtvo truplo Harris Bernarda, ki je sin premožnega lesnega trgovca in ki je bil tudi vodja Twelfth Ward banke. Samomori :ec se je nahajal v zdravišeu zdravnika Sharpa, kteremu je pa v soboto ne-opaženo pobegnil ter najbrž iz obupa skočil v vodnjak. Iz Avstrn-Ogrske. Proti trozvezi. ČEHI IN POLJAKI SO V AVSTR. DELEGACIJI ZAJEDNO NASTOPILI PROTI ZVEZI Z NEMČIJO. Nastopili so energično proti nemškemu barbarstvu proti Poljakom. ITAL. PRAVOSODNA FAKULTETA NA DUNAJU. Brezposelnost v Pittotargn. Pittsburg, Pa., 13. febr. Brezposelni delavci okraja Wood Bon, preje Allegheny, so imeli vžersj veliko zborovanje, pri kterem ao as orgmniao-vali in sklenili, da bodo flanee dopoldne korakali pred Hall, kjer bodo zahtevali dalo. V to arrbo eo £e najeli potrebno godbo in m slili tudi aaatave a primernimi napisi, kakor: "Delo moramo dobiti, da zamoremo nafim stradajotfm rod-kreha" te "Vri delavei naj ee pridra&jo •Mati in šest otrok zgorelo. New Liskard, Ont., 1L febr. Nedaleč od tu je zgorela hiša Lawrence Haakeja in tem povodom je zgorela tndi njegova žena zajedno s šestimi otroci, kteri! najmlajši je bil fie dojenček, dočim je bil najstarejši star 11 let. Rodbina je spala, ko je pričelo goreti in bila je zgorela, predno je prišli od sosedov pomoč. Zgubljeni parniki. Philadelphia, Pa., 12. febr. Parnik Eagle Point, kteri je pred 30. dnevi odplul iz Londona v tukajšnje mesto, še vedno ni dospel semkaj. Tudi parniki, kteri so vozili po istem potu, kakor imenovani parnik, ga niso nikjer na njegovem potu opazili. Parnik Eagle Point so videli zadnjič dne 25. januarja; tedaj je bil izdatno pokvarjen, toda ponujeno pomoč je odklonil. Na imenovanem parniku je 40 mornarjev. Tudi parnik Bluefields, kteri pluje med tukajšnjo luko in Jacksonville, Fla., bi moral že pred 14. dnevi priti semkaj, toda o njem dosedaj še ni niti najmanjšega sledu. Slednji parnik so videli zadnjič dne 22. jan. ob obrežju South Caroline. Na njem je 18 mornarjev. Dota na obleki V Bretaniji imajo čuden običaj. Ob posebnih svečanostih nastopajo mlade dame v črnih oblekah, obrobljenih s belimi naši vi. Število teh naživov znači doto, ki jo misli oče dati svoji hčeri Vsak bel naživ, ki predstavlja srebro, označuje sto frankov, vsak žolti pa predstavlja zlato in znači tisoč frankov. Vsak mladenič torej, ki mn ugaja kako dekli-fino liee, takoj na prvi pogled lahko spozna, koliko dote bode dobilo do* tično dekle.' Petrograd, 13. febr. Včerajšnje iz danje lista Novoje Vremja objavlja članek, v kterem naznanja, da se je takozvani stari "koncert" evropskih vlasti glede Balkana razbil in da je sedaj brez vsake 'vrednosti. Ta koncert je imel namen turško vlado prisiliti uvesti v Turčiji pravosodne reforme, kakor tudi preinačenja v u-pravi in financah. Vsega tega naravno ni dosegel, dasiravno je obstal — ustanovljen po inicijativi Nemčije — od tedaj nadalje, ko je Rusija osvobodila Bolgarijo in premagala Turčijo. — Tekom tega tedna so se vsi poslaniki v Carigradu posvetovali o položaju, kteri* je nastal na Balkanu radi nemško-avstrijskih intrig, oziroma radi nameravane gradnje nemško-av-strijske železnice iz Hercejf-Bosne v Solun. Poslaniki^o tem povodom izdelali tudi noto, ktero so podpisali in poslali turškej vladi, da jo opozore na to, da je treba v Turčiji uvesti pravosodne reforme, o kterih se vrše že dvanajst mesecev pogajanja. Predno je pa prišlo do podpisa te note, je pa nemški poslanik naznanil, da mu je vlada naročila, da Nemčija v tem pogledu ne bode več delovala zajedno z ostalimi vlastmL Zajedno je predlagal, da se skupna nota opusti in da se odobre turški protipredlogi, vsled ko-jih naj se sodnim inšpektorjem imenujejo Turki, ne pa Evropejci. Novoje Vremja izvaja sedaj iz tega, da se mora v Muerzzustegu med Rusijo in Avstrijo sklenjena pogodba glede Balkana razveljaviti in pristavlja, da je Nemčija to storila vsled toga, ker so najbrže Nemčija, Turčija in Avstrije sklenile tajne pogodbe. Po teh pogodbah dobi Nemčija koncesijo za Bagdadsko železnico, Avstrija omenjeno železnico in toraj tudi večji upliv. Bode li to zamoglo kljubovati Rusiji, Italiji, Srbiji, Angliji in Franciji, je "Naravno povsem drugo vprašanje. -o- DOGODKI V MAROKU. Uspehi francoskega vojaštva. Paris, 12. febr. Brzojavna poročil^, ktera je poslal vrhovni poveljnik francoskih čet v Maroku, general d'Amade, naznanjajo, da je franco-.sko vojaštvo brez upora zasedlo pokrajino Kasbah Ouled Said in okolico opustošilo. Said v Mazabu se je brezpogojno udal. Tetuan, 12. febr. Poštni seli, fran-coski, angležki, nemški in španski, so bili včeraj na potu v Manger, le 32 milj od mesta popolnoma oropani 1 _vseh pisem, ki so jih nosili s seboj. Pisma so bila pisana v arabskem jeziku. 0 _ Linčanje v Mississippijxt. Brookhaven, Miss., 12. Blizo tukajšnjega sodišča so linčali zamorca Eli Pigota, kteri je pred par meseci kriminelno napadel^belo gospodično Williamsovo. Tedaj so zamorca zaprli in včeraj se je pričela proti njemu sodna obravnava, toda nad 2000 linčarjev ga je oprostilo iz ječe. Zamorca je dovede) semkaj šerif zajedno s milico iz Jaeksona, toda linčarji •o ga že Čakali Pri tem je množica napadla milico, ktera je potem na državljane streljala in dva ranila. Množica ee je morala aa nekaj ZIDF1ME je boQe kakor alato ______in to ima pri svojih rojakih FB. SAKSEB CO*, 109 Greenvich St., New York, In 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. Dunaj, 13. febr. V avstrijskej delegaciji, oziroma v njenem odseku za inostrana dela, so včeraj Cehi in Poljaki zajedno kar najstrožje napadli trozvezo in barbarsko prusko politiko napram Poljakom. Oni so energično zahtevali, da avstrijska vlada v Be- Razne novosti iz inozemstva. NEMCI V NEMČIJI SO NASTOPILI PROTI BARBARSKEMU PROTIPOLJSKEMU PREDLOGU. Boj žensk na Angleškem za ravno-pravnost; štirideset jih je moralo v ječo. NAPAD NA POŠTO NA POLJ-S KEM. izgona Cehov in Poljakov ter druzih avstrijskih Slovanov iz Nemčije, kakor tudi radi barbarske nemške politike proti Poljakom. Vsi govorniki so povdarjali, da je Avstrija storila Nemčiji že čestokrat velike usluge, da se pa Nemčija za te usluge Avstriji še nikdar ni izkazala zahvalno. Dunajy 13. febr. Vlada naznanja, da je skleni'a, da bode na Dunaju ustanovila posebno italijansko fakulteto za pravosodje, kar pomenja prieetek italijanskega vseučilišča v Avstriji. O predlogu, da se ustanovi italijansko vseučilišče v Trentu na Tirolskem, vlada neče ničesar vedeti. Nemci so radi tega sklepa vlade nepopisno ogorčeni in nemški poslanci bodo sedaj vlado interpelirali. Povodom tozadevne debate bode prišlo do burnih prepirov v državnem zboru. BARBARSTVO V MT.ttott Deportacija Yaqui-Indijancev iz So-nore v Tehuantepec in Yucatan. Mazatlan, Mexico, 13. febr. Iz So-nore so ta teden deportirali več Indijancev iz rodu Yaqui v Tehuantepec in Yucatan in pri tem je 16 nesrečnih Indijancev, kterim so odvzeli njihovo zemljo in vse, kar so imeli, sklenilo izvršiti samomor. To so skušali storiti s tem, da so iz vla-dinega parnika, na kterega so jih ukrcali, skočili v morje nedaleč od Mazatlana; 6 Indijancev je pri tem utonilo, dočim so ostale rešili in prinesli nazaj na parnik. Rešeni nesrečniki nepopisno žalujejo, da se jim ni posrečilo umreti, kajti oni si žele raje smrt, kakor prisilno delo na hazijendah v vročih krajih v Tehuantepecu in Yucatanu. Iz Sonore se poroča, da so vojaki vjeli 1500 Indijancev imenovanega rodu, ktere vse bodo poslali v nezdrave pokrajine na jugu. Berolin, 11. febr. Mestna skupina mirovne družbe v Berolinu je poslala na gosposko zbornico prošnjo glede razlastitve poljskih posestev. V prošnji pravijo prosilci, da naj gosposka zbornica varuje ugled Prusije, ki si je s svojim nesramnim predlogom, ki rolinu najodločnejše protestira radi "tepta v prah vse človeške pravice, na- koPaIa ž« dovolj sramote. Tako se barbarski Nemci sami obsojajo. London, 11. febr. Tu zboruje zbornica žensk, ki se potegujejo za žensko volilno pravico. Po zborovanju so navdušene bori tel jice za ženske pra vice naskočile dolenjo zbornico parlamenta m hotele udreti v parlament. Le združenim močem policije se je posrečilo, da so odvrnili bojevite amazon-ke oJ vrat. Aretiranih je bilo nad 40 žensk. Napadajte so hotele predložiti parlamentu peticijo glede nepostav-nega postopanja vlade, ki odteguje ženskam, ki plačujejo davke, pravico do glasovanja. Predno so ženske naskočile pari*, men t, so se poskrile v bližini za vozove ter tako neopaŽeno dospele do poslopja. Varšava, 13. febr. Tolpa teroristov je včeraj pri Jan<^u blizo Lublina napadla poštni voz, umorila kočijaša m pet vojakov, kteri so spremjjali po-Sto in si prilastila $2500, s kterim plenom so lopovi odšli. devet mrtvth. Razstrelba dinamita v Vaudreuilu. Montreal, Que., Canada, 12. febr. Kako se sem poroča, je bilo v delavnicah Standard Explosive Works, 25 milj od tega mesta, prilikom razstrelbe dinamita ubitih devet osob. Vse, kar se je dalo dosedaj pozvedeti, je, da so delavci spravljali dinamit v shrambe, nakar se je pripetila razstrelba. V tovarni hranijo zelo nevarne in razstreljive snovi. umakniti, toda' kasneje, ko je dobila pomot, je napadla sapore, v kterih je Ml samoree, kterega ao kljub milici osvobodili it takoj n* bnojavni drog obsaOL LinSanjn je Prieoetvovalo vel najn^ednejiih fw •v is eountyja Iineoln. Uporni beguni. Washington, 11. febr. Državnemu oddelku se poroča, da je več beguncev, ki so se po končani revoluciji na Haiti zatekli v konzulatno poslopje, sedaj zopet pobegnilo. Največ jih, je pribežalo in iskalo zavetja v francoskem poslaništvu in le nekaj oseb se je zateklo tudi v ameriški konzulat. Baje jih haitaka vlada ne bo zasledovala, ker hoče imeti le vodje celega opora. V roke želi dobiti le generala Firmina, ki je povzročil nstajo. Požar v Latchfordn, Ont. V Latchfordu, Ont., je nastal velik požar, kteri je razdejal King Edvard Hotel, Alexandria Hall in poStno poslopje. Tndi poslopje od Enjpire Lumber Co. je deloma razdejano. Skoda znaša $100,000. La mano nera. J Na Sewikley Heights pri Pittsbur-gu, Pa., so zaprli šest članov zloglasne italijanske tolpe La mano nera. V lesovju so imeli v neki leseni koči svoj glavni stan. Pošiljali s* grozilna pisma sodniku Quayu, ki js sin umrlega senatorja Quaya. Pretekli teden so tu zaprli še tri drage Italijane, kteri pridejo pred zvezino poroto. V njih stanovanjih so obilo orožja in streljiva, kar dokazuje, da so bili vsi člani imenovane tolpe zavratnih morilcev in roparjev. Bf Iri ledu na itrajktL Maehias, N. Y., 12. febr. VSermj ■e je podalo na itrajk 200 reaaleev ledu, ktere je najela tvrdka Webster, Son * K3o. za rezanje leda na lime Laka. Sesalci zahtevajo boljio plažo. Pogodili so se' za dnevno plažo KL50 na. dan, toda le predno eo za-želi delati ao ae podali vzi na itrajk. KRETANJE PAŠNIKOV. Dospeli ao: Cevic 12. febr. iz Liverpoola. Caronia 12. febr. iz Reke s 566 potniki. / ' JU . , . . ~ Cedrie iz Aleksandrijc. Cassel iz Bremena. Korea iz Libave. Baltic is Liverpoola. New York iz Southampfcraa. Etruria iz Liverpoola. 1+ Bretagne iz Ham Albano iz Hamburga. Aliee iz Trsta. Bjndam iz Rotterdama. Samland iz Antweroa. Princess Irene iz _ Adriatic iz Liverpool*. h. ' •■ ■m "GLAS NARODA" (Slovenk Daily.) Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a <.'or|»oration.) , FRANK 8AK8ER, President ^'retAry- žili dve tožbi radi tatvine. Ta iz-LOUIb BKNEDIK, Treasurer. Pla. ^ofBa-ine^ of th.-corporation and raz Pa pnstoja še bolj zastarelim j»idre«Kt<« of above officers: !<*♦ Greenwich sodnijskim razmeram. V Evropi bi Kdor drugim jamo koplje... Proti pobeglemu razkralju leda, fferoet, Borough of Manhattan, New York CSty, N- Y. Za leto velja li#t za Ameriko in Canado.........$3.00 », pol leta.........1.50 M leto za mesto New York . . . 4.00 „ pof leta za me* to New York . 2.00 f, Kvropo r.a vse leto.....4.50 »t m m pol leta.....2.50 », „ „ četrt leta .... 1.75 V Evropo poni I jamo skupno tri številke. "GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzenuii nedelj in praznikov. «OLA8 NARODA" ("Voice of the People") Jwoetl every day, except Snndavt* and Holidays. Subscription yearly $3.00. ^Advertisement on agreement. Dopisi brez podpira in osobnosti se ne natisnejo Denar naj ne blagovoli pošiljati po Money Order. Pri ■promt sin bi kraja naročnikov Ceimo, da ne nam tndi prcjdnjc vallA^o naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poeiljatvam naredite naslov: "OLAS NARODA" 109 Greenwich Strew, New York City. Telefon: 1279 Rector. Vojno brodovje na Pact fiku. V trenotku. ko je dospelo brodovje naših oklopuic pod poveljem admirala Evansa iz Atlantika na Pacifik, je vojaško politično stališče Zjedinjenih držav zadobilo povsem drugačno lice. Vrojaško-politično stališče, oziroma položaj Zjedinjenih držav ob njihovem zapadnem obrežju je odvisno od treh točk. Prvič od obrežja samega, oziroma od prilik, ktere nudi kot predmet napada: drugič od geo-grafične lege glavnih prometnih poti na morju, in tretjič od bojnih sredstev, ktera ima naša republika jam na razpolago. Taka sredstva pa so atrategične točke, brzojav in naša vojna mornarica. Zjedinjene države iinajo na Pacifiku izdatno večja in mogočnejša vojna sredstva, kakor priznava inozemska kritika, kajti tam se je v novej-fiem času neprestano in marljivo delalo. San Franciseo z Bremertonoin. Hare Islandom in Port Orcbardom ob Pudget Sundu tvorijo že danes mornarične postaje prvega reda. La-dijedelnice, docki in premogove postaje so mornarična baza, kakoršnje nima vsaka druga država. Iz te baze se zamore daleč operirati, dočim tvorijo imenovane postaje tudi varno pribežališče. Nadalje moramo k tem postajam prišteti tudi mesto Portland, ki je glavna luka v Oregonu ob ustju rek Williamette in Columbia na severnem in San Diego na južnem obrežju Pacifika. V Portlan--du ima naša vlada na razpolago tudi ladjedelnice, v ktorili se lahko izdeluje torpedovke in popravlja vojne Jadije do deset tisoč ton. Ta mesta so torej za Zjedinjene države prava obrambena sila. Ko bo panamski prekop dodelan, bode naša moč na Pacifiku neprestano napredovala. Tam, kjer se bodeta spajala Atlantik in Pacifik, bode vedno čutiti moč Zjedinjenih držav in že danes se lahko trdi, da bode imenovani prekop tvoril podlago povsem nove kolonijalne politike Zjedinjenih držav. Prekop bode na obeh straneh utrjen in kmalo bode napočil čas, ko postane tudi otočje Galapagos, ktero je sedaj še last republike Ecuador, last Zjedinjenih držav. Razun tega je nasa vlada pridobila tudi zaliv Magdalena v mebikanskej Calif orni ji. Šele sedaj, ko je prišlo nase brodovje na Pacifik, so zadobile vse navedene mornarične baze pravo veljavo in sedaj je vojaŠko-političen položaj naše republike na Pacifiku zagotovljen. — POZOR, ROJAKI! V Chicago, 331., in okolici! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem kupil najmodernejši "SALOON NA WESTSEDE", kjer bodem točil naj iz vrstnej&e domače in importirano plzensko pivo; nji razpolago bode vsakemu fini gorki in mrzli prigrizek. Priporoč&m se eenj. rojakom ca obilen poset. Mohor Mladič, 572 Blue Island Ave., Gor. Loomif St Chicago, HL (8-13—2) zločin njegove vrste imenovali preje "goljufija" ali " poneverjenje". Sicer akutna angležka beseda "Larceny" se še precej strinja z resnico. Vendar se nam ne vidi umestno, zakaj ga ne tožijo radi velike tatvine "Grand Larceny", ker denar, ki ga je Morse lahkomišljeno, oziroma v divjih špekulacijah poneveril in pri-sleparil, se bliža milijonom. Kakor se vidi že iz pred obravnave Morse je vih sleparstev, so gotovi dobri prijatelji Morseju skazali veliko ljuba vi, ali bolje rečeno, so mu pošteno pomagali špekulirati. Med drugimi tudi javna osoba, ex-sodnik Supreme Courta O 'Brien, znani "zlati" vodja demokratov. Baš to je sreča za Morseja. Cim večje je število njegovih prijateljev in poma-gačev in čim bolj vplivni so, tem več ima nade in upanja, da bode — ušel dosmrtnemu zaporu. Sicer je pa jako dvomljivo, če bode obravnava proti Morseju imela sploh kako moralno vrednost. Vprašanje bode namreč nastalo: "Zakaj pa ravno tega?" Koliko enakih sleparjev še tava med nami nekaznovanih, zakaj se zaletuje s tako silo ravno v enega T Sicer je pa cela Morsejeva afera v vseh svojih podrobnostih jako zanimiva. Ne samo, ker Morse predstavlja tip modernega velikega bankirja; ne samo, ker je bil kot mož v javnosti in v privatnem življenju predmet osobnega občudovanja; temveč radi tipičnih premišljevanj, ki so spojene z njegovim padcem. Marsi-kedo se še spominja: vzrok v oktobru pri<"ete krize se zvrača na propast lleinzeja. Z Heinzejevo propastjo se je pričela panika na borzi, nakar so ljudje naskočili banke in kriza je bila tu. Morse je bil zapleten z Hein-zcj«-m v divje špekulacije radi bakrenih rudnikov; v trenotku potrebe pa je Morse izdal svojega zaveznika lleinzeja, da bi sam vlekel večje dobičke in Heinze je bil upropasten. V štirih mesecih je pa Heinze ju sledil sam Morse. Redkokedaj se je stari pregovor tako uresničil kot v lem slučaju: Morse je padel v jamo, ki jo je skopal drugim v propast. Kje je JANEZ STRAŽIŠERt Do-ms je is vasi Zevie St. 5, pošta Cirkniea pri Bakeku na Notranjskem. Pred par meseci je prišel iz starega kraja. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat Frank Stražišer, care of Tis Eleetrie Hotel, 0418 Monroe St., Spokane, Wash. (12-16—2) je imenovala dosedaj svoje kandidate v 55 okrajih, a kandidirati hoče v 68 okrajih izmed 88. Dosedaj so imeli 20 mandatov. Po teh kandidaturah se dobi lepa slika cele te stranke. V najzanesljivejših okrajih kan-bankirju Morseju, so porotniki vlo-J didira sti-anka 15 popov ter 12 odvet nikov in odvetniških koncipijentov. Potemtakem je najštevilneje zastopan duhovski stan. Kandidirajo tudi nekega kmeta, toda le v zasmeh, in sicer v siseškem okraju, kjer je že 20 let zaredoma z veliko večino voljen dr. Tuškan. Resnično, sedaj je Frankova stranka pri nas najizrazitejša klerikalna stranka. Radi kra jevnih razmer, in ker nimajo dovolj inteligence, hoteli so kandidirati nekega mladega profesorja in literata Ogrizoviča, ,ki je sodeloval pri anti-klerikalni drami " Prokletstvo No, vzdignil se je hud odpor pri popih in Ogrizovič je moral izdaii sramot no izjavo, da je bil le nujni pomočnik pri tej drami, da obžaluje, ker se je v tej drami v marsičem šlo predaleč, a obeta, da bode v bodoče vedno spoštoval katoliške svetinje, duhovščino itd. Tak oduren preklic kulturnih idej in literarnega dela zaradi mandata je izzval v vseh krogih, a najbolj v literarnih, najhujše ogorčenje. Na.še književno društvo pozove profesorja Ogrizoviča, da se pred društvom jasno izjavi, kako je mogel klečati pred popi svoje stranke. Razun takega kandidata jih imajo več, ki so obremenjeni z gnusno po lit ieno preteklostjo. Kot prvi njihov kandidat za prvi zagrebški okraj se blesti profesor dr. Kršnjavi, bfvši Khuenov sekcijski načelnik. Ni ga starega madjarona, ki bi ga tlačilo toliko političnih grehov, kakor je Kršnjavi. V bivši vladni stranki je pripadal tisti struji, ki je Madja-rom dajala več, kakor so sami zahtevali. Že leta 1003 je predlagal v časopisih. naj se revidira nagodba in peius. da se pomaga uzakoniti ma-djarski jezik na hrvatskih železnicah. Še po 3. maju 1906, ko so padli ma-djaroni. se je izjavil v dunajske j "Neue Fr. Presse" kot "wascliecL-ler Unionist7', a par dni pozneje je preskočil k Frankovcem. Sedaj igra tam kot inteligentna glava glavno ulogo. Frankova stranka se more zanašati zaradi svoje osobite agilnosti, brezobzirnosti in zaradi očitne bene-voleneije vlade največ na 30 mandatov. Radičeva takozvana hrvatska kmet-ska stranka kandidira v 30 okrajih. Ta stranka gre v boj z devizo, da je treba kmete kandidirati v sabor, da bode kmetska večina, ker je ta stan najštevilneji. Toda v najzanesljivejših svojih okrajih kandidirajo kljub temu svojo — gospodo. Samo vsled kakšnega srečnega slučaja bi mogla i a stranka uloviti 2—3 mandate. Dosedaj še ni imela nobenega poslanca. Socijalisti kandidirajo v 27 okrajih — 4 svoje kandidate. Jeden ali k večjemu dva morebiti prodreta. Koalicija stopa složna v volitve in formalno postavlja vsaka koalirana stranka svoje kandidate, ki jih bodo podpirale vse ostale koalicijske stranke. Prva je hrvatska stranka prava objavila svoje kandidate. Kandidirala bode v 40 okrajih. Kulmer-Nikoličeva skupina (to je neki centrum v koaliciji: najboljša politična imena) bode kandidirala v 10 okrajih, istotako tudi hrvatska ljudska napredna stranka, dočim bode srbskli samostalna stranka kandidirala v vseh srbskih okrajih (22). Koalicija bode torej kandidirala v vseh okrajih, računa pa lahko v danih razmerah na približno 50 mandatov. Rauch in njegova vlada še nista dosedaj -objavila nobenih kandidatov, vendar pa je gotovo, da bodo v nekte-rih okrajih kandidirali na svojo roko vladne kreature. Sicer pa je povsem jasno, da bode Rauch po svojih močeh podpiral srbske klerikalce in Frankovce. Vse se je dvignilo proti koaliciji, ker je ta najnevarnejša, ker je ona jedino sposobna, da prevzame vlado. • • • Ban baron Rauch je bil preje znan kot politik, ki se mu ni mogla očitati baš prevelika lojalnost napram dinastiji. Svoječasno je navdušeno pozdravil reško resolucijo, s ktero so Hrvatje priskočili na pomoč Madjarom v borbi proti kroni. 'Ali sedaj kot ban nima drozega sredstva, nego da dolfi koalicijo — antidinastičnosti. Za to ima tndi — "dokaze"! Prvi "dokaz" je, da ga Je njega, bana, dočakala mapa z jajci in. kamenjem. .. To da je nelojalnost proti kralju, ki ga je imenoval za banal Drugi "dokaz" je, da so se one noči po njegovem prihodu zbili dijaki z oficirji ter nabili oficirje, pomislite c. in kr. oficirje 1 kar niso z njimi klicati "tbeaf Bauehl" Tretji "dok»«» jo, da j« d* Fb- Pismo iz Hrvatske. Zagreb, 23. januarja. Z začetkom meseca marea bodo volitve, ker se 12. marca mora sestati sabor, namreč v teku treh mesecev po razpustu. Se nikoli ni Hrvatskem volilna borba trajala tako dolgo in lako temeljito, kakor to pot. Khuen je namreč imel navado, da je iznena-dil z razpisom volitev ter jih izvršil v 10. dneh pod najobsežnejšo orožni-ško asistenco. To pot, vsaj do sedaj, se razvija volilna agitacija popolnoma svobodno razun par prepovedanih socijalistienih sestankov v Sremu, toda to je pripisovati krajevnim oblastim, ki se še iz Khuenovih časov ne morejo privaditi na ustavno življenje. Mesto Khuenovih orožnikov grozi svobodnim volitvam teror Frankove stranke. Kandidatje in agitatorji te stranke nimajo v volilni dobi ne trohice vesti ter ne čutijo nobene odgovornosti. Nič jim ni dovolj odurno in neresnično, da bi ne porabljali proti svojim nasprotnikom. A prvo jim je načelo, da sploh nikogar ne puste v "svoje" okraje. Navadno župniki, to so njihovi glavni stebri, zberejo svojo četo v zapuščenih krajih ter pričakajo takoj v začetku vasi s kamenjem in batinami nasprotnega kandidata, da ga zastra-šijo. Malokdo ima potem korajžo, da bi vztrajal v taki borbi. Tako so pred nekaj časom nabili celo enega svojega pristaša, bivšega kandidata pri zadnjih volitvah. Ta je Namreč hotel kot Starčevičanec sam na svojo roko kandidirati; dočim je Frankova stranka to pot postavila druzega kandidata, ker hoče Frank imeti v saboru same svoje zanesljive o sobe, ki bi se pokorile v vsaki stvari njegovemu vodstvu. Od Frankovih agitatorjev nahnjskano ljudstvo je hotelo ubiti tega Starčevičanea Ko-larjal Na vso srečo imamo sedaj novi zakon o svobodnih in Čistih volitvah, s katerim bode vendar mogoče v mnogih slučajih nastopiti tadi proti agitaciji ter nasilstvu od zgoraj, kakor tudi terorizmu od spo-daj. • * • Dosedaj je £e nekoliko strank postavilo svoje kandidate. Frankova stranka ali takozvana _ __ Starčevičeva hrvatska stranka prava točnjak na neki »fa^M bjav3,~da so na neki konferenci koalicije Srbi izjavili, da smatrajo Bosno in Hercegovino za srbski neodrešeni deželi. Prvo dvoje je resniea, toda če se iz tega da izvajati antidinastičnost, potem je mnogo večji antidinastičar sam baron Rauch, ki je pri kraljevem imenovanju svoje vlade izjavil, da je njegov Mixich " vlastelin'dočim ne poseduje niti pedi zemlje! Tretje o Bosni in Hercegovini ni resnica, ker koalicija ni nikdar razpravljala o osodi Bosne, ker je imela druge brige. Rauchu gre v resnici slabo, da se mora posluževati takih obupnih sredstev. s. N. Š;pec in Kepec. Smešna zgodba. (Nadaljevanje.) ni. "V mesecih brez "r" so raki najboljši", se bere v vsakih kuharskih knjigah, in kar velja o rakih, velja tudi o jastogib; tako si je mislil Hotimir Kepec, ko je v rožnem mesecu juniju naročil pošiljatev teh plemenitih škarjevcev, kterih prihod je v račjedolskem dnevniku naznanjal z vznesenimi besedami. Nezadovoljno je renčal mops, ko se je napravljal po navadi na jutranji sprehod čez prag prodajalnice Marte Sepec. Kaj pomeni ta nenavadni vrišč na cesti? Okoli prodajalne se je suvala in prerivala šolska mladež ter uganjala svoje burke. Seveda pri Kepcu je vedno kak nemir. Sicer je mops obljubil, da se bode prodajalne ogibal, kakor tudi njenega lastnika, ker se je slednji nekoč grozno razjezil nad njim, ko je nekoliko povohal njegove češnje. Toda sedaj lastnika ni bilo pred prodajalno in tudi šolska mladež, do ktere je mops čutil le malo naklonjenosti, se je jela razgubljati. S tihim strahom se plazi mopselj vedno bližje tja do prodajalne. Tu stoji široka košara in v košaro strmi mopselj. Kaj je to? Kaj enacega ni videl še v svojem pasjem življenju. Cez rob košare zija siva zver, ki se ne premakne, temveč le grozeče miga s parom ostrih bodal. Mopsn se strahu ježe dlake, vendar kot magnet ga vlače skrivnostna zver, da stopi še korak bližji, pokaže zobe in na kratko izzivajoče zalaja. Zver se ne gane in mops postaja vedno bolj predrzen. Prhaje z gobcem, vedno bližje sili z glavo, vzdigne taco in poln predrznega poguma potiplje prežeče škarje. Zver se pa bliskoma zgane in strašno, dvorezno orožje se dvigne iz roba košare. V groznem strahu hoče mops hitro pobegniti, vendar že prepozno. Na naj-nežnejšem delu njegovega pasjega telesa, na kolesastem repu, ga drži škarjasto orožje in on zavika, da gre skozi mozeg in kosti in da odmeva daleč po uliei. V svoji sobi zaeuje teta krik, skoči k oknu in v prihodnjem trenotku že plane z vriščem na cesto, niti v ozir jemajoč, da je le v lahni, na pol njeno deviško telo pokrivajoči obleki. " Mopselj. mopseljeek — za božjo voljo!" Njenim bolestnim krikom se je pridružil smeh in vriše sosedov, ki so pogledovali iz oken, stali na hišnih pragih, smejanje in žvižganje šolskih paglavcev, ki so naenkrat zopet privreli skupaj in zasledovali- cvilečega mopsa, ki je dirjal pred njimi ter vlekel na repu s seboj sivo grdobo. "Mopselj — mopseljeek, ustavite ga vendar!'' stoka Marta Šepec in — "Držite pasjo mrho!" zagrmi istodobno možki glas. "On ima mojega jastoga!'' "Ne, vaš jastog ima mojega psa!" zakliče Marta Šepec in grozeče dvigne roko proti Hotimir ju Kepecu, ki teče iz svoje prodajalne. " Ali ste nori t'' se zadere na njo. "Mislite, da sem jaz škarjevca posadil vašemu cucku na rep, temu krotežu, ki ga vedno gonite k moji prodajalni?" "Jaz, jaz — k vaši prodajalni?" Olas ji odpove; plane naprej za mopsom. Ta se naenkrat ustavi, se z grozno naglico obrne okoli sebe in nato obstoji sredi ceste. Malo naprej pa se drenjajo šolski paglavci okoli zvijajočega se predmeta. Marta Šepec jih ne opazi. Mopsa, ki grozno evili in tuli, vzdigne od tal in ga preiskuje, Se je poškodovan; glasen vzdih ji uide is ust: "Mopselj-ček, moj ubogi, ubogi mopseljček!'' Solze ji zalijejo in padajo doli na žalostno poveže ni pasji repžek, kto-rega konec so ostre Škarje sive grdo-be odstrigle s kožo in dlako vred. In tako pohabljenega psička pokala Hotunirju Kepecu, ki je ravno dospel s drugimi sosedi na liee nsod- "Tu — kaj je ačinil vaš jastog' Moj mops je pohabljen in vi — plačali mi boste!" Škodoželjen smeh se pojavi na licih Hotimirja Kepeca, ko zagleda amputacijo. Vendar se ne zmeni dalje za ubogega mopsa, temveč pogle-davši na tla, vzklikne: "Moj škar-jevec — kje je moj škarjevec?" Da, kje je? Zginil je, zajedno s šolsko mladežjo, da se nikdar več ne povrne. Ko se Hotimir Kepec o tem prepriča, zagrmi napram Marti Šepec: "Plačali mi boste škarjevca! Bil je največji in najlepši, in zanj zahtevam 6 kron!" "Kaj?" prevpije ga Marta Šepec, "jaz plačam vašega škarjevca! In kdo mi plača mojega poškodovanega psa? Na treh razstavah je bil moj mopselj odlikovan; s tem pokvarjenim repom pa ne more nikamor več." "Radi mene ga razstavite sami. Kaj me briga pasja mrha! Želel bi, da bi ga jastog raztrgal na tisoč kosov ter to mrcino spravil s sveta." Kot bi razumel pobožno željo, zacvili mops, kterega drži gospodarica v naročju. Iz ustnic Marte Šepec pa prihrumi: "Že zdavnaj sem vedela, da strežete nedolžnej živalici po življenju. Kdo zna, kolikokrat ste ga že skrivaj mučili. In sedaj odrezani rep — baje je bil jastog vzrok — kdo je bil pa v resnici —" "Kaj?" zadivja Hotimir Kepec, ves višnjev v obrazu, "morda celo mene mislite? Menda se vam zdi, da sem imel slast do juhe iz pasjega repa? Ravno tako lahko jaz mislim, da se je vam zaželelo Škarjevcev in poslali ste pasjo mrcino, da vam enega prinese. Škarjevec je itak zginil!" "To — to si drznete meni reci? Meni se upate povedati kaj tacega?" "Da, vam! In da vam povem še več! Sit sem že večnega prepira in jeze od vaše strani — sit do vratu, prav sit!" '4 Grozi mi!" kriči Marta Šepec in se obrne proti v polkrogu zbranim sosedom. "Vi ste slišali, da mi je grozil!" Anica pa, ki o celem dogodku ni vedela ničesar, pridrvi iz hiše in reče: "Teta, teta, za božjo voljo, kaj je s teboj?" "Kaj se je zgodilo?" vpraša tudi Tine Kepec, ki se v naglici pridruži drugim gledalcem zanimivega prizora. Marta Sepec pokaže na Hotimirja Kepeca. "Ta — žebelj za mojo ra-kev!" "Da, da, žebelj! Zbijte si prej žebelj iz vaše glave!" se norčuje Kepec. Njegov sin Tine mu svareče položi roko na rame. "Toda, oče, pomisli vendar, dama —" "Kakšna dama? Taka zverižena stara devica, ki debelo pasjo mrho bolj neguje kot stara opica svoje mladiče.'' "Teta, teta!" prosi Anica in se ji obesi okoli vratu. Teta pa kliče z vzburjenim glasom: "Razžaljena — pred pričami ste me i*azžalili! Tožila — tožila ga bodem!" "Le, le dajte!" kliče Hotimir Kepec in se otrese sina, ki ga zadržuje, "če mi do opoldne ne prinesete denar za jastoga, vas tudi tožim!" "Za odškodnino vas tožim za mojega mopseljna, ki je pohabljen, in sploh za odškodnino vse škode, ki ste mi jo provzročili v teh letih. Nihče naj ne misli, da sme nekaznjen žensko brez varstva —" "Ah kaj, ženska! Kot ženska bi se morali sramovati!" Hotimir Kepec ostrmi, pogleda Marto Šepec od vrha do tal in šele sedaj zagleda njeno nezadostno obie-ko. Zatorej reče z naglasom: "Da, sramovati bi se mogli, ko kričite tu na cesti v taki opravi —" Dalje ne more. Tudi Marta Šepec zapazi sedaj svojo grozno goloto, katero je kazala vsem ljudem in posebno — njemu. Rezek krik pride iz njenih ust. Nič več ji ni mar mopsa, kterega spusti na tla, njene roke zakrijejo obraz ter jaderno se spusti proti svoji prodajalni v okrilje domačega zidovja. Pred njim beži z groznim cvilom mops, ob njeni strani Anica in za njo doni škodoželjni smeh sosedov. Ta smeh, ta škodoželjni smeh! Ko je spala in čula, ji je donel po ušesih. Dva dni že neprestano leži v postelji. Aniea se plazi po prstih okoli nje in če pride do tete, jo spodi od sebe. "Pojdi! Pusti me! Nikogar nečem slišati, ne videti, — tndi tebe ne. Umrla bom, ▼ grob me polože. Preje mi ne odlešel" Slovensko katoliSko podf. društvo 5- svete Barbare taZjedinjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. no dne 31. januarja 1902 v državi PennsyfvanlJI. -O—O- ODBORNIKE: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral,' Kana. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Pa KAROL ZA Ti AR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Brad-dock, Pa. FRAN ŠUNK, IIL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIYNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kan. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, WUloek, Pa. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. 0. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". ROJAKOM NA ZNANJE. Iz Slovenskega smo dobili še nekoliko Pratik, s kterimi poslužimo lahko onim rojakom, kteri jih dosedaj se niso naročili. JAVNA ZAHVALA Slavni direktor Collins Med. Insr. v New Torku. V začetku mojega pisanja Vas lejx> pozdravim in se Vam zahvalim za Vaša zdravila, ki ste mi jih poslali m ktera so me popolnoma ozdravila, pa se Vam -takrat nisem me zahvalila, ker mi ni bilo mogoče, zato se Vam danes zahvaljujem. Objednem Vas prosim za par knjig "Zdravje'7, ker so jako koristne. Se vam se enkrat zahvaljujem za zdravila, ki so mi v resnici pomagala ter Vam ostajam udar.a roja-kinJa Polona Kie, 7S17 Burk St., Newburg, Cleveland, Ohio. NAZNANILO. Staparsko društvo v Brooklynu, N. Y., priredi dne 15. februarja 1908 VELIKO VESELICO s slovensko godbo in kegljanjem na dobitke v prostorih narodne gostilne "Naš Dom", 375 South 5th Street, Brooklyn. Vstopnina po zmožnosti'. Vspored: 1. Odkritje štaparskih simbolov. 2. Predavanje o krizi. 3. Govor o ustanovitvi štaparskega društva, njega procvitu in prospehu. 4. Nastop štaparskih komikarjev. ODBOR. NAZNANILO. Vežbanje v slovenskem petju prične društvo "Slavec" dne 15. t. m. ob 3. uri popoludne v dvorani narodne gostilne "Naš Dom", Corner So. 5th & Hooper St., Brooklyn, N. Y. Nadaljevalo se bode vsako nedeljo ob imenovanem Času in na navedenem prostoru. Tem pifcm se uljudno vabi vse slovenske pevce, da se v nedeljo gotovo udeleže. ODBOR. POZOR ROJAKI! Kje je zgoraj naslikani FRAN KUR-NIK? Doma je iz Loga pri Sevnici, Dolenjsko. Pred 10. meseci je bival v Milwaukee, Wis., in ne vem, kam je izginil. Za njego naslov bi rada zvedela njegova žena. Kdor izmed rojakov ve, naj ga mi blagovoli naznaniti. — Mrs. Frances Kurnik, Box 3, Ewalt Station, Allegheny City, Pa. (11-17—2) 90J FOOT. Vn oni, kteri mi kaj dolgujejo, kakor tndi oni, kterim jas kaj dolgu-jem, naj se ▼ 14. dneh oglasijo, Se ne, pokažem jih n^HVnn^ bres fotografije. Joaap* MmUmUI (is Bakovea), 8QQ6 Groenbay Ave., Bo- Chieago, BL (U-17—fl) VALVAZOR v usnje vezan, skoraj nov, je na prodaj. Vec pove Upravništvo "Glasa Naroda". Pozor rojaki! Naravno in fi.no Concord vino prodajam galon po 50 centov. Za obilo naroČil se priporočam, ter vsakteremu zagotavljam dobro postrežbo. Frank Šali Box 363 Nothingham, O. , Pozor! Slovenci PozoiH ^SALONW ^modernim kogljUčom. Sveie pivo v sodičkih in buteljkah rr druge raznovrstne pijače ter un£*ska smodke. Potniki dobe pri meni Mtift prenočiSCe za nixko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim-Slovano® se toplo priporoča Martin Potokar HifeJMlMn. OMNgi.Ok (( Na vse bolne ^ | Slovence v Ameriki! i ZASTONJ!!! U ZASTONJ!!! ZASTONJ!!! ZASTONJ!2 Predrio se Vi kje do kakega zdravnika ali zdravilnega zavoda obrnete, pišite na nas in nam povejte, na kateri bolezni trpi-te. Mi V am pošljemo praktično ilustrova-no knjigo, kjer je VaSa bolezen opisana, katera se imenuje "Spoznajmo se" Ravno tako pošljemo vsakemu ki na tajni bolezni trpi, veliko knjigo 'Venus in Njegovi Grehi' ZASTONJ. Te knjige se pošiljajo samo tistim, kateri so bolni, zdravi ljudje iste ne dobijo. Pri nas imate čisto vednostno in pošte* no občevanje. Mi tiismo zdravilni zavod, ampak na nas obrnjene osebe so po celi Europi najboljše znanimi "Zdravilnimi Sredstvi OROSI " zdravljene. Se danes nri/^^^^^^^^k na nas v * Vašem matemem jeziku in j/B pošljite pismo na AKADEM1CN0 ZDRAVNIŠKO DRUŠTVA % Pr. ROOF, * specialist za spolne bolezni. Dr. KNIGHT, specialist za notranje bol^bi. Dr. SPILLINGER, specialist ta diagnostika • % America Europe Co. 212& Broadway NEW YORE. * ' ' — s Jugoslovanska Katol. Jednota. fnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, ^MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Pran Medož, 9478 Ewing Avenue, So. Chicago, HI. Podpredsednik: Jakob Zabukovec, 4824 Blackberry Street, Pittsburg, Pa. Glavni tajnik: Jurij L. Broži6, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: Maks Kržižnik, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: Ivan *<3ov£e, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: Ivan Germ, predsednik nadzornega odbora, Box 57, Braddoek, Pa. Alojzij Virant, EL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. Lonia, Ohio. | Ivan Primožič, HE. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttreet, Calumet, Mich. Ivan Kerži&nik, IL nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. Janez N. Go s ar, ILL porotnik, 719 High Street, W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 711 North Chicago Street, 9oliet, HL I Krajevna druitva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe n-iev in druge listine na glavnega tajnika: George L. Broziot, Box 424, ®y, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne poiiljatve naj pošiljajo krajevna druitva na blagajnika: Jefcn Gkraee, Box 106; Ely, Mm, po svojem zastopniku in nobenem ftrugem. Zastopniki krajevnih danitev naj pošljejo duplikat vsake po-Uljatve tndi na glavnega tajnika Jednote. Vee pritožbe od etraai krajevnih druitev Jednote ali poeamemi-4ev naj ee pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Michael Kkbnlv, Ali 7th St., Celumet. Mieh. Pridejani morajo biti natančni podatki le psitdfce. thnstveoo glasilo je "GLAS NARODA" Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Smrt pijanke. Marija Mav v Mot-nrku pri K-amniku je umrla vsled pre-obilo zavžite pijače. Pred svojo smrtjo je bila dva meseca nepretrgoma pijana. Ubil je Kramar, mlinar iz Topolo-vega Janeza Marolta, kmečkega fanta od Sv. Križa pri Kostanjevici. Najden utopljenec. Iz Gruberjevega kanala pri Ljubljani so potegnili mrtvo truplo žganjarja delavca Jančarja. Zašel je najbrž v pijanosti v vodo. Graščino Impolca pri Radni ob okr. cesti Zidanmost-Krško, je kupil od Rieckena Fedor Bamberg iz Ljubljane. PRIMORSKE NOVICE. Četrti kočijai v Trstu napaden. Prebivalstvo Trsta in okolice še ni pozabilo groznih umorov storjenih na treh kočijažih, a že se je izvršil nov napad na isti način, vendar ne s tako nsodepolnimi posledicami. 231etni kočij až Peter Furlan iz Prvačine se je vračal okoli 8. z Nabrežine v Trst. Blizu Nabrežine se mu je približal okoli 20 let star Človek elegantno oblečen, ki ga je prosil, naj ga vzame na voz, <"-eš, da je zamudil vlak v Trst, pa bi vseeno v najkrajše m<~asu rad prišel v Brestovico. Ker je Furlan prosilca poznal — zdel se mu je Čevljar Landau iz Brestovice in stanujoč v Trstu — ga je vzel k sebi na voz. Med . prijaznim pogovorom sta prišla ob mostu južne železnice pri Nabre-žini. Furlan je pazil na konja, kar naenkrat pa poči strel in voznik se je težko ranjen in zadet v levo stran prsi zgrudil. Dasi hudo ranjen, je imel Furlan še toliko moči, da je udaril z bičem po konju in ga pognal v tek, napadalec je pa skočil z voza in zbežal. Začuvši strel je prihitelo več ljudi blizu. Ranjenca so pripeljali v bolnišnico v Tržič, kamor so dospeli ob polu 1. uri ponoči. Zdravnik je konstatiral, da Furlanu kroglja ni šla v pljuča. Ranjenec je hudo, vendar ne smrtno ranjen. Pri sebi je imel okoli 200 K in se trdi, da je Lan dan vedel, da nosi Furlan pri sebi navadno približno toliko denarja. Tržaška policija je konštatirala, da Landaua ni več v Trstu, kaT še bolj potrja sum, da je on napadalec. Neki fantje s Brd blizu Vrhovelj so napadli Alojzija Meljavca iz Blok na Kranjskem in ga toliko časa lovili, da je moral vreči proč svojo culico z obleko, ker drugače ne bi mogel uiti. —■ Naznanil je to orožniStvu. Zopet otrok ponesrečil Na hribu pri At. Petru je pedel 19mesečni AL Zižmond v cm globoko lužo in uto-niL Njegova teta, ktera je bila pusče-aa doma v varstvo otrok — drugi so bili pri m*«i — je istega potegnila is »ode že mrtvega. V Solkana Bole, kakor silae napOa igaaja. V pija-k emHa. kjer se ji je kmetje od strelov in nožev razmesarjeno truplo nekegra delavca, ki se je nedavno tega vrnil iz Amerike. Orož-mštvo je že zaprlo sedem oseb, ki so se udeležili tega umora. Zločinci pravijo. da je delavec metal na nje kamenje. Trst za "Lega Nazionale". "Lega Nazionale' je italijanska šolska družba, ki ima namen poitalijančiti slovensko in hrvatsko deco v Trstu in Istri. Mesto Trst žrtvuje za to društvo zelo veliko; tržaške podružnice društva štejejo čez 7000 članov, vsega skupaj ima "Lega" samo iz Trsta nad 75,000 kron dohodka. ŠTAJERSKE NOVICE. Hišo je zažgal. 311etni kočar Leopold Petrovič je stal pred celjskim porotnim sodiščem, ker je zažgal svojo hišo, ki je pogorela do tal. Petrovič je živel z ženo v najnesrečnejšem zakonu, tako da sta se končno sodnij-sko ločila. Mož je bil obsojen v plačevanje alimentacije ženi in otroku, kar se mu je pa zdela taka krivica, da ni hotel nikdar ničesar plačati. Stal je na stališču, da njemu ni treba plačevati m ženo in otroka in se dal par-krat rubiti v ta namen. Ker je žena dobila res par krajcarjev od njega, ga je to tako jezilo, da je rajši zažgal hišo, le da bi ženo spravil ob vsako nadaljno možnost, kaj od njega dobiti. Ker je bila koča malo vredna, je bilo škode le 215 K. Petrovič je bil obsojen na pet mesecev ječe. Uboj zaradi dekleta. Stefan Lor-irer v Poleni pri Šmarju pri Jelšah je imel ljubico, ki je bila preje Antona Ora< ■a, posestni ko vega sina. Vsled tega je vladalo med obema fantoma napeto razmerje. Ko sta bila Lorger in Orač na Štefan ji dan v gostilni skupaj in je poleg Lorgerja sedela njegova ljubica, nastal je med mladeničema kmalu prepir, konec kterega je bil, da je zgrabil Loiter bukov kolec in udaril ž njim petkrat Orača po glavi, da mu je petkrat ubil lobanjo. Vsak udarec je bil smrten. Pred celjskimi porotniki je bil Lorger obsojen na tri leta težke ječe. Zgorela je pri Sv. Ani nad Radgono 801etna sestra Ana graškega knezo-škofa dr. Schusterja. Starioa je sedela pri peči in se ji je vnela obleka. Zaprli so v Ptuju nekega pijonir-pkega podčastnika, ker je zaigral državen denar. V zadevo je zapletenih še mnogo drugih oseb. Požar. V Cirkovcih pri Pragarskem je vpepelil ogenj šestim posestnikom vse imetje. Škoda je zelo velika, posebno za ta čas. Zažgali so, kakor pripovedujejo ljudje, otroci. KOROŠKE NOVICE. Nesreča na Vrbskem jezeru. Znano je, da Vrbsko jezero ne zmrzne celo hkrati. Nsjprvo zmrzae nekako v sredini, nazadnje okoli Vrbe. Tudi se na-hajejo v dnu gorki vrelci, ki baje nplivajo, da na tistih krajih led ni tako debel kakor dmgod. Zato se vsako leto pripetijo nesreče, kar drsalci prezgodaj kljub s0*» vabl^ we jaaAe gladino. Vseka je^s- _______ ______:__ dila nesreča, ena najžalostnejših, kar jih ima zabeležiti kronika. Znani zdravnik dr. Hock iz Beljaka se je peljal v Celovec z vlakom. Krasen pogled iz železniškega kupeja na zrcalno gladino zmrznjenega jezera ga je na štaciji v Krivi vrbi zvabil, da je izstopil ter sklenil pridrsati se po jezeru in slavnem kanalu v Celovec. Ni bil še daleč od obrežja, ko se mu udre led, ter se jame potapljati v mrzlih valovih. Grozno vpitje njegovo je privabilo rešilca, ki je z nevarnostjo lastnega življenja hotel nesrečnežu pomagati. Molil mu je drog, toda ubogi dr. Hock ni imel vsled izmučenosti vee toliko moči in zavesti, da bi se oprijel droga. Pred očmi vrlega rešilca, ki je ležal na trebuhu na ledu, moleč drog, je izginil v valovih. 40 let stari dr. Hoek, znan zdravnik, zapušča vdovo in tri nepreskrbljene otroke. Na Koroškem vzbuja ta nesreča splošno razburjenost. Kljub vsem opominom pa se vendar nešteto ljudij drsa predčasno po jezeru, ki je toli vabljivo. HRVATSKE NOVTCE. Pod vlak je prišel v Zagrebu Tomo Gabor, kteremu so kolesa odtrgala nogi in mu zmečkala trup. Umrl je kmalu nato v bolnici. Ukradel je doslej neznan uzmovič gostilničarki Padovec v Varaždinu 1G00 K. Udri je v sobo, tam s sekiro razbil omarina vrata in si osvojil omenjeni znesek. Madjarske šole na Hrvatskem. Baron Rauch, hrvatski ban, je izdal na-redbo, da se odpre na Hrvatskem 8 novih madjarskiL šol, ktere bo vzdržalo madjarizacijsko društvo "Julian". BALKANSKE NOVICE. Demokratično ministerstvo v Bolgariji. Sofija, 29. jan. Knez je naročil načelniku demokratične stranke Al. Malinovu, naj sestavi novo ministerstvo. Potemtakem se je ponesrečil poskus. usta loviti koalicijsko ministerstvo s progresisti, to pa zai.o, ker se med demokratično stranko in progresisti ni moglo doseči sporazumljenje glede macedonskega vprašanja. Demokratom je zagotovljena podpora Stambulovistov. Demokratična stranka obsoja politiko macedonskih usta-šev ter zastopa načelo, naj bo maee-donska politika važen del bolgarske politike zunanjih del. V svojem programu ima stranka macedonsko avtonomijo s kristjanskim vrhovnim gu-bernatorjem. Novi ministerski predsednik Malinov je 40 let star. Prvotno je bil sodnik in državni pravdnik, zadnjih deset let pa odvetnik. RAZNOTEROSTI. Borba z biki v Španiji. Nikoli še ni bilo toliko mrtvih pri bojih z biki v Španiji ko lanskega leta, namreč sedem znamenitih borilcev, 82 ljudi je bilo ranjenih, 2980 bikov in 2720 konjev je bilo ubitih. Te številke kažejo, da ta surova navada na Španskem ne pojenju je. Prazgodovinska jama. V občini Kis-nyires na Ogrskem so okoli 500 metrov od deželne ceste odkrili zanimivo jamo iz prastare dobe. Vhod je tako majhen, da je "samo po trebuhu mogoče priti v jamo. V dolžini okoli 600 metrov ima jama obliko kuloarja. Tu se deli v tri dele, kterih največji ima 7000 metrov. V sredini glavnega dela šumi potoček, okrog kterega se je na-gromadilo blato dva metra na debelo. Našli so v jami zanimive okamenine, kosti od ljudi in živali, lobanje ter kamenito orožje iz prastare dobe. Neki statistik je izračuni! da se rodi na leto po vsem svetu 26 milijonov otrok, torej 70 na minuto. Ako bi se zibelke vseh teh otrok postavilo eno poleg druge, bi bila ta vrsta tako dolga, kakor 'e potovanje okolu sveta; ako bi se pred kom pustilo defili-rati matere eno za drugo, vedno 20 na minuto, bi bili zadnji otroci, ki bi Šli mimo, stari že štiri leta. Strašna smrt ubijalca. Nedavno so linčali v Moldaviji kmetje ubijalca Jorga Negi a. Negel je bil svoj čas obsojen na 20 let ječe, ker je ubil svojo ženo in njeno truplo razsekal na kose. Sedaj se je Negel vrnil iz ječe domov. Takoj prvi večer se je spri s sosedom, kterega je v pretepu smrtno ranil. Ko so ga hoteli orožniki prijeti in odvesti v zapor, upiral se jim je na najbolj divji način. Priskočili so jim na pomoč kmetje, da so ga mogli povezati. Blizu zapora je pa Negel ušel orožnikom. Kmetje so leteli za njim in ga dohiteli ter tako zbijali po njem, da ga ni bilo mogoče več spoznati, ko so prišli orožniki zraven. Breasrčneža. V Hofn na Nemškem so zaprli zakonska Josipa in Viktorja Oeder, ki sta petletnega nezakonskega otroka iene trpinčila na najgroz-nejS način. Otrok je skoraj za la-kotjo ml Njegovo telo je vse pokrito s ranami in balami. Ko so m-konska Oeder aretirali, je moral stati ▼ »o« pri trek ogrskega '1 Ludo vice uma'' odstranil črno-rumeno zastavo s čolna gojenec Aleksander Thury. Mladi mož zato ni postal častnik. "Magyar Hirlap" poroča, da so vložili na cesarja prošnjo za pomiloščenje. Cesar je pomilo-stil Thuryja, ki je imenovan zdaj za poročnika. Zaprli so sodnijsko Franc Jožefovo hranilnico v Budimpešti. Proti članom njenega načelstva so se vložile svoječasno ovadbe radi različnih goljufij. Ubil je na Nemškem 20Ietni gozdarski praktikant Schwarzenstein svojega lastnega očeta, ker je ponaredil na očetovo ime menjice. Kje je ALOJZIJA TOMAŽINt Pred dvema leti je stanovala v Akronu, Pa. Slišal sem, da se je omožila in da se zove sedaj Petač. Kdor izmed rojakov ve za njen naslov, naj ga mi naznani in mn bodem zelo hvaležen. — Joseph Tomažin, P. O. Box 133, Heilwood, Pa. (11-14—2) .......----------- ------- * Važno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino. BRZOPARNIKI francoske družbe, severonemikega Lloyda in Hamburg- ameriške proge, kteri odplujejo iz Nefw Yorka v Evropo kakor sledi: V HAVRE (francoska proga): LA TOURAINE odpluje 27. februarja ob 10. uri dop. LA SAVOIE odpluje dne 5. marca ob 10. uri dop. LA PROVENCE odpluje dne 12. marca ob 10. uri dop. LA TOURAINE odpluje dne 26. marca o>b 10. uri dop. V BREMEN (severonemški Lloyd): KRONPRINZESSIN CECIUE odpluje dne 18. februarja. KAISER WILHELM n. odpluje dne 3. marca. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje dne 17. marca. KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 24. marca. KAISER WILHELM IL odpluje dne 31. marca. Za vsa pobližna ali natančna pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na: PRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, kteri vam hode točno odgovoril in vas podučil o potovanju. Dalje so še krasni poštni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi: V HAVRE (francoska proga): LA BRETAGNE odpluje 20. februarja ob 10. uri dop. LA BRETAGNE , odpluje dne 19. marca ob 10. uri dop. V BREMEN (severonemški Uoyd): RHEIN odpluje dne 27. februarja. BARBAROSSA odpluje dne 12. marca. MAIN odpluje dne 19. marca. V HAMBURG (hsmbnrško-ameriška proga): BLUECHER odpluje dne 29. februarja. AMTiTRTKA odpluje dne 5. marea. PRESIDENT LINCOLN odpluje dne 14. marea. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 19. marea. PENNSYLVANIA odpluje dne 28. marea. V TRST ALI REKO (Anstro-American Line): ALICE odpluje 25. februarja. EUGENIA odpluje 12. LAURA odpluje 25. V ROTTERDAM (Holland-American Line) RYNDAM odpluje ML februarja ob IX V ANTWERPEN (Red Star Une): VADERLAND odpluje dne 19. fet>ruarja KROONLAND odpluje dne 29. februarja. ZEELAND odpluje dne 7. marea. FINLAND •Iphj« dne 14. marea. VADERLAND ■ odpluje dne 21. marea. KROONLAND odpluje dne 28. marca. ZEELAND odpluje dne 4. aprila. V SOUTHAMPTON (American Line): ST. PAUL odpluje dne 15. februarja. NEW YORK odpluje dne 22. februarja. ST. LOUIS odpluje dne 29. februarja. Ako kdo želi pojasnila še o drugih, ne tukaj naznanjenih parnikih, naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko: FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, in postrežen bode veakdo vestno is hitro. Vsakteri potnik naj si uredi tako, da pride en dan pred odhodom par-nika v New York. Kdor naznani svoj prihod, po kten železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spre mi na parnik brezplačno. Ako p® dospete v New York, ne da bi narf Vaš prihod naznanili, nam lahko ii postaje (Depot) telefonirate po £te vilki 1279 Rector in takoj po obve stilu pošljemo našega uslužbenca p< Vas. Le na ta način se je možno roja kom, ki niso zmožni angležkega jezi ka, izogniti oderuhov in sleparjev ' New Yorku. Vožnje listke za navedene parnikt prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. Rojaki. Slovenci! NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO. se zastou j razdeli med Slovence. Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., eden največjih hotelov v mestu. Na čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke. Na razpolago imam čez 25 urejenih sob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejslta kuhinja! Za obilen po set se priporočam m lani Božo Oojeovlč, Jobnstovn, Pa. "ZDRAVJE" Katero Je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod. The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. * Zatoraj rojaki, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: fp -pq—pri COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE 140 West 34. Str. - NEW YORK, N. Y. Zdravju najprimernejša pijača je ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Trav nika r-jn 6102 SL Clair Ave. N.K. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LE1SY. BREWING COMPANY CLEVELAND, O. AVSTRO=AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) -/vs Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate, s^ Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. Gina vožnih listkov iz NEW YORKA za III. razred so do: Val spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brrojav: ALICE, L Aim A, ' MARTHA WASHINGTON, ARGENTINA. V mesecih maja in junija se bodeta zgoraj navedenemu brotovjn pridružila Se dva druga nova potniška paralka. TRSTA'..............................................$28.— LJUBLJANE........................................$28.60 ...............................................$28.— ZAGREBA.........................................$29.20 KARLO VCA.................................'......$29.25 II. RAZRED do TRSTA ali REKE...................................$38.— Parobrod "ALICE" odpluje 25. Februarja 1908. Parobrod "EUGENIA** odpluje 12. Marca 1908. Parobrod "LAURA" odpluje 25. Marca 1908. Phdps Bros. A Cow, Gen. Agents, 2 Washington street HEW YOWL V- S ____________ ..-i..-; .-'-/■> _________ Rodbina Polaneških. Soman, poljski spisal H. Sienkiewics, poslovenil FodravakL TRETJA KNJIGA. (Nadaljevanje.) "Kar najboljši. Kako dobro in nežno je to dete! Poizkusite se seznaniti x njo." aim njene roke. Ali si mislite, da ne? Mož-be^da, da še danes, in sicer tu v Bneinku. Ne utegnem vee premišljati. Treba je ravnati nekoliko radikalno. Še danes poprosim nje roke, tako gotovo, kakor stojim tukaj pred vami.'' Gospa Polaneška se je nasmejala, žeš, da se šali, on pa ji odgovori: "Jaz se tudi smejem, zakaj v tem ni nič tožnega. Nič ne škoduje, da je to dan pogreba, nisem praznoveren. Pravzaprav sem — in verjamem, da iz vaših rok ne more priti nie slabe-ga." "Saj ni iz mojih rok. Saj sAi se šele ravnokar seznanila z njo." "To mi je eno. Vse žive dni sem se bal žensk, te pa se ne bojim nikakor. To niti ne more biti zlobno srce." "Ne! Tudi jaz mislim, da ne." "Torej vidite. Zame pa je tudi že skrajni čas. Ako me vzame, jo bom nosil vse žive dni tukajle (tu seže z roko v nedrije); ako me pa ne vzame, tedaj____" "Kajt" "Zaprem se ter hočem nekoliko tednov zaporedoma slikati od jutra do večera. Rtkel sem, da pojdera streljat race — toda ne! To je važnejša stvar, nego si mislit«. Mislim si pa, da me mora vzeti. Vem, da ima rada tega babeža Kopowskega, tega kos-matina; sicer pa je na svetu suma in sirota, ki mi s tem stori dobroto, za ktero ji bom hvaležen vse življenje, zakaj v bistvu sem dober človek — toda bojim se, da si ne bi ogrenil življenja." Marica je zapazila Šele sedaj, da more Swir|ki govoriti tudi resno, in rekla je: — "Bes ste dober človek in zato si nikdar ne ogrenite življenja." On pa odgovori jako živahno: "Kajpada. Utegne priti do tega. Odkritosrčen hočem biti. Ali si mislite, da sem tako srečen, kakor se vam 1 zdim? Bog ve, da ne! Pridobil sem si nekoliko denarja in slave — seveda. Toda morda ni bilo med moškimi drugega, ki bi bil tako iztezal roke po ženskem idealu kakor jaz. A kaj se je zgodilo? Srečal sem se z vami, srečal se * gospo Bigielovo in morda še z dvema ali tremi dragimi — redkimi, vrlimi, razumnimi, čistimi kakor solza.... Dovolite mi, milostiva gospa! Nečem vam delati pok Ionov iz tega, kar povem sedaj, nečem smatrati za kritiko, nego samo odkrijem vam svojo žalost: Videl sem med našimi ženskami toliko talmiziata. toliko plitvih in površnih značajev, toliko sebičnosti, toliko puhlosti, toliko zlobnih src, toliko papirnatih punc, toliko nepristnih navdihov, da je že ta izkušenost mogla zagreniti življenje deseterim takim, kakršen sem jaz." Trenutek kesneje je dodal: "To dete se mi kaže drugačno; tiho je, nežno in jako pošteno. 3og daj, da bi bila taka in da bi me hotela!" V tem je gospa Broniczeva pozvala PolaneŠkcga javno k sebi in dejala, upi raje oči v višino: "Oh da! Omenjal mi je moja mlada lete in — kakor vidite, navzlic temo, da je bila dotika med nama pretrgana, sem mu ohranila prijateljstvo do smrti. Gotovo ste slišali____Toda «e! Ni*te mogli slišati, zakaj nikdar nisem pravile, da je bilo zavisno le od mene, da bi bila postala____mati Heleni. Sedaj tega že ni treba tajiti. Dvakrat se je potezal za mojo roko in dvakrat sem mu jo odrekla. Spoštovala« sem ga in imela sem ga rada zmerom, toda znajte, kedar je človek mlad, išče česa drugega, išče tega, kar sem jaz našla v svojem Teodorju____ O da! Enkrat je bilo v Ischiji, drugič v Varšavi. Bolelo ga je močno, toda kaj sem hotela ? Ali bi morda vi ravnali drugače, da ste bili jaz t Recite odkritosrčno." Polaneški ni Imel niti najmanjše volje odgovarjati odkritosrčno ali ne* odkritosrčno, kako bi bil on ravnal na memtiP gospe Bronieseve. Zato je de- "Hoteli ste me nekaj vprašati." Da. Oh, da. Hotela sem va - vpra-o njegovi poslednji uri. Heleniea je dejal«, da jo umrl naglo, toda, vi, ki stanujete tako tiizu, ste ga gotovo obiskovali in sfe morda spominjate, kaj -*« govoril, in morda veste za njegovo poslednje namene in poslednje misli. Meni sami caeer ni dosti do tega. Moj Bog! Tešlavno je bilo ravnati bolj nesebično. Ns poznate Nitke. Tods gospod Zawilowski mi jo dal besedo, do »spiše gospodu Ign&eiju poee-▼ Poznanja. AH je ostal mož belli sJ mogel ostali, naj mu Bog oprosti tako, kakor mu odpuščam jaz. Imetje seveda! To ne pomeni ničesar. Kdo bi mogel dati lepši zgled, d imela ničesar od teh milijonov, Ignaciju pa bi se šele tedaj prav razvila krila. .. . Meni in Nitki je osobi-to za njegov talent. Toda ko bi kaj prišlo od tega...." "Kaj bi vam utegnil reči." odgovori Polaneški. "Da je gospod Zawilowski mislil na Ignacija, o tem' *ie dvojim, in povem vam, zakaj. Pred kakimi desetimi dnevi je dal prinesti -taro orožje, da mi ga pokaže; pri tem se je obrnil k hčerki, in čul sem, kako ji je dejal: 'To ni vredno, da bi omenjalo v oporoki, vendar daj to po moji smrti Ignaciju, zakaj zate nima nobene cene.' Iz tega sodim, da je bodisi že namenil volilo Ignaciju, ali da je vsaj mislil nanj. Ničesar več ne vem, ker nisem vprašal po ničemer. Ako je kje nova oporoka, se bo zvedelo čez nekoliko dni, in gospodična Helena je gotovo ne skrije." "Ali poznate dobro to vrlo Hele-nico? Kako neki! Ne poznate je tako kakor jaz, a jaz sem lahko porok zanjo. Vpričo mene je le nikar ne sumničite! Heleniea da bi skrila oporoko? — Nikdar, dragi gospod!" "Ne podtikajte mi misli, ki jih ni-syn imel in kterih se varujem. Oporoke nikdar ni mogoče skriti, ker se piše pred pričami." "Torej vidite, da je ni moči skriti, ker se piše pred pričami. Bila sem že uverjena, da je ni mogoče skriti. Si-cer pa je imel gospod Zawilowski tako rad Nitko, da že iz obzirov do nje ni mogel pozabiti Ignacija. Nosil jo je na rokah, ko je bila še majhna, takšnale____" Tn je gospa Broniczeva položila eno dlan nad drugo, da je Polaneški spoznal, kakšna je mogla biti Nitka takrat, ko jo je pestoval stari gospod Zawilowski. Zdajci se je spomnil Lit-ke, ki jo je bil negoval tudi on, in je vprašal: "Torej ste tako stara znanka pokojnikova?" "Da!" odgovori gospodi&W NiteS- ka. "Temu so že kaka štiri____leta ----Kaj ne, teta? Kako dolgo je že, kar smo se seznanili z gospodom Za-wilowakim?" "Kaj si vse misli ta zaljubljena glavica!" zakliee gospa Broniczeva. "Ob, dragi moj gospodi Kako je to srečen vek, kako srečna doba!" V tem je čutil Bvinki, sedeč poleg gospodične Ratkowske, da se nra no bo tako lahko izmotati is obljube, ki Hude bolečine v Posledica prehiajenja se ne more £p: e/..rn;?i v nevarno bolezen niti v .;>. ako se bolne dele tako* d. j * < Br= &SC5TEEJEYIM Sic? •vin^ton St. V ISc-.v :, L.^vDr. I j"-.- . iler sem iz- ^š-i. v n r •! i; -ol fšs C redstvo V vseh slur i , v k.it -nh je trcDa pomoč!:- J -si: i x za iailuenco, pre-blajcnjc ; td. ■^i r-'aSa -r.urnka Sidro je na , v-:zl: i steklenici. & V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. F7. Ad. RICHTER & Co. 215 Pearl St , New York. Alfcfailifflllli* I Y ' H IW JOHN KRACKER EUCLID, O. jo je bil dal Marici, sasox mu je zdelo. Ovirale so ga priče, a še bolj nekakšen nemir pri srcu, da je kar izgubil navadno prisotnost duha in zavesti. "Kdo bi si mislil," si je dejal, "da sem večji plašijivec, nego sem *odil!" A vendar ni Šlo. Hotel si je vsaj pripraviti tla, toda govoril je o nečem drugem, nego si je želel. Sedaj je zapazil, da ima gospodična Rat-kowska lep vrat z biserničnimi barvami okrog ušes in zelo krasen, zvonek glas, toda na nemalo čudenje je zapazil, da ga dela vse to še bolj boječega. Po zajtrku je vsa družba še kakor nalašč ostala skupaj. Dame so bile utrujene od pogreba, in ko je uro pozneje izrekla Anica, da je treba misliti na vrnitev, ga je obšel zdajci občutek olajšave in neprijetnosti. "To ni moja krivda" — si je mislil — "imel sem odločen namen." Ker pa so bile dame že pripravljene, da sedejo v kočijo, se mu je občutek olajšave izpremenil v pomilovanje samega sebe. Pomislil je na svojo osame* lost, na to, da nima komu dati svoje slave in svojega imetja; pomislil je na svoje sočutje do gospodične v njem, na odkritosrčno soČustvo,ki ga je čutil od časa, ko jo je bil ugledal prvič — in v poslednjem trenutku se je ojaeil. (Dalje prih.) Corapaple Generale Iiaosatlantipe (Francoska parobrodna družba.) Priporoča rojakom svoja izvrstna VTNA, kter« v kakovosti nadkriljn jejo vos druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord) prodajan po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GAI^ON. BRIN JE VE C, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja li steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galona. T>ROŽNIK $2.75 ga Iona. — Najmanje posode, za žganj* so 4y2 galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN TntATTF.R Euclid, Ohio. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI nt NAJCENEJŠI DNEVNIK! ISA PRODAJ -7 NARAVNA CALIFCRMJSKA. V HA Dobro črno in belo vino od 35 at 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galoL vina, mors sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovi ca po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem STEPHEN JAKdE. Orockstt, Contra Costs Co, OaL r. 1909 *LA SAVOIE 2. aprila 190§. •LA SAVOIE 5. marca 198S *LA PRO\^ENCE 9. apri. 1908. •LA PROVENCE 12. marca 190* *LA LORRAINE 16. apr. 1908. La Bretagne 19. marca 190* *LA TOURAINE 23. apr. 1908. Drugi razred samo $40.00. Nil ke oene za 3. razred do meh kram Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. M. Kozminski, generalni ngent za zapad 71 Deaoorn Chicago. f| Pozor Rojaki! Novoiznajdeno garantirano mazilo za plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica se jamči $500. Pri na- ročbi blagovolite denarje po Post Money Order poiiljati. Jakob Wahčič, P. O. Box 69 CLEVELAND, OHIO. SALOON 107=109 Greenwich Street, ooooNEW YORK o o o o v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. PotnjoČi Slovenci in Hrvatje dobe............. stanovanje in hrano proti nizki eeni. Postrežba golidna............ Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 10?« 109 Greenwich St., New York. MARKO KOFALT, 249|So. Front St., STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih xstvari, klere točno in po ceni izvršujem. Dalje proda jem parobročae listke za v stan kraj ta vse b< ljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najfližji ceni. Mr. Marko Kofalt je naS zastopnik za vse posle in ga r& Jakom toplo priporočamo. FRANK SAKSBR CO. Rojakom * Pittsburgu, Pa. okolte naznanjam, da jo za tamoŠnji okraj moj edini pooblaščeni zastopiUK za vse posle« • 4824 Blackberry Alley Pittsburg, Fa.' Uradne ure: vsak dan od £7. do £8. ure, ter ob sobotah do 8. ure zvečer. BtfjitlBaag gb. urphtr pnpu&očani. Frank Sakser. • r W WWW m .tJPJKJLt. w V JPfJiJUP Telefon \ * Frank Petko?§ek Z20 Market Street. Wankegan9 111. ; priporoča rojakom svoj A L O O N, ^ ► v kterem vedno tod sveže pivo, dobim Tina In whiskey, ter < 1 ima na razpolago fine smodke. i T svoji PRODAJAUMCI ima vedno ireie groee* < ► rije po ni »ki h cenah. , Pošilja denarje v staro domovino selo hitro te eeno; v i zvezi je m Ml Frank fiakserjem t New Yarku. m m Al li I I III A A ^ ' ^ 1i v obilen poset. Točim vedno sv-ižo pivo, dobra v 1 ri tt in whiskey ter imam v zalogi ze o fine smodke. .Rojakom pošiljam denar« j© v staro domovino hitro in poceni. Pobiram naročnino sa "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z velespoštovanjem Ivan Govže, Ely, Minn. CF" Velika zOloga vina in Žganja, ^J Marija Grli? Prodaja belo vino po........70c. gallon „ črno vino po........50c. „ Drožnik 4 galone za ............$11.00 Brinjevec 12 steklenic za........$12.00 ali 4 gal. (sodček) za...........$16.00 Za obilno naročilo te priporoča Marija Grill, 5308 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio. f ' - ■ ■ vA j .. ">»*>. h i » . .. »L • CI02 * 1 ■ V " . * INES C. UIQUORS, "a ^ tti M»HYEjr, M . -.'žMi w.. h PODRUŽNICA EDINA, NAJVEČJA FR. SAKSER CO. I 1 SLOVENSKA -:- -:- GOSTILNA -:- 6104 St. Glair Ave. N. E. Cleveland, 0. / POŠILJA NAJHITREJE — DENAR V STARO DOMOVINO- C. kr. poštna hranilnica izplačuje vse vsote. KUPUJE IN PRCDAM AVSTRIJSKI DENAR * PO DNEVNEM KURZU. Sprejema denajme vloge ter jih nalaga v zanesljive hranilnice ali posojilnice ?>o4in4£% O-bresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti tekn od dneva uloge. Izplaruje u-loge na hi anilne knjižice in daje posojila nanje. PRODAJA PAROBRODNE LISTKE^ m za razne parobrodne družbe po izvirnih ce.-jah. Kdor od rojakov knpi v Clevelandn listek za parnik, se ga počaka v New Yorku na kolodvoru t©r odpelje na parnik ali v kak cenen hotel; prev lame se tudi vsa skrb za prtljago. Na ta način se prihrani potnikom mnogo truda in denarja Sprejema naročila na * GLAS NARODA in drage slovenske liste. Prodaja razne knjige, koledarje, pratike in sprejema vsa v tiskarski posel spadajoča dela. Kdor hoče bttl dobro ia pošteno postrežen, aaj se obrne aa podrtcžnico. & & & & m :. ansa's X^aiftfc "y . d ' KAKOR TUDI TRGOVINA Z VINOM IN ŽGANJEM NA DROBNO IN DEBELO (WHOLESALE AND DETAIL) V CLEVELAND-U -: JE :- (T Geo. T^avnlkar-ja -6102 St. Glair Ave,, N. E. CEINE INIZKE:. PRIŠTINO VIINO . od SOc. do $1.25 gaL Kupujte kar potrebujete od domačinov, pa od tujcev, kteri Vas v sili ne poznajo.