Štajerski TEDNIK torek, 2. 6. 2020  COLOR CMYK stran 1 Podravje Kidričevo  Župan napovedal zvišanje plačila za kanalizacijo  Stran 5 Politika Podravje  Direktorji javnih podjetij in zavodov spet do nagrade za uspešnost  Stran 5 Politi ka Ormož  Vsega so krivi birokrati in koronavirus  Stran 8 Kmetijstvo Slovenija  Evropska kmetijska kriza vleče v brezno tudi slovenske kmete  Strani 10 in 11 Črna kronika Ptuj  Sodijo Ižakovčanu, ki naj bi oropal tudi pošto v Trnovski vasi  Stran 24 Ptuj, torek, 2. junija 2020 to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 43  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Ob sklenitvi naročniškega razmerja v času od 31. marca do 24. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 27. junija do 29. avgusta! w w w .te dn ik .s i Več v notranjosti časopisa. AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv V središču Spodnje Podravje  Ormožani kopališče predvidoma odpirajo naslednji petek  Strani 6 in 7 Aktualno Podravje  Nova vlada, stare težave s protitočno obrambo  Stran 3 Foto: Črtomir Goznik Spodnje Podravje  Še pet občin je regijskemu vodovodu reklo nasvidenje Bo sledil razpad vodovodnega sistema? Pet slovenjegoriških občin je v petek sporočilo, da odstopajo od skupnega regijskega projekta gradnje vodovodnega sistema. Na Destrniku, v Sv. Andražu, Trnovski vasi, Cerkvenjaku in Sveti Trojici so se odločili, da gredo po svoje, saj jih skrbi, da bi lahko z dosedanjim večletnim cincanjem na projektu zamudili še naslednjo fi nančno perspektivo EU. Več na straneh 2 in 3. Aktualno  Police se šibijo pod težo vedno dražjega uvoženega mesa  Stran 2 V središču  Nekateri so aprila prejeli dvojno plačo, drugi na dodatke še čakajo  Strani 6 in 7 Štajerski TEDNIK torek, 2. 6. 2020  COLOR CMYK stran 2 torek  2. junija 20202 Aktualno Butolen o začaranem krogu brez izhoda Župan občine Žetale Anton Butolen je poudaril, da situacija še zdaleč ni enostavna in da težko kaj komentira. A se je vseeno malo razgovoril. »V Žetalah imamo praktično nov vodovod, kljub temu projekt podpiramo, ker bomo fi nancirali skupne objekte na sistemu. Če pa se vod Gerečja vas– Podlože skozi občino Kidričevo ne bo gradil, potem je nesmiselno, da smo zraven. To je začarani krog, iz katerega ne vidim izhoda. Vedemo se pobalinsko. Nam županom bodo mandati potekli in kaj bo ostalo za nami?! Če ne bo razvoja, nam bodo mladi odšli, mi stari pa bomo ostali brez vsega. Zelo sem razočaran.« Foto: Črtomir Goznik Kot smo že poročali, je položaj posebej kritičen pri rejcih živali. Tako v slovenskih hlevih še vedno čaka več tisoč glav govedi in praši- čev, nič kaj bolje ni s perutnino. Rej- ci so primorani čakati po mesec in več, da pridejo na vrsto za odkup, pri tem pa jim stroški nenehno na- raščajo, saj doma še vedno hranijo živali, ki bi jih sicer v normalnih raz- merah že zdavnaj prodali. Stisko kmetov potem samo še stopnjuje- jo sramotno nizke odkupne cene, čeprav trgovci višajo cene mesa, ki pa je v veliki meri uvoženo. Kmet ne dobi poštenega plači- la, potrošnik kupuje dražje – kot običajno, v tej živilski verigi torej znova služijo vsi vmesni členi. Na absurdno situacijo je že pred me- secem opozoril Peter Pribožič, vodja ptujskih kmetijskih svetoval- cev, ko ni mogel razumeti, kako je mogoče, da so bile v času novega koronavirusa od zunaj pripeljane tolikšne količine mesa, čeprav je zdaj potrošnje manj, poleg tega bi morala imeti v krizi domača pride- lava absolutno prednost. Trgovci zavajajo z neresničnimi informacijami Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije pa opozarjajo še na zava- jajoče informacije, ki se v zadnjih tednih pojavljajo v zvezi z razlogi za višje cene hrane v trgovinah. »Ustvarja se namreč prepričanje, da se je hrana podražila zato, ker so se povišali stroški pridelave in predelave, zaradi česar naj bi bila slovenska živilskopredelovalna in- dustrija primorana tudi surovine kupovati po višjih cenah. A niti slu- čajno ni tako,« so zapisali na KGZS, kjer že dalj časa opozarjajo, da viš- je cene hrane na trgovskih policah niso posledica višjih odkupnih cen primarnih proizvodov s slovenskih kmetij, ampak zgolj posledica viša- nja cen drugih deležnikov v živilski verigi. Svoje trditve so podkrepili tudi s številkami oziroma primerjavo od- kupnih cen govejega, prašičjega in perutninskega mesa pred in med epidemijo. Odkupna cena prašičjega mesa nižja za 20 odstotkov Najbolj, za okrog 20 odstotkov, je padla cena prašičjega mesa. Samo teden dni pred razglasitvijo epidemije je rejec za 100 kilogra- mov klavnega trupa kakovostne- ga razreda E dobil 209,51 evra, trenutna odkupna cena pa znaša samo še 164,88 evra. Drastično so se znižale tudi cene pri preostalih kakovostnih razredih in klavnih ka- tegorijah prašičev. Odkupna cena za 100 kilogramov mesa bikov ka- kovostnega razreda R3 je bila pred krizo 339,76 evra, zdaj kmet dobi le še 315,67 evra, podobno so cene padle tudi pri drugih kakovostih mesa in klavnih kategorijah gove- da. Cene padajo celo pri odkupu pi- ščancev, kar je precej nenavadno, saj reja piščancev velja za panogo, pri kateri je le redko zaznati večja nihanja odkupnih cen. S temi podatki na KGZS zavra- čajo kakršnokoli odgovornost slo- venskih rejcev za dvig cen mesa v trgovinah. »Cene višajo ostali deležniki živilske verige, in sicer za večinoma manj kakovostno uvoženo hrano, kar upravičujejo z višjimi cenami na tujih trgih. Spra- šujemo se, kako bodo odgovorni v slovenski živilski verigi zagotovili, da bodo domačemu potrošniku ponudili lokalno pridelano hrano slovenskega porekla, in to v čim večjem možnem obsegu in po do- stopnih cenah. Sicer mu bodo na račun večjega kratkoročnega do- bička še naprej ponujali 'cenejšo' hrano iz uvoza, to pa nas bo kot družbo dolgoročno stalo veliko več.« Podravje  Odkupne cene za domače meso še naprej padajo Police se šibijo pod težo vedno dražjega uvoženega mesa Kmetje imajo v času epidemije velike težave s prodajo svojih pridelkov; če jim jih že uspe prodati, pa so odkupne cene tako nizke, da ponekod več ne pokrivajo niti osnovnih stroškov. Foto: M24 Rejci živali ne morejo prodati, če že, po sramotno nizkih cenah, cene mesa v trgovinah pa naraščajo. Vse občine na ptujskem vodo- oskrbnem sistemu, razen Kidri- čevega in Starš, so v začetku leta sklenile pogodbo, s katero so se za- vezale, da bodo fi nancirale pripra- vo projektne dokumentacije za ob- novo celotnega sistema. Priprava dokumentacije bi stala okoli milijon evrov, občine bi si stroške razdelile po ključu porabe vode. Projekt bi nato imeli pripravljen, da z njim kan- didirajo za evropska nepovratna sredstva. Razpis, s katerim bi iskali projektanta, so po pooblastilu so- delujočih občin pripravljali v upravi občine Sv. Andraž. Njihov direktor Miran Čeh je v začetku marca na seji kolegija županov javno povedal, da se mu delo pri pripravi razpisa zati- ka, med drugim zaradi neodzivnosti nekaterih občin, ki niso pravočasno posredovale za projekt pomemb- nih podatkov. Čeh je takrat kaza- lec uperil tudi proti Komunalnemu podjetju (KP) Ptuj, ki da mu ni želelo izročiti že izdelane dokumentacije v digitalni različici. Izročili so mu jo v tiskani, ne pa tudi elektronski obliki, saj so bili v vodstvu KP Ptuj mnenja, da se digitalni del za pripravo razpi- sa ne potrebuje. A andraška župa- nja Darja Vudler Berlak je bila neo- majna in je vztrajala: »Dokumenta- cija, tudi v digitalni obliki, je naša. Je Spodnje Podravje  Še pet občin je regijskemu vodovodu reklo nasvidenje Bo po petih letih mencanja in zavajanja sledil Pet slovenjegoriških občin je v petek dopoldan sporočilo, da odstopajo od skupnega regijskega projekta gradnje vodovodnega Cerkvenjak in Sveta Trojica. last nas, občin, ker smo jo naročile in plačale.« KP Ptuj je občini Sv. An- draž projektno dokumentacijo izro- čilo v začetku aprila. Odločitev na podlagi slabih izkušenj A javnega razpisa za skupni pro- jekt, ki ga je pripravljal andraški di- rektor Čeh, ne bo! Pet slovenjego- riških občin se je odločilo, da gredo po svoje, saj jih skrbi, da bi lahko s takšnim guncanjem in cincanjem na projektu zamudili še naslednjo fi nančno perspektivo EU. Sedanja je namreč že zdavnaj zamujena. »Glede na zelo različna stališča, mnenja ali neodzivnost nekaterih občin je pričakovati, da postopek za celovito oddajo projekta še dlje časa ne bo pripravljen za nada- ljevanje. Pet občin nas je sprejelo jasno stališče, da zaradi slabih izku- šenj te fi nančne perspektive, kjer se je od leta 2015 zavlačevalo s po- stopki za pripravo potrebne doku- mentacije, ter zaradi nadaljnjega zavlačevanja postopkov ne želimo tvegati, da bi ponovno zamudile črpanje prepomembnih sredstev,« so poudarili župani in županja ob- čin Destrnik, Sv. Andraž, Sv. Troji- ca, Trnovska vas in Cerkvenjak. Vlaganja tudi v nasprotju z zakonodajo? Dodali so še, da se je po prejemu dokumentacije v digitalni obliki v Pet slovenjegoriških občin je v petek uradno potrdilo informacijo, o kateri se je v zakulisju lokalne politične scene govorilo celovite obnove vodovodnega sistema zaradi dosedanjih slabih izkušenj in neučinkovite komunikacije (vsaj začasno) Štajerski TEDNIK torek, 2. 6. 2020  COLOR CMYK stran 3 torek  2. junija 2020 3Aktualno Večina županov se je zavila v molk Predstavniki občin Spodnjega Podravja (župani, podžupani, direktorji občinskih uprav) so se na temo regijskega vodovoda v petek zjutraj srečali na sedežu MO Ptuj. Šlo je za delovni sestanek, zaprt za javnost. Glede na vroče dogajanje je bilo župane po tem sestanku nekoliko težje priklicati, saj so imeli kar veliko časa zasedene mobilnike. Ali pa so telefoni ob našem klicu zvonili v prazno. Župani, ki nam jih je uspelo priklicati, so bili zelo redkobesedni, večina jih situacije ni želela komentirati. Destrniški župan Franc Pukšič je dejal, da bodo vse pojasnili na četrtkovi tiskovni konferenci. Županja občine Sv. Andraž Darja Vudler Berlak je poudarila, da so se za korak, ki so ga storili, odločili, ker se mora vedeti, kaj kdo plača. »Naš sklop je pripravljen za oddajo javnega naročila, s katerim bomo poiskali projektanta,« je še izpostavila. Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je povedal, da se skupnih sestankov na temo vodovoda več ne udeležujejo, ker se niso strinjali s ključem delitve stroškov in v projekt več niso vključeni. Vnovič je poudaril, da ne bodo plačevali nekaj na slepo. »Vedeti moramo, kaj bomo fi nancirali in smo takoj zraven!« Izstop Kidričevega iz projekta pomeni vrsto težav za tri sosednje haloške občine. Skozi občino Kidričevo namreč poteka glavni transportni cevovod od Gerečje vasi do Podlož, ki je pomemben za oskrbo s pitno vodo v občinah Majšperk in Žetale ter delu videmske občine. Majšperška županja Darinka Fakin je pozvala k enotnosti. »Želimo si, da ostanemo skupaj. Gre za odgovornost vseh nas. Ne želim si, da bomo v zgodovino zapisani kot tisti, ki so razbili sistem, ki so ga gradile generacije pred nami.« Županja MO Ptuj Nuška Gajšek v petek nastale situacije ni komentirala, enako tudi ne župan občine Markovci Milan Gabrovec. Dejal je, da bodo kaj več o nadaljnjih korakih najverjetneje povedali v naslednjih dneh. Foto: Črtomir Goznik Letalsko obrambo pred točo, ki sicer že leta odpira različne deba- te, predvsem kar se tiče njene učin- kovitosti, že več kot tri desetletja na širšem območju Podravja (od predlani tudi Prekmurje) izvaja Le- talski center Maribor. Opremljen je s samo enim letalom, s katerim pokrivajo okoli 3.500 kvadratnih kilometrov površin. Kralj redkobeseden Toda v tem trenutku je vse pre- puščeno na (ne)milost toči, kajti pogodba z edinim izvajalcem proti- točne obrambe v državi še ni pod- pisana. »Pogodba še ni sklenjena, smo v fazi pogajanja,« je bil prese- netljivo redkobeseden vodja zrač- ne obrambe proti toči iz letalskega centra Darko Kralj, ki je še dejal, da več informacij v zvezi s tem ne sme podati ter nas napotil na pristojno ministrstvo. Načrtovana enaka višina sredstev kot v preteklih letih S kmetijskega ministrstva so sporočili, da se je z lanskim letom izteklo obdobje veljavnosti sklepa, na podlagi katerega je bilo mogo- če izvajati ta ukrep v zadnjih dveh letih. Zato so pripravili gradivo za izvajanje letalske obrambe pred točo na območju severovzhodne Slovenije za letos in prihodnje leto, s katerim se je vlada seznanila sre- di maja. »Vlada podpira izvajanje letalske obrambe pred točo s po- sipanjem točonosnih oblakov na območju severovzhodne Slovenije tudi v letih 2020 in 2021,« so zatr- dili in dodali, da zanjo načrtujejo sredstva v enaki višini, kot so bila zagotovljena v preteklih dveh le- tih. Ministrstvo sicer prispeva prib- ližno tretjino oz. do 35 % denarja, še približno dvakrat toliko denarja pa zagotovijo občine, ki se vključijo v izvajanje letalske obrambe pred točo. Trenutno v teku postopek izbire izvajalca, čeprav je samo en ... Toda fi nančna pomoč države bo tako kot doslej omogočena le v primeru zadostnega interesa občin. »Šteje se, da bo interes lo- kalnih skupnosti izkazan, če bo v izvajanje letalske obrambe pred točo vključenih vsaj polovica ob- čin z branjenega območja seve- rovzhodne Slovenije. Branjeno območje zajema vseh 27 občin v regiji Pomurje, vseh 41 občin v sta- tistični regiji Podravje ter dodatno še občine Slovenske Konjice, Zreče in Podvelka,« so pojasnili, ob tem pa dodali, da je postopek za izbiro izvajalca v teku: »Na podlagi zbra- nih pooblastil občin smo že posre- dovali povabilo za predložitev po- nudbe edinemu usposobljenemu izvajalcu. Ker je postopek izbire izvajalca še v teku, podrobnejših podatkov glede višine sredstev še ne moremo posredovati.« Finančna pomoč na podlagi mnenja lokalnih skupnosti Slovenski meteorologi dvomijo o učinkovitosti te obrambe, toda kot navajajo na ministrstvu, jo sofi nancirajo na podlagi stališča lokalnih skupnosti ter na podlagi aktivnosti v preteklih obdobjih: »Predstavniki lokalnih skupnosti sporočajo, da kljub stališču stro- kovne javnosti prebivalci podpira- jo izvajanje obrambe proti toči. Kot kazalnike navajajo lastna opažanja ter izpostavljajo izvajanje obrambe pred točo v sosednjih državah (Av- strija in Hrvaška). Drugih merljivih kazalnikov ne navajajo.« Na ministrstvu sicer menijo, da sta najboljši obrambi pred posledi- cami toče zaščitna mreža in zava- rovanje kmetijskih pridelkov pred točo. Hkrati pa priznavajo, da je zaščitne mreže mogoče uporabiti le v trajnih nasadih, predvsem sa- dovnjakih. Podravje  Nova vlada, stare težave s protitočno obrambo Letalo za boj proti toči v garaži, pogodba še ni podpisana V Letalskem centru Maribor v tem trenutku poletov za obrambo pred točo še ne morejo izvajati. Nevarnost toče je velika, saj naša država sodi med najbolj nevihtna območja v Evropi. Foto: M24 Tudi letos se – kot že neštetokrat doslej – zgodba o protitočni letalski ob- rambi ponavlja ... Iz leta v leto več za protitočno obrambo, lani dobrih 260.000 evrov 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Ministrstvo 74.500 56.780 56.544 51.226 57.209 57.131 57.040 88.256 88.638 Občine 110.821 88.267 82.215 103.371 107.155 109.361 107.274 163.903 176.258 Skupaj 185.321 145.047 138.759 154.597 164.364 166.492 164.314 252.159 264.896 VIR: MKGP razpad sistema? sistema. To so občine Destrnik, Sveti Andraž, Trnovska vas, Foto: Črtomir Goznik že kakšen teden ali dva: da regijski projekt zapuščajo. aprilu in po natančnem pregledu le-te pokazala jasna slika, kaj ob- čine fi nancirajo. »Ugotovili smo, da so v projektu zajeti novi deli projektiranja, ki se ne nanašajo na transportne oz. povezovalne vode, ampak popolnoma individu- alne primarne, sekundarne vode in želje občin, ki pa niso pomembne za obnovo skupnega sistema, tem- več je to projektiranje v domeni vsake posamezne občine, prav tako kasnejšega izvajanja. Meni- mo, da je fi nanciranje projektiranja in obnove posameznih sekundar- nih in primarnih vodov od vseh občin za posamezne občine tudi v nasprotju z veljavno zakonodajo.« Trenutno po svoji poti, prihoda nazaj ne izključujejo »Občine Sv. Andraž, Destrnik, Trnovska vas, Cerkvenjak in Sv. Trojica bomo postopek za svoj sklop rekonstrukcije vodovoda od meje z MO Ptuj do občine Sv. Trojica peljale individualno, kot svoj sklop, ki je danes pripravljen za oddajo in je nesporen. Javno naročilo bo objavljeno najkasneje do 15. junija. Navedeno ne pomeni, da gre za delitev projekta »Celovi- ta obnova vodovodnega sistema Spodnje Podravje«, temveč za od- dajo svojega sklopa, ki se lahko ka- darkoli priključi k ostalim sklopom, ko bo zadeva med ostalimi občina- mi usklajena. Pri projektiranju bo v celoti spoštovan in upoštevan izdelan IZP-projekt,« je v sporoči- lu za javnost v petek med drugim navedlo pet slovenjegoriških občin in za ta četrtek na to temo napove- dalo tudi tiskovno konferenco. KP Ptuj: »Merjenje principov in politične moči ni primerno« Za komentar smo zaprosili tudi vodstvo KP Ptuj, ki upravlja ptujski vodovodni sistem. »Kot upravlja- vec vodooskrbnega sistema si želi- mo, da bi ta še naprej ostal enovit, kajti le takšna organiziranost je na- joptimalnejša in najracionalnejša tako za občine kot lastnice sistema kakor seveda tudi za vse naše odje- malce – uporabnike. Menim, da se bo za morebitno pridobitev držav- nih in evropskih sredstev vendarle treba med občinami dogovoriti o skupnem nastopu pri izvedbi pro- jekta, upoštevajoč predvsem pot- rebne skupne objekte in naprave (globinski vodnjaki, transportni vodi, telemetrija ...). Menim, da dokazovanje principov in politič- ne moči posameznih županov pri projektu oskrbe s pitno vodo eno- stavno ni primerno, ker gre na ško- do uporabnikov sistema, to pa so občani,« je zapisal direktor KP Ptuj Janko Širec. Štajerski TEDNIK torek, 2. 6. 2020  COLOR CMYK stran 4 torek  2. junija 20204 Podravje Ptuj  Obnova tržnice pod drobnogled Revizijska komisija nad šestmilijonski rebus Sedem od devetih ptujskih svetniških skupin se je podpisa- lo pod pobudo za ustanovitev komisije za revizijo in pregled razlogov za občutno podražitev in netransparentno obnovo mestne tržnice. Pobudo je dal svetnik Andrej Čuš, ustanovi- tev komisije pa je podprla tudi županja Nuška Gajšek, ki je projekt podedovala. Pod pobudo je podpisanih 22 od 29 članov mestnega sveta, ki poleg tistih iz Liste Andreja Čuša prihajajo še iz Liste Štefana Čelana, DeSUS, NSi, Liste Ptuj je naš, Levice in SD. Slednji pripada tudi županja Gajškova, medtem ko podpisov niso prispevali svetniki SDS in Liste Za Ptuj, ki ji pripadata svetnika iz vrst prejšnjega župana Mirana Senčarja. »Pričakujemo, da bi lahko omenjeno komisijo ustanovili že na junijski seji, če ne pa na septembrski, ko v plačilo zapadejo še zadnji računi za omenjeni projekt,« je dejal Andrej Čuš, ki je prepričan, da je ustanovitev komisije tako v interesu ptujske mestne občine kot vseh občanov. Ob tem se zaveda, da ima občina tudi nadzorni odbor, vendar je po njegovem mnenju, glede na izključevanje javnosti, netransparentnost projekta, izjemne podražitve in pomanjkljiv nadzor, prav, da mestni svet zavzame aktivnejšo vlogo in po preučitvi vseh dejstev tudi pripravi predloge za korake v prihodnosti. Cena zrasla z 2,5 na 6,2 milijona evrov »S sprva predvidenih 2,5 milijona evrov, kot je bil projekt ocenjen je- seni leta 2016, je njegova vrednost ob zaključku projekta kar 6,2 milijo- na evrov, in to ob predpostavki, da se niso izvedla vsa dela, ki so bila predvidena,« je opozoril Čuš, ki meni, da je treba raziskati vse dvome in vprašanja ter pri tem ugotoviti, ali je mogoče kakšen del denarja dobiti povrnjen. Da z ustanovitvijo takšne komisije nima nobenih težav, pač pa pred- log podpira, je zatrdila tudi županja Gajškova, ki je končanje projekta podedovala od predhodnika, njena svetniška skupina pa je v prejšnjem mandatu imela večkrat drugačne poglede na investicijo. Projekt je zdaj zaključen in ta teden so po njenih besedah z rebalan- som potrdili tudi njegovo končno fi nančno konstrukcijo. Ob tem je pou- darila, da v končno vsoto ni vključena le pogodba z gradbincem, pač pa tudi arheološke raziskave, nadzor, študije in projektne naloge. »Absolutna številka je seveda previsoka glede na prvotne napovedi v prejšnjem mandatu,« je dejala Gajškova in spomnila, da so ob njenem prevzemu županskega položaja opravili supernadzor, odvetniki pa so še enkrat preverili vse pogodbe. Vseskozi so delali na tem, da projekt racionalizirajo, kolikor se da, na sklenjeno pogodbo z izvajalcem del in izbor nadzornika pa niso mogli vplivati. Foto: ČG Svetniki so med drugim podprli pred- log občinskega prostorskega načrta, po- trdili podražitev odvoza odpadkov, prav tako so soglasno sprejeli poročilo in plan letošnjega dela z nadzornega odbora (NO). Marko Mernik je predlagal, da naj NO podrobneje pregleda tudi gradnjo ga- silskega doma v Mezgovcih, o čemer pa se bodo člani NO še odločili. Župan je svetnike seznanil, da bo obči- na ob polaganju optičnega kabla na Po- lenšaku poskrbela za cestno razsvetljavo: »Gre za kar osem kilometrov dolg odsek, kjer bomo postavili 50 obcestnih svetilk, za kar bo namenjenih 60.000 evrov.« Od- ločitev za to investicijo je požela odobra- vanje vseh svetnikov, še posebej Jožeta Brumca, ki mu je glasno ušlo: »Bogu hva- la, da se je to zgodilo.« Odobravanje je požela tudi novica o nakupu 125 lesenih stolov, ki jih bodo uporabljali v dvorcu. Prav tako je dobil podporo svetnikov županov predlog o oblikovanju dveh tričlanskih komisij. Prva naj bi se ukvarjala z razvojem dornavskega dvorca. Za član- stvo v tej komisiji sta takoj pokazala velik interes svetnika Matej Zorko in Stanislav Ciglar. Druga komisija, v kateri naj bi bili Dornava  Na prvi »pokoronski« seji zelo mirno Ustanovili dve komisiji za reševanje opuščenih stavb Dobre tri ure trajajoča seja občinskega sveta je ob obsežnem dnevnem redu z 18 točkami potekala mirno in brez pretresov. Foto: KG Čeprav so v občinski upravi za ureditev športnega igrišča pri osnovni šoli pričakovali nekaj več denarja, pa so veseli tudi 10.000 evrov, kolikor so jih dobili za prep- lastitev dotrajane in poškodovane podlage. Po županovih besedah naj bi bila dela končana še letos poleti, saj računajo, da bodo lahko šolarji že septembra, ko se bodo znova za vse učence odprla šolska vrata, na Sveta Trojica  Občina uspešna na dveh novih razpisih Dobili bodo postajališče za avtodome 100-odstotna uspešnost pri prijavah na razpise za sofi nanciranje projektov je velika pohvala za dosedanje delo in moti- vacija za naprej, je prepričan župan David Klobasa. Foto: SD Ormož  Davčna pisarna zaprla vrata Bo zaprtje res samo začasno? Minuli teden so zaprli vrata davčne pisarne fi nančne uprave v Ormožu. Šlo naj bi za začasno zaprtje: »Predvidoma bo odprta od septembra dalje.« Vse dotlej pa morajo vsi občani vseh treh ormoških občin davčne zadeve reševati na Finančnem uradu na Ptuju. Zaprtje pisarne je neprijetno presenetilo tudi ormoškega župana Da- nijela Vrbnjaka: »Na občino so nam na dan zaprtja poslali obvestilo o začasnem zaprtju. Naročil sem sodelavcem, da se pozanimajo, za kaj gre in zakaj se to dogaja. Več informacij v tem trenutku nimam. Sicer pa so že v času epidemije občasno za kakšen teden zaprli vrata pisarne. Ne vem, morda je to zaradi manjšega obiska. So pa že v preteklih letih v poletnih mesecih zaprli pisarno zaradi organizacije dela. Čakam na več informacij, vsekakor pa nasprotujemo zapiranju izpostav državnih ura- dov in pisarn po občinah. Že tako nam vse jemljejo, na primer poštne in bančne poslovalnice, z ukinjanjem storitev za občane in občanke pa samo izgubljamo.« svetniki s polenškega konca, pa naj bi se ukvarjala z opustelo stavbo osnovne šole na Polen- šaku. Seje občinskega sveta spet na malih zaslonih Ponovno pa bodo vsi zainte- resirani občani lahko spremljali seje občinskega sveta preko ma- lih zaslonov. Kar nekaj časa jih namreč ni bilo; češ da naj bi šlo za kršenje zakona o varovanju osebnih podatkov. „Vsak od nas se je zavestno odločil kandidirati na to funkcijo, s čimer je sprejel tudi možnost, da bo javno iz- postavljen. Če na seji vprašam, kaj so ločeno zbrani odpadki, ni osebni podatek, in če me nekdo posname ter predvaja, s tem ne posega v mojo zasebnost,“ je bil jasen Matej Zorko. Svetniki so soglasno sprejeli spremembe v Poslovniku in tako spet tudi for- malno uredili možnost snemanja in predvajanja sej občinskega sveta. Pri postavitvi solarnega sistema javne razsvetljave med drugim od- padejo stroški izkopov in polaga- nja kablov. Postavi se temelj, nanj pa namesti drog s svetilko in so- larno celico. Nameščanje solarnih svetilk je v primerjavi s klasičnim sistemom javne razsvetljave veliko enostavnejše. Še zlasti je to lahko zelo priročna rešitev za odročnejše kraje, kjer elektro omrežje ni tako na dosegu roke kot v urbanih in strnjenih naseljih. V občini Videm so sistem javne razsvetljave uredili že na dveh lokacijah. Na relaciji Soviče–Vare- ja–Dravci jih imajo osem in v Zg. Leskovcu tri. Po besedah župa- na Branka Mariniča delujejo zelo dobro, tudi v zimskem času, ko so dnevi krajši. »Zelo dobro delujejo tudi ob manj ugodnih svetlobnih dnevih. Imajo dobro svetilnost, v zimskem času se lahko regulirajo, saj lahko svetilnost ročno nastav- ljamo,« je pojasnil župan in dodal, da je bil strošek postavitve posa- mične svetilke okoli 1.150 evrov. Javno razsvetljavo s solarnimi svetilkami imajo namen postaviti v občini Cirkulane, v naselju Dolane. Županja Antonija Žumbar je pove- dala, da ta čas zbirajo ponudbe, pri čemer so zelo pozorni na garancij- ski rok, ki ga zagotavljajo proizva- jalci. »Iščemo svetilke, ki bodo ime- le vsaj pet let garancijske dobe,« je poudarila. Haloze  Solarne svetilke ob cestah V Vidmu so že, V Cirkulanah jih načrtujejo Občine se vse pogosteje odločajo za postavitev solarnih svetilk javne razsvetljave, saj se tako izognejo nekaterim stro- škom pri gradnji javne razsvetljave, hkrati privarčujejo pri stroških električne energije. igrišču uporabljali novo in varnejšo podlago. Potem ko so svetniki že lani potrdili projekt za izvedbo iz- gradnje postajališča za avtodome ob Trojiškem jezeru, so na občini pred dnevi izvedeli, da so na razpi- su dobili 40.000 evrov, s pomočjo katerih bodo lahko ob jezeru ure- dili parkirna mesta za avtodome, oskrbovalni otok in parkomat z zapornico. Foto: ČG Lokalne skupnosti se za sisteme solarne javne razsvetljave odločajo pred- vsem za območja z razpršeno poselitvijo. Štajerski TEDNIK torek, 2. 6. 2020  COLOR CMYK stran 5 torek  2. junija 2020 5Podravje Pragersko  Rezultati analize zemlje na mizi Arsa 240.000 evrov za dokaz, da tolčenec ni nevarni odpadek Direkcija RS za infrastrukturo je sredi maja na Agencijo RS za okolje dostavila poročilo o analizi zemljine na ob- močju vozlišča Pragersko. Sedaj je na potezi Arso, da na- redi končni korak k izdaji okoljevarstvenega soglasja, ki je na njihovi mizi že tri leta. Postopek pridobitve okoljevarstvenega soglasja za projekt uredi- tve železniškega vozlišča na Pragerskem ima že dolgo brado. Na di- rekciji, ki vodi projekt, so dejali, da gre krivdo za triletno pridobivanje okoljevarstvenega soglasja pripisati agenciji za okolje, ki je ves čas postopka postavljala nove zahteve. Nazadnje so prejeli poziv, da vlo- go dopolnijo z analizo zemljine na območju vozlišča Pragersko, kar so sredi maja tudi storili. Dodatna analiza zemljine in tolčenca (kamenja, ki je nasipano na progi) je pokazala, da tolčenec nima lastnosti nevarnega odpadka. »Navedeno je, da bi lahko na območju ob železniški progi (krak Pra- gersko–Zidani Most) na globini od 0,3–0,4 m ter od 0,5–0,6 m obsta- jala možnost onesnaženja plasti s spojinami z vsebnostjo celotnih ogljikovodikov, npr. kot mineralna olja in podobno,« so priznali na Direkciji. Toda v času gradnje je predvideno, da bo ob progi na kraku Pragersko–Zidani Most nastalo približno 180.000 m3 vsega izkopne- ga materiala. Glede na rezultate analiz zemljine in predvidenega po- sega je ocenjeno, da bi potencialno lahko nastalo približno 1.500 m3 zemeljskega izkopa z lastnostmi nevarnega odpadka, kar predstavlja manj kot 1 % vsega izkopanega materiala, so pojasnili na direkciji. Ob tem pa zagotovili: »Če bo imel zemeljski izkop lastnosti nevarnega od- padka, bo izkop tudi ustrezno obravnavan.« Projekt ureditve vozlišča Pragersko je ocenjen na 89 milijonov evrov, evropska sredstva so že pridobljena, prav tako je že podpisana pogodba za izvedbo del v višini 63,2 milijona evrov. Izbran izvajalec je podjetje Riko. Foto: sta/M24 Dodatna analiza zemljine in tolčenca (kamenja, ki je nasipano na progi), ki je stala krepkih 240.000 evrov, je pokazala, da tolčenec nima lastnosti nevarnega odpadka. Skupni obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti za javne uslužbence po zakonu znaša med 2 in 5 odstotki letnih sredstev za osnovne plače. Letos se bo za re- dno delovno uspešnost namenilo 2 % sredstev za osnovne plače, a le za obdobje šestih mesecev. Izplače- vanje se namreč sprosti šele 1. julija letos. Redna delovna uspešnost sicer lahko znaša največ dve osnov- ni mesečni plači. V letu 2020 se bo za določitev maksimuma izplačila upoštevala osnovna plača meseca decembra 2019. Ker se bo začela izplačevati šele v drugi polovici le- tošnjega leta, to pomeni, da lahko upravičenci prejmejo le sorazmerni delež; največ eno osnovno plačo. Za tiste na vodilnih mestih veljajo posebna pravila Skupni obseg sredstev za redno delovno uspešnost se oblikuje za ravnatelje, direktorje in tajnike. Za- nje velja, da se jim uspešnost lahko določi tudi v višjem obsegu, a le, če so sredstva za to zagotovljena. Če gre za državne zavode, višino teh sredstev določi država, v primeru občinskih pa je to odločitev občin- skih svetov. V letu 2020 sicer tudi za direktorje velja, da lahko prej- mejo do največ 2 % letnih sredstev za osnovne plače. Podlaga za izplačilo je doseganje kriterijev iz Pravilnika o merilih za ugotavljanje redne delovne uspešnosti. Njihovo doseganje pa ne pomeni nujno izplačila. Direktorica Zdravstvene- ga doma Ptuj Metka Petek Uhan je po teh kriterijih za lansko leto prejela oceno odlično, a ker se de- lovna uspešnost ni izplačevala, pač ni prejela nič. Iz enakega razloga tudi ostali direktorji javnih zavo- dov niso prejeli izplačane delovne uspešnosti. To velja za Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Knjižnico Ivana Potrča Ptuj, Vrtec Ptuj, Mestno gle- dališče Ptuj, Center interesnih de- javnosti Ptuj in Zavod za šport Ptuj. V KGZ ne izplačujejo delovne uspešnosti že 11 let Kot je pojasnil direktor Kmetij- sko-gozdarskega zavoda Ptuj An- drej Rebernišek, pri njih delovne uspešnosti direktorju ne izplačuje- jo že od leta 2009, ko so bili spreje- ti prvi ukrepi o omejevanju plač v javnem sektorju: »Zavod je vsa ta leta deloval uspešno, kar pomeni, da bi direktorjem pripadal ta doda- tek, vendar kot sem omenil, ni bil zaradi omejitve izplačan.« Tudi Zavod za turizem Ptuj, ki ga je ustanovila občina, direktorici Tanji Srečkovič Bolšec dodatka za delovno uspešnost za lansko leto ni izplačal. V Komunalnem podjetju in Javnih lekarnah bo nagrada izplačana Izplačila za lani ni prejel niti direktor Komunalnega podjetja Ptuj Janko Širec, ki pa ga je bil do prejšnja leta upravičen. Nadeja se, da ga bo prejel tudi za leto 2019 za- radi dobrega poslovanja podjetja. Ponavadi mu je bil ta znesek izpla- čan v drugi polovici leta. Izplačila se nadeja tudi direktori- ca Lekarn Ptuj Darja Potočnik Ben- čič, ki je pojasnila, da delovne us- pešnosti za leto 2019 ni prejela, saj je v javnem sektorju še ni: »Bomo pa javni uslužbenci ponovno pri- dobili pravico do izplačila delovne uspešnosti s 1. 7. 2020. Za direktor- je bo to pomenilo (če ostane način enak), da se delovna uspešnost izplača v naslednjem koledarskem letu za nazaj, v skladu z odločitvijo sveta zavoda.« Ptuj, Podravje  Delovna uspešnost se v letu 2019 ni izplačevala Direktorji javnih podjetij in zavodov spet do nagrade za uspešnost Javnim uslužbencem in funkcionarjem se redna delovna uspešnost v letu 2019 ni izplačevala. Do 30. junija jim ne glede na oceno dela ta del plače ni pripadal. S 1. julijem pa se ta ukrep sprošča, a tudi, če jim bo za letos priznana, ni nujno, da bo tudi izplačana v tem letu. Foto: profimedia/M24 Od 1. julija naprej si tudi direktorji javnih zavodov in ravnatelji lahko obetajo izplačilo delovne uspešnosti. O upravičenosti pa odločajo organi, ki jih imenujejo. David Merc, direktor občin- skega podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo, je na majski seji povzel lansko leto delovanja. Ustvarili so 1,3 milijona evrov do- hodkov in leto končali z okrog 2.000 evrov čistega dobička. Temeljna naloga podjetja ostaja odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda. In na tem področju se tudi kidri- čevsko podjetje sooča z enakimi težavami kot ostala komunalna podjetja. »V letu 2019 se je stro- šek odvoza in predelave blata zvišal z 92 evrov na 113 evrov, česar nismo mogli uveljaviti na položnicah, saj od zadnjega ela- borata ni preteklo več kot eno leto. V juniju pa se nam obeta podražitev s 113 evrov na tono dehidriranega blata na okrog 225 evrov na tono. To pomeni, da se bomo najverjetneje na naslednji seji srečali z novim elaboratom,« je dejal Merc. Nove cene so še skrivnost, a podražitev ne bo majhna Svetnika Slavka Krajnca je zato zanimalo, ali bi z izbiro dru- gega izvajalca lahko dosegli nižjo ceno za odvoz blata iz čistilne naprave. Merc je odgovoril, da so oddali povpraševanje štirim družbam, ki se v Sloveniji ukvar- jajo s to dejavnostjo, a da so odgovor prejeli le od enega pod- jetja in še ta je bil negativen. Tre- nutno je pogodbeni partner Sa- ubermacher – Čisto mesto. »Ne bomo se mogli izogniti povišanju cen,« pa je dodal župan Anton Leskovar. Direktor občinskega podjetja je le še povedal, da so izračune že naredili, vendar da o njih še ne želi govoriti. Težko pa je pričakovati, da podražitev ne bo kar visoka. Kidričevo  Vodarina ostaja enaka, stroški čiščenja odplak se višajo Župan napovedal zvišanje plačila za kanalizacijo Potem ko je Madžarska sklenila, da več ne želi biti »stranišče« za odpadke iz evropskih čistilnih naprav, so cene odvoza dehidriranega blata poskočile v nebo. Po- sledično bodo višji zneski na položnicah uporabnikov tudi v Kidričevem. Foto: Črtomir Goznik Po obstoječih evidencah je v občini Kidričevo še vedno v uporabi 132 obstoječih greznic, aktivnih je 61, sicer pa je na območju občine zgrajen 63 km dolg kanalizacijski sistem. Mariborčani že potrdili trikrat višjo ceno S kar trikrat višjo ceno storitve rav- nanja z blatom iz čistilne naprave so se konec maja na seji soočili tudi ma- riborski svetniki in so jo kljub velikemu negodovanju morali potrditi. Zato se bodo položnice občanov z junijem povišale za več kot trikrat. Podjetje Surovina, ki je bilo edino prijavljeno na zadnjem razpisu za izvajalca, je na- mreč zahtevalo mnogo višjo ceno kot prej; namesto dosedanjih 57 evrov na tono blata je po pogajanjih ponu- dilo ceno 169 evrov na tono. Podje- tje Vzdrževanje in gradnje Kidričevo je sicer na čistilni napravi v letu 2019 očistilo 404.234 m3 odpadne komu- nalne vode. Pri tem je nastalo 473 ton dehidriranega blata. Predvidevajo, da bodo v letu 2020 očistili 420.000 m3 odpadne fekalne vode, pri čemer bo nastalo 490 ton dehidriranega blata. Štajerski TEDNIK torek, 2. 6. 2020  COLOR CMYK stran 6 Lani rezultat negativen, letos situacija zaradi epidemije še bolj negotova Škorjanec je postal najemnik ormo- škega kopališča v lanski sezoni. Ob ko- pališču je tudi lokal s ponudbo hrane, pijače in sladic. Lani, v prvi sezoni, se mu ni izšlo, da bi na kopališču posloval v zelenih številkah. Zaradi letošnje situ- acije, ki jo je povzročila epidemija, je še toliko bolj zaskrbljen. Kot pravi, je sta- nje izjemno negotovo. In če bodo po- novno poslovali z izgubo, potem ne ve, ali bo v dejavnosti v prihodnje še vztra- jal. »Lani smo imeli minimalno izgubo. Prodali smo premalo kart, da bi se pok- rili. Za letos ne vemo, kaj lahko pričaku- jemo in kaj nas čaka. Računamo sicer, da morda ljudje ne bodo toliko letovali na tujem in bodo več obiskovali doma- če, bližnje destinacije, tudi našo. Voda V Domu upokojencev Ptuj so dodatek, ki zaposlenim pripada na osnovi kolektivne pogodbe za javni sektor (torej 65 %) za efek- tivno opravljene ure dela, izplačali za marec in april. Prejelo ga je 374 zaposlenih, oz. vsi delavci razen strokovne vodje in direktorice. Do- datka po t. i. koronskem zakonu (ta predvideva 100 % dodatek), po katerem bi si lahko prislužili doda- tnih 35 %, še niso izplačali. Dom upokojencev: izplačana dodatka za marec in april po kolektivni pogodbi Kot so pojasnili, ga bodo izpla- čali takoj, ko bodo prejeli državni denar. Tudi ta naj bi pripadal večini zaposlenih. To pomeni, da bodo za delo v kriznih razmerah pravza- prav za te mesece prejeli dvojno plačo. »Na osnovi sklepa o obsegu sredstev za fi nanciranje dodatka za nevarnost in posebne obreme- nitve, ki smo ga prejeli od pristoj- nega socialnega ministrtsva, smo že poslali zahtevek za nakazilo. Ko bomo prejeli sredstva, jih bomo v obsegu, kot nam bodo nakazana, tudi izplačali,« je pojasnila direkto- rica Jožica Šemnički. Februarja je bruto masa plač za zaposlene v ptujskem Domu upo- kojencev znašala 584.090 evrov. Marca skupaj brez dodatkov 575.489 evrov, aprila pa se je masa za plače zvišala na kar 986.000 evrov (upoštevani sta namreč izplačili dodatka za marec in april). Bolnišnica Ptuj: dodatki le za marec Direktorica Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Anica Už- mah je pojasnila, da so njihovi de- lavci, ki so upravičeni do dodatka, tega prejeli le za marec. Sredstev iz državnega proračuna za izplači- lo dodatkov za april še namreč niso prejeli. Masa bruto plač za zadnji mesec zato ni višja od februarske. Februarja so tako za plače odšteli 1.231.168 evrov bruto, marca z do- datki vred pa 1.437.235 evrov. Ker za april dodatkov še niso izplača- li, je bila aprilska plača primerljiva februarski in je znašala 1.210.138 evrov. V marcu sta dodatek 75 % plače prejela le dva delavca, 35 jih je pre- jelo 80 % dodatek, večina, kar 443, pa 65 % dodatka. »Niso pa prejeli vsi delavci navedenega deleža do- datka za vse ure prisotnosti. Upo- števani so bili kriteriji za čas izpo- torek  2. junija 20206 V središču Najemnik kopališča Franc Škor- janec je povedal, da se na odprtje kopališča pripravljajo v skladu z navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kot so jih izdali za športna bazenska kopali- šča. »To pomeni, da je treba za vsa- kega kopalca v bazenu zagotoviti 12 m² vodne površine, ležalnikov na našem kopališču nimamo, v otroškem bazenu je majhen tobo- gan, ki se ga ne bo smelo uporab- ljati in ga bomo začasno zaprli,« je dejal sogovornik in dodal, da v prihodnje pričakuje rahljanje higi- ensko-varnostnih standardov. »Mi bomo ob odprtju upoštevali, kot bo predpisano, trenutno se orien- tiramo po navodilih, ki so izdana za športna bazenska kopališča, ven- dar v marsičem ne vidimo logike. Zakaj je treba zagotoviti 12 m² za posameznega kopalca, če na tera- sah gostinskih lokalov in na pros- tem zadostuje medosebna razda- lja 1,5 metra? Če bi to preračunali, bi bilo v bazenu na posameznega kopalca dovolj 7 m², kar je skoraj polovica manj od predpisanega in pomeni, da bi lahko bilo v bazenu skoraj enkrat več kopalcev. Ta ma- tematični izračun ne vzdrži, nekdo je očitno usekal malo mimo … V bazenu je zaradi dezinfekcije vode s klorom manjša (neznatna) mož- nost okužbe oziroma sploh ni do- kazano, da bi se virus prenašal po vodi. Bazen s koncentracijo klora ob ustrezni dezinfekciji in razku- ževanju naj bi bil varno okolje, kjer okužba naj ne bi bila možna. Za letošnjo sezono je tudi predpisana večja koncentracija dezinfi cirnega sredstva. Doslej je veljalo 0,4 g / l, v skladu s predpisanimi novimi ukrepi bomo morali zagotavljati koncentracijo 0,6 g / l. Mi bomo ob odprtju upoštevali navodila NIJZ, upam pa, da se bodo ta sčasoma zrahljala in bi lahko sezono koliko rtoliko normalno izpeljali.« Podravje  Izplačilo dodatkov pri plači za delo v času epidemije Nekateri so aprila prejeli dvojno p Razlike v izpostavljenosti tveganju z okužbo s koronavirusom med zaposlenimi, ki so delali v času dodatkov. Presoja o tem, kolikšen krizni dodatek pripada posameznemu delavcu, je prepuščena vodj Spodnje Podravje  Ormožani kopališče predvidoma odpirajo naslednji petek Upravljavci kopališč upajo na čimprej Poletna turistična sezona je pred vrati in nekatera letna kopališča so že pripravljena na odprtje. Med njim Foto: MZ Najemnik ormoškega kopališča Franc Škorjanec poudarja: »Pričakujemo, da se nam bodo to sezono stroški poslovanja na kopališču podvojili, zaposliti moramo vsaj dva sodelavca več, kot smo jih imeli lani. Vzorčenje vode se bo izvajalo dvakrat mesečno, to pomeni mesečno 400 evrov več stroškov. Potem so tukaj še vsi ostali dodatni stroški, povezani z razkuževanjem in zagotavljanjem higienske varnosti (čistila, razkužila, maske …). Res upamo, da se bodo ukrepi sprostili in bomo lahko sezono preživeli. Sicer pa na kopališče vljudno vabljeni vsi Ormožani in okoličani.« stavljenosti okužbi oz. dodatni obreme- nitvi,« so pojasnili v ptujski bolnišnici. Za april so na Ministrstvo za zdravje posredovali zahtevek za izplačilo z na- slednjimi podatki: 100 % dodatek zahte- vajo za 13 delavcev (delo v DSO in UKC), 75 % dodatek za dva delavca, 80 % doda- tek za 70 delavcev in 65 % dodatek za Slovenija, Podravje  Epidemija v številkah Koronavirus prinesel višjo brezposelnost in večji javni dolg Po podatkih Kitajske so prvo okužbo z novim koronavirusom v mestu Vuhan uradno potrdili 31. decembra lani. Virus je potreboval 64 dni, da se je razširil vse do 8200 kilometrov od- daljene Slovenije. Prvi primer smo uradno potrdili 4. marca, osem dni pozneje pa je bila v državi razglašena epidemija novega koronavirusa, ki se je po 80 dneh končala v nedeljo. Do zaključka epidemije smo v Sloveniji opravili 80.161 testiranj na vi- rus in zabeležili 1473 okužb. Največji dnevni prirast števila novih okužb je bil po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje 26. marca, ko so potrdili 61 primerov. Okuženih več žensk Opazna je razlika pri številu okužb med spoloma, saj je zbolelo 650 moških in 823 žensk. Največ okužb so potrdili v prestolnici, 258, nato pa sledijo Šmarje pri Jelšah (174), Ljutomer (135) in Metlika (75). V zadnjih treh občinah so bila žarišča okužbe predvsem do- movi starejših občanov. V domovih po Sloveniji so skupaj potrdi- li 460 primerov okužbe, od tega 323 med oskrbovanci in 137 med zaposlenimi, med zdravstvenimi delavci pa so potrdili 167 okužb. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji zaradi bolezni covid-19, ki jo povzroča novi koronavirus, umrlo 108 ljudi. Največ smrtnih žrtev, 25, je bilo v ted- nu od 6. do 12. aprila, največ bolnikov v enem dnevu pa je umrlo 4. in 6. aprila, obakrat po šest. Okoli 80 odstotkov vseh smrtnih žrtev pri nas je bilo stanovalcev domov za starejše. Foto: M24 Primerjava s svetom kaže, da je Slovenija epidemijo končala na 73. mestu po številu okužb na milijon prebivalcev in na 41. mestu po številu smrti na milijon prebivalcev. Rast brezposelnosti Epidemija in zaustavitev javnega življenja za dva meseca sta močno vplivali na trg dela in gospodarstvo. V Sloveniji je bilo februarja, torej mesec dni pred epidemijo, 77.484 registriranih brezposelnih, do 21. maja pa je število brezposelnih že preseglo 90.000. Za omejitev vplivov epidemije na gospodarstvo je državni zbor do zdaj sprejel tri tako ime- novane protikoronske pakete, ki so vredni več kot šest milijard evrov. Država je delodajalcem med epidemijo povrnila stroške čakanja na delo; zavod za zaposlovanje je tako do zdaj prejel vloge za povračilo nadomestila plače za skupaj 268.348 zaposlenih. Od tega jih je bilo 266.426 za čakanje na delo, preostale pa za zaposlene, ki so morali v karanteno. Do zdaj je zavod iz tega naslova izplačal 35 milijonov evrov 21.900 delodajalcem za 94.500 zaposlenih. Voda v obeh ormoških bazenih, veliki meri 4 petek, 12. junija. V ptujski bolnišnici so doslej izplačali dodatke za marec, v ptujskem zdravstvenem domu ormoškem zdravstvenem domu pa le akontacije dodatka za marec. Foto: Sta/M24 Finančna uprava je aprila pobrala 402 milijona evrov oziroma 25 od- stotkov manj davkov in dajatev kot aprila lani. Že marca je bil padec štiriodstoten. Zaprtje večjega dela trgovin in prepoved opravljanja storitev sta zmanjšala tudi prilive od davka na dodano vrednost v dr- žavni proračun. Marca so bili ti za petino manjši kot pred letom dni. Vlada ocenjuje, da se bo javni dolg letos zvišal na 37,556 milijarde evrov, to pa pomeni kar 82,4 odstotka bruto domačega proizvoda. Namesto za letos načrtovanega javnofi nančnega presežka v višini 0,8 odstotka bru- to domačega proizvoda vlada zdaj pričakuje 8,1-odstotni primanjkljaj. Izpad zdravstvenih storitev Spopad s posledicami epidemije novega koronavirusa čaka tudi zdra- vstveni sistem. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slove- nije je bilo samo marca opravljenih za 10,7 milijona evrov manj storitev v specialistični dejavnosti v primerjavi z marcem lani, za 7,4 milijona evrov manj bolnišničnih storitev in za 5,5 milijona evrov manj zobozdravstve- nih storitev. Po njihovi oceni je v času epidemije skupaj odpadlo za okoli 95 milijonov zdravstvenih storitev. Štajerski TEDNIK torek, 2. 6. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  2. junija 2020 7V središču 551.825 evrov, za marec 529.409 evrov (čakanje na domu in ostali ukrepi), aprila z izplačano akontacijo dodatkov pa 799.470 evrov. Doda- tek delavcem so določili le za ure, oddelane na določenih deloviščih, v skladu z internim sklepom ZD Ptuj. Zdravstveni dom Ormož: zgolj akontacija dodatkov za marec V Zdravstvenem domu Ormož so do sedaj zaposlenim pri aprilski plači izplačali le akontacijo obeh dodatkov (dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije ter dodatek za delo v ri- zičnih razmerah), pa še to samo za marec. Do dodatka so upravičeni vsi, ki so v času epidemije prihajali delat v zdravstveni dom, višina pa je odvisna od delovišča oz. stopnje ogroženosti, izpostavljenosti. »Za marec je bila izplačana akontacija, ki se bo poračunala s končnim obra- čunom za marec, ko bo znano, ali so zahtevki odobreni in v kakšni višini lačo, drugi na dodatke še čakajo u epidemije, so velike. Tudi zato niso vsi javni uslužbenci pri plačah upravičeni do enako visokih djem. Povečini so ga izplačevali le za dneve ali ure, ko so bili delavci dejansko izpostavljeni tveganju. jšnje rahljanje ukrepov i je tudi ormoški bazen, ki ga bodo najverjetneje odprli naslednji petek, 12. junija. imeli dnevno na kopališču pov- prečno med 200 in 300 kopalcev. To je bilo seveda ob lepih in vročih dnevih. Obisk je v največji meri odvisen od jasnosti dneva in tem- perature zraka. Največ ljudi je na kopališču, ko so temperature nad 30 °C. Če je vreme oblačno in tem- perature tam do 29 °C, jih je vidno manj.« Cene vstopnic bodo višje, a drugače zaradi višjih stroškov ne gre Kot je še povedal sogovornik, jim je skrb za higieno in urejenost celotnega kopališkega kompleksa, od bazenov, okolice, sanitarij, go- stinskega lokala in zunanjih teras, ena od najpomembnejših vrednot. Že lani, in tako bo predvidoma tudi letos, samoiniciativno na ko- pališče pokličejo zdravstvenega inšpektorja, ki pregleda, ali so za- gotovljeni higienski standardi. Če je še kje kakšna pomanjkljivost, jo upravljavec potem tudi odpravi. »Odzivi gostov so zelo dobri, med bazenskimi kopališči se v sloven- skem merilu uvrščamo v sam vrh. Da tako ostane, se bomo trudili tudi v prihodnje. Skrbeli bomo, da bo voda v bazenih čista, enako tudi sanitarije, da bo okolica bazenov urejena in da bomo gostom zago- tavljali dobro gostinsko ponudbo. »Nimamo kaj drugega reči kot to, da se bomo potrudili za zado- voljstvo gostov in da jih pričakuje- mo čim več. Računamo na dober obisk, kajti le tako bodo tudi šte- vilke iz poslovanja pozitivne. Gle- de na vse dodatne stroške bomo primorani dvigniti tudi cene vsto- pnic. Lani so bile v razponu od dva do šest evrov na osebo, odvisno, ali je šlo za dve- ali štiriurno vsto- pnico ali pa za ves dan, pa tudi od starosti kopalcev (otroci, študenti, odrasli, upokojenci …). Otroci do šestega leta imajo na kopališče prost vstop. Za letos računamo, da bomo cene v povprečju dvignili za evro po kategoriji. Izhodiščna cena bo od 3,5 evra naprej. S cenami vstopnic smo konkurenčni. Lani je bila pri nas cena celodnevne vsto- pnice 6 evrov, v bližnjih termah pa 16 evrov.« Foto: Profimedia/M24 Nekateri so prejeli vse dodatke, drugi le del. Fotografi ja je simbolična. 381 delavcev. Ko bo ta denar priskrbe- la država, ga bodo na svoje račune do- bili delavci. V ptujski bolnišnici je bilo marca 541 zaposlenih, aprila en več. Zdravstveni dom Ptuj: dodatek za ure, oddelane na kriznih deloviščih Tudi v Zdravstvenem domu Ptuj sredstev za izplačilo dodatkov še niso prejeli, direktorica Metka Petek Uhan pa je povedala: »Glede dodatkov ni jasnih navodil, zato smo pri plači za april izplačali le akontacijo dodatkov za marec in april. Sredstev za izplačilo dodatkov pa še nismo prejeli.« Kot je dejala, so na podlagi navodil, ki so jim bila na razpolago, pripravili obračune za izplačilo akontacije: »Zaposleni so prejeli, kar jim v skladu s trenutnimi internimi sklepi pripada. Ker je bilo še veliko odprtih vprašanj in sredstev še nismo prejeli, smo se odločili za izpla- čilo akontacije. Na MO pa Ptuj smo posredovali zahtevek za izplačilo do- datkov.« Je pa bila na podlagi teh odločitev masa plač za april precej višja kot fe- bruarja in marca. Marca je dodatek tako po kolektivni pogodbi kot po koronazakonu prejelo 218 od 253 za- poslenih. To je znašalo 122.465 evrov bruto. Za april je bil ta znesek še višji; 176.525 evrov, prejelo ga je nekaj več kot polovica zaposlenih, in sicer 184 od skupaj 248. Upoštevajoč omenjene dodatke je znesek bruto plač za februar znašal Začasno brez ležalnikov in toboganov Na NIJZ so v navodilih, ki so jih izdali za športna bazenska kopališča, med drugim zapisali, naj na kopališča vstopajo izključno zdrave osebe, upoštevati je treba vse splošne ukrepe za zaščito pred okužbo. »Ključni preventivni ukrep na bazenskih kopališčih je ohranjanje medosebne razdalje tako na kopnem kot v vodi na kopalni površini. Obiskovalci in osebje naj ohranjajo medosebno razdaljo najmanj 1,5 metra na obvodnih površinah in najmanj dva metra pri plavanju v bazenu. Izjema so člani istega gospodinjstva. Za zagotavljanje tega preventivnega ukrepa v vodi pomeni, da je vsakemu kopalcu na voljo vsaj 12 m² vodne površine. Upravljavec mora izvajati dosledno čiščenje bazenske ploščadi z dnevno dezinfekcijo površin, po potrebi tudi večkrat, če so onesnažene na primer s krvjo, izbljuvki, blatom. Vsako uro je treba razkužiti pipe na tuših, oprijemala, kljuke in ostale površine, ki se jih obiskovalci pogosto dotikajo z rokami. Sanitarni prostori predstavljajo zelo pomembno točko glede možnega prenosa povzročitelja okužbe, zato je treba njihovi uporabi ter čiščenju in razkuževanju nameniti posebno pozornost. Obiskovalci naj tuše uporabljajo posamično z upoštevanjem medosebne razdalje najmanj 1,5 m ali več. Pred uporabo tuša naj si obvezno razkužijo roke. Dodatna oprema na kopališču (igrala, plavalna pomagala, ležalniki …) naj se začasno umakne iz uporabe.« Foto: MZ Foto: MZ 420 m², otroški pa 70 m², se že segreva. Kopališče bo vrata predvidoma odprlo naslednji CSO Ormož: dodatek le po kolektivni pogodbi za javni sektor Nobenega izplačila dodatkov, razen kriznega v višini 200 evrov mesečno, do sedaj niso prejeli zaposleni v Centru za starejše občane Ormož. Kot je pojasnila direktorica Janja Jurkovič, niso upravičeni do dodatka po interventnem za- konu, zakonodaja pa dopušča izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi za javni sektor. Slednjega naj bi prejeli vsi zaposleni, ki so v tistem času prihajali na delo: »Sprejeli smo interni akt, v katerem smo opredelili delež za ta dodatek in predali zahtevek za izplači- lo sredstev iz proračuna države. Po prejemu sredstev bomo izvedli izplačilo zaposlenim. Do dodatka po interventnem zakonu nismo upravičeni.« Foto: Čg mu akontacije dodatkov za marec in april, v so odobreni. Ker nimamo dovolj likvidnih sredstev, smo najprej po- dali zahtevek preko občine Ormož na Ministrstvo za fi nance za oba dodatka za marec in april 2020. Kot rečeno, čakamo na povratno infor- macijo, ali so zahtevki odobreni, in na denarna sredstva, da bomo lahko naredili končno izplačilo,« je razložila direktorica Vlasta Zupanič Domajnko in dodala, da so za izpla- čilo obeh dodatkov za marec po- dali zahtevek v skupni višini 60.928 evrov ter za ves april v skupnem znesku 83.420 evrov. PBO Ormož: dodatka za marec in april v celoti izplačana Oba dodatka sta bila zaposlenim tako za marec kot april izplačana včeraj, za maj pa bosta čez nekaj dni, 10. junija, je dejal direktor Psi- hiatrične bolnišnice Ormož Andraž Jakelj. »Dodatka se izplačujeta na podlagi sprejetega sklepa v višini med 65 % in 100 % osnovne plače zaposlenega, odvisno od tega, na katero delovišče je bil zaposleni razporejen. Najvišji delež dodatka za delo v bolnišnici bodo prejeli zaposleni, ki so delo opravljali v t. i. sivi coni (sprejemni oddelek, urgentna ambulanta, recepcija, ambulante, skupnostno psihia- trično zdravljenje in nadzorovana obravnava). Prejeli bodo 80 % urne postavke za opravljene ure dela. 100-odstotni dodatek prejmejo za- posleni, ki so bili na delo napoteni v DSO Ljutomer,« je pojasnil in še dodal, da dodatek pripada vsem zaposlenim, ki so v času epidemije prihajali na delo v bolnišnico. Za marec sicer skupno znašajo dodat- ki 67.000 evrov, za april pa 108.000 evrov. v obeh bazenih je pripravljena, skupaj imamo blizu 500 m² kopalnih površin. Veliki bazen meri 420 in otroški 70 m². Trenutno je voda še hladnejša, a nas ne skrbi, da se ne bi segrela. Vzpostavljen imamo sistem solarnega ogrevanja, v sezoni je povprečna temperatura vode med 26 in 28 °C, včasih doseže 30 stopinj Celzija. Zgodilo se je že tudi, da smo morali vodo, ker je bila pretopla, ohlajati, da smo zagotovili kemijsko ravnovesje, s katerim zagotavljamo higienske standarde. Ob bazenih je 1,5 hektarja zelenice z veliko sence. Pros- tora, da se med gosti zagotavlja dovolj varnostne razdalje, je dovolj. Lani smo Klorirana voda naj bi virus izničila Na NIJZ navajajo, da ni potrjenih primerov, da se virus, ki povzroča covid-19, širi na ljudi preko kopalne vode: »Ustrezno upravljanje in vzdrževanje bazenov, vključno z dezinfekcijo (npr. s klorom), bi moralo inaktivirati (uničiti, odstraniti) vi- rus v bazenski kopalni vodi.« Štajerski TEDNIK torek, 2. 6. 2020  COLOR CMYK stran 8 torek  2. junija 20208 Politika Občini je sicer lani uspelo zbrati okoli 12,3 milijona prihodkov od načrtovanih 14,8 milijona evrov, na drugi strani pa so bili odhodki realizirani v višini 13,9 od planiranih 19,3 milijona evrov. Slabe številke so predvsem rezultat težav izje- mno skromnega črpanja evropskih sredstev. Zbrali so namreč zgolj 1,28 milijona od dobrih štiri milijo- ne evrov planiranih transfernih pri- hodkov; katastrofalen je bil zlasti izkupiček iz EU: komaj dobrih 5 % oz. 107.000 evrov od načrtovanih slabih dveh milijonov. Kar nekaj večjih načrtovanih projektov, ki naj bi se fi nancirali z evropskim oz. državnim denarjem, namreč ni bilo realiziranih v predvidenem obsegu.To je bil tudi glavni očitek svetnikov županu. Kosi: »Tako slabe realizacije v zgodovini občine ne pomnim« Da je realizacija slaba, je bil oster svetnik Danilo Kosi: »Tako slabe re- alizacije iz sredstev EU v sami zgo- dovini občine ne pomnim. Takega zaključnega računa si na vašem mestu ne bi upal dati svetnikom na mizo in ga objaviti na spletno stran, da bi ga lahko pregledovali občani in videli, da dejansko niste sposob- ni pripeljati teh sredstev v Ormož. Če se dotaknem večjih projektov – razširitev ekonomsko poslovne cone. O tem je bilo izrečenega zelo dosti, narejeno pa zelo malo ali nič. Potem npr. nadgradnja zbirnega centra Dobrava – realizacija 0,7 %, rekonstrukcija čistilne naprave 0,3 %. Ne govorite mi, da gre za evrop- ske projekte in da ni šlo. To je malo nerodna zadeva.« Na izjemno nizke transferne pri- hodke in slabo realizirane projekte je med drugim opozoril tudi Jožef Cajnko, ki je izrazil še zaskrbljenost glede črpanja evropskih sredstev v prihodnje: »V letu 2020 imamo planiranih kar šest milijonov evrov od države oz EU. Ali menite, da je to realno glede na razmere v go- spodarstvu zaradi epidemije viru- sa?« Čakajoč na odločbe ministrstev Da so se nekateri projekti za- maknili v letošnje leto, nekateri že tečejo, pa je hitel pojasnjevati župan Danijel Vrbnjak: gre za na- makalni sistem, sanacijo rudnika Vičanci, ki je pri koncu, nadgradnjo zbirnega centra Dobrava. V zvezi z rekonstrukcijo in nad- gradnjo čistilne naprave Ormož je pojasnil, da imajo vso dokumen- tacijo nared, a čakajo na odločbo pristojnega ministrstva. Po njego- vem niso vprašljiva niti sredstva za obnovo vodovoda, kjer čakajo na razpis. Pripravljeni so tudi projekti za širitev poslovne cone: »Zatika se predvsem, ker občine ne dobi- mo odločb nekaterih ministrstev. Koronavirus nam je pripeljal še do- daten zamik.« Šumenjak v bran županu Občinski in državni svetnik Bran- ko Šumenjak je prav tako poudaril, da za slabo porabo evropskega denarja ni krivda na občinski stra- ni: » Znan je podatek, da se je iz sedemletne fi nančne perspektive v petih letih porabilo komaj 24 % sredstev, ki so na voljo! Še vedno imamo dobre 1,5 milijarde evrov na razpolago. Zaradi birokratskih ovir na državni ravni stoji 400 projek- tov. Nekateri birokrati se ne držijo rokov, ne izdajajo dokumentov, ki so nujno potrebni. In zato niso krivi ne župan, ne občinska uprava in ne občinski svet.« Ormož  Zaključni račun 2019: katastrofalen izkupiček evropskih sredstev Vsega so krivi birokrati in koronavirus Tudi tokratna seja, ki je trajala pozno v noč, je bila precej burna in dolga, še zlasti pri potrjevanju zaključnega proračuna za lani. Kakšen smisel ima večurno debatiranje okrog dokumenta, ki je itak nespremenljiv, saj zgolj kaže dejansko porabo občinskega denarja, je vprašanje, ki bi si ga svetniki morali zastaviti že pred sejo. Sploh ob dejstvu, da so z (ne)realizacijo predvidenih projektov itak sez- nanjeni sproti. Kulturi je letos namenjenih sko- raj 89.000 evrov, razdelili pa naj bi jih med javne zavode in sklade, kulturna društva in za druge pro- grame v kulturi. Za delovanje ptu- jske knjižnice je namenjenih slabih 28.000 evrov, za sofi nanciranje ljubiteljske kulture preko JSKD pa 800 evrov. Za kulturna društva in prireditve je v letošnjem prora- čunu preko razpisa na voljo 13.000 evrov, za vzdrževanje Puhovega muzeja nekaj manj kot 12.000 in Kulturnega centra Juršinci dobrih 15.000, za izgradnjo razstavnega objekta pri Puhovem muzeju pa 20.000 evrov. Za letni program športa je v občinskem proračuni rezerviranih dobrih 47.500 evrov, od katerih bo šlo 26.000 evrov za vzdrževanje večnamenske dvo- rane, 2.000 pa za vzdrževanje športnih igrišč pri LD Juršinci. Za delovanje Zavoda za šport Ptuj je namenjenih dobrih 2.500 evrov, 5.000 evrov bo občina primaknila za nakup elektronskih tarč na jur- šinskem strelišču, športna društva pa se bodo preko razpisa potego- vala za skupno 12.000 evrov. »Če hočemo objaviti javni razpis za sofi nanciranje delovanja dru- štev s področja kulture in športa, je treba sprejeti oba letna progra- ma,« je svetnikom pojasnila Saša Golob Hodnik, direktorica občin- ske uprave, potem ko je župan, kot rečeno, predlagal, da predvi- deni zneski za zdaj ostanejo in jih ne zmanjšujejo, čeprav so društva zdaj manj aktivna. Prilagoditi bo treba razpisne pogoje Robert Horvat se je s tem stri- njal, prepričan, da se bo po kon- cu epidemije društvena aktivnost močno povečala, pa tudi prireditev bo več. »Bomo pa morali spreme- niti oziroma prilagoditi razpisne pogoje, in sicer v tistem delu, kjer so društva dolžna pred prijavo na razpis opraviti občni zbor članov. Zaradi ukrepov za zajezitev covi- da-19 namreč številnim društvom to ni uspelo, zato bi bilo prav, da se lahko na razpis prijavijo s pri- loženim zapisnikom z lanskega občnega zbora,« je še dejal, ostali svetniki pa potrdili. Na temo fi nanciranja društev še izredna seja občinskega sveta Ker se je v preteklosti dogajalo, da so nekatera društva na razpis prijavila programe, ki jih nato niso izvedla, zaradi česar je prihajalo do slabe volje med občani, je Donald Rus predlagal, da bi se občinska uprava s svetniki sestala na poseb- ni seji, na kateri bi govorili samo o delovanju društev in ustreznem nadzoru nad sofi nanciranimi pro- grami. Čeprav je za letos načrtova- nih manj sej občinskega sveta, let pet ali šest, pa je župan obljubil, da bo junija poleg redne seje sklical še izredno z eno samo točko dnev- nega reda, in sicer o programih društev ter njihovem izvajanju in sofi nanciranju. Juršinci  Potrjena letna programa za kulturo in šport Predviden denar za delo društev za zdaj ostaja Svetniki so se strinjali s predlogom župana Alojza Kaučiča, da kljub zmanjšani dejavnosti zaradi epidemije društvom ne krčijo proračunov. Foto: SD Čeprav je društvenih aktivnosti in prireditev zaradi epidemije manj, jim občina sredstev za sofi nanciranje programov ne bo zmanjšala. Foto: MH Svetniki so opozarjali na nizke transferne prihodke in slabo realizirane projekte. Razkošje pod tržnico Projekt ureditve tržnice počasi dobiva pravo podobo, da se z njim mesto v resnici ni odločilo za sodobno tržnico, ampak za sodoben prireditveni prostor, na katerem tržnica le gostuje oz. naj bi šlo za postransko dejavnost glede na minimalizem, ki ga ponuja, nekih ljubiteljev prodaje domačih viškov. Trenutno s stojnicami, ki so bile predvidene za občasno, sejemsko dejavnost, ki jih niti minimalno ne ščitijo ob dežju oz. pred visokimi temperaturami. Tudi zaprtih površin, kamor bi si lahko začasno skladiščile svoje prodajne artikle, te stojnice nimajo, kljub nekaterim obljubam, da se jim bo prisluhnilo in primerno preuredilo. Tako se tržničarji tudi nikoli ne bodo sprijaznili, da bi morali prodajati na hladnih kamnitih mizah pod streho, kamor jih po projektu še vedno želijo spraviti, da bi bil prireditveni prostor vselej na voljo. Vedno bolj postaja kristalno jasno, da je projekt tržnice že od vsega začetka zavajajoč projekt, kar zadeva vsebino in ureditev. Urejalo se je vse drugo, le tržnega prostora ne. Povsem drugo sliko pa razkriva tržnično podzemlje. Moraš biti vztrajen, da si ga lahko ogledaš: štiri razkošne garderobe, dve večji imata celo veliki črni usnjeni postelji, s sanitarijami in tuši. Vseh garderobnih omaric pa naj bi bilo celo čez 150. V tem delu se skriva tudi veliko skladišče, ki je bilo prvotno namenjeno tudi za skladiščenje drsališča, ki je iz projekta izpadlo, v katerem pa je okrog 200 stolov, podobnih tistim, ki so že pritrjeni. Le-te bo mesto uporabilo, ko bo vabilo na praznične prireditve. Za koncert Pihalnega orkestra Ptuj, ki si ga že po tradiciji ogleda več kot 1.200 obiskovalcev, pa si jih bo treba še vedno izposoditi drugje. Podjetje Javne službe Ptuj z novim prostorom še vedno upravlja na podlagi stare pogodbe, torej v okviru tržnične dejavnosti oz. vsega, kar pod to sodi. Pod kakšnimi pogoji, za katere prireditve in za kakšno ceno pa se bodo najemali garderobni prostori, je trenutno (še) velika neznanka. Ključe sicer imajo, kar pa je za odklepanje in uporabo premalo. Zagotovo pa je projekt ureditve ptujske tržnice ne glede na všečnost ali nevšečnost primer, kako se ne bi smel zlorabljati prostor, ki ga je mesto v tridesetih letih prejšnjega stoletja uredilo na osnovi projekta Plečnikovih učencev, za neke druge rabote. Še en tradicionalni ptujski tržni prostor, pred tem je neslavno padlo nekdanje sejmišče, ki se mu je tudi obljubljalo kakovostno nadomestilo, se bo tako hočeš nočeš moral posloviti. Dolgoletni prodajalci, ki še vztrajajo, ker je to njihovo življenje, manj kot deset jih je, počasi izgubljajo voljo in zagnanost. Ko se bodo poslovili, novih ne bo, ker tudi ni bilo volje, da bi ustvarjali pogoje za to, da bi jih pridobili, ker je lokalno in domače po ptujsko, tudi v tem primeru – nebodigatreba. Zagotovo pa bodo poslej na ptujsko tržnico z največjim veseljem prihajali zabavljači vseh vrst, tudi zaradi razkošnega podzemlja, udobja garderob, ki jim omogočajo počitek in osvežitev po končanih napornih nastopih. K o m e n ti ra m o Skoraj osemurna seja in 20 točk Zadnja seja z 20. točkami dnevnega reda je trajala skoraj osem ur. Med svetniki so bili v razpravah nekateri zopet zelo aktivni, se oglašali (pre)večkrat, debatirali tudi o marsičem drugem (med drugim o državni politiki) in se niso držali teme razprave. Tudi tokrat je bilo opaziti, da nekateri niso bili naj- bolje seznanjeni z vsebino gradiv. Foto: Črtomir Goznik Podoba ene od dveh velikih garderob, na voljo sta še dve manjši, kjer se je mogoče tudi odpočiti na črni usnjeni postelji. Štajerski TEDNIK torek, 2. 6. 2020  COLOR CMYK stran 9 torek  2. junija 2020 9Politika Sporočilo podpisnikom pobude V začetku marca smo poročali o pobudi, ki so jo podpisali krajani Marjete na Dravskem polju in Trniče. S 183 zbranimi podpisi so pobudo takrat naslovili na občino z zahtevo, da skliče zbor krajanov. V pobudi so se jasno opredelili proti nakupovanju zemljišč za namene zagotavljanja zelenih površin. Enako kot sedaj gradbeni odbor so se krajani v pobudi zavzeli za podiranje dnevnega centra in stare šole. Na seji o tem niso govorili. Kot smo v marcu poročali, bi Kirbiš v spoštovanju statuta občine zbor krajanov moral sklicati v roku 30 dni po prejemu vloge. Ta rok se je iztekel v času epidemije in marsikdo je legitimno pričakoval, da bo zbor sklican v kratkem. Kirbiš pa je za Štajerski tednik povedal: »Zbora krajanov nismo nameravali sklicati in ga ne bomo sklicali.« Kako se bodo odzvali pobudniki zbora, glede na to, da jim je Kirbiš odklonil pravico, ki jim po statutu gre? Odprte so tudi pravdne možnosti. Starše  Svetniki še stotič o šoli v Marjeti Dnevni center in stara šola bosta še stali Tema, ki je v Staršah najbolj vroča v zadnjega pol leta, ni bila umeščena na dnevni red seje. Prisotni so zaman priča- kovali, da bo župan Bojan Kirbiš spregovoril o dogajanju v vmesnem času. Naposled je tik pred iztekom seje na doga- janje opozoril svetnik Domen Majcen – pod točko pobude in vprašanja. Po opozorilu Majcna se je oglasil Bojan Grus in strnil stali- šče gradbenega odbora: »Grad- beni odbor občinskemu svetu predlaga izvedbo strehe v ob- liki poševne enokapnice s kom- binacijo dela ravne strehe. Prav tako odbor predlaga občinske- mu svetu, da potrdi umestitev telovadnice v prostor. Kar se pa tiče celostne ureditve območja okrog šole in vrtca, pa odbor občinskemu svetu predlaga, da se pregledajo vse tri variante - z ohranitvijo dnevnega centra in stare šole, z odstranitvijo tega centra in ohranitvijo stare šole in tretja: z odstranitvijo obeh stavb.« Svetnik in član gradbenega odbora Anej Lukan pa je dodal še, da je odbor že v marcu (na svoji prvi seji) sprejel sklep, da občinskemu sve- tu predlaga v preučitev možnost zagotavljanja zelenih površin tako, da se podreta stara šola in center, uredi pa se lahko obojestransko avtobusno parkirišče. „Objekt dnevnega centra direktno deli na dva dela otroško igrišče vrtca. Da je neprimerno umeščen, je bila tudi stro- kovna ocena projektanta,“ je gradbeni odbor zapisal v Poročilu o delu in stališču gradbenega odbora POŠ Marjeta. Prezrti predlogi gradbenega odbora Nenavadno je, da omenjeni predlogi gradbenega odbora na sejo sploh niso bili uvrščeni. Župan Bojan Kirbiš je pojasnil: »To za sabo po- tegne spremembe za gradbeno dovoljenje, lahko se nam vse zruši, če ne bomo imeli prabočasno pripravljene dokumentacije. Lahko na- redimo to, kar imamo sedaj pripravljeno in se naknadno odločamo o rušitvi teh objektov. Jaz se tukaj ne bi zaletaval, ker je vse to povezano s fi nancami.« Foto: KG Anej Lukman Tako je občinski svet na seji, ki je bila tokrat izjemoma v dvorani Kulturno-poslovnega centra Maj- šperk, soglasno potrdil zaključni račun občine za preteklo leto. Ob- čina je lani rokovala s 3,8 milijona evrov odhodkov. Okrog 35 % pro- računa je namenila za investicije, ostalo za redne naloge občine. Dober milijon evrov so porabili za vzdrževanje cest, izgradnjo več od- sekov lokalnih cest in javnih poti, obnovo doma krajanov na Ptujski Gori, dokončanje večnamenskega centra Naraplje, ureditev poslovne cone Majšperk–Breg, izdelana je bila projektna dokumentacija za širitev čistilne naprave Majšperk in dokumentacija za širitev doma v Sestržah ... Po 200.000 evrov so za investicije namenili še gasilcem in osnovni šoli. Občina je sanirala še tri plazove v skupni vrednosti ok- rog 56.000 evrov. Lani se občina ni dodatno zadolževala, skupno pa je imela konec leta še nekaj manj kot 600.000 evrov posojila. Je gradnja širokopasovnega omrežja neslana šala? Svetniki so se seznanili tudi s poročili javnih zavodov, v katere je vpeta občina Majšperk, in ugotovi- li, da noben javni zavod ne posluje negativno. Pod točko vprašanja in pobude so imeli svetniki največ pripomb na košnjo oziroma visoko travo ob cestah, predvsem držav- nih. Kristijan Lovrenčič je v sklopu točke predlagal, da se uredijo igra- la na Bregu oziroma da se sanira podlaga, saj ponekod trava že pre- rašča kamenje. Predlagal je tudi, da bi bila ena izmed možnosti za rezervacijo vrtca od 15. julija do 15. avgusta. Sedaj namreč velja, da so starši delno oproščeni plačila vrtca le za en mesec odsotnosti otroka v juliju ali avgustu. Zlatko Žnidar pa je vprašal, ali je gradnja širokopa- sovnega omrežja, ki naj bi ga izva- jalo podjetje Rune, le neslana šala ali se projekt dejansko izvaja. »Vsi se sprašujemo, kaj se dogaja,« je priznala županja Darinka Fakin. Do- dala pa je, da je podjetje zaprosilo za dovoljenje, da se bazna postaja postavi za šolo v Stopercah. Na vprašanje občine, ali se je podjetje prijavilo na razpis kmetijskega mini- strstva, ki naj bi sofi nanciralo grad- njo širokopasovnega omrežja na območju belih lis, pa na občini niso prejeli odgovora. Branko Vedlin pa je zanimalo, ali je že znano, kdaj naj bi se začela gradnja protipoplavnih nasipov, glede na to, da so njive posejane. Županja je odvrnila, da je izvajalec izbran, to je VGP Drava, in da bodo najverjetneje do začetka izvajanja projekta na terenu poljšči- ne že pospravljene. Fakinova je svetnike seznanila še z aktualnimi investicijami. Več kot polovica cest v okviru modernizacije je že ureje- nih, tudi investicija razširitve čistil- ne naprave v Majšperku je v teku, tako da na Bregu ne bo več smradu iz obstoječe čistilne naprave, je za- gotovila. »Kaj bo z občinskim pra- znikom in drugimi prireditvami, pa še ne vemo,« je zaključila. Majšperk  Svetniki imeli na mizah 700 strani gradiva Prireditev ob občinskem prazniku je še vprašljiva Svetniki in svetnice občine Majšperk je za 14. redno sejo pričakal zajeten kup gradiva, ki je štel skoraj 700 strani. Kljub obsežni vsebini so sejo končali v dobre pol ure, saj so vse morebitne nejasnosti in dile- me razrešili že na odborih. Foto: Mojca Vtič Prva pokoronska seja je bila v dvorani KPC Majšperk, maska je bila obvezen dodatek. Sicer pa so v Majšperku zabe- ležili en potrjen primer okužbe s covid-19, obolela oseba naj bi se okužila v tujini, je zaupala županja Darinka Fakin. Svetniki občine Videm so letoš- nji proračun s 5,3 milijona evrov prihodkov potrdili konec lanskega leta. Med naložbami, ki so si jih zadali uresničiti, je tudi nakup ze- mljišč za gradnjo doma upokojen- cev, za kar so v proračunu rezervi- rali 185.000 evrov. Župan Branko Marinič je dejal, da je občina v postopku pridobivanja zemljišč. Ta so v središču Vidma, med gostilno Pal in minoritskim domom. Zem- ljišča so v lasti minoritov. Župan Marinič je že večkrat poudaril, da si prizadevajo, da bi bodoči videmski dom za starejše postal del državne javne mreže – enota Doma upoko- jencev Ptuj. Za razgledni stolp idejni projekt Med načrti občine Videm so govorili tudi o razglednem stolpu. Po županovih besedah so idejno zasnovo zanj že izdelali. „S tem projektom bo občina za področje turizma naredila konkretni ukrep ali korak za pomoč razvoju turistič- ne dejavnosti. Čeprav je bilo sprva predvideno, da bi stolp postavili pri vinotoču Maroh, so se načrti sedaj nekoliko spremenili. V ožjem izboru imamo tri lokacije. V nasled- njem letu bo stolp zagotovo pos- tavljen.“ Selitev ambulante v Leskovcu konec leta Še kar nekaj časa bodo na selitev ambulante splošne medicine čaka- li Leskovčani. Župan je povedal, da občina ta čas ureja potrebno doku- mentacijo. Novi prostori ambulan- te bodo v prostorih nekdanje po- šte. Ker gre za dve povsem različni dejavnosti, je treba za sam prostor najprej na novo urediti gradbeno dovoljenje za spremembo na- membnosti. Šele nato se bodo za- čela gradbena in obrtniška dela, za tem pa opremljanje prostorov. Po županovih besedah bo za celotno ureditev prostora ambulante treba zagotoviti med 60.000 in 70.000 evrov, ki bi jih vključili v rebalans proračuna. Direktorica Zdravstve- nega doma (ZD) Ptuj Metka Petek Uhan je pojasnila, da so dogovorje- ni, da občina prostore uredi, ZD pa jih opremi. Petkova je dodala, da bi lahko leskovška ambulanta v novih prostorih zaživela konec letošnje- ga ali v začetku prihodnjega leta. Videm  Aktualno o delu občine Redna seja občinskega sveta šele konec junija Videmski občinski svetniki so imeli med epidemijo koronavirusa od sredine marca do konca maja tri dopisne seje občin- skega sveta. Na redni seji se bodo predvidoma srečali konec tega meseca, ko bodo po napovedi župana Branka Mariniča potrjevali tudi rebalans letošnjega proračuna. Foto: MZ Videmčani so začeli urejati občinske ceste in javne poti. „Za izvedbo cestne- ga programa 2020, ki je vezan na državna sredstva 23. člena ZFO, je v teku izbira izvajalca. Preostale odseke pa so že tudi začeli urejati,“ je pojasnil videmski župan Branko Marinič. Foto: KG Svetnica Anita Gorinšek je Kirbiša nemudoma podprla s trditvijo: »Ali bomo sprejeli neke kompromise in šolo zgradili, ali pa se bomo še naslednjih pet let pogovarjali o idejah.« Lukan pa je odgovoril: »Gradbeni odbor smo ustanovili zato, da bomo šolo naredili tako, kot mora biti. Lahko rečete, da tega ne bomo naredili, ampak potem se je treba vprašati, v čem je sploh smisel grad- benega odbora!« Svetniki so nato v krajši razpravi priznavali pomen odbora, a prav tako so sprejeli dva sklepa, ki izgradnji v tej obliki dajeta zeleno luč. Po- trdili so predloge odbora glede oblike strehe in umestitev telovadnice v prostor. Predlog glede zgolj preučevanja možnosti podiranja stavb pa bo moral počakati na prihodnost. Kdaj bi sporni stavbi lahko padli in ali sploh kdaj, tako ostaja odprto vprašanje. Štajerski TEDNIK torek, 2. 6. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  2. junija 202010 Kmetijstvo Haloze  63 prispelih projektov v sedmih letih Na voljo desetkrat premalo denarja Lokalna akcijska skupina (LAS) Haloze, ki združuje sedem občin, je v obdobju 2014–2020 razpolagala z okrog 1,3 mili- jona evrov. Glede na izražen interes na delavnicah je (bilo) denarja vsaj 10-krat premalo. LAS Haloze povezuje občine Cirkulane, Gorišnica, Majšperk, Podleh- nik, Videm, Zavrč in Žetale oziroma okrog 21.000 prebivalcev. V tem se- demletnem obdobju je bilo na razpisih LAS Haloze odobrenih 30 projek- tov, katerih nosilci so občine, podjetniki, društva, vinogradniki, kmetje … 33 vlog je bilo zavrnjenih. Osrednji razlog je bil primanjkljaj sredstev, je pojasnil Jernej Golc, direktor Podeželskega razvojnega jedra Halo. »Na osnovni prispelih vlog je bilo izraženih dvakrat več potreb, kot je bilo razpoložljivih sredstev, na osnovni izraženega interesa na delavni- cah pa bi za uresničitev idej potrebovali od 10 do 12 milijonov evrov.« Kljub temu da se fi nančna perspektiva že izteka, je bilo izvedenih in izplačanih zgolj 11 projektov, dva sta v izvajanju, deset jih čaka na zeleno luč agencije za kmetijske trge, trije na odobritev na gospodarskem mi- nistrstvu. Sicer pa v LAS Haloze napovedujejo, da bodo letos objavili še en – zadnji poziv, saj vsa sredstva še niso bila porabljena. Predvidoma se bodo tisti, ki imajo ideje ali projekte že pripravljene, za zadnji denar v tem obdobju potegovali septembra. Koliko sredstev bo imel LAS Halo- ze na voljo v prihodnjem obdobju, še ni znano. Kot že večkrat omenjeno, so bile manjše občine v fi nančni perspek- tivi 2014–2020 odrezane od evropskih sredstev. Niso gradile dvoran, vrtcev, vodovodnih omrežij, torej izvajale večmilijonskih investicij, edini vir evropskih sredstev je bil, vsaj za haloške občine, LAS Haloze. A kot je dejal Jernej Golc, LAS ni namenjen večjim projektom, za te namene, morajo občine vire iskati drugje. Vsi izvedeni projekti upravičeni do poplačila Ena ključnih težav prijaviteljev je zagotavljanje fi nančnega toka. Pri sofi nanciranju projektov v okviru LAS namreč velja, da mora prijavitelj najprej izvesti projekt in ga sam poplačati, šele nato se lahko nadeja povračila odobrenih sredstev. Ob tem smo edina država v EU, ki davka na dodano vrednost ne priznava kot upravičen strošek. Kljub strogim pravilom in številnim birokratskim podrobnostim pa vsaj v LAS Haloze v tem obdobju ne beležijo projekta, ki ne bi bil upravičen do poplačila. »Vsak projekt spremljamo, prijaviteljev ne pustimo prepuščenih same sebi, tako da je morda pri poplačilu šlo največ za nekaj 10 evrov razlike,« je dejal Jernej Golc. Foto: Mojca Vtič Hajdina  Ponudba lokalno pridelane hrane Občinski trg bo tržnica Po uspešnem zagonu že druge poslovalnice trgovine Ptujski škrnicl podjetje Javne službe Ptuj zdaj prodajo pospešuje tudi na drugih lokacijah. Lokalno pridelano domačo hrano bodo na stojnicah trikrat tedensko ponujali na hajdinskem občinskem trgu. V ponedeljek, sredo in petek bo pred poslovno-stanovanjskim objek- tom na Hajdini ponudba hrane s slovenskih kmetij. Na stojnicah tako kot v trgovinah nudijo butično in svežo lokalno pridelano in predela- no hrano. »Na ta način poskušamo predstaviti tudi bogato ponudbo lokalnih kmetij. Ker se zavedamo pomena zdrave slovenske in lokalno pridelane hrane, nadaljujemo aktivnosti projekta LAS, ki temeljijo na zagotavljanju in prezentaciji zdrave hrane neposredno z naših kmetij in polj do končnega potrošnika, saj verjamemo, da so ravno svežina, zago- tavljanje sledljivosti ponudbe lokalnih kmetij in pravično sodelovanje z njimi podlaga za zdravo prihodnost naše, slovenske hrane,« so povedali v podjetju Javne službe Ptuj. Foto: DK Ker so ljudje v času karantene pogosteje kot običajno zahajali v slovenske gozdove, je to za seboj potegnilo tudi negativne posledi- ce: lastniki gozdov so namreč opa- zili bistveno več odpadkov, tudi poškodb gozda, hoje izven ure- jenih poti, hrupa in prepovedane vožnje z motornimi vozili. Po be- sedah direktorja Damjana Oražma se bodo zato na zavodu posvetili ozaveščanju obiskovalcev, kako se je treba vesti v gozdu, v katerem so sicer dobrodošli, a ob upošte- vanju osnovnih pravil gozdnega bontona. Zaradi nenadzorovanih obiskov, parkiranja vsevprek, tudi na gozdnih vlakah, v zadnjem času prihaja do pogostejših konfl iktov v gozdu, saj so lastniki, ki jim je gozd vir dohodka, začeli sečnjo, a jo mo- rajo pogosto prekinjati, če želijo zagotoviti varnost obiskovalcev. Opažajo, da je največ kršitev pravil na območju mariborskih gozdov in na Pohorju, zato bodo tam še po- sebej aktivni. Obiskovalci gozdov bi morali premisliti tudi o tem, da v gozdu niso sami, ampak v njem bivajo živali, ki jih povzročanje ne- potrebnega hrupa vznemirja. Poostren nadzor Da bo omenjenim težavam v prihodnje več pozornosti name- nilo tudi kmetijsko ministrstvo, je obljubil državni sekretar Damjan Stanonik, ki je spomnil, da se mo- ramo ob tem vendarle zavedati, da ima vsak gozd svojega lastnika in da ga moramo po obisku pusti- ti takšnega, kot je bil, ko smo vanj vstopili. Glede vožnje z motorji in štirikolesniki po gozdovih je na- povedal večji nadzor in sankcije za kršitelje ter obenem spomnil, da sta tudi gorsko kolesarjenje in ježa dovoljena le na označenih poteh. Poleg letošnjega opozarjanja na pravila primernega vedenja v goz- du pa na zavodu za gozdove veli- ko pozornosti še vedno posvečajo obnovi gozdov po zadnjih ujmah. Slovenija  V času epidemije zelo povečan obisk gozdov Tudi za obiskovalce v gozdu veljajo p Ob letošnjem tednu gozdov, ki je potekal prejšnji teden, na Zavodu za gozdove Slovenije opozarjajo p pozivajo k spoštovanju pravic njegovih lastnikov. Epidemija covid-19 je v gozdove privabila veliko več obiskovalcev kot običajno, to pa je namo dovolj gozdnega bontona. Združenji evropskih kmetov in zadrug opozarjata, da so potrebni dodatni tržni ukrepi, ki jih je treba aktivirati in fi nancirati iz proračuna EU izven fi nančnega okvira skupne kmetijske politike. Pregled evrop- skega kemtijskega trga namreč kaže precej slabo sliko, ki se je de- loma že, brez dvoma pa se bo v ce- loti kmalu prikazala tudi v Sloveniji. Težave z delovno silo; na udaru sadjarji in zelenjadarji Kljub prizadevanjem Evrop- ske komisije in držav članic, da bi zagotovili nemoteno delovanje notranjega trga, še vedno ostaja- jo težave pri ohranjanju dobrega delovanja kmetijsko-prehranske verige. Pomanjkanje delovne sile predstavlja težavo, saj države čla- nice nimajo enakovrednega dosto- pa do sezonske delovne sile, ki je odvisna od prostega pretoka ljudi v EU. Mnoge meje so zaprte in de- lodajalci težko zaposlijo sezonske delavce, ki kljub potovanju tvegajo obvezno karanteno ali zbolijo. Pro- stovoljci ne morejo nadomestiti manjkajočih delavcev v dejavno- stih, za katere je potrebna uspo- sobljena delovna sila. To je posebej občutno zlasti v sadjasrtvu in zele- njadarstvu. Vinarji na tleh V vinarstvu se stanje slabša. Padca porabe na notranjem trgu in padca izvoza (predvidoma za 14 % v primerjavi z lanskim letom) nika- kor ne nadomestita maloprodaja in spletna prodaja. Zaloge se ko- pičijo in resno prizadeti so izdelki z visoko vrednostjo. Čeprav EU že pripravlja ukrepe v okviru nacional- nih podpornih programov za vino in izjemne ukrepe, kot so krizna destilacija, zasebno skladiščenje in zeleno obiranje, takšni predlogi s fi nančnega vidika niso zadostni. Veliki presežki krompirja Trenutno je v skladiščih krom- pirja presežek 2,78 milijona ton. Izguba, ki jo ta presežek predsta- vlja, naj bi presegla 400 milijonov evrov. Obstoječi ukrep za stabi- lizacijo trga še zdaleč ni dovolj za reševanje problemov, s katerimi se soočajo pridelovalci krompirja in njihove zadruge. Zanje bodo po- membne hitre likvidnostne pomo- či in državna poroštva. Padec cen ječmena V panogi pridelave žit ugotavlja- jo, da je cena ječmena padla zaradi padca cene uvoženih žit iz tretjih držav. Samodejni mehanizem EU za nadzor uvoza je odreagiral in določil uvozno dajatev za koruzo, sirek in rž. Zaradi pomanjkanja povpraševanja v sektorju pijač je prišlo v trgovanju s pivovarskim ječmenom do zmanjšanja pogod- benih naročil za 40 %. Slovenija, EU  Kako je pandemija vplivala na evropski kmetijski trg Kmetijska kriza vleče v brezno tu Vse več segmentov kmetijstva kaže jasne znake motenj trga zaradi sprememb v vzorcih pora vendar so številne kmetijske panoge še vedno močno prizadete. Foto: Zarja/M24 Foto: Dreamstime/M24 Štajerski TEDNIK torek, 2. 6. 2020  COLOR CMYK stran 11 torek  2. junija 2020 11Kmetijstvo Spomnimo, da zaradi epidemi- je novega koronavirusa sezonski delavci iz drugih držav, ki z najra- zličnejšimi opravili že leta poma- gajo slovenskemu kmetijstvu, v veliki večini niso mogli k nam za- radi omejitve prehajanja ljudi med državami, za domače »sezonce« pa je veljal ukrep omejitev gibanja med občinami. Dodatno delovno silo so takrat najbolj potrebovali hmeljarji, saj je bilo treba hmelj spraviti na vodila, sicer bi ostal na tleh. Računali so na delavce iz Ro- munije in Hrvaške, s katerimi so že sodelovali, vendar se je zatak- nilo pri prehodu čez mejo. Zato so za pomoč zaprosili kmetijsko mi- nistrstvo in si oddahnili, ko so us- peli dobiti dovoljenje za nadziran avtobusni prevoz delavcev čez Madžarsko; ta naj bi prišel v več »pošiljkah«. Toda zadovoljstvu, da bodo dobili sezonsko pomoč in rešili spomladanska dela, je čez noč sledil hladen tuš, ko jim je kmetijska ministrica Aleksan- dra Pivec sporočila, da romunskih delavcev ne bo, saj je tveganje za širitev bolezni covid-19 za zdaj še preveliko. Začasna rešitev Ker torej dela v kmetijstvu zaradi epidemije ni bilo mogoče izpeljati s pomočjo tuje delovne sile, je Pivčeva za pomoč kme- tom pozvala prebivalce Slovenije, tako študente, delavce na čaka- nju, brezposelne, upokojence, družine, samozaposlene pa tudi zaposlene, skratka vse, ki bi želeli pomagati in delati. Odziv je bil do- ber, saj se je prijavilo več kot 500 kandidatov, med njimi tudi taki, ki bi delali brez plačila. Kljub za- vidljivo visoki številki prijavljenih kandidatov pa so s terena priha- jale vesti, da si pridelovalci hme- lja, sadja in zelenjave, ki so letos ostali brez večjega števila tujih sezonskih delavcev, še naprej pri- zadevajo pridobiti delovno silo. Nekaj stikov z interesenti, ki so se javili na poziv kmetijskega mini- strstva, so imeli, a da gre zgolj za začasno rešitev, saj se je večina že ali pa se bo v kratkem vrnila v svo- je službe, je povedal predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset. Zato si še naprej pri- zadevajo za pridobitev že stalnih ekip sezonskih delavcev iz Romu- nije. Mnogi kmetje so ob pozivu ministrice tudi potarnali, da imajo z domačimi delavci slabe izkušnje, predvsem zaradi njihove nezane- sljivosti in neusposobljenosti, po- leg tega so se jim javili kandidati z vseh koncev države, kar bi pome- nilo vsakodnevne daljše vožnje, ki po njihovem mnenju tudi niso dobra rešitev ne z ekonomskega niti varnostnega vidika. V Podravju iščejo deset sezoncev Da bi vsaj delno ublažili pomanj- kanje tuje sezonske delovne sile, so na kmetijskem ministrstvu že kmalu po omenjenih zapletih na- povedali vzpostavitev posebnega spletnega portala, ki bo prevzel vlogo ministrstva kot posrednika med iskalci delovne sile in iskal- ci zaposlitve. »Uporaba portala sezonanakmetiji.si s sloganom Kmetija te potrebuje je enostav- na, kmetje oziroma ponudniki del se registrirajo z elektronskim naslovom, vpišejo svoje podatke in kontakt, za kakšno vrsto del iš- čejo potencialne delojemalce, do- dajo pa lahko tudi kratek opis. Na drugi strani iskalci del pobrskajo po seznamu ponudnikov glede na kriterij vrste dela ali glede na lokacijo, ki je prikazana na zemlje- vidu,« so pojasnili na ministrstvu. Kot je razvidno iz pregledno zasnovane strani sezonanakmeti- ji.si, v tem trenutku 27 slovenskih kmetij in kmetijskih podjetij pot- rebuje pomoč pri delu, 465 ljudi pa je doslej poklicalo in ponudilo pomoč. Kmetije zdaj največ de- lavcev iščejo za obiranje jagod, tudi malin in borovnic, še vedno potrebujejo pomoč v hmeljiščih, prosta dela so v zelenjadarstvu, vrtnarstvu in zeliščarstvu, pri- dne roke pa so potrebne tudi za splošna dela na kmetiji in pri pomoči na govedorejski kmetiji. Sezonsko delovno silo v Podravju trenutno iščeta dva ponudnika s področja zelenjadarstva: Kmetija Kelenc iz Gorišnice in Šlamberger iz Zrkovcev pri Mariboru. Kelen- čevi potrebujejo štiri do pet ljudi z lastnim prevozom za sajenje pora in zelene, pobiranje, čiščenje in pripravo za trg, delodajalec bo poskrbel tudi za njihovo malico, pri Šlambergerjevih pa pet delav- cev za delo v rastlinjaku, na polju in v skladišču, natančneje za po- moč pri saditvi, urejanju, spravilu in pakiranju vrtnin ter vzdrževa- nje rastlinjakov in okolice. Podravje  Spletni portal sezonanakmetiji.si Po sezonske delavce na splet Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je vzpostavilo spletni portal sezonanakmetiji.si, ki povezuje ponudnike in iskalce sezonskega dela. Kot so do- dali na ministrstvu, se z aktiviranjem portala umikajo iz dosedanje posredniške vloge med kmetijskimi gospodarstvi, ki potrebujejo občasno delovno silo, in zain- teresiranimi sezonskimi delavci. Foto: KGZS Foto: Gov.si Slovenske gozdove je namreč v zadnjih letih prizadelo kar nekaj naravnih ujm, in sicer žled v letu 2014 ter veter v letih 2017 in 2018. Po žledolomu je bilo kar 60 % po- seka sanitarnega, gozd pa ogro- žajo tudi smrekovi podlubniki. Na zavodu ga intenzivno odkrivajo, v tem času pa so med lastnike razde- lili tudi 1,3 milijona sadik različnih vrst, vrednih 1,1 milijona evrov, da so z njimi nadomestili posekana drevesa. Večina gozda v zasebni lasti Slovenija sicer spada med naj- bolj gozdnate evropske države, saj je z gozdom pokrita več kot polovica celotne površine (58%), ob tem pa imamo še dobrih 14.000 hektarjev drugih gozdnih zemljišč, kot so rušje, površine pod daljno- vodi in gozdne ceste. Z 236.000 hektarji oziroma 20 % gozdov v Sloveniji upravlja družba Slovenski državni gozdovi. Večina gozdov, kar 76% , je v zasebni lasti in precej razdrobljena, saj povprečna zaseb- na gozdna posest ne presega 2,9 hektarja. 21 % gozda je v državni lasti, lastnice treh odstotkov pa so občine. Več zaposlenih v gozdarstvu Zaradi že omenjenih vremenskih ujm in potrebne sanacije je v goz- darstvu po podatkih slovenskega statističnega urada zaposlenih več ljudi, in sicer je leta 2018 v gozdo- vih delalo 7.300 oziroma 26 % več redno zaposlenih in sezonskih de- lavcev kot pet let pred tem. Delež sanitarne sečnje je bil v skupnem poseku leta 2018 največji doslej, največ, 76 %, zaradi žledoloma ali vetroloma, 18 % zaradi podlubni- kov, preostalih 6 % pa zaradi bolez- ni gozdnega drevja in drugih sani- tarnih vzrokov. Les se za energetske namene uporablja tako v gospodinjstvih kot industriji. V letu 2018 je bilo v Sloveniji proizvedenih 5,1 milijona kubičnih metrov gozdnih lesnih sortimentov, kar znaša 2,5 kubič- nega metra na prebivalca. 2,5 mi- lijona kubičnih metrov oziroma 49 odstotkov v letu 2018 posekanega lesa je ostalo v Sloveniji za nadalj- njo potrošnjo, kar je za 15 odstot- kov več kot v letu 2017. pravila bontona redvsem na skrbnejše ravnanje obiskovalcev gozda in Foto: Svet 24 povzročilo nemalo konfl iktov, saj očitno ne poz- Manjša poraba biodizla Pri oljnicah se pozna padec cene nafte, saj se je poraba biodizla močno zmanjšala. Zato je prišlo do zaprtja več proizvodnih kapacitet za izdelavo tega goriva. Medtem ko industrija olja še ved- no deluje v normalnem obsegu, obstaja tveganje, da bo prišlo do kopičenja zalog rastlinskih olj zaradi manjšega povpraše- vanja. Poraba oljčnega olja se je drastič- no zmanjšala zaradi zaprtih hotelov in gostinskih lokalov. Možne poti trženja iščejo v izvozu, vendar so nekatere tretje države že uvedle omejitve. Za meso težave šele pridejo Uvoz mesa ostaja močan. Notranji trg EU je pod pritiskom zaradi zapiranja udi slovenske kmete be. Prvi sklop ukrepov Evropske komisije je sicer imel pozitiven učinek, Foto: Dreamstime/M24 Trgovci izkoriščajo položaj z nepoštenimi praksami Kot posledica trenutnega stanja prihaja do zaznanega povečanja nepoštenih praks trgovanja. Med njimi so nespoštovanje in enostranske spremembe pogodb, nižanje cen, spremembe pogojev dostave in prisilni rabati. To je še posebej izrazito v primeru svežih in pokvarljivih izdelkov s kratkim rokom uporabe. Opazili so tudi primere zavajajočega označevanja države porekla in uveljavljanje kazni za dobavitelje, ki naročenih količin, iz upravičenih razlogov, niso mogli dostaviti pravočasno. Nekateri poročajo tudi o uporabi strategije trgovcev na drobno, katerih namen je zabrisati segmentacijo izdelkov na trgu. Tak primer so jajca proste reje in jajca iz hlevske reje s podobnimi cenami. Foto: Dreamstime/M24 ključnih kanalov prodaje. Uvo- žene količine se bodo kopičile v skladiščih, če ne bo vzpostavlje- nih alternativnih poti prodaje in bodo konec krize destabilizirale trg. Združenji evropskih kmetov in zadrug opozarjata, da je treba prilagoditi uvozno zakonodajo. Pri svinjskem mesu je treba uredi- ti ukrepe za zasebno skladiščenje za prašičje trupe. Poleg pomoči za zasebno skladiščenje mesa je treba kriti tudi stroške vzdrževanja živali na kmetiji zaradi zmanjšanja povpraševanja. Komisija ni predla- gala nobenega sistema zasebnega skladiščenja telečjega mesa kljub težkim razmeram zaradi zaprtja prehrambnih storitev. Štajerski TEDNIK torek, 2. 6. 2020  COLOR CMYK stran 12 torek  2. junija 2020Izobraževanje12 Prvi administrativni korak k šola- nju na domu je, da starš svojega ot- roka najprej vpiše v osnovno šolo v okolišu, v katerem otrok prebiva, nato mora najkasneje do začetka šolskega leta (do 31. 8.) šolo obve- stiti, da bo svojega otroka šolal na domu. Izobrazba starša pri tem ni pogoj. Kljub šolanju na domu šola vez z učencem ohranja, tako da ga sproti obvešča o rokih in nači- nu izvedbe ocenjevanja znanja. Vmesnega, medletnega preverja- nja in ocenjevanja znanja učencev, ki se izobražujejo na domu, šolski predpisi ne predvidevajo, zakon o šolstvu predpisuje le enkratno preverjanje znanja pred izpitno komisijo. In sicer se od 1. do 3. ra- zreda preverja le znanje iz sloven- ščine in matematike, učenci druge triade morajo dokazati še znanje tujega jezika, od 7. do 9. razreda pa se preverja tudi znanje ostalih predmetov. Če učenec ne doseže standarda znanja za posamezen razred, ima pravico do ponovne- ga preverjanja znanja pred začet- kom novega šolskega leta, če tudi takrat ni uspešen, potem mora osnovnošolsko izobraževanje nadaljevati v javni ali zasebni šoli. Preverjanje znanja ni plačljivo, po- datka o uspešnosti učencev, ki se šolajo na domu, pa na ministrstvu nimajo. Na vprašanje, ali se lahko učenec med letom vrne v šolske klopi, pa so na ministrstvu odgo- vorili: »Načeloma otrok zaključi iz- obraževanje na domu v celotnem šolskem letu.« Izobrazba staršev ni pogoj za izobraževanje na domu Odločitvi za šolanje na domu botrujejo zdravstveni razlogi, dalj- ša službena potovanja oziroma službena bivanja v tujini ali pa gre zgolj za osebno odločitev staršev, so najpogostejše razloge navedli na šolskem ministrstvu. Gita Mate- ja de Laat iz Zavoda za razvoj šo- lanja na domu pa dodaja: »Številni starši, ne da bi se tega zavedali, začnejo ‚šolanje na domu‘, še pre- den otrok vstopi v šolo. Mnogi ot- roci že pred vstopom v šolo pozna- jo črke, imena živali, barv, morda znajo celo že malce brati, pisati in računati.« Šolanje na domu je to- rej samo naravno nadaljevanje že predhodnega procesa učenj, meni de Laatova, a obenem opozarja, da šolanje na domu od staršev zahteva večji angažma, saj ti poleg osnovne starševske vloge stopijo še v čevlje učitelja, čeprav za to ne potrebujejo pedagoških znanj. Sicer pa Gita Mateja de Laat opa- ža, da v nižjih razredih navadno ni večjih težav z zagotavljanjem za- dostnega znanja. »V višjih razredih pa se obseg in zahtevnost snovi precej povečata. Takrat morajo starši sami oceniti, ali imajo dovolj znanja za poučevanje otroka.« Veli- ke teže v procesu izobraževanja pa nima le znanje, temveč tudi sociali- zacija, torej stik s sovrstniki in dru- gimi, ki so v okviru izobraževanja na domu močno omejeni. A ome- jeno druženje s sovrstniki ni nujno najhujše zlo, temveč v določenih primerih prednost, meni de Laato- va, saj otroci, ki se šolajo na domu, niso podvrženi pritiskom vrstnikov glede obnašanja, odnosa do same- ga sebe, soljudi in okolja na sploh. Po besedah ravnateljice Klavdije Zorjan Škorjanec je program pred- šolske vzgoje uspešno zaključilo vseh 19 dijakov, od tega šest dija- kinj z odličnim uspehom (dve sta bili odlični vsa leta šolanja), sploš- no gimnazijo pa je zaključilo 16 od 17 dijakov, z odliko šest dijakinj, ki so bile odlične vsa štiri leta. »Letnika ni izdelal samo en di- jak gimnazijskega programa. Ta ima možnost opravljati popravni izpit v treh izpitnih rokih, prvič za en negativno ocenjen predmet že takoj po koncu pouka, pred matu- ro. Če bo uspešen, bo tudi ta dijak pristopil na spomladanski rok ma- ture,« je povedala ravnateljica in zadovoljno dodala: »Obe letošnji generaciji sta bili zelo uspešni, dija- ki so dosegli izjemen uspeh. Na šoli smo zelo ponosni nanje, zato smo jim pripravili posebno slovesno po- delitev spričeval. Stisk roke in obje- me pa smo si samo predstavljali v naših mislih. Dijake je poleg vrtnice razveselila tudi torta. Manjkala ni niti skromna zakuska in na koncu fotografi ranje.« Zaključne letnike zdaj čaka še zadnja preizkušnja – splošna oz. poklicna matura. Ormož  Na gimnaziji podelili spričevala Od 36 dijakov letnika ni izdelal eden Konec maja je bilo na ormoški gimnaziji nadvse veselo. Dijakom zaključnih letnikov so podelili spričevala. Slovenija, Podravje  Šolanje na domu ni mačji kašelj, ni pa nikakršen bav bav Šolanje na daljavo starše spodbudilo k razmišljanju o šolanju na domu Mnogi starši razmišljajo, da bi v novem šolskem letu prevzeli vlogo učitelja in otroke (predvsem prve triade) poučevali na domu. O tej možnosti premlevajo predvsem zaradi napovedi drugega vala virusa covid-19 in z njim povezanih ukrepov, ne gre pa spregledati niti sedaj veljavnih priporočil in navodil v osnovnih šolah, ki učence silijo v osamitev in odmikanje drug od drugega. Foto: M24 Ptuj  Ekonomska šola praznuje okroglo obletnico O širitvi ali opustitvi programov (še) ne razmišljajo Ekonomska šola Ptuj, ki deluje v okviru Šolskega centra, je te dni obeležila 60-letnico delovanja. Slavnostne prireditve (še) ni bilo, a dijaki in profesorji niso dopustili, da bi jubilej šolske ustanove ostal spregledan. Po družbenih omrežjih so zaokrožila njihova video sporočila z dobrimi mislimi, ki so jih naklonili okolici. Rdeča nit letošnjega prazničnega leta je vseslovenski projekt Bodi dober, bodi kul, oziroma kot so ga naslovili na ptujski srednji šoli: 60 dobrih del za 60 let Ekonomske šole Ptuj. V minulih mesecih so posto- rili veliko dobrega – pekli so palačinke in pripravljali sladice za otro- ke v Dnevnem centru za otroke in mladostnike na Ptuju, starejšim so pomagali pri prenašanju nakupovalnih vrečk, organizirali so delavnice za stanovalce Doma upokojencev Ptuj … Zadnja v nizu dejanj pa je bila videoveriga dobrih misli za najrazličnejše ciljne skupine. Ravno ta projekt po mnenju ravnateljice Darje Harb spodbuja, krepi in razvija v dijakih lastnosti, ki jih delodajalci in tudi okolica potrebujejo. »Na eko- nomski šoli skušamo ves čas slediti potrebam okolja in gospodarstva, tudi na področju znanja, tako da šolski kurikulum redno prilagajamo potrebam, ampak gospodarstveniki vedno znova poudarijo, da ne iščejo le znanja, ki ga dijaki pridobijo v učilnicah oziroma na daljavo, temveč tudi in predvsem osebnostne lastnosti, kot so pridnost, delav- nost, zavzetost, predanost in pripravljenost učiti se ves čas in vedno znova.« Foto: Črtomir Goznik Na vedno nove izzive in vsebine skuša biti pripravljena tudi Eko- nomska šola Ptuj, ki tako kot gospodarstvo doživlja vzpone in padce, je priznala Harbova. »Ob nastanku samostojne države je zgolj naša Ekonomska šola štela toliko dijakov kot sedaj celotni Šolski center. Letos vpisujemo dva oddelka ekonomskega tehnika, s čimer smo za- dovoljni, saj opažamo, da se trend vpisa ponovno povečuje, nerealno pa je pričakovati, da bo število otrok v naši šoli kdaj podobno tistemu izpred 30 let.« Poleg trgovskega programa, ki ima še enkrat daljšo zgodovino kot Ekonomska šola, že 10 let izobražujejo tudi aranžerske tehnike. »Ta program je podcenjen. Mnogi namreč mislijo, da je aran- žerski tehnik opolnomočen za zavijanje daril ali oblikovanje izložb. To še zdaleč ne drži. Mi izobražujemo dijake, ki so spretni tako z rokami kot kreativni z računalniško miško.« O širitvi ali opustitvi, katerega iz- med programov, za zdaj še ne razmišljajo, seveda pa želja, da bi ponu- dili nove vsebine, ostaja. Kdaj bo Ekonomska šola Ptuj tudi uradno obeležila 60-letnico delo- vanja, za zdaj še ni znano. Želijo si le, da bi lahko prireditev organizirali še letos, torej v jubilejnem letu. Foto: Arhiv GO Na lep dogodek jih bodo spominjale tudi spominske fotografi je. Na sliki dijaki 4. a gimnazijskega programa. Izobraževanje na domu v porastu, a delež še vedno nizek Da je izobraževanje na domu v porastu, priznavajo na šolskem ministrstvu. Letos se tako na domu izobražuje 392 učencev in učenk (0,2 % vseh osnovnošolcev), kar je za 60 otrok več kot v lanskem šolskem letu oziroma 100 več kot pred štirimi leti. Slovenija  V sredo v šolah vsi učenci Doma ostajajo le dijaki V šolo so se včeraj, 1. junija, že vrnili učenci 4. in 5. razredov, jutri, v sredo, pa jim sledijo še učenci 6., 7. in 8. razredov. Dija- ki pa se bodo še naprej šolali na daljavo, je povedala ministri- ca za izobraževanje Simona Kustec. Od 1. junija se oddelki v osnovnih šolah in vrtcih ne bodo več delili, bodo pa še naprej veljali splošni higienski ukrepi. Za šole po besedah Kustečeve ostaja navodilo o eni oceni za za- ključek polletja, tudi dodatna strokovna pomoč bo še naprej potekala tako kot do zdaj. Valete pa zaradi spoštovanja preventivnih ukrepov ne bo oziroma njena organizacija vsaj ne bo dolžnost šole, je pove- dala. Starše je pozvala, naj tisti, ki otroke lahko sami vozijo v šolo, to tudi počnejo in na ta način razbremenijo šolske prevoze, da bodo ti lahko potekali čim bolj nemoteno. Ukrep varnostne razdalje na avtobusih namreč ostaja. Po besedah direktorja NIJZ Milana Kreka učencem v razredu ne bo treba nositi mask, učiteljem pa svetuje, naj jo nosijo. Ravnatelji obliki poučevanja na domu ne nasprotujejo, imajo pa pomisleke, predvsem glede omejenosti stikov otroka, ki se šola doma, s sovrstniki. Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt, se tako sprašuje, ali je za otroka dobro, da ostane »pod mamino perutjo in se vse vselej vrti okrog njega«. Da otrok za svoj osebnostni in socialni razvoj potrebuje druženje z vrstniki, saj se s tem nauči prilagajanja, sodelovanja, čustvova- nja, empatije, je prepričana tudi ravnateljica OŠ Olge Meglič Hele- na Ocvirk. A meni, da je šolanje na domu dobrodošla in primerna oblika predvsem za otroke, ki imajo težje zdravstvene ali druge težave. »Vsekakor pa je odločitev za šolanje na domu odločitev staršev, ki jo tudi osebno spoštujem. Če bo prišlo na šoli do tega, da bomo imeli izobraževanje na domu, bomo poskušali organizi- rati tudi kakšne skupne dejavnosti, kjer bo lahko sodeloval tudi ta učenec oz. učenka. Na OŠ Breg pa imajo evidentiranega enega učenca, ki se šola na domu, vendar gre za poseben primer: tretješolec, ki se šola na domu, živi namreč v Argentini. Želja staršev je bila, da ohrani stik s Slovenijo in slovenskim šolskim sistemom, čeprav živi na drugem koncu sveta. Štajerski TEDNIK torek, 2. 6. 2020  COLOR CMYK stran 13 dni, delavni in zavzeti, tako na tre- ningih kot na tekmah. Če pogleda- mo samo zadnjo tekmo z Domža- lami lahko hitro ugotovimo, da so se vsi po vrsti izkazali. Pri Aluminiju so mladi vedno dobivali podporo, tudi sam sem bil med njimi,« je zak- ljučil Luka. Sanin Muminović: »Prijateljsko smo se razšli, tako so me sedaj tudi sprejeli« Ob tem so za lažje premagovanje zgoraj opisanega ritma v kidričevskem klubu posegli po sila zanimivi in koristni rešitvi: za sodelovanje so se dogovorili s starim znancem - Saninom Muminovićem. Izkušeni 29-letni hrvaški vezist je v rdeče-belem dresu že igral v letu 2017, pa tudi v sezoni 2018/19, v tem času je nanizal skoraj 70 tekem (61 v 1. ligi, 8 v Pokalu). Nazadnje se je preizkušal v 2. kitajski ligi, po prekinitvi prvenstva zaradi koronavirusa pa je bil prost igralec. Nič več … »Spet sem nazaj! Na Kitajskem sem bil pol leta, nato bi moral v ja- nuarju začeti postopek registraci- je. A ravno takrat se je pojavil koro- navirus, zato sem se vrnil domov. Nato smo predčasno zaključili so- delovanje, saj se na Kitajskem pred avgustom verjetno ne bo nič zače- lo,« je v uvodu kratko opisal svojo zadnjo avanturo na Daljnem vzho- du, čeprav poglavja s Kitajsko še ne zapira povsem. »To je bila super iz- kušnja, zato sem tudi pustil odprta vrata za nadaljnje sodelovanje. A najprej bom poskušal Aluminiju po svojih najboljših močeh pomagati do čim boljših rezultatov. Prednost je, da poznam skoraj vse igralce in strokovni štab, saj ni minilo veliko časa od takrat, ko smo se razšli. To se je takrat zgodilo v prijateljskem vzdušju, tako da so me sedaj tako tudi sprejeli.« V kakšnem spominu imaš prejšnja obdobja pri Aluminiju? »To so bila zame najlepša leta! Tudi v začetku letošnje sezone smo fantastično začeli, sam sem ostal sicer samo dva kroga, a vseeno so spomini lepi in občutki ob tem zelo prijetni. Vsem bi tudi čestital za uspehe v nadaljevanju, v takšnem tonu pa bomo poskušali tudi nada- ljevati. Želimo ujeti fi nale pokalne- ga tekmovanja in zadržati mesto med ekipami, ki si bodo zagotovile mesto v evropskih tekmovanjih,« je optimističen Sanin, ki je fi zično dobro pripravljen, manjkajo pa mu seveda tekme, tako kot domala vsem. Ne gre brez vprašanja o tem, kako je bilo na Kitajskem, kakšen nogomet se igra tam in kakšne so razmere v klubih. »Zagotovo je ne- koliko drugače, kot smo navajeni tukaj, igra se drugačen nogomet - drugačna je celotna fi lozofi ja igre. Zanimivo pa je, da ljudje množično prihajajo na stadione in dobro na- vijajo. Ko pride kakšen nov tujec, potem ga takoj pridejo pogledat. Sam sem bil v klubu BSU iz Pekinga, ki je pod nekakšnim patronatom dr- žave. Ob tem sodeluje z nekaterimi univerzami in še dvema kluboma iz nižje lige. Klub ima svoj velik trening center, približno 300 km stran pa so zgradili še enega, ki je med največ- jimi v državi in premore 12 igrišč. V njem smo bili nameščeni, manj kot 100 metrov od obale. Znotraj tega je tudi šola za mlade, ki so prihajali v klub, resnično je bilo vse perfek- tno,« je dejal Muminović. Si imel na Kitajskem kakšno družbo? »Ja, z mano so bili še trije igralci iz Hrvaške, ki jih prej nisem poznal. V pogovoru smo vsi našli kakšne skupne znance in tako smo hitro našli medsebojni kontakt. To so bili Jure Obšivać, ki je med dru- gim tudi nekdanji igralec Domžal, pa Nikola Matas, ki je dolgo časa igral za Osijek, pa tudi v lendavski Nafti, tretji pa je bil Tomislav Čuljak, ki je prav tako igral za Osi- jek, pa tudi za Istro in Šibenik v 1. hrvaški ligi. Zaradi njih je bila faza prilagajanja bistveno lažja.« Za Muminovića je to tretji prihod v Kidričevo: prvič je prišel v začet- ku leta 2017 iz Novigrada, čemur je po enem letu sledil odhod v Irak (januarja 2018). Po iraški avanturi se je v Kidričevo vrnil septembra is- tega leta, nakar je julija 2019 odšel na Kitajsko. Je pa nedvomno igra- lec, ki bi si ga v svojih vrstah želel vsak trener! Jože Mohorič Janžekovič: »To je za nas neverjetna okrepitev« Kako gledaš na prihod Sa- nina Muminovića? L. Janžekovič: »Sanin je moj zelo dober prijatelj in res- nično sem bil vesel, ko sem zagledal njegov obraz. Že ko sem slišal to novico od trener- ja sem vedel, da je to za nas neverjetna okrepitev v pra- vem pomenu besede. Za vse je to dobro, za klub, nas igral- ce, za vzdušje v slačilnici – o njem res lahko povem samo pozitivne stvari.« Nogomet Ekskluzivni pogovor: Salvio Passante, predsednik NK Drava: »Naša glavna naloga je, da denar porabljamo bolj racionalno kot doslej« Strani 14 Nogomet Manjkata še svežina in učinkovitost Stran 15 Rekreacija Med vadbo prisluhnite svojemu telesu Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si Nogometaši v 1. slovenski ligi so tik pred nadaljevanjem sezone, vsi pa se zavedajo, da bo urnik sobo- ta-sreda-sobota do 22. julija, ko se bo prvenstvo zaključilo, izjemno zahteven. To še posebej velja za Aluminij in Muro, ki bosta nastopi- la tudi v polfi nalu Pokala Slovenije (9. 6.), eden izmed njiju pa tudi v fi nalu (24. 6.). 11 prvenstvenih te- kem in zraven še ena ali dve v Po- kalu v 47 dneh – to je v povprečju tekma vsak tretji ali četrti dan (na- tančno 3,6). V teh stresnih dnevih so za prvi razveseljivi novici iz Aluminija poskrbeli z razrešitvijo vprašanja vratarjev. Pisali smo že o tem, da v maju in juniju potečeta pogodbi obema vratarjema, Luki Janžekoviču in Matiju Kovačiću. V klubu so poskrbeli, da ta tema ne bo več na dnevnem redu – oba sta namreč s šumarji podaljšala pogodbi! Luka Janžekovič: »To je v tem trenutku najboljša poteza za moj razvoj« Eden od kapetanov, Luka Jan- žekovič, je ob podaljšanju pogod- be tudi spremenil imidž (nova fri- zura): »To je bila spontana odloči- tev, očitno je bil čas za spremembe (smeh). Ni pa bil čas za spremem- be glede kluba, zato sem se z Alu- minijem dogovoril za podaljšanje. Odkrito smo se pogovorili in prišli do ugotovitve, da imamo skupne cilje. Zahvalil bi se vsem v klubu za priložnost in obenem upam, da bomo še naprej dobro sodelovali in da bomo uresničili čim več ciljev. Sam si ob tem želim, da bi lahko klubu pri tem čim bolj pomagal,« je dejal 23-letni Luka. Na mizi je imel tudi nekatere druge možnosti: »Res sem prem- leval tudi druge variante, a sem s sedanjo odločitvijo resnično zado- voljen in pomirjen. Menim, da je to najboljša poteza za moj nadalj- nji razvoj. Verjamem, da bo prišel tudi trenutek za kakšno drugo stopničko, a očitno potrebujem še nekaj časa in dokazovanja v tem okolju in na tem nivoju. Za golma- ne je značilno, da se razvijajo dlje časa, da šele z leti pridobijo nujno potrebne izkušnje in da lahko naj- boljše partije pokažejo tudi krepko po dopolnjenem 30. letu starosti. Tudi to je bil eden izmed vidikov mojega razmišljanja, resnično se mi nikamor ne mudi. V Kidričevem je zdravo okolje za delo, vse je OK. Pomembno je tudi to, da sem ostal doma.« Luka že celotno dosedanjo ka- riero nosi dres Aluminija. »Prak- tično celotno življenje sem že tu- kaj, prva slovenska liga pa ostaja zame velik izziv. Lani me je precej ustavila poškodba, zato mi v tem času res ni bilo najlažje. Sedaj sem pripravljen na nove izzive, v katere se podajam z enakim elanom, kot sem ga imel pred poškodbo. Na treningih delam trdo, saj se zave- dam, da bom le tako lahko poma- gal ekipi,« je še dejal Janžekovič. Zazrl se je tudi k ekipi in nada- ljevanju sezone, kjer Aluminij čaka dvojni izziv. »Smo dobra ekipa, delujemo enotno in povezano, kot prava klapa, baza je resnično kvalitetna, ob tem imamo izjemne pogoje za delo – kakšne slabe stva- ri sploh ne morem najti. Na tem je potrebno graditi naslednje korake. Jeseni je celotna ekipa naredila odlično delo, tudi zadnji prijateljski tekmi sta pokazali, da na igrišču stojimo dobro, da smo konkurenč- ni. Imamo svoje ambicije, svoje ci- lje in prepričan sem, da lahko tudi v naši majhni sredini vsem dokaže- mo, da smo sposobni nadaljevati v slogu jeseni,« je prav po kapetan- sko situacijo opisal Janžekovič. Posebno je izpostavil mlade igralce. »V ekipi imamo veliko ta- lentiranih mladih fantov, ki seveda potrebujejo minutažo za razvoj. Res bi rad izpostavil te mladce, ki dokazujejo, da bomo lahko nanje še kako resno računali, saj so pri- Nogomet  NK Aluminij Tri dobre novice: dva pogodbo podaljšala, med šumarji pa znova tudi stari znanec Foto: Črtomir Goznik Luka Janžekovič Foto: Črtomir Goznik Matija Kovačić Foto: Črtomir Goznik Sanin Muminović Štajerski TEDNIK torek, 2. 6. 2020  COLOR CMYK stran 14 da ima domači nogometni klub ve- like možnosti, pa ne Gennara Chie- ttija, Seada Zilića in mene, ampak za promocijo mesta Ptuj, potem pa lahko pomaga po svojih močeh z lokalnimi sponzorji.« V sredini februarja je v NK Drava prišlo do spremembe na vodilnih položajih, po koncu sodelovanja z nigerijskimi vlagatelji so njihova mesta zavzeli Italijani. Na čelu teh je bil Salvio Passante, ki je ob svoji predstavitvi na februarski skupščini kluba dejal: »Star sem 36 let, z nogometom pa se ukvarjam že 20 let. Imam TV in novinarsko hišo CalcioNapoli24.it, ki se ekskluzivno ukvarja z Napolijem. V poslu sem vedno napredoval postopoma, korak za korakom, in kdor me je spremljal, je z mano dosegel cilje. Zelo bi bil zadovoljen, če me nominirate za predsednika, ter da začnemo skupaj novo pot!« To se je tudi zgodilo in skupaj s prijateljema Gennarom Chiettijem in Seadom Zilićem so se lotili pos- la. Samih začetkov zgodbe z Dra- vo se spominja takole: »Okoli 20. januarja sem prvič slišal za zgod- bo o Dravi. Do takrat nisem videl Gennara (Chiettija, op. a.) približno dve leti. Prišel je k meni domov s svojima otrokoma in sva govorila o nogometu. Takrat mi je rekel: 'Ali veš, da se moj nekdanji klub Drava prodaja?' Bil je namreč v kontaktu s Seadom Zilićem, nekdanjim so- igralcem, ki mu je povedal o tem. Vprašal sem, za koliko se prodaja, saj sem v stiku s številnimi investi- torji v Italiji, ki imajo sredstva za takšne namene. Pozneje smo stopili v stik z Nastjem Čehom, ki nam je dal prve informacije o razmerah v klubu. Seznanil nas je z dolgovi kluba in tudi vprašal, ali bi bili pripravljeni rešiti klub. Januarja je bila situacija okoli kluba resnično dramatična, saj je dolg znašal okoli 400.000 evrov, dosedanji nigerijski vlaga- telji pa v zadnjem letu niso vplačali niti evra. Naredili smo poslovni načrt in se s trdim delom lotili zmanjševanja dolga – to nam je uspelo za približ- no 45 %. Koronakriza in zaustavitev vseh tekmovanj sta nam pri tem 'pomagali', saj sicer ne bi imeli na voljo toliko časa za ureditev raz- mer, kot smo ga imeli sedaj. Štiri mesece smo delali na sporazumih z igralci, bili smo v kontaktu z NZS in ostalimi ljudmi, ki so od Drave zahtevali svoj denar – restavracije in ostali dobavitelji. Bilo je veliko neplačanih računov – res veliko. Ko sem bil sam prvič v pisarnah Drave tukaj ni bilo niti mila in to- aletnega papirja, telefona … – to so bile razmere, ko smo prišli v Dravo,« je z žarom v očeh začel pripovedovati svojo ptujsko zgod- bo Salvio Passante, predsednik NK Drava Ptuj. »Glede na to, da smo sedaj pre- jeli licenco za igranje v 2. slovenski ligi, se mi zdi to 'čudež'. A to je šele prvi del 'čudeža', drugi bo takrat, ko bomo sestavili dobro ekipo in bomo klub pripeljali v 1. ligo,« je dodal. »Bili smo tiho, delali smo, zdaj pa je čas, da spregovorimo« Kako težak je bil za vas celoten postopek v zvezi s pridobitvijo li- cence? S. Passante: »Zelo težak, še po- sebej v zadnjih dneh pred oddajo dokumentacije. Na naši listi smo imeli seznam vseh igralcev, ki so dobili denar in je bilo vse urejeno. Nato pa so se pojavili še nekateri dokumenti, ki so pričali o tem, da npr. Nermin Haljeta, s katerim smo imeli stvari urejene, ima odprtih še nekaj postavk – in to dva dni pred rokom! Seveda smo morali to poplačati, obenem pa je bilo na tej listi še šest drugih igralcev. Za konec pa smo morali plačati še da- vek, ki bi ga morala poravnati Da- kinda – več kot 19.000 evrov samo v zadnjem dnevu! Zaradi tega sem prej rekel, da je licenca za Dravo čudež. To je ta zgodba … Bili smo tiho, javno nismo želeli med tem procesom objavljati ničesar, trdo smo delali, zdaj pa je čas, da spre- govorimo o tem – prvič za Štajerski tednik. Naslednja pomembna stvar: klub ni imel svojega računovodja! Kako lahko nogometni klub poslu- je brez računovodje?!? To je resnica NK Drava. Sedaj moramo začeti z malimi stvarmi, ki pa so zelo po- membne: z osebjem, tajnico, raču- novodjo, z odvetnikom, ki ga lahko klub pokliče v vsakem trenutku za nasvet ... To je prvo, kar moramo urediti in česar klub doslej ni imel. Glede na to lahko mirno rečem, da je bil doslej NK Drava združenje pri- jateljev, ne pa resen in organiziran nogometni klub – to je velika razli- ka. Potem je tu naslednje tehnično osebje: trener, pomočnik trenerja, kondicijski trener, trener vratar- jev.« Kljub temu je Drava doslej na- stopala v 2. slovenski ligi. Kakšni bodo cilji v bodoče? S. Passante: »Govoriti o tem, da bomo po vsem zgoraj opisanem sedaj odkrito napadali 1. ligo, se sliši kot sanje. A vseeno: če nam bo uspelo zagotoviti proračun v dose- danji višini ali celo nekaj manj – vsi vemo, da tukaj ne govorim o enem milijonu evrov, ampak bistveno manjši številki –, s katerim bomo normalno plačevali osebje, trener- ski štab in na koncu tudi igralce, potem lahko računamo na napre- dovanje v 1. ligo – o tem sem trdno prepričan. Naša glavna naloga je, da denar porabljamo bolj racional- no kot doslej. Proračun bomo za- polnili v načrtovanih okvirjih, le po- raba mora biti veliko bolj smotrna, kot je bila doslej.« Rože za županjo Imeli ste že tudi sestanek z žu- panjo. S. Passante: »Nesel sem ji rože! Na začetku sem ji rekel, da nisem prišel prosit za denar. Prosil pa sem jo za tri stvari: prva je bila po- moč pri nogometni šoli, pri delu z mladimi, druga je, da ne ostanem sam s ptujskim nogometnim klu- bom, tretja pa, da me podpira pri mojem delu. Še enkrat poudarjam, ni me treba podpirati z denarjem. Če pa bo ptujska županja spoznala, torek  2. junija 2020Šport, pogovori14 Nogomet  Salvio Passante, predsednik NK Drava Ptuj »Naša glavna naloga je, da denar porabljamo bolj racionalno kot doslej« Foto: JM Športni direktor Drave Gennaro Chietti in njen predsednik Salvio Passante: »Klub ob našem prihodu ni imel svojega računovodja, v pisarni ni bilo telefona, na WC ni bilo toaletnega papirja, mila … Glede na to lahko mirno rečem, da je bil doslej NK Drava združenje prijateljev, ne pa resen in organiziran nogometni klub – to je velika razlika.« »Želel bi si, da bi kdaj dosegel 10 % tega, kar je dosegel on« Sestali ste se tudi z Milanom Mandarićem. S. Passante: »Zame je on legenda nogometa, od katerega se lah- ko vsi veliko naučimo. Začel je pred 60 leti s svojim podjetjem, v teh letih pa je iz tega zgradil imperij. Pisal je zgodovino ameriškega, pa tudi evropskega nogometa. Tako je preko luže npr. odpeljal Geor- ga Besta, enega najboljših evropskih igralcev vseh časov in legen- do Manchester Uniteda. Želel bi si, da bi kdaj dosegel 10 % tega, kar je dosegel on. Kupil in prodal je deset klubov, tudi iz najmočnejših evropskih lig, med drugim tudi premierligaša Leicester City. Z Mandarićem naju je spoznal Sead Zilić, imel sem zelo dober ob- čutek. Govorila sva tudi o sodelovanju, a ne v tem trenutku, ampak v prihodnosti – iz druge lige sedaj Olimpija sodeluje z Brežicami. Pos- tavila pa sva dober odnos, morda bova našla skupni jezik pri mladih igralcih in pri kakšnih posojah. Pomembno sporočilo tega sestanka je bilo, da Drava znova obstaja na nogometnem zemljevidu.« »Moramo spremeniti mentaliteto tega kluba« Kakšno bo sodelovanje z nogo- metno šolo? S. Passante: »Z Boštjanom Krajncem sva že govorila o priho- dnosti. Nogometna šola je v tem letu opravila veliko delo in se z mladinci in kadeti uvrstila v 1. ligo, sam pa v njej vidim veliko potenci- ala. Že sedaj vam lahko povem, da bomo v člansko ekipo sprejeli tri ali štiri igralce iz mladinske ekipe. V pripravah na novo sezono bo s člani na pripravah sedem ali osem mladincev. Moramo spremeniti mentaliteto tega kluba: začeti mo- ramo z domačimi igralci, potem pa jim moramo priključiti igralce iz drugih okolij. Narediti moramo mešanico mladih in nadarjenih ter izkušenih igralcev – to je prava re- šitev. Jaz sem za mlade, ker oni so prihodnost!« Boste angažirali kakšne igralce iz Italije, glede na to, da prihajate od tam in poznate trg? S. Pasante: »Konec junija bo priš- lo na Ptuj na preizkušnjo sedem ali osem igralcev iz Italije ali iz držav Evropske unije. To bodo zagotovo igralci z veliko talenta, za katere bo to pravi test. Če ga bodo opravili zadovoljivo, potem bo lahko kateri postal igralec Drave.« Drava je letos imela na razpola- go približno 22 igralcev. Kaj se bo zgodilo z njimi? S. Passante: »Moje mnenje je, da jih bo ostala približno polovi- ca. Tako vidim tudi razmerje v prvi ekipi, polovico bi lahko zasedli do- sedanji igralci, polovico pa novinci. Pomembno je, da bomo vsi vlekli v isto smer, da si bomo vsi skupaj pri- zadevali za isti cilj. Najprej je treba imeti v slačilnici prave ljudi, potem pa tudi prave igralce. Če imate v slačilnici različne klane ali skupine, v katerih sta dva, trije ali štirje igralci, potem to seveda ni dobro za ekipo. Prva naloga vseh nas bo zatorej, da v slačilnici in v pisarnah zagotovimo enotnost – samo iz tega lahko nare- dimo močan nogometni klub.« Za trenerja ste že pred časom postavili Viktorja Trenevskega. S. Passante: »On je trener in član naše družine – Dravine družine. V tej se premikamo s pomočjo štirih glav in osmih rok, a smo ena oseba. Skupaj se odločamo o prihodnosti, o igralcih … Ideja je lahko od kate- rega koli, na koncu pa se odločimo za tisto, ki je najbolj koristna za Dravo, ne za mene osebno. Moje mnenje je, da je Viktor perfekten trener za Dravo, saj je ena izmed njenih legend, ob tem ima obilico izkušenj s klubi iz različnih koncev Evrope. Tehničnega znanja mu ne manjka, pomembna pa je tudi psi- hologija igralcev in njihov način razmišljanja – igralce mora narediti boljše in bolj motivirane.« Ste zadovoljni s tem, da se bo kmalu začela tudi italijanska 1. liga – Serie A? S. Passante: »To je zelo po- membno zame osebno in moje podjetje, za medijsko hišo Calcio Napoli 24. V času koronakrize smo imele medijske hiše veliko težav, saj sponzorji v času prekinitve vseh tekmovanj niso plačevali toliko kot običajno. Zdaj je za Italijo po- membno, da preko nogometa poš- lje v svet signal, da se stanje počasi normalizira. Sever Italije je v pre- teklih mesecih resnično trpel, na srečo se sedaj stanje počasi vrača v običajne tirnice, kar se bo zgodilo v naslednjem mesecu ali dveh.« »Branilec, kot je Koulibaly, se rodi enkrat na 20 let« »Vaš« Napoli je trenutno na 6. mestu: lahko gre višje? S. Passante: »Upam, da lahko do konca sezone napreduje do 4. mesta, ki še vodi v Ligo prvakov, kar pa bo težko. Trenerja Gen- nara Gattusa poznam osebno in sem mnenja, da je prava oseba za Napoli, saj zna v prvi vrsti odlično motivirati igralce, ob tem pa ima v nogometu veliko izkušenj, poznan- stev in vsega drugega. Govoril sem že tudi z ljudmi iz kluba glede kakšne prijateljske tekme z Dravo: morda letos to še ne bo mogoče, a vsaj z ekipo Barija (2. mesto v Serie C jug, op. a.), ki je nekakšna podružnica Napolija, bi že lahko bilo izvedljivo.« Kdo je po vašem mnenju naj- boljši igralec Napolija? S. Passante: »Veliko je odličnih, a zame je to 26-letni Senegalec Kali- dou Koulibaly – takšen branilec se rodi enkrat na 20 let! Je tehnično izjemno podkovan, močan, inteli- genten … Odkril ga je moj najbolj- ši prijatelj iz nogometnih krogov Marco Zunino, ki je šef skavtov pri Nogometnem klubu Bologna. O prestopu Koulibaliya iz Genka k Napoliju sem ekskluzivno poročal v mojem časopisu, naslov pa je bil Orjak iz Genka.« Imate kontakte še s kakšnim zvezdnikom? S. Passante: »Sem v dobrih odnosih z Edisonom Cavanijem, ki je sedaj član PSG, pred tem pa je igral za Napoli. Na njegovi spletni strani sem celo omenjen kot pomembna oseba v njegovem življenju. Veliko prijateljev imam v nogometnih krogih, nekaj od teh bi želel vključiti tudi v NK Drava.« Bi dodali še kaj za konec? S. Pasante: »Nekatere stvari so težke, a niso nemogoče. Veliko lju- di ob našem prihodu na Ptuj ni ver- jelo v našo zgodbo, tudi v samem klubu so bili nejeverni. Bil sem pač samo mladenič z očali in brez izku- šenj. Povem vam pa, da bomo na- redili revolucijo, velike stvari!« Jože Mohorič Štajerski TEDNIK torek, 2. 6. 2020  COLOR CMYK stran 15 Življenje se vrača v običajni ri- tem, kar pomeni, da bomo cele dneve ponovno vpeti v neskončno vrsto opravil v službi in doma, po- leg vseh obveznosti pa si bomo pred tem ali vsaj ob popoldnevih vzeli še kakšno uro za vadbo, da iz sebe stresemo vse napetosti, s ka- terimi smo se morali spoprijeti sko- zi dan. Takemu ritmu seveda sledi tudi naše telo, a vprašanje je, ali je hiter in intenziven trening resnično vedno prava rešitev. Pogosto se sploh ne zavedamo, v kakšnem stanju je naše telo z vidika preobremenjenosti mišic in sklepov. Neki del telesa v svoji avtomatičnosti resnično zaznamo šele, ko nase opozori z bolečino, a še takrat gremo trmasto naprej in pričakujemo, da se bodo zadeve uredile same od sebe. Tokrat bomo za ogrevanje s počasnimi in temeljitimi krožnimi gibi najprej razgibali vse sklepe in pri tem zaznavali, ali so kjer koli na telesu boleča, zategla ali pa preveč ohlapna mesta. Pri tem lahko skozi občutke opazujete razmerja med sosednjimi sklepi – kako je vaše stopalo postavljeno na tla, kje je težišče, ali so mor- da kolena nagnjena navznoter in podobno. Potem se sklonite k tlom tako, da bo vaše telo pri tem popolnoma sproščeno. Sezujte obutev, da boste začutili stopala, noge so iztegnjene, a sproščene, tako da na zadnjem delu nog ne čutite nobene napetosti. Dlani ne potiskajte k tlom, ampak se usta- vite na točki, na kateri vam bo še udobno. Ledveni del hrbtenice je prav tako sproščen, roke in vrat z glavo pa mehkobno visijo proti tlom. Vmes samo sprošču- joče dihajte in zaznavajte vse, kar medtem začutite. V tem položaju vztrajajte dvajset do trideset se- kund, potem se počasi obrnite k eni nogi in čez približno deset do petnajst sekund s počasnim pre- mikanjem še k drugi. Nato se vrni- te na sredino in se izjemno počasi, vretence za vretencem, dvigujte, dokler na koncu ne iztegnete še vratu in glave. V smeri navzgor dvignite še roke in jih z rahlim gi- bom podaljšajte, kakor da bi hoteli utrgati češnjo z visoke veje, ter pri spustu rok sproščujoče izdihnite skozi usta. Po želji lahko postopek ponovite še dvakrat. Čisto v redu je, če se z rokami prvič še ne boste mogli dotakniti tal, toda z redno vajo boste napredovali izjemno hitro, pa tudi občutek v telesu bo precej bolj lahkoten. Za naslednjo vajo boste potre- bovali nekaj težjega, kar pa boste kljub temu lahko držali v eni roki. Če nimate uteži, napolnite platne- no vrečko z vrečkami moke, slad- korja ali česa drugega. Potrebujete zelo malo prostora, saj boste vajo izvajali stoje. Stopite malce narazen, do širine bokov ali ramen, roke naj bodo iztegnjene, medtem ko najprej v eni in potem še drugi držite utež. Vdihnite in med izdihom telo usločite neko- liko na stran, vendar tako, da pri tem ramen ne dvigujete. Ponovi- te v vsaj treh serijah po deset- ali petnajstkrat na vsako stran. Bodi- te pozorni, da pri tem zgornjega dela telesa ne nagibate naprej. Po želji dodajte še poljubno število vaj iz preteklih objav in pustite svoji kreativnosti, da sama opravi svoje delo. Naj bo vadba tudi tokrat zanimi- va in domiselna, vaše telo pa polno ustvarjalne energije. Tekst in fotografi je: Boštjan Renko, Mateja Renko Aluminij – Domžale 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Vujadinović (19.) ALUMINIJ: Kovačić, Ploj, Šaka, Jakšić, Kontek, Pantalon, Čermak, Vrbanec, Pečnik, Matjašič, Živko- vić. Igrali so še: Janžekovič, Vrdo- ljak, G. Pečnik, Petek, Marinšek, Grajfoner, Horvat, Majcen, Mesa- rič, Klepač, Flakus Bosilj, Jauk. Tre- ner: Slobodan Grubor. DOMŽALE: Mulalić, Fink, Karić Šoštarič, Vujadinović, Ilić, Husma- ni, Jakupović, Pišek, Ibričić, Podlo- gar, Sikimić. Igrali so še: Sorčan, Ži- nič, Vuklišević, Dohyun, Mavretič, Kait, Saitoski, Vrhovnik, Makovec, Kolobarić, Markuš, Svetlin. Tre- ner: Andrej Razdrh. V petek, točno teden pred na- daljevanjem sezone, so se nogo- metaši Aluminija na domačem stadionu v pripravljalni tekmi po- merili z Domžalčani. Ti na lestvici 1. lige zaostajajo kar 19 točk za rdeče-belimi (3. Aluminij 45 točk, 9. Domžale 26 točk) in so največje razočaranje dosedanjega dela se- zone. Glede na prikazano v Kidri- čevem lahko v nadaljevanju raču- najo na pomik za kakšno mesto navzgor. V dokaj zanimivi in razgibani tek- mi je igra potekala predvsem na sredini igrišča, resnih poskusov s priložnostmi za gol pa ni bilo veli- ko. Gostje so v 19. minuti izkoristili podajo iz kota, po kateri je branilec Nikola Vujadinović z glavo dosegel edini zadetek na tekmi. Najlepšo priložnost za izenačenje je imel na strani domačinov Mihael Klepač v 107. minuti, a je iz ugodnega polo- žaja zgrešil gol. Tekma je trajala 115 minut, 70 minut sta bili na igrišču začetni postavi, v naslednjih 45. minutah pa so priložnost dobili drugi igralci. Tekma še zdaleč ni bila dolgočasna, ampak je vsebo- vala veliko borbenosti in kar moč- nih dvobojev. Novi na seznamu poškodovanih igralcev Aluminija je Nikola Leko, ki je na treningu nesrečno stopil (brez kontakta s katerim od soigralcem) ni si poškodoval križne vezi. Napovedi za vrnitev na igrišče niso optimistične, odsoten naj bi bil nekaj mesecev. Leko je v dosedanji sezoni dosegel 9 zadetkov, s čimer je prvi strelec šumarjev. JM Bila je sobota, 18. april, lep son- čen dan. Robi se je kot ničkolikok- rat odločil, da izkoristi dan in šel teč. Kruta usoda in življenje sta ostro udarila, Robijevo srce se je ‘ustavilo’, bil je njegov zadnji tek. Ob bridki novici se je čas ustavil tudi nam. Žalost, zanikanje, toli- ko vprašanj … Robi? Največji ‘bo- rec’, kar jih poznamo? V zadnjih petih tednih smo upali na čudež. Če kdo, potem bo Robi okreval in bo kmalu spet z nami, smo verje- li. Žal je včeraj odtekel svoj zadnji krog, za vedno je prenehalo biti srce velikega človeka. Poštenjaka, dobrosrčnega človeka in odličnega prijatelja, ki smo ga občudovali, ga spoštovali in imeli zelo radi. Vedno je bil poln energije, vedno v akciji. Kot oče, partner, kolega, prijatelj, v družinskem podjetju, ki ga je uspešno vodil, v Atletskem klubu Ptuj, povsod, kjer je deloval in kjer se je pojavil. Izguba je nenadome- stljiva na vseh področjih, v našem klubu prav tako. Robi je bil odličen atlet, o tem pričajo tudi naslovi v Tedniku iz konca osemdesetih in začetka de- vetdesetih let minulega stoletja. ‘Robert Prelog republiški prvak’ se je glasil eden izmed njih dne 15. februarja leta 1990. Nanizal je veliko zmag, zavidljivih uspehov in osvojil številne kolajne tako na republiški, jugoslovanski in med- narodni ravni. Izpostaviti gre ne- kaj njih. Februarja leta 1990 je v kategoriji mlajših mladincev pos- tal republiški prvak v krosu, julija 1990 je kot član jugoslovanske re- prezentance v teku na 3.000 m us- pešno nastopil na mednarodnem tekmovanju Alpe-Adria, ki je po- tekalo v avstrijskem mestu Linz. Istega leta je v Zagrebu na držav- nem prvenstvu za mlajše mladince in mladinke na 3.000 m izboljšal svoj osebni rekord z rezultatom 8:59:33 in osvojil prvo mesto. Sta- rejši kolegi se večkrat spomnijo na mladinsko tekmovanje za po- kal Jugoslavije, kjer so atleti AK Ptuja tekmovali z atleti iz nepri- merljivo večjih atletski sredin, na primer beograjske Crvene zvezde, zagrebškega Dinama, ljubljanske Olimpije in mariborskega ŽAK-a, a so kljub močni konkurenci ptujski mladinci ob znatni pomoči Robija osvojili ekipno tretje mesto. Tudi na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju za pokal Savaria, kjer je leta 1991 slovenska reprezentan- ca osvojila drugo mesto, se je Robi z drugim mestom na 1.500 m zelo izkazal. Z zmagami in državnimi naslovi je začel tudi leto 1992, saj je zmagal na državnem prvenstvu v krosu v Kopru. V tistem obdobju je bil eden najuspešnejših ptujskih in slovenskih atletov. Pravijo ‘enkrat atlet, vedno atlet’. Pri Robiju je to zagotovo držalo. Atletika in tek sta bila del njega in tudi po koncu tekmoval- nega obdobja je redno tekel. Zad- nja leta se je z veseljem udeleževal Maratona treh src, Teka trojk, Teka čez grad na Ptuju v organiza- ciji Tekaške akademije za odrasle, katere član je prav tako bil, in mno- gih drugih tekaških prireditev. V veselje in čast nam je bilo, ko je leta 2015 postal član upravnega odbora AK Ptuj. Pomenil je izjemno doda- no vrednost, predvsem pa je prine- sel sveže ideje, energijo in s svojo pripadnostjo ter požrtvovalnostjo doprinesel levji delež k uspešnemu delovanju kluba. Ni je bilo seje brez njegove prisotnosti, ni ga bilo tek- movanja brez njegove pomoči, ni ga bilo prijateljskega druženja brez njegove prisotnosti in ni ga bilo kli- ca, na katerega se ne bi odzval. Za razliko od večine je Robi v vsem in vseh videl le pozitivno. Iskreno in globoko sožalje nje- govi družini in vsem, ki ste ga imeli čast spoznati. Sin Blaž je napisal: ‘Vedno bo z nami in vedno bo pazil na nas’. Odgovoren in skrben, kot je bil, ni dvoma v to. Dragi Robi, prijatelj neprecenlji- vi, počivaj v miru! Pogrešamo te, manjkaš, ne naša druženja ne sta- dion nikoli več ne bodo isti. Kjer- koli nas že spremljaš, hvala za vse trenutke, upočasni tek, zaustavi korak, prepusti se tihemu brezde- lju in si spočij. Radi te imamo! Atletski klub Ptuj torek  2. junija 2020 Šport, rekreacija 15 Nogomet  Prijateljska tekma Manjkata še svežina in učinkovitost Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so v generalki pred nadaljevanjem prvenstva v 1. ligi minimalno izgubili proti Domžalam. Rekreacija  Vaje “z domačega kavča” Utišajte hitrost svojega uma in med vadbo prisluhnite svojemu telesu Robertu Prelogu v spomin Štajerski TEDNIK torek, 2. 6. 2020  COLOR CMYK stran 16 pri prof. Matjažu Vodišku. S svojim humorjem nasmeji vse okoli sebe. Najmlajši in najbolj talentiran član Špas kvinteta pa je Amadej Štrajhar, ki igra trobento. Igrati jo je začel v glasbeni šoli pri prof. Boštjanu Jagru, sedaj pa obiskuje Konservatorij za glasbo v Ljubljani ter s svojim igranjem na trobento pobira večino glavnih nagrad na tekmovanjih tako doma kot v tuji- ni. Poleg trobente igra tudi bobne, bas kitaro, klavir in kitaro. Ansambel Špas kvintet pa ne bi mogel delovati brez mentorja Matjaža Vodiška, člana ansambla Petka, ki jih s svojim znanjem in iz- kušnjami usmerja v pravo smer, še posebej izpostavijo člani ansambla. Že iz imena samega izhaja, da gre za vesele fante, ki so vedno dobre volje in ki vse radi obrnejo na špas. Najraje igrajo vsem poznane, pa tudi morda malo manj znane skladbe Ansambla bratov Avsenik, Alpskega kvinteta, Okroglih mu- zikantov, ansambla Petka itd. Sicer pa je narodno-zabavna glasba zanje poseben način življenja, ki jim po- pestri proste dneve ter jih z vsakim dnem bolj združuje. Četudi so še zelo mladi na slo- venski narodno-zabavni sceni, je za njimi že nekaj odmevnih nastopov. Zmagali so na prireditvi Pokaži kaj znaš v Dobju, kjer so osvojili 1. mesto po mnenju strokovne žirije in 1. mesto po mnenju občinstva. torek  2. junija 2020Na sceni16 Špas kvintet iz Šentjurja pri Celju je eden najmlajših kvinte- tov na slovenski narodno-zabav- ni sceni. Nastal je v začetku leta 2019 po zaslugi ideje harmoni- karja Svena Senice in baritonista Žige Romiha. Prvo obletnico de- lovanja so praznovali s svojo prvo polko z naslovom Špas polka, ki je plod njihovega enoletnega skupnega delovanja. Melodijo je napisal Matjaž Vodišek, ki se je podpisal tudi pod aranžma. Od- lično besedilo, ki v polni meri predstavlja značaj Špas kvinteta, pa je napisala Vera Šolinc. Kitarist Anže Oset je najstarejši član ansambla in njegov vodja, igra tudi diatonično harmoniko, na ka- tero je začel igrati pred približno 15 leti. Njegov učitelj je bil Robert Goter, njegov učitelj kitare pa je Tilen Kočevar. Trenutno končuje zadnji letnik na Fakulteti za elek- trotehniko. Klavirska harmonika je v rokah Svena Senice, ki tudi obiskuje Fakulteto za elektroteh- niko. Ob klavirski harmoniki, uči ga Robi Novak, igra tudi klavir in kitaro. Žiga Romih je baritonist/ basist, ki tako kot Anže in Sven obiskuje Fakulteto za elektrotehni- ko. Bariton se je začel učiti v glas- beni šoli pri prof. Boštjanu Jagru, sedaj pa svoje znanje baritona ter basa pridobiva pri Tilnu Kočevarju, basistu Mladih korenjakov. Klari- netist Sebastjan Robič obiskuje Srednjo šolo za strojništvo. Klari- net se je začel učiti v glasbeni šoli Nastopili so na reviji narodno-za- bavnih ansamblov na prireditvi Šentjurjevo 2019 in na Bevški noči 2019 kot predskupina Poskočnih muzikantov. Vsak nastop je zanje velika izkušnja, tudi lep spomin. Zagotovo pa se jim je od vseh nasto- pov v prvem letu delovanja najbolj vtisnila v spomin zmaga v Dobju, tudi zato, ker je to bil eden izmed njihovih prvih javnih nastopov. Veseli jih, da je narodno-zabavna glasba v Sloveniji zelo razširjena, da jo mladi vedno bolj poslušajo. Trenutno prevladujejo trio zasedbe, opazno pa je, da se ponovno veli- ko mladih glasbenikov odloča za kvintetovsko glasbo ter s tem obuja skladbe Ansambla bratov Avsenik. Za festivale pravijo, da so odlična priložnost za uveljavljanje mladih, novih ansamblov na narodno-za- bavni sceni, pridobivanje izkušenj ipd. Z veseljem bi se tudi sami ude- ležili ptujskega festivala narodno- -zabavne glasbe, saj bi jim nastop na najstarejši tovrstni prireditvi v Sloveniji resnično veliko pomenil. Njihov cilj je, da se čim bolj uveljavijo na slovenski narodno- -zabavni sceni z odličnimi novimi skladbami in nastopi na festivalih. Obdobje koronavirusa, ki je bilo za vse težko obdobje, jih ni ustavilo. Vsak sam je veliko vadil doma, ko- vali so načrte za prihodnost in sno- vali nove skladbe, ki jih želijo čim prej predstaviti vsem ljubiteljem narodno-zabavne glasbe. SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Ansambel Špas kvintet S Špas polko praznovali eno leto skupnega delovanja Foto: zasebni arhiv Ansambel Špas kvintet Izsledke iz občin so spremljali več let in jih tudi primerjali. Zdaj so informacije zgostili in so javno dostopne ter predstavljajo ključne kazalnike zdravja v slovenskem prostoru. V zadnjem času je v primerjavi s prejšnjim letom manj bolnišničnih obravnav zaradi astme pri otrocih in mladostnikih in zaradi klopne- ga meningoencefalitisa. Manjše je tudi število prebivalcev, ki so prejeli zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka oziroma duševnih težav. Zmanjšuje se stopnja novo- odkritih rakov debelega črevesa in danke v nasprotju z drugimi raki, saj stopnje novih odkritij te bolezni še vedno naraščajo, sporoča NIJZ. Manj samomorov Izpostavili so tudi, da se nadalju- je trend zmanjševanja umrljivosti, k čemur veliko prispeva stalno zmanjševanje prezgodnje umrlji- vosti na račun srčno-žilnih bolezni in rakavih obolenj. Poročajo tudi o postopnem zmanjšanju števila samomorov, in to že peto leto za- pored. »V primerjavi z letom 2016 se je umrljivost zaradi samomora zmanjšala v skoraj 60 odstotkih slovenskih občin.« Spodbuden podatek je tudi, še navajajo, da se je zmanjšalo število bolnišničnih obravnav zaradi bolez- ni, neposredno pripisljivih alkoho- lu. Ob tem ugotavljajo, da število prometnih nesreč z alkoholizirani- mi povzročitelji ostaja enako viso- ko nad vrednostmi izpred petih let, ko so začeli spremljati ta kazalnik. Kapi, zlomi in sladkorna Pri nekaterih kazalnikih pa so zaznali poslabšanje, v dobri polovi- ci občin se je na primer v primerjavi z lani povečal delež prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni. Prav tako se je povečalo število srčnih kapi in zlomov kolka pri prebivalcih, starejših od 65 let, ter število novih primerov raka, ki ne vključuje nemelanomskih kožnih rakov. Sprememba se je pojavila tudi pri bolniški odsotnosti, ki že peto leto zapored narašča. »V primer- javi z letom 2016 se je ta povečala kar v 88 odstotkih slovenskih ob- čin in se je v vsej državi v povprečju zvišala s 13,7 na 16,4 dni na zaposle- nega prebivalca. Izsledki inštituta so pokazali tudi, da se je povečala udeležba v državnih presejalnih programih za raka. »V primerjavi z letom 2016 se je odzivnost v Pro- gramu Svit povečala v 90 odstot- kih slovenskih občin, odzivnost v programu Zora pa v 64 odstotkih občin. Presejanost v programu Dora je prav tako visoka in na ravni Slovenije presega 76 odstotkov.« Mladi: prevelika teža in marihuana Dobra novica je tudi, da se na ravni Slovenije počasi izboljšuje te- lesni fi tnes osnovnošolskih otrok. Pred nekaj leti je bil telesni fi tnes otrok iz osnovnih šol v 87 občinah boljši od slovenskega povprečja, v tokrat objavljenih podatkih pa se je število občin, kjer je telesni fi tnes osnovnošolskih otrok boljši od slovenskega povprečja, pove- čalo na sto. Hkrati je nekoliko na- raslo število prekomerno prehra- njenih osnovnošolskih otrok, kar se kaže tudi v tem, da je bilo pred petimi leti 67 občin pri kazalniku prekomerne prehranjenosti otrok boljših od slovenskega povprečja, tokrat pa je takih občin le 61. V Slo- veniji je sicer med osnovnošolskimi otroki 24,5 odstotka prekomerno prehranjenih. Če je govor o mladih, vzbuja skrbi še nekaj, in sicer zloraba drog. Je namreč tako, da je vsak peti slo- venski 15-letnik in skoraj vsak drugi 17-letnik že kdaj v življenju uporabil konopljo. Tudi sicer NIJZ ugotavlja, da je konoplja najbolj razširjena prepovedana droga med Sloven- ci. Svarijo, da njena redna upora- ba lahko povzroči zasvojenost, zmanjša učne zmožnosti, poveča tveganje za prometne nezgode ter povzroči dihalne, srčno-žilne in duševne motnje ter bolezni. Znano je, da se zasvojenost v višjem dele- žu razvije pri ljudeh, ki so drogo za- čeli uporabljati že v mladosti. Slovenija, Podravje  Kaj je pokazala raziskava o zdravju Slovencev Več rakastih bolnikov in bolniške odsotnosti Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je obdelal podatke 212 med seboj zelo raznolikih občin, v katerih živi več kot dva milijona pre- bivalcev, z namenom, da ugotovi, kako zdravi smo v posameznih delih države oziroma kako se podoba zdravja pri nas spreminja skozi leta. Foto: Dreamstime/M24 Med nominiranci za naziv občina zdravja tudi Ptuj NIJZ in Zlati kamen sta se letos prvič odločila podeliti tudi naziv občina zdravja tisti občini, ki je prepoznala zdravje kot pomembno vrednoto in bila izrazito aktivna pri skrbi za iz- boljšanje zdravja svojih prebivalcev s številnimi aktivnostmi na različnih področjih delovanja občine in njenih prebival- cev. Med nominiranci za naziv so bile občine Črna na Koro- škem, Jesenice, Ljutomer, Kočevje, Mokronog - Trebelno, Piv- ka, Ptuj, Velenje in Tolmin, pri čemer je naziv prejela prav slednja občina z okoli 11.000 prebivalci. Štajerski TEDNIK torek, 2. 6. 2020  COLOR CMYK stran 17 torek  2. junija 2020 Nasveti 17 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: 500 g govejih ledvic (lahko tudi svinjske, telečje ali od drobnice), žlica svinjske mas, 70 g čebule, 1 žlica domače vegete, 1 žlička mijana, 3 lovorovi lis, 1 žlica moke, 1 žlička mlete sladke paprike, 250 ml tople vode za omako, 1 žlička paradižnikove mezge, sol in poper. Ledvice prerežemo po dolgem na pol, izrežemo beli del notranjega dela in ga zavržemo. Očiščene led- vice narežemo na tanke listke. Za nekaj časa jih namočimo v sveže mleko, da jim odvzame vonj (lahko čez noč v hladilniku). Pred uporabo jih dobro speremo pod tekočo vodo in pusmo na cedilu, da se tekočina odteče. V kozici stalimo mast, prepražimo nasekljano čebulo, in ko zarumeni, dodamo ledvi- ce; te bodo med praženjem spusle veliko tekočine. Med stalnim mešanjem dodamo domačo vegeto in mijan. Ko tekočina izhlapi, dodamo moko, jo med mešanjem malo popražimo, dodamo še sladko papriko, lovorov list, vodo, paradižnikovo mezgo, poper in sol ter med stalnim mešanjem kuhamo še 8–10 minut. TOREK SREDA ČETRTEK goveje ledvice v omaki, pražen krompir, solata, sadje prežganka, rižota, zeljna solata, palačinke kokošja juha, piščančji zrezek v omaki, korenčkov pire, zelena solata, prleška gibanica PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK milijonska juha, testenine s šampinjoni, kumarična solata, rižev narastek golaž, kruhovi cmoki, solata, jabolčni zavitek porova kremna juha, svinjska rebra na žaru, zelenjava, mlad pečen krompirček, jogurtove rezine fižolova kremna juha, pečene hrenovke, zelena solata, sladica Goveje ledvice v omaki Jogurtove rezine Kaj vse spada v to skupino vrtnin Kapusnice sodijo botanično v družino križnic, ki pa je izredno pisana, velika in predvsem bogata s šte- vilnimi za naše zdravje koristnimi snovmi. To je treba upoštevati pri načrtovanju kolobarja tudi na vrtu. Potrebujejo vsaj štiri leta razmika, ko na isti gredi ne smejo rasti. Zato je treba vedeti, da med križnice uvrščamo vse kapusnice, zelje, cvetačo, brokoli, ohrovte, o katerih bom danes malo več pisala, pa tudi azijske pak choi, rukolo, redkve, azijske listnate rastline. V tej skupini pa je tudi hren. Pozabljena brstični in listnati ohrovt Vzrok, zakaj danes berete ta prispevek, je dejstvo, da se oba omenjena ohrovta sadite nekje sredi junija, ko je običajno na vrtu toliko dela, da nanju mimogrede pozabimo. Ohrovt je res slovensko super živilo, ki ga izredno podcenjujemo. Medtem, ko so ostale križnice dokaj občutljive na številne škodljivce, prav zdaj je svoj letni pomor naredila kapusova muha, so ohrovti zanje neprivlačni. Najlažje jih pridelujemo ekolo- ško. Ohrovt ima več oblik, pravzaprav je skoraj idealen primer pestrosti skupine kapusnic. Glavnati ali kelj je še najbolj podoben zelju. Pri njem uživamo glavni poganjek, spremenjen v glavo. Ker je kar globoko v glavo zelen, ima celo več koristnih sestavin kakor zelje. Pa boljšega okusa je, jaz ga imam raje. Res pa je, da je svežega skoraj nemogoče jesti, saj je pretrd. Brstičnega bolj poznate, na glavnem steblu ima v pazduhah trde glavice, ki jih uživamo. Listnati ohrovt je najbližji približek izvorni kapusnici, ki je sploh ni več. Na steblu zraste veliko zelenih listov, ti pa so najbolj zdravi. Klorofi l pa je tisti, ki »ustvarja« koristne snovi v listih. Zato je listnati ohrovt v nekaterih analizah celo na prvem mestu med super živili. Zakaj pa o tem govorim danes? Ker je zdaj čas za setev, če želite sami vzgojiti sadike. Sadike presajamo nekje junija, lahko celo konec junija za zimo. Če boste brstični ohrovt sadili prehitro, bo naredil prve brste, popke prehitro v jeseni. Če bo pretoplo in dan še dovolj dolg, bodo brsti bolj rozete kot glavice. To sicer ni nič narobe, saj so prav tako uporabne. A ker vem, da imate radi na vrtu vse brezhibno in tako lepo, kot je narisano na slikah, vas na to opozarjam. Drugi razlog, zakaj ga je nesmiselno saditi tako zgodaj, pa je, da pridobi največ koristnih snovi šele, ko je vsaj malo mraz. Pri listnatem se lahko odločite sami. Tudi poleti lahko obirate liste, a so manj kakovostni, trši, bolj suhi. Za smutije in podobno pa so seveda vedno primerni. Zeleni nasveti Kapusnice – zelenjadnice za zimo Čeprav se poletje še niti dobro začelo ni, pišem že o zimi. Se sprašujete, zakaj? Sestavine: 200 g baby piškotov, 2,5 dl toplega mleka, 2 lončka navadnega jogurta, 1 jogurtov lonček sladke smetane, 10 dag sladkorja v prahu, 1 vanilijin sladkor, 400 g poljubnega jagodičevja (maline, jagode, borovnice, gozdni sadeži), 6 lisčev želane. Piškote polagamo enega zraven drugega na dno pekača, da ga prekrijemo. (Če nimamo piškotov, speče- mo tanjši biskvit v velikos pekača. Za pekač 20 x 30 cm ga naredite iz 3 jajc.) Po piškoh(biskvitu) po- lijemo toplo mleko. V plasčni posodi zmešamo jogurt, mle sladkor in vanilijin sladkor. Lisče želane pripravimo tako, kot piše v navodilih na embalaži, in jih primešamo k jogurtovi zmesi. Zmes postavimo v hladilnik za približno 10 minut. Stepemo sladko smetano in jo počasi vmešamo v jogurtovo zmes. Na koncu rahlo vmešamo še izbrano zmečkano sadje. Jogurtovo zmes prelijemo čez piškote (biskvit). Za 3–4 ure postavimo v hladilnik (še bolje čez noč), da se bodo sestavine dobro prepojile med seboj. Kaj je pomembno vedeti pri kapusnicah Kapusnice sodijo v skupino požrešnih vrtnin, kar pomeni, da po večini potrebujejo obilno gnojenje. Posebej to velja za zelje, cvetačo, brokoli in seveda ohrovte. Kitajski kapus in pak choi potrebujeta ne- koliko manj hranil, še manj pa nadzemne kolerabice. Za azijske listnate rastline in rukolo je dovolj hra- nil v vrtni zemlji in gnojenje prav njima ni potrebno. Za gnojenje tla obogatimo z organskimi gnojili, najprimernejša sta seveda hlevski gnoji (3 l/m2) ali domači kompost (10–12 l/m2), lahko pa briketirana organska gnojila kupimo tudi v vrtnih centrih. Sama svetujem, da ob pripravi tal uporabite tudi približno 20 dkg/10 m2 kalijevega sulfata. Najbolje bo uspeval za stročnicami, konec junija boste zagotovo že pobrali grah in bob. Drugače pa je pomembno le, da pred njim vsaj tri leta ni bilo križnic. Sajenje v mešanih posevkih, da ne bo večjih težav V mešanih posevkih bodo škodljivce odgnale predvsem kobulnice: kumina, janež, koper, pa tudi zelena. To pomeni, da namesto sadike ohrovta posadimo sadiko zelene vsakih 5–10 rastlin. Janež ali koper pa kar posejemo kot zastirko okoli rastlin. S potrebnim dušikom pa bo kapusnice preskrbel nizek stročji fi žol ali črna detelja. To pa naredimo tako, da posadimo eno vrsto sadik izbranega ohrovta, sadimo ga na 50 cm v vrsti. Potem 30 cm vstran posejemo fi žol, lahko pa tudi kar črno deteljo in čez 30 cm spet sadike kapus- nice. Tudi škodljivcev je po nekaterih raziskavah manj na kapusnicah, ki so rasle v sožitju s stročnicami. Prav tako pa lahko kot podsevek posejemo tudi užitni tolščak, poletno rastlino, ki je zelo zdrava, neko- liko pikantna in hkrati zelo hitro raste. Poleg omenjenih vrtnin, ki so meni najbolj smiselne, pa so dobre sosede ohrovta še blitva, špinača, francoska špinača (vrtna loboda), krompir, por, solata, sladka koruza, med zelišči pa kamilica, origano, rožmarin, žajbelj, timijan, pelin ali ožepek. Moram se ustaviti še pri kamilici, tudi njo toplo priporočam, saj odganja škodljive metulje in tudi druge škodljivce od vaših kapusnic. Še zadnji nasvet: od zdaj naprej sama sicer cvetače in brokolija ne bom več sadila, če pa vam res veliko pomenita, v poletni vročini skrivamo cvetače in brokoli v senco visokega fi žola. Gredice obrobimo z žame- tnicami, kapucinkami ali ognjičem. Nekaj lukenj, poškodb zaradi škodljivcev pa ne škodi, da je le hrana, ki jo uživamo, zdrava in brez dodatkov nezaželenih kemičnih snovi. V zimskem času je uživanje kislega zelja in kisle repe, pa tudi uskladiščenih korenovk: kolerabe ali ko- lerabice, veliko pomembnejše za naš imunski sistem kakor pa uživanje tropskih sadežev, kot sta limona ali pomaranča, ali pa celo umetnih pripomočkov za dvig odpornosti, kakor je imunal. Prav listnati in brstični ohrovt pa sta na vrtu ves čas dostopna, ne potrebujeta posebnega prostora za skladiščenje, nezahtevna, pa tako zdrava. Foto: Miša Pušenjak Štajerski TEDNIK torek, 2. 6. 2020  COLOR CMYK stran 18 Čeprav je bila v minulih dneh nova vlada zaradi poenostavitve postopkov pridobivanja gradbe- nih dovoljenj konkretno na tnalu, pa se niti v preteklosti v Sloveniji z naravo in okoljem ni ravnalo odgo- vorno. Onesnaženja izhajajo že iz časov povojne Jugoslavije, ko sta se oblikovala intenzivno kmetij- stvo in industrija, pesticidi so pos- tali bogovi na poljih, v vinogradih in sadovnjakih. Več desetletij se neprečiščene industrijske odpa- dne vode stekajo v reke, polja se polivajo s škropivi, odpadno blato, polno strupov, se odlaga na neure- jenih deponijah, kaj vse se spusti v zrak skozi tovarniške dimnike, ne bomo nikoli vedeli. Ptuj in okolica z vrsto onesnaženj Nedvomno je razlog za številne težke in kronične bolezni onesna- ženje tal, zraka in vode. Skoraj vsaka regija ima svoje ekološko breme. Začnimo kar v domačem okolju. Ptujsko jezero je živi use- dalnik težkih kovin, enako laguna v Šturmovcih pod jezerom. V vo- dotoke se še vedno iztekajo nepre- čiščene industrijske in komunalne vode, podtalnica na Dravskem polju je zaradi starih bremen iz še danes delujoče kemične tovarne polna nevarnih strupov, prav tako sta na Dravskem polju dve veliki odlagališči industrijskih odpadkov in tudi največji delujoči obrat v državi za zbiranje nevarnih odpad- kov. Na Ptuju je nedelujoče odla- gališče odpadkov s tisočimi tonami odloženih smeti, živilska industrija v zgodovinskem mestu ob Dravi vsake toliko poskrbi za »zaveso« torek  2. junija 2020Ljudje in dogodki18 Pečarjevi otroci z mamo so skupaj z gasilci lahko le nemočno opazovali besnenje požara, ki se je začel v novem delu hiše zaradi na- pake na električni napeljavi. Oče, ki se je po klicu enega do sinov vrnil domov v pol ure, je naletel le še na pogorišče, saj njihovega doma ni bilo več. Marjana in Tomaž sta se skupaj z otroki morala hitro pobrati in začeti novo poglavje v njihovem življenju. Sprva je bilo zelo težko, saj si niso nikoli mislili, da bi se jim kaj takega sploh lahko zgodilo, da bodo v tre- nutku izgubili vse. V bolečini pa je kljub temu prevladalo veselje, da so otroci ostali nepoškodovani, da so bili toliko prisebni in so se pravo- časno umaknili iz goreče hiše. Skupaj z veliko dobrimi ljudmi, ki so jim nadvse hvaležni, so počasi začeli zidati novi dom na pogorišču starega. Nekaj časa po požaru so živeli pri Tomaževih starših v Voličini, nato pa so začasni dom brezplač- no, plačevati so morali le stroške, dobili v hiši prijateljev županje ob- čine Sv. Andraž Darje Vudler Ber- lak. Gradnje novega doma so se lotili v želji, da bi se čim prej prese- lili, a so kar tri božiče zapored pre- živeli v začasnem domu. Zato pa bo božič 2020 zanje še veliko bolj prazničen, saj ga bodo praznovali v novem domu. Drbetinci  Na pogorišču zrasel nov dom Pečarjevih „Hvala bogu, da smo končn Strahovit požar je 10. julija pred tremi leti v trenutku uničil dom petčlansk 49 gasilcev iz PGD Biš, PGD Desenci, PGD Destrnik, PGD Cerkvenjak in PGD niso mogli rešiti. Stara butana, pretežno lesena hiša, ki so jo dozidali, z let Podravje, Slovenija  Država dokazano že 12 let ignorira evropske Evropski opomini zaradi one Slovenija, čeprav majhna, je resda neizmerno lepa in raznolika. Gozdovi, reke, oblikujejo lepoto dežele. A Slovenija z naravnim bogastvom in naravnimi viri ne r vsega živega, tudi ljudi. Najprej poginejo mikroorganizmi, nato žuželke, na konc Sloveniji v desetletju v svoj pravni red ni uspelo področju industrijskih emisij v zrak. Za enako obd vrednosti PM10 delcev. Če država do septembra n Evropske komisije. Prvič so Pečarjevi v novi hiški prespali 9. maja letos. Na fotografi ji mama Marjana, oče ravlja na zaključni izpit v programu avtokaroserista. »Korona nas je glede dogodkov res malce ustavila. Žal sem v tem času ostal tudi brez službe, tako da sem še več svojega proste- ga časa izkoristil za raznorazna dela, ki jim v gradu ni konca. V urejanju je ena izmed soban, kjer bomo razstavili etnografske like, na grajsko dvorišče smo postavili prireditveni šotor, ki bi lahko služil za najem ob različnih priložnostih, kot so poroke in drugo,« ambici- ozno razlaga predsednik društva Golc, ki nas velikodušno popelje po mogočnem gradu in nam raz- kaže, kaj vse jim je v treh letih z lastnimi žulji uspelo narediti. Urejenih čez 15 soban Jasno je, da grad doživlja pre- porod. Iz leta v leto je obnovlje- nih več grajskih soban, ki jih sku- šajo čim bolj ohraniti v avtentični podobi. Obiskovalcu imajo kaj pokazati. V pritličju ima v eni iz- med soban svoje tiskarske stroje grajski pisar mojster Janez, videti je mogoče tudi kovnico denarja, pa viteško in prinčevsko sobo, jedilnico s pogledom na kuhinjo, kjer pripravljajo pojedine za večje skupine, končno podobo dobiva šiviljska soba, potem je tukaj še prostor s prikazom žganjekuhe, na hodniku so razstavljeni grbi slovenskih dežel. Pred kratkim prebeljeno stopnišče nas vodi v gornje nadstropje z manjšo trgo- vinico z izdelki ustvarjalnih čla- nov, pa predsobo s spalnico, še eno večjo jedilnico, sobo z grajski- mi oblekami itd.: »Januarja 2017 smo s priorjem križniškega reda Jankom Štamparjem podpisali pogodbo o brezplačnem najemu gradu. Takrat smo se prijavili na razpis za evropska sredstva, a nam je zaradi formalnosti – neu- rejenega lastništva – vse skupaj padlo v vodo. Računali smo, da bomo dobili kakšen denar za oži- vitev tega gradu, toda nismo pre- jeli nič. Grad nas je pričakal z zane- marjeno notranjostjo in okolico, vendar z novimi okni in streho. Do sedaj smo uredili več kot 15 soban in okoli 50 metrov hodnika. Vse, kar smo naredili, je iz lastnega de- narja. Kakor nam seže odeja, tako se pokrijemo.« »Moja sprostitev je, da pridem na grad in nekaj postorim« A medtem ko Golc goste rad sprejme kot Plemeniti Jakob Bre- uner Markovski v njemu najljubši prinčevski obleki in jih popelje v srednjeveške čase, je v vsakda- njem življenju daleč od gospode, saj skupaj s člani družine in še nekaj najbolj aktivnimi pripadniki društva poprime za številna dela, s katerimi nedvomno puščajo sle- di v muretinskem dvorcu. »Jaz ne grem sedet na štant in čakat jele- na ali divje svinje, ne grem lovit rib. Moja sprostitev je, da pridem na grad in nekaj postorim. Pa če premaknem samo eno škatlo ali odženem enega pajka,« o svojem hobiju skromno pove nekdanji princ karnevala, ki ima z organi- zacijo srednjeveških dogodkov bogate izkušnje. Podobnih pro- jektov se je namreč s somišljeniki že pred časom loteval tudi v dvor- cu Dornava in na gradu Turnišče. Za ta »hobi« se je najbolj navdušil prav v času prinčevanja, bil je 12. princ karnevala:« Po koncu prin- čevanja mi je bilo škoda, da bi vse dal na klin in obleke, v katere je bilo vloženega precej truda in de- narja, enostavno zaprl v omaro. In tako smo začeli zgodbo nadgraje- vati. Ustanovili smo srednjeveško društvo, se povezali s sorodnimi društvi, smo člani Avstrijsko-šta- jerskih viteških društev ...« V gradu ponuja raznorazna doživetja. Poleg vodenih ogle- dov prikazujejo obrti iz takratnih časov, pripravljajo srednjeveške pojedine, za skupino gostov jim je uspelo izvesti tudi celodnevno razvajanje, kar želijo v prihodnje še nadgraditi, razlaga Golc: »Spo- sobni smo animirati 300 otrok pet šolskih ur. Osnovnošolce sicer najbolj pritegne viteška soba z orožjem, radi se preizkusijo tudi v lokostrelstvu in presenetljivo – med fanti je opaziti precejšnje za- nimanje za pranje perila nekoč.« Gorišnica  Tam dol na ravnem polju … stoji en grad Muretinškemu gradu vračajo srednjeveški čar Mogočni dvorec sredi vasi Muretinci v občini Gorišnica zadnja tri leta iz dolgo- letnega spanja prebujajo neutrudni člani Kulturno umetniškega društva Baron z Janezom Golcem na čelu. Notranjost gradu postopoma oživljajo in obnavljajo z lastnimi rokami in iz lastnega žepa, v njem pa pripravljajo najrazličnejše dogod- ke, kot so dnevi odprtih vrat, vodeni ogledi, grajske pojedine, otroške delavnice … Foto: MH »Jaz ne grem sedet na štant, čakat jelena ali divje svinje, ne grem lovit rib. Moja sprostitev je, da pridem na grad in nekaj postorim,« o svojem »hobiju« skromno pove nekdanji princ karnevala Janez Golc. Foto: MH Med mlajšimi obiskovalci je največ zanimanja za viteško sobo z razno- raznim orožjem. Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Štajerski TEDNIK torek, 2. 6. 2020  COLOR CMYK stran 19 posebnih vonjev, samo desetle- tje nazaj so se množično gradile bioelektrarne, ki so investitorjem prinesle finančni polom, okolju pa nepopravljivo škodo. Ni regije brez ekološkega bremena Če se ozremo po drugih regijah, v vsaki je moč najti kakšno resno okoljsko breme. V okolici Celja in Mežiške doline gre za onesnaže- nje zemljine s težkimi kovinami, na obeh lokacijah država izvaja sa- nacijo. Šaleška dolina se srečuje z onesnaženjem iz termoelektrarne, v Ljubljani gradijo cevovod kana- lizacije čez glavni vodonosnik za oskrbo prebivalcev s pitno vodo, na drugi strani Slovenije, ob sma- ragdno modri Soči, živi še en velik onesnaževalec okolja – anhovska cementarna. Še in še bi lahko iskali ter naštevali onesnaževalce in nji- hova bremena, ki jih puščajo v oko- lju: od gigantskih industrialcev pa torek  2. junija 2020 Ljudje in dogodki 19 Pečarjevi so srečni in zadovoljni, da imajo znova svoj dom Prvič so v svoji novi hiši prespali 9. maja letos. Nič posebnega niso sanjali, saj so od selitve vsi utrujeni zaspali. Kljub temu da jih čaka še nekaj dela do dokončne ureditve vseh prostorov, zunanjosti hiše in okolice, so srečni in zadovoljni, da se njihovo življenje počasi vrača v normalne tirnice, da imajo otroci vsak svojo sobico, da se tudi njim počasi uresničujejo njihove sanje. Danny zaključuje šolanje za avto- karoserista, upa, da bo kmalu dobil tudi službo. Tudi Tine se je odločil, da bo v tej stroki. Že od prvega ra- zreda OŠ je vedel, da bo avtomeha- nik. Končuje deveti razred OŠ, v teh dneh pa se je že razveselil novice, da je sprejet v želeni program. Naj- mlajši Rok pa bo kmalu začel obi- skovati Center za sluh in govor, kjer bo obiskoval poseben program za avtiste, saj so šele v lanskem letu pri njem prepoznali avtizem. Tako bo veliko lažje funkcioniral kot doslej, ko kljub prizadevanjem ni bil deležen prave podpore. Starša si želita, da bi lahko čim prej ponovno začel obiskovati tudi terapije, ki jih v času korona- virusa ni bil deležen. Na otroke, ki potrebujejo pomoč, so v času koronavirusa kar nekako pozabili, ugotavljata. Najtežje so prebrodili Ko se bo vse skupaj uredilo, bo tudi mama Marjana lahko začela delati v svojem poklicu konfekcij- ske modelarke. Sedaj je zaposlen samo oče Tomaž, ki je avtomehanik v enem od mariborskih podjetij. To je pozitivna okoliščina, saj se bosta tudi Tine in Rok po novem šolala v Mariboru. Marjana in Tomaž sta zelo ponosna na svoje otroke, ki so tudi pomagali po svojih močeh, da bi bil njihov novi dom čim prej kon- čan. Skromni, kot so, so se razvese- lili vsakega napredka, ker so vedeli, da bo prišel dan, ki bo hkrati zače- tek njihove nove zgodbe. Na tiste strašne trenutke 10. julija 2017 počasi sicer pozablja- jo, a jih bodo globoko v spominu vedno nosili. Deveti maj letos, ko so „poskusno“ prvič prespali v no- vem domu, je tako zanje pravi mali praznični dan, ki se ga bodo ob roj- stnih dneh in drugih dogodkih vse- lej spominjali. „Hvala bogu, da smo končno nazaj, hvala vsem, ki so nam pomagali in prepoznali našo stisko. Mislimo, da je najtežje za nami,“ so besede, ki povedo vse. no nazaj, hvala vsem za pomoč!“ ke družine Pečar v Drbetincih v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Kljub hitri intervenciji D Vitomarci, ki so prišli na kraj požara v 12 minutah z desetimi gasilskimi vozili, hiše Pečarjevih tnico 1883, je izginila v požaru. e okoljske predpise esnaženega zraka potoki, jezera, griči, hribi, gore, ravnice polij – vsa našteta naravna bogastva ravna odgovorno. Iz industrije izhaja vrsta akutnih onesnaženj, ki so tihi ubijalec cu je na vrsti še človek … Foto: M24 pravilno implementirati evropske zakonodaje na dobje tudi velja, da so v zraku po državi presežene ne bo sprejela ustreznih ukrepov, lahko sledi tožba Foto: Črtomir Goznik e Tomaž, Tine in Rok, manjka Danny, ki se prip- Dom Pečarjevih je ogenj uničil le nekaj mesecev po tem, ko sta izplačala zadnji obrok kredita. Zgodilo se je dva tedna prej, preden bi odšli na dopust, ki so se ga vsi skupaj tako zelo veselili. Da bi otroke vsaj malo razveselili, sta jih na dopust odpeljala dedek in babica. V ognju je končalo vse, razen ure in ostankov albuma s fotografi jami. Izginila je tudi njihova ljubljenka, psička Cofka. Zdaj je pri hiši že eno leto nova ljub- ljenka, živahna psička Bela, ki najprej vsakega oblaja, nato pa se stisne v naročje. Foto: Črtomir Goznik Iz pobesnelega ognja jim je uspelo rešiti le uro in že skoraj povsem uničen album s fotografi jami. Foto: Črtomir Goznik Svoje sobice se je razveselil tudi najmlajši, Rok. Foto: ČG Tudi na Ptuju je situacija z merjenjem kakovosti zraka nekoliko hecna. Merilno mesto je bilo v preteklosti pos- tavljeno le pri bolnišnici, kjer je glede na lokacijo pričakovati bistveno nižje izmerjene emisije kot v drugih predelih mesta, na primer ob kateri od obremenjenih vpadnic. Na pobudo Civilne iniciative za Ormoško cesto se je letos v začetku leta merilno mesto postavilo še ob glavni cesti v Spuhlji. Rezultati onesnaženosti so bili katastrofalni. Kar 17 dni v mesecu so delci PM10 presegli dovoljeno mejno vrednost. Po uradno izmerjenih podatkih je zrak na Ptuju bolj onesnažen kot v Mariboru. vse do manjših obratov v lokalnem okolju, tudi kmetijskih. Ne velja prezreti prometa, ki je eden večjih onesnaževalcev – tudi na Ptuju, kjer se z državnimi in ob- činskimi mlini na veter že dve leti borijo člani civilne iniciative (CI) za Ormoško cesto. Na pobudo CI so meritve zraka začeli izvajati tudi ob glavni državni cesti v Spuhlji in prvi rezultati kažejo na resno one- snaženje. Evropska komisija bi lahko sprožila tožbo Da ima Slovenija z varovanjem okolja resne težave, jo je že ne- kajkrat opozorila tudi Evropska komisija (EK). Nazadnje pred nekaj dnevi. Uradni opomin se nanaša na kršitve na področju varovanja zraka. Po ugotovitvi EK je prenos pravnega reda EU (direktive iz leta 2010) v slovenskega za področje industrijskih emisij neustrezen oziroma neskladen. EK Slovenijo na neskladje predpisov opozarja že od leta 2017. Zaradi nezadovo- ljivega odgovora iz Slovenije je EK decembra lani napovedala tako imenovani postopek kršitve (opo- mina). Drugi »prekršek« Slovenije na področju okoljske zakonodaje se nanaša na neizpolnjevanje obve- znosti iz direktive iz leta 2008 (?!) o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo v zvezi z mejnimi vrednostmi PM10 (trdi delci v zraku). Opomin za ta se- gment okoljske zakonodaje je Slo- venija prejela že pred sedmimi leti, januarja 2013. Kršitev se nanaša na preseganje PM10 delcev na več ob- močjih. Aprila 2016 je sledil dodatni opomin zaradi nezadostnega šte- vila in vrst merilnih mest. »Meritve za območja Ljublja- na, Maribor in Primorska kažejo zmanjšanje onesnaženja, EK uk- repe ocenjuje kot zadovoljive. EK medtem stopnjuje ukrepanje za celinsko območje Slovenije, saj so dnevne mejne vrednosti PM10 presežene od leta 2008 pa vsaj do 2018, letne mejne vrednosti pa so presežene za leti 2008 in 2010. Po mnenju EK negativni obseg, traja- nje in trend preseganja lahko kaže- jo, da ukrepi v načrtih za kakovost zraka ne zadostujejo. Slovenija mora po prejemu obrazloženega mnenja v štirih mesecih sprejeti uk- repe. V nasprotnem primeru lahko EK zadevo preda Sodišču EU in zo- per Slovenijo vloži tožbo.« Štajerski TEDNIK torek, 2. 6. 2020  COLOR CMYK stran 20 torek  2. junija 2020Križemkražem20 Rastline zmanjšujejo stres in izboljšujejo kakovost zraka, saj s fotosintezo proizvajajo kisik in pri tem porabljajo ogljikov dioksid. S transpiracijo uravnava- jo vlago v zraku in proizvajajo negativne ione. Zelo uspešno tudi prek listov absorbirajo hlapne organske spojine ter zmanjšujejo količino prahu in mikrobov v zraku. Spojine potujejo po steblu navzdol vse do korenin. Rastline same s svojimi biološkimi procesi ali s pomočjo mikroorganizmov, ki so v zemlji, raz- gradijo škodljive snovi na organske kisline, sladkor in aminokisline, ki jih porabijo za svojo rast in razvoj. Torej se škodljive snovi v rastlini ne kopičijo, ampak jih spremenijo v sebi koristne snovi. S pomočjo biološko aktivnih naravnih kemičnih snovi rastline zatirajo tudi mikrobe. Zato je v prostoru z rastlinami za dobro polo- vico manj mikrobov v zraku kot v prostoru brez rastlin. Listi rastlin med potekom transpiracije proizvajajo negativne ione in jih izločajo v okolje. Ko negativni ion v prostoru trči ob delec s pozitivnim ionom, se naboj razelektri. Takšen skupek pade na tla – zrak se čisti. Tako da rastline delujejo kot filtri, vlažilci in ionizatorji. BUICK - ameriška znamka avtomobilov, ISOLANI, Johann - habsburški general, vodja Hrvatov v tridesetletni vojni, SRETENA - rastlina z rdečkastimi ali rumenimi cveti, benedičica KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (56) Zbudim se prav vsakič, ko se zasidramo (kabine zaposlenih so v spodnjih palubah in tako zelo blizu motorjev). Ne samo zoprn trušč, ki je po- doben zvoku velikega traktorja, ki se obrača pod tvojim oknom, tudi tresljaji so neverjetno moč- ni. Ko zapleše še kovinska oma- ra med posteljo in vrati, je čas, da vstanem. Ura je pet zjutraj in prispeli smo v glavno mesto Združenih arabskih emiratov. Abu Dabi, mešanica med Ma- jorko in New Yorkom, je drugo največje mesto v državi, takoj za Dubajem. Gre pravzaprav za otočje ob Perzijskem zalivu, ki je od kopnega oddaljeno pičlih dvesto petdeset metrov in z njim povezano z mostovi. Raz- košnemu mestu primanjkuje le kakšna senca, tako so klimatizi- rani trgovski centri, trendovske kavarne in ugledne restavracije precej prikladno zavetje pred žgočimi sončnimi žarki. A kljub vročini je vredno kupiti senčnik in si ogledati znamenitosti mes- ta. Ena izmed najbolj poznanih je zagotovo mogočna mošeja Sheikh Zayed. To je ena naj- pomembnejših arhitekturnih znamenitosti sodobne družbe Združenih arabskih emiratov in tretja največja mošeja na svetu (takoj za tistima v Meki in Me- dini). Belo lepotico obiskujejo popotniki z vseh vetrov, ne glede na svoje versko prepriča- nje. Če pa namesto miru iščejo vznemirjenja, se lahko kakšnih dvajset kilometrov stran preiz- kusijo v vožnji s športnim fer- rarijem v edinstvenem Ferrari World zabaviščnem parku. Če pa želite videti še več, si lahko glavo omotate v ruto, na obraz napacate kremo z najvišjim zaš- čitnim faktorjem, nadenete dol- ge rokave ter se z najetim kole- som ali skuterjem popeljete ob obmorski promenadi Corniche. S svojimi desetimi kilometri, ki se iz pristanišča do mesta vije- jo tesno ob obali, je čudovita (predvsem pa cenejša) turistič- na alternativa in meditativna re- kreacija obenem. Na poti pa se vam bodo znamenitosti mesta predstavile kar same. Foto: M. Toplak Abu Dabi, Združeni arabski emirati Osnovni vzrok za to spremem- bo je v sestavi prebivalstva. V letu 2010 je bilo med državljani Sloveni- je štiri odstotke tujih, ki so prihajali iz 135 držav, na začetku tega leta pa jih je bilo skoraj še enkrat toliko oz. 7,5 odstotka, prihajali pa so iz 159 držav, so zapisali na Statistič- nem uradu RS (Surs). Z naraščanjem deleža tujcev se seznam različnih imen daljša, saj svojim potomcem dajejo imena, ki so običajna v njihovih državah. Naslednji vzrok je kombiniranje oz. sestavljanje imen. O drugih vzrokih pa statistiki samo ugibajo. Ti so lah- ko moda, slovenjenje tujih imen, prevzemanje imen iz drugih okolij, izmišljanje imen, numerologija itd., so navedli. Na začetku tega leta so bili pre- bivalci Slovenije poimenovani z 28.035 moškimi in 30.126 ženskimi imeni. Slovenija  Najpogostejša imena med prebivalci Zadnjih deset let na vrhu še vedno Marija in Franc V Sloveniji se je število različnih imen v desetih letih povečalo za 10.000, in sicer s 47.957 na 58.161. Število unikatnih imen se je povečalo za 8000 na 41.000. Število imen, s katerimi je poime- novanih po najmanj 20.000 prebivalcev, se je zmanjšalo s sedem na tri. Po desetih letih na vrhu še vedno kraljujeta Marija in Franc, kažejo podatki Sursa. Foto: Pixabay/M24 Vedno več unikatnih imen Število unikatnih imen se je v de- setih letih povečalo za 8126, in si- cer z 32.631 na 40.757. Med vsemi imeni je takih 70 odstotkov, pred desetimi leti jih je bilo 68 odstot- kov. Med temi je veliko tujih imen z dvema enakima črkama, največ pa je sestavljenih iz dveh imen. V 2010 je bilo imen, ki jih je imelo po najmanj 20.000 prebivalcev, se- dem, zdaj so taka imena tri, in sicer Marija in Ana ter Franc. Frekvenca imen Janez, Anton, Ivan in Jožef se je znižala pod 20.000, so navedli. S seznama najpogostejših imen izginila Marjan in Jožefa S seznama desetih najpogostej- ših moških imen je v tem obdobju izginil Marjan, na novo pa se je vanj uvrstil Luka. Razvrstitev preostalih imen od tretjega mesta se je pre- mešala. Marko je postalo tretje najpogostejše moško ime v lan- skem letu, Luka pa se je med prvih deset uvrstil v letu 2018. Na vrhu lestvice ostajata Franc in Janez. V desetih letih je s seznama naj- pogostejših ženskih imen izginila Jožefa, na novo pa se je uvrstila An- dreja. Med prvimi petimi imeni ni bilo sprememb, to so Marija, Ana, Maja, Irena, Mojca. Na seznamu 100 najpogostejših moških imen se je zgodilo osem sprememb, pri ženskih imenih pa sedem. Najpogostejši priimek še vedno Novak Tudi število različnih priimkov se je v zadnjih desetih letih povečalo, in to za 20.000. V Sloveniji imamo 124.947 različnih priimkov. S 77 odstotkov priimkov se identifi cira po manj kot pet prebivalcev. 59 odstotkov vseh priimkov se pojavi samo po enkrat; to so večinoma sestavljeni priimki (kombinacija dveh priimkov), v glavnem jih ima- jo poročene ženske, v manjši meri pa tudi otroci, rojeni staršem, ki niso poročeni. Na lestvici desetih najpogo- stejših priimkov v tem obdobju ni bilo bistvenih sprememb, saj se število prebivalcev s posameznim priimkom ni dosti spremenilo. Prvi med temi in edini, ki ga ima več kot 10.000 oseb, je še vedno priimek Novak (10.881), sledijo Horvat, Ko- vačič, Krajnc, Zupančič. Štajerski TEDNIK torek, 2. 6. 2020  COLOR CMYK stran 21 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 2. do 8. junija 2020. 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺☺☺ €€€  Bik  ☺ €€  Dvojcka  ☺☺☺ €  Rak  ☺☺ €€  Lev  ☺☺ €€€  Devica  ☺ €€  Tehtnica  ☺☺☺ €€€  Škorpijon  ☺ €€  Strelec  ☺☺☺ €  Kozorog  ☺ €€€  Vodnar  ☺☺☺ €  Ribi  ☺ €€€  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 8. junija. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s ku- pončkom z izpolnjenimi osebnimi podat- ki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pra- vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade.Podarja jo Knjigarna Bukvica iz Ptuja. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Melani Milošič, 2282 Cirkulane. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Foto: ČG 4 9 5 8 1 8 2 4 6 5 3 4 8 2 8 9 5 7 2 4 5 3 9 9 1 3 6 torek  2. junija 2020 Za kratek čas 21 Kolikokrat se vam je v življenju zgodilo, da ste nekaj dobili ‚kar tako‘? Loto? Če ga igrate, seveda najprej leta in leta vplačujete, dobitek ne pride ‚kar tako‘. Dobra služba? A ste pozabili malo šolo, osnovno šolo, srednjo šolo, višjo-visoko-najvišjo šolo in vse tiste tečne učitelje, da staršev ne omenjam – nič ni prišlo ‚kar tako‘. Srečna poroka? Ste pozabili vse tiste ure tuširanja, urejanja, oblačenja, govorjenja, osvajanja (slačenja?) – preden vam je dala ozirom rekla da? Ne, tudi poročili se niste ‚kar tako‘ ... In zdaj ste mislili, da ste dobili turističnih dvesto evrov ‚kar tako‘? Ker vas ima nekdo na vladi ‚kar tako‘ rad? In da vas bodo turistični ponudniki ‚kar tako‘ s tem šenkanim denarjem pripustili k svojemu turističnemu koritu? Dragi moji, ‚kar tako‘ se še zajci na polju ne naskakujejo! Kot nam ni neki minister (ob vladnem blagoslovu) ‚kar tako‘ podtaknil serviet in gumic pod nazivom zaščitne maske, nam ni neki (= isti) minister (blizu turističnim virom denarja IN ob vladnem blagoslovu) ‚podaril‘ dvesto evrov NAŠEGA denarja za turistične potrebe. In seveda nam jih bodo turistični ponudniki veselo spipali iz rok. (Pravzaprav, če smo pošteni – zbiratelji tega turističnega denarja niso vsi v turizmu, morajo že biti blizu nekomu tam zgoraj ...) Minister seveda nima s temi turističnimi fi nančnimi tokovi nobene povezave. In ubogi turistični ponudniki (tisti ‚ta pravi‘, ne oni ‚kar tako‘!) so se v skrbi za domače turiste res potrudili, saj so za tele državne vavčerje pripravili posebej ugodne ponudbe. Da torej ne boste zaskrbljeni, kako s svojo družino (recimo, da jo sestavljate žena + mož + dva mladoletna froca) porabiti petsto evrov, ki ste jih dobili ‚kar tako‘, so svojo ponudbo za nekaj takega podražili – ‚kar tako‘. Ker nas imajo radi in ker računajo na to, da se bomo – ubogljivi trotli, kakršni smo! – šli (pre)drage slovenske turistične ponudbe, ne da bi razmišljali o tem, kako smo bili spet nategnjeni. Tokrat turistično. Ampak denar smo dobili ‚kar tako‘, pa ga bomo potrošili ‚kar tako‘! Se še spomnite, da smo pred kakimi tremi desetletji tudi dobivali neke vrednostne papirje ‚kar tako‘? In da so si nekateri z njimi lahko obrisali rit. Je pa res, da so nekateri s tem istim papirjem ‚kar tako‘ postali najbogatejši Slovenci. Še zmeraj mislite, da ste denar ‚kar tako‘ dobili VI? Jaz sem skoraj prepričan, da bo ‚kar tako‘ nekomu v žep kanilo precej državnega turističnega denarja. Pa ne vam! Za šankom Turistični koronanateg? Ob napovedi odprtja posebnega računa za donacije je uradni govo- rec vlade Jelko Kacin k prispevanju pozval v prvi vrsti tiste, ki jim je drža- va pomagala vrniti se iz tujine z evakuacijskim letom. Ministrstvo za zu- nanje zadeve je do aprila sodelovalo pri vračanju več kot 1.500 Slovenk in Slovencev. Med drugim so organizirali več kot 15 poletov iz evropskih prestolnic, kamor so naši državljani in državljanke prispeli iz različnih koncev sveta, ter organizirali 10 avtobusnih prevozov s posameznih le- tališč. Stroškov letalskega ali avtobusnega prevoza v domačo državo, ki so znesli okrog 300.000 evrov, Slovenija potnikom ni zaračunala, prav tako ni preverjala, ali so se državljani, ki so se vrnili s pomočjo ministr- stva, odločili za donacijo na posebni transakcijski račun. V mesecu in pol je država zbrala 583.710 evrov. Številčno prevladujejo nakazila fizičnih oseb, po višini nakazil pa podjetja. Doslej najvišji enkratni znesek je bil nakazan v višini 400.000 evrov, in sicer se je za donacijo odločilo podjetje Atlantic Droga Kolinska, kar pomeni, da so državljani in državljanke ter druga podjetja prispevali 183.710 evrov. Gle- de porabe sredstev pa so v Uradu glade za komuniciranje dejali, da se sredstva lahko porablja le strogo namensko. »Do zdaj teh sredstev še nismo porabljali, ko pa se jih bo začelo porabljati, bo to možno le za namene, vezane na odpravo/omilitev posledic epidemije.« Slovenija  Državni račun za donacije še najprej odprt Slovenci zadržani - v mesecu in pol zbrali okrog 600.000 evrov Vlada je konec marca odprla transakcijski račun, na katerem zbira sredstva za odpravo posledic epidemije novega koronavirusa. Račun je še vedno odprt, do 18. maja pa se je na njem zbralo dobrega pol milijona evrov. Mojca Vtič V mesecu in pol so različna podjetja in posamezniki na državni račun nakazali nekaj manj kot 600.000 evrov za odpravo posledic epidemije, zgolj za primerjavo: za dečka iz Primorske je društvu Palčica Poma- galčica v sedmih dneh uspelo zbrati več kot dva milijona evrov. Štajerski TEDNIK torek, 2. 6. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  2. junija 2020Poslovna in druga sporočila22 Rezervacije s kodo: TEDNIK IN MORJE Potujte varno, letujte doma Adria Ankaran, zelena mediteranska oaza, je popolna izbira za družinske počitnice v objemu morja in sonca. www.adria-ankaran.si ADRIA d.o.o., Jadranska cesta 25, SI-6280 Ankaran Info: T: + 386 5 66 37 444 E: booking@adria-ankaran.si Poletje je najlepše na morju Adria Ankaran, zelena mediteranska oaza ob morju, daleč stran od vrveža in mestnih središč. Poletne počitnice so najlepši čas v letu, ki ga namenimo za skupni oddih, sprostitev in nova doživetja. Ponudba v resortu Adria Ankaran je še posebej naklonjena družinam. Za vas smo pripravili nepozabne družinske počitnice na morju. Nudimo vam: • udobno namestitev v novih Olive Family Suites 4* in apartmajih Adria 4*, posebej prilagojeno mladim družinam, ki jih poleg udobja, odlikuje verjetno najlepši razgled na slovensko morje, • uživanje v pravi mediteranski plaži na slovenski Obali, v naravni senci mogočnih dreves, • morska plaža je z bogato naravno senco in plitvim morjem še posebej primerna za kopanje najmlajših. Poleg čofotanja v morju lahko uživate tudi v zunanjem in notranjem bazenskem kompleksu z morsko vodo… Zakaj letos v Ankaran? • Prvi izvoz, brez gneče na cesti. • Velika plaža z naravno senco, ki zagotavlja varno razdaljo. • Velike površine, ki ob polni zasedenosti resorta nudijo 90 m2 prostora na osebo. • Lastni in ločeni vhodi v sobe, brez skupnih prostorov. • Posebna pozornost se namenja zdravju in uporabi ekoloških, človeku in naravi prijaznih čistil in razkužil. • Otroški igralni park na centralni plaži, ki bo navdušil tudi najzahtevnejše male dopustnike. Poleg navedenega vas v resortu Adria Ankaran čaka vse od udobne nastanitve do bazenskega kompleksa z ogrevano morsko vodo, kopanje v zunanjem olimpijskem bazenu, savna park, pestra ponudbo masaž in neg za dobro počutje in še več. Posebna onudba v juniju:p Olive Suites 4* že od 50,00 EUR na osebo/noč (noč z zajtrkom, min. stay 2 noči),itev Apartma Adria 4* že d o 126,00 EUR na noč (do 4 odrasle osebe, min.stay 3 noči). elja za bivanje d o 2 6. 6.V vNo o 220 0!v Poletje 2020 na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj in turistične agencije ATP POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 15,00 EUR. Vabljeni – uživajte poletje z nami! Simonov zaliv NOVI NAROČNIKI POZOR! Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste od 31. 3. do 24. 6. 2020 naročili na Štajers ki tednik. Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote (od 27. 6. do 29. 8. 20 20). Če torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Informacije in rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Štajerski TEDNIK torek, 2. 6. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  2. junija 2020 Oglasi in objave 23 OSMRTNICA V 90. letu se je od tega sveta poslovila Matilda Štumberger rojena Verdenik IZ NOVE VASI PRI PTUJU Slovo od pokojnice bo v družinskem krogu v četrtek, 4. junija, na novem ptujskem pokopališču. Žalujoči: mož Franc, hčerka Silva in sin Franc z družinama www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKE ZGODBA TEDNA Sanjske ponudbe za 8 odpisanih poslancev SMC in kolikšna je cena INTERVJU Zdravko Počivalšek: SMC ne potrebuje respiratorja za oživljanje POZABLJENA Vika Potočnik: Največji vtis name je naredil Janez Drnovšek INTERVJU Alojz Ihan: Novi koronavirus je nevarnejši od španske gripe Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. NEPREMIČNINE V NAJEM oddamo sobo s souporabo ku- hinje in kopalnice v okolici Kidričevega za 185,00 EUR na mesec s stroški. Tel. 051 848 241. DELO Če ste upokojenec in bi želeli ob- časno dostavljati pice na območju Ptuja. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19. Vsako sredo ZA ZVEZDE Katarina Osterc, rojena Brunčič, Gabrnik 42, rojena 1928 – umrla 22. maja 2020; Renata Kumelj, rojena Vene, Lovrenc na Dravskem polju 18, rojena 1961 – umrla 20. maja 2020; Ludvik Kores, Majšperk 56, rojen 1938 – umrl 25. maja 2020; Franc Sternad, Cirkovce 72a, rojen 1943 – umrl 23. maja 2020; Terezija Gojkošek, rojena Vodošek, Trajanova ulica 7, Ptuj, rojena 1924 – umrla 24. maja 2020; Stjepan Hočurščak, CMD 15, Ptuj, rojen 1929 – umrl 24. maja 2020; Robert Prelog, Mezgovci ob Pesnici 9a, rojen 1973 – umrl 24. maja 2020. Umrli so Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. ww w .te d n ik .s i čistilne akcije, V primeru slabega vremena bo akcija prestavljena na 13. junij 2020. ww w. pt uj .s i Štajerski TEDNIK torek, 2. 6. 2020  COLOR CMYK stran 24 Preden je poštna uslužbenka dojela, kaj se dogaja, je moški stopil na pult, prestopil stekleno pregrado, jo s stolom vred odrinil od sebe, iz predala pobral denar, zapustil pošto in izginil v temo. Takoj ko ji je obrnil hrbet, je priti- snila na gumb za alarm in sprožila varnostni mehanizem, tako ime- novano past, ki obarva denar in roparski plen zaradi tega postane neuporaben. Storilec je odnesel 1.275 evrov. Žrtev si ga je zapom- nila kot moškega vitkejše postave, visokega okoli 180 centimetrov. Kako je ropar videti v obraz, policiji ni znala opisati, saj si ga je prekril z ruto, na glavi pa je nosil čepico s ščitnikom, poveznjenim čisto do oči. Zamaskiran je v poslovalnico pošte vstopil ob 16.48, je videti na posnetku varnostne kamere, ki so ga že na prvi obravnavi v primeru ropa pošte Trnovska vas predva- jali na okrožnem sodišču na Ptuju. Storilec je za svoj podvig tistega četrtka potreboval vsega 31 se- kund. Uslužbenka pošte je stekla za njim, a moškega ni več videla. Jerebic trdi, da gre za policijski konstrukt zoper njega Tožilka Okrožnega državnega tožilstva Ptuj Klementina Prejac je za moškega na posnetku prepriča- na, da je 32-letni Damjan Jerebic iz Ižakovcev. Obtožnico je zgradila na najdenih oblačilih, ki se ujemajo z roparjevimi na posnetku, na ob- lačilih pa so sledi DNK, ki pripadajo Jerebicu. Že večkrat obravnavan zaradi premoženjskih deliktov in mamil je Ižakovčan na sodišču za- vrnil krivdo. Prepričan je, da gre za policijski konstrukt proti njemu. »Tisti dan sem bil doma ob 17.10. Hčerka me je prosila, naj jo peljem gledat božično okrasitev, ustregel sem ji, nakar me je policija med vožnjo aretirala, vpričo otroka. Razlog za prijetje mi ni bil pojas- njen, ob pomanjkanju dokazov mi je policija zavestno kršila pravice,« je poudaril v svoj bran. V njegov prid je šel prav tako na- stop oropane poštne uslužbenke, ki tudi na sodišču ni znala opisati storilčevega obraza. Ko ji je sodni- ca Marjana Kosi, ki predseduje sod- nemu senatu, naročila, naj pogleda Jerebica in ji odgovori, ali gleda v oči roparja, ni bila prepričana, ali je soočena s storilcem. »Karkoli bi rekla, ne bi bila prepričana v svoje besede,« je odgovorila poštarka. Zaplet s porotnikom Na ptujskem sodišču so spet predvajali posnetke varnostne kamere pošte iz Trnovske vasi. Kmalu je prišlo do zapleta. Ob za- četku gledanja posnetka se je na- mreč oglasil Jerebic z besedami: »Glejte zdaj tu, preden začnem …« Obtoženec je nato nehal govoriti. Oglasila pa se je tožilka Prejačeva. Želela je, da se zapiše, da je Jerebic ob gledanju posnetka ropa govoril v prvi osebi ednine. Spregovoril je prav tako eden od dveh porotnikov v sodnem senatu: »Tudi jaz sem tako slišal.« Ižakovčan se je zato vznejevoljil: »Rekel sem, preden začnem govo- riti.« Šel je še korak dalje in izkori- stil možnost, ki jo ima pri svoji ob- rambi. Ker je porotnik, ki bi moral biti povsem nepristranski, z izjavo pritrdil tožilki, je Jerebic menil, da ravnanje porotnika vzbuja dvom v njegovo nepristranskost. Zato je z odvetnico Metko Matjašič Šerdo- ner zahteval njegovo izločitev. Ker ni šlo za neutemeljeno ali nedo- voljeno zahtevo za izločitev, ki bi jo senat lahko sam zavrgel, je bila Kosijeva primorana končati torko- vo obravnavo. O izločitvi porotnika bo odločil predsednik okrožnega ptujskega sodišča Andrej Žmauc. Jutri bo delno jasno s spremen- ljivo oblačnostjo, popoldne bodo nastale posamezne plohe. Po- nekod bo pihal severni do seve- rovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 11, na Goriškem in ob morju okoli 13, najvišje dnevne od 20 do 24 °C. V sredo bo povečini sončno, po- poldne bodo nastale krajevne plohe ali nevihte. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Ptuj  Na Ptuju sodijo Ižakovčanu, ki naj bi oropal več pošt Damjan Jerebic obtožen ropa pošte v Trnovski vasi »Daj denar,« je od poštne uslužbenke 12. decembra lani na pošti v Trnovski vasi zahteval ropar. Poštna uslužbenka je bila žrtev ropa že tretjič. Moški srednje postave je tisti dan vstopil v poslovalnico nekaj minut pred njenim zaprtjem in ji zagrozil. Prepričana je bila, da ji grozi s pištolo, na posnetku varnostne kamere pa roparsko orožje bolj kot na pištolo spominja na vžigalnik za plinski štedilnik. Foto: Vestnik Ropar je v 31 sekundah odnesel 1.275 evrov. Rojstva: Saša Lazar, Podvinci 98b, Ptuj – deklica Mi- abella; Renata Golavšek, Kolmanova cesta 66, Ore- hova vas – deklica Julija; Anastazija Zorec, Trajanova ulica 10, Ptuj – deklica Zoja; Tjaša Krošelj, Mala Prista- va 5, Šmarje pri Jelšah – deklica Mia; Barbara Lešnik, Korenjak 1a, Zavrč – deklica Doroteja; Staša Prah – de- klica Tala; Tina Gorjanc – deklica Anabela; Maja Trlep – deček Maj; Sara Korže – deček. Poroke – Ptuj: Jernej Kokot, Ptuj, Volkmerjeva c. 79, in Sara Plajnšek, Ptuj, Vodova ul. 13; Denis Mlinarič, Stojnci 12c, in Ana Praprotnik, Ljubno 83; Denis Krajnc in Traudi Žunec, Cirkovce 2e. Iz Policijske uprave Maribor so sporočili, da policisti ves čas iz- vajajo svoje temeljne naloge: »Te naloge tudi policisti PP Podlehnik izvajajo na območju občin Videm, Majšperk, Podlehnik in Žetale. Pogostost prisotnosti policije na območju posamezne občine pri- lagajajo varnostnim razmeram in trenutni problematiki,« je dejal tiskovni predstavnik PU Maribor Miran Šadl. Ob tem je zagotovil, da prisotnost policije na območju občine Majšperk ne odstopa od navzočnosti v primerjavi s prejšnji- mi meseci ali leta ter glede na poja- vljanje v drugih občinah. A omenjeni svetnik ni osamljen pri svojem razmišljanju, tudi šte- vilni drugi občani imajo enak ob- čutek. Opozarjajo namreč, da so policisti na območju Majšperka dnevno večkrat prisotni, in sicer z merilnikom hitrosti. Še posebej ne- jevoljni pa so, ker policisti prežijo na voznike v naseljih, na drugi stra- ni pa niso preprečili vloma v eno izmed garaž občana, ki domuje ob glavni cesti, ki vodi od Majšperka proti Bregu. Majšperk  Občani ogorčeni na delom policistov Policisti merijo hitrosti, tatovom pa ne stopijo na prste Iz leta v leto je ocena varnostne slike na območju Majšperka ugodna. Kljub temu se je po mnenju občanov zadnje obdobje prisotnost policistov v občini povečala. »Ali pogostejšemu pojavljanju policistov botruje kakšno kriminalno dejanje, spremenjene varnostne razmere?« je zanimalo svetnika Kristijana Lovrenčiča. FOTO: Mojca Vtič Minuli teden so v nočnih urah nepridipravi družini, ki živi ob glavni cesti iz Majšperka proti Bregu, odnesli vse, kar se je odnesti dalo. Vlomilci izpraznili garažo, odnesli pivo in celo kisle kumarice Sredi minulega tedna ponoči je namreč družina iz Majšperka gosti- la vlomilce. Izpraznili so garažo in odnesli vse mogoče, od motornih žag, vrtne garniture, igrač, otro- ških koles, rolke, avtomobilske pnevmatike, tricikel, skiro … Našli so tudi pot v klet, vzeli pivo in bre- zalkoholne pijače za po poti in celo kisle kumarice. »Jutranji prizor nas je prese- netil,« je priznal oškodovanec, ki težko verjame, kaj se jim je zgodi- lo. »Občutek varnosti je izgubljen. Moram poudariti, da imamo tudi psa. Domnevam, da so ga omamili, saj se je cel dan nenavadno obna- šal,« je dodal. Nočnega dogajanja niso slišali, naj pa bi šlo za bel kombi s tujimi registrskimi označbami. Sicer pa oškodovana družina ocenjuje, da je nastalo za okrog 2.500 evrov škode. Veržejski rop v predkazenskem postopku Okrožno sodišče v Murski Soboti proti Damjanu Jerebicu še ni sprožilo preiskave za rop pošte v Veržeju, ki se je zgodil 20. novembra lani. Ko bo sodišče opravilo zaslišanje, bo pro- ti Jerebicu stekla preiskava. Zahtevo za preiskavo je vložilo murskosoboško okrožno državno tožilstvo na podlagi ovad- be tamkajšnjih kriminalistov, ki menijo, da so očitno zbrali dovolj dokazov, da ima Jerebic na vesti še rop v Veržeju. Mi- mogrede: Vmes se je 13. maja zgodil rop bančne poslovalnice v Križevcih pri Ljutomeru. Modus operandi storilca pa je bil podoben roparju pošt v Veržeju in Trnovski vasi.