Urška Poženel, dr. Erna Žgur Interesi učencev z motnjami v duševnem razvoju Prejeto 04.03.2018 / Sprejeto 15.06.2018 Znanstveni članek UDK 159.922.76-056.313+379.8 KLJUČNE BESEDE: učenci, primanjkljaji, interesi, prosti čas, motnje v duševnem razvoju POVZETEK – Prosti čas je namenjen počitku in razvedrilu po napornem šolskem delu. Učenci imajo prosti čas tudi v šoli (med odmorom, v podaljšanem bivanju). Učenci z motnjami v duševnem razvoju (MDR) imajo zaradi znižanih intelektualnih sposob- nosti in težav z načrtovanjem in izvajanjem aktivnosti več omejitev pri preživljanju prostega časa. Zanje je značilno, da imajo manj interesov, lahko tudi samo enega ali pa nobenega, odvisno od stopnje in izra- zitosti primanjkljajev ter drugih dejavnikov. Vzorec je sestavljalo 54 učencev z MDR, pri katerih smo raziskovali njihove interese v času izobraževanja. Ugotavljali smo, ali na njihove interese vpliva spol, starost in stopnja MDR. Največ učencev pokaže in- teres za igro in gibalno-športne aktivnosti. Sledijo mediji (računalnik, radio, TV), šivanje, barvanje/ri- sanje, sestavljanke in branje knjige. Del učencev ne pokaže interesa za nobeno aktivnost. Rezultati so nam pokazali, da spol, starost in stopnja MDR statistič- no pomembno vplivajo na izražene interese učencev. Učenci z MDR so v svojem prostem času v šoli aktivni in pokažejo interes za izbrane prostočasne aktivnosti. Received 04.03.2018 / Accepted 15.06.2018 Scientific paper UDC 159.922.76-056.313+379.8 KEYWORDS: students, deficits, interests, leisure, in- tellectual disabilities ABSTRACT – The purpose of leisure is to rest, relax and have fun after school or work. Students also have leisure in schools (e.g. during breaks, after school). Students with intellectual disabilities have problems with planning and/or performing different activities. That is why they also have problems with spending their leisure time or showing interest in activities. Stu- dents with intellectual disabilities normally have fewer interests, maybe only one or none, it depends on the type of their disability, deficits and other factors. Using a sample of 54 students with intellectual disabilities, we wanted to get an insight into their interests during their education. We wanted to know if gender, age and type of intellectual disability influence students’ inter - ests. The results show that students are especially in- terested in different sport activities, followed by games and media (listening music, playing computer, watch- ing TV), sewing, colouring/drawing, doing puzzles and reading books. Some students do not show interest in any activity. We found out that students’ interests in different activities are statistically very importantly in- fluenced by gender, age and the severity of their intel- lectual disability. The results show that students spend their leisure time actively and they mostly do not have problems with showing interest in different activities. 1 Uvod Ljudje smo kulturna in socialna bitja, naše delovanje usmerjajo različne potrebe. Med drugimi imamo tudi potrebo po počitku in zabavi, kar se običajno uresničuje pre- ko prostega časa v skladu s posameznikovimi interesi. Ti se pri vsakem posamezniku razlikujejo in so odvisni od osebnosti, spola, starosti … Pri učencih s posebnimi potre- bami pa so lahko drugačni, specifični in običajno omejeni na manj stvari, odvisno od izrazitosti motnje oz. primanjkljajev. V prostem času, ki jim je na voljo (pri pouku, v podaljšanem bivanju, pri vzgoji …), se želijo sprostiti, spočiti in to storijo tako, da poč- nejo stvari, ki jih veselijo. Učenci z motnjami v duševnem razvoju pogosto potrebujejo pomoč pri načrtovanju in/ali pri izvajanju aktivnosti v prostem času, od motnje pa je 39 Urška Poženel, dr. Erna Žgur: Interesi učencev z motnjami v duševnem razvoju odvisno, koliko pomoči potrebujejo. Mnogo učencev z motnjami v duševnem razvoju, še posebno pri težji in zagotovo pri težki stopnji motnje v duševnem razvoju, si ne zna poiskati oblik zaposlitve, ki bi jih lahko motivirale in sproščale ter bi z njimi izražali svoje lastne interese pri izrabi prostega časa. Tukaj igrajo pomembno vlogo starši in tudi učitelji, da učenca že od majhnega navajajo na aktivno preživljanje prostega časa oz. mu ponudijo različne priložnosti, da odkrije svoje interese in aktivnosti, ki ga zanimajo in jih z veseljem izvaja. Naloga učitelja, vzgojitelja, ki je z učenci tudi v manj struk- turiranem vzgojno-izobraževalnem delu, je predvsem ta, da učence navaja na lastno usmerjeno iskanje interesov in jim pri tem nudi pomoč in oporo. 1.1 Interesi in prosti čas Delovanje vsakega posameznika med drugim usmerjajo tudi njegove potrebe. Ma- slow (v Marentič-Požarnik, 2003) po hierarhiji razlikuje več vrst potreb; in sicer imamo ljudje fiziološke in druge potrebe, npr. po varnosti, po pripadnosti in ljubezni, po spo- štovanju, po spoznavanju, estetske potrebe in potrebo po samouresničevanju. Otroke moramo naučiti, da si izbirajo dejavnosti, ki jim omogočajo zadovoljevanje njihovih potreb. Po teoriji izbire pa imamo naslednje potrebe: po preživetju, po pripadnosti, po moči in vplivu ter potrebo po svobodi in zabavi (Marentič Požarnik, 2003). Potrebo po zabavi in svobodi običajno uresničujemo v našem prostem času v skladu z našimi interesi. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2015) je interes “kar je, predstavlja komu določeno vrednoto; korist”. Omenjena pa je tudi potreba, želja po nečem (prav tam). Interesi se tesno povezujejo s prostim časom, saj takrat običajno iz- biramo aktivnosti, ki nas zanimajo oz. predstavljajo naš interes. Za A. Kristančič (2007) je prosti čas “tisti čas, ki ni zapolnjen z obveznostmi s področja dela, šole, družine in drugimi družbenimi obveznostmi. To je čas, ko posameznik na osnovi osebne izbire hoče sam sebe izraziti in se razvijati, če ima za to možnost in sredstva” (str. 39). V prostem času si torej izberemo aktivnosti, ki si jih sami želimo in nas sprostijo oz. se ob izvajanju le-teh spočijemo. Prosti čas imamo običajno končanem pouku, službi; torej v domačem okolju ali v bližini. Ko govorimo o učencih, imajo ti prosti čas tudi v šoli. S tem mislimo na odmore, na del časa v podaljšanem bivanju (po končanih domačih nalogah) in na vzgojno delo, ki ni strukturirano, občasno pa tudi med poukom, če je to del učnega načrta oz. učiteljeve priprave. V prostem času si učenci običajno lahko sami izberejo, kaj bodo počeli. Kaj si bodo izbrali, je odvisno od njihovega interesa, starosti, spola, posebnih potreb, ki jih imajo, stvari, ki so na voljo, kraja, namena ipd. 1.2 Učenci z motnjami v duševnem razvoju in njihovo preživljanje prostega časa Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir, motenj otrok s poseb- nimi potrebami (2015) navajajo, da so za motnje v duševnem razvoju značilne znižane intelektualne sposobnosti in odstopanja na področju prilagoditvenih spretnosti. Prisotne so tudi težave z učenjem, reševanjem problemskih situacij, s sklepanjem … Učenci z motnjami v duševnem razvoju imajo zaradi omenjenega pogosto težave z načrtovanjem in/ali izvedbo posameznih aktivnosti. 40 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (2, 2018) Motnje v duševnem razvoju glede na izrazitost delimo v štiri skupine, in sicer na lažje, zmerne, težje in težke motnje v duševnem razvoju. Učenci se glede na imenovane skupine razlikujejo po funkcioniranju, saj gre za različne intelektualne sposobnosti. Z izrazitostjo motenj se večajo tudi odstopanja na področju prilagoditvenih spretnosti, prav tako se manjša nivo samostojnosti oz. se veča potreba po pomoči in podpori (Opa- ra, 2005). Učenci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju se vključujejo v prilagojen program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom. V okviru predmetnika in učnih načrtov, se učenci tudi v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standar- dom učijo, kako lahko na različne načine aktivno preživljajo svoj prosti čas. Učenci z zmernimi, težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju se znotraj osnovnošolskega izobraževanja vključujejo v posebni program vzgoje in izobraževanja (VI). Na 6. stopnji posebnega programa VI imajo v kurikulumu predmetno področje dejavnosti prostega časa, ki se osredotoča na različne aktivnosti v prostem času. Učni načrt za področje dejavnosti prostega časa (2014) predvideva, da učence se- znanimo z različnimi možnostmi njegovega preživljanja. Izpostavljeno je: branje, obi- skovanje knjižnice, obisk kina, gledališča, koncerta, spoznavanje različnih medijev (TV , radio, računalnik), vaje sproščanja, raziskovanje in sproščanje v sobi snoezelen, izleti (z vlakom, avtobusom), hobiji (kolesarjenje, smučanje, ročna dela …), nakupova- nje, članstvo in delovanje v športnih klubih in društvih. Na omenjene dejavnosti pa se učence navaja tudi bistveno prej, od 1. stopnje posebnega programa VI dalje v okviru vseh predmetnih področij, saj se učenci seznanjajo z različnimi možnostmi preživljanja prostega časa in spoznavajo različne aktivnosti, ki bi jih utegnile zanimati tudi izven šolskega okolja. Posamezne vzgojno-izobraževalne ustanove navajajo učence na aktiv- no preživljanje prostega časa oz. jim ponudijo možnosti izražanja lastnih interesov tudi preko pestre ponudbe interesnih dejavnosti (Poženel in Žgur, 2016). Z aktivno preživetim prostim časom, vključevanjem v različna društva, športom in obiskovanjem prireditev se posameznik tudi aktivno vključuje v družbo. Učenci se tako navajajo tudi na socialne interakcije, druženje z ostalimi in se obenem učijo pra- vil, ki veljajo v kulturi oz. družbi (npr. z obiskom kina; pri skupinskih športih se učijo sodelovanja, povezovanja, združevanja moči, upoštevanja pravil in norm …), kar je za učence z motnjami v duševnem razvoju še posebno pomembno zaradi težav na social- nem področju (ne znajo navezati stikov oz. jih vzdrževati, imajo težave pri skupinskem delu …). 1.3 Vplivi na interes/-e učencev z motnjami v duševnem razvoju Na aktivnosti, ki si jih posameznik izbira, ima velik vpliv okolje, v katerem otrok odrašča – otrok je izpostavljen svojem vzorniku (to je lahko eden od staršev, brat, se- stra …), in odobravanje staršev, če otrok uporablja t.i. spolno stereotipne igrače oz. ga starši pri tem spodbujajo (Garvey, 1991, v Goldstein, 1994, v Fekonja, 2006). Interesi posameznikov pa se razlikujejo tudi glede na spol (npr. stereotipna igrača za deklice so punčke, za fante avtomobili). Razlog, da si otroci izbirajo igrače, ki naj bi bile “primerne” njihovemu spolu, je tudi ta, da bi ugajali vrstnikom (Fekonja, 2006). Na 41 Urška Poženel, dr. Erna Žgur: Interesi učencev z motnjami v duševnem razvoju socialno učenje, ki ima vpliv na igro, ne vplivajo le starši, vrstniki, ampak tudi mediji, ki promovirajo igrače za deklice z bolj nežno glasbo, pastelnimi barvami, za dečke pa z več akcije, zvočnih učinkov … (prav tam). Prav tako na interes učenca vpliva starost. Majhen otrok ima drugačne interese kot odraščajoči otrok, ki prehaja v obdobje pubertete. Za mlajše učence, tudi učence z mo- tnjami v duševnem razvoju, je značilno, da v svojem prostem času izrazijo interes do igrač oz. se igrajo. Igra je za otrokov razvoj ključna, saj preko nje otrok zori in se razvija (Besio, 2002 in Brodin, 1999, v Likar, 2013). Igra otrok z motnjami v duševnem razvoju se v določenih značilnostih razlikuje od igre vrstnikov brez posebnih potreb; kolikšne so te razlike, pa je odvisno od vrste in stopnje motnje. To se odraža v njihovi igri, doseženem razvoju nivoja igre in rabi igrač, ki so prilagojene otrokom s posebnimi potrebami. Preko igre se otroci učijo socialnih interakcij, razvijajo govor in se širše spoznavno razvijajo (Marjanovič Umek, Fekonja, 2005). Pri učencih z motnjami v duševnem razvoju je pomemben tudi interes za giba- nje. Raziskovalca Heagele in Yeon Park (2016) ugotavljata, da so učenci z motnjami v duševnem razvoju manj fizično aktivni zaradi svojih težav z razvitostjo motoričnih sposobnosti in spretnosti. Navajata, da so v šoli pri športni vzgoji sicer aktivni in sode- lujejo, vendar pa tega ne znajo prenesti izven šolskega okolja, da bi to počeli tudi sami. Na kvaliteto izvedbe gibalnih aktivnosti vpliva tudi njihova manj dovršena razvitost senzorično-motoričnih procesov (Žgur, 2017). Zaradi modernizacije družbe se vedno več mladih v svojem prostem času zaposli z različnimi mediji oz. izraža interes zanje. Učenci z motnjami v duševnem razvoju niso izjema. A. Gril (2006) je v svoji raziskavi ugotovila, da mladi v Sloveniji preživljajo svoj prosti čas predvsem z gledanjem televizije in poslušanjem glasbe. Izpostavlja sicer tudi različne športne aktivnosti, nekaj jih je navedlo druženje s prijatelji, nekaj pa, da se ukvarjajo z različnimi ustvarjalnimi dejavnostmi. Osebe z motnjami v duševnem razvoju nimajo tako veliko možnosti izbire aktivno- sti kot osebe brez posebnih potreb in zato morajo še toliko bolj izkoristiti tiste možnosti, ki so jim dane, oz. izbrati aktivnosti, ki jih lahko izvajajo (Lačen, 2001). Lačen (2001) kot aktivnosti, ki jih osebe z motnjami v duševnem razvoju zagotovo lahko izvajajo, izpostavlja športno-gibalne, ki osebam z motnjami v duševnem razvo- ju zagotavljajo zadovoljevanje temeljnih socialnih potreb: po čustveni zadovoljenosti, osebni potrjenosti in konstruktivni aktivnosti. Za učence z motnjami v duševnem razvoju je značilno, da so njihovi interesi zelo omejeni, odvisno od stopnje motenj v duševnem razvoju oz. od drugih pridruženih mo- tenj. Npr. učenci s težjimi motnjami v duševnem razvoju v svojem prostem času ne bodo brali, ker tega ne zmorejo, lahko pa bodo pokazali npr. interes za gibanje; medtem pa različne gibalne aktivnosti lahko predstavljajo izziv učencem s cerebralno paralizo (Van Naarden Braun, Yeargin-Allsopp in Dollar, 2006). 42 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (2, 2018) 2 Metodologija 2.1 Cilji raziskave in raziskovalna vprašanja Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšni so interesi učencev z motnjami v duševnem razvoju in če se interesi razlikujejo glede na starost, spol in stopnjo motenj v duševnem razvoju. Na podlagi izbranih ciljev smo si zastavili naslednji raziskovalni vprašanji: □ Kakšni so interesi učencev z motnjami v duševnem razvoju v njihovem prostem času? □ Ali imajo spol, starost in stopnja motenj v duševnem razvoju statistično pomemben vpliv na interese učencev v prostem času? 2.2 Vzorec V raziskavo smo vključili 13 vzgojiteljev oz. učiteljev, ki so učence zelo dobro poznali in so nam posredovali iskane podatke o prostem času učencev. Na ta način smo pridobili informacije o 54 učencih z različnimi stopnjami motenj v duševnem razvoju iz vzgojno-izobraževalne ustanove, ki izvaja različne programe za učence s posebnimi potrebami. Vzorec učencev in učiteljev je bil izbran namensko. Kriterij za vključitev učencev v raziskavo so bile prepoznane motnje v duševnem razvoju (opredeljene v odločbi o usmeritvi). V raziskavo je bilo vključenih 25 učencev moškega in 27 učencev ženskega spola. Vključene učence smo razdelili v dve starostni skupini, 24 učencev je bilo v skupini starih do 15 let (14 let in 11 mesecev) in 30 v skupini, kjer so bili stari od 15 do 25 let. V raziskavo je bilo vključenih 13 učencev z lažjimi, 28 z zmernimi in 13 s težjimi motnjami v duševnem razvoju. Pri izboru vzgojiteljev in učiteljev smo upoštevali le kriterij, da učence, ki so bili vključeni v raziskavo, dobro poznajo (preko izobraževalnega dela, interesnih dejavnosti, vzgojnega dela …) 2.3 Instrumentarij Podatke smo zbirali na podlagi lastnega instrumentarija – vprašalnika, ki so ga reše- vali vzgojitelji oz. učitelji. Vprašalnik je sestavljen iz dveh delov. Prvi vsebuje podatke o spolu, starosti in učenčevi diagnozi. Drugi del pa vsebuje odprti tip vprašanja o učenče - vem izboru aktivnosti (Kaj si učenec izbere, če mu naročite, da lahko počne, kar želi?). 2.4 Postopek zbiranja in obdelave podatkov Vprašalnik smo izvedli z vzgojitelji in učitelji, da smo zagotovili večjo zanesljivost in objektivnost rezultatov. Podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS. Upo- rabljene so bile različne statistične metode (absolutne frekvence in strukturni odstot- ki – frekvenčne porazdelitve, Pearsonov hi kvadrat in alternativni Kullbackov 2Î preiz- kus). Podatke smo prikazali tabelarično in/ali opisno. Statistično pomembnost podatkov pa smo preverjali pri stopnji tveganja 0,05 (< ali =). 43 Urška Poženel, dr. Erna Žgur: Interesi učencev z motnjami v duševnem razvoju 3 Rezultati in interpretacija 3.1 Interesi učencev z motnjami v duševnem razvoju v njihovem prostem času Odgovore vzgojiteljev/učiteljev za posamezne učence smo kategorizirali v osem kategorij. Tabela 1: Interesi učencev z motnjami v duševnem razvoju Interes f f % Mediji 9 16.7 Šivanje 5 9.3 Gibalne aktivnosti 10 18.5 Barvanje/risanje 4 7.4 Igra 10 18.5 Nič 9 16.7 Sestavljanka 4 7.4 Knjiga 3 5.6 Skupaj 54 100.0 18,5 % učencev si po lastni izbiri izbere gibalno aktivnost, ki vključuje elemente športa oz. rekreacijo … 18,5 % učencev si izbere obliko igre, s katero zadovolji svojo potrebo po prostem času; dekleta si izbirajo punčke, fantje pa kocke, avtomobile. Sle- di interes za medije z zastopanostjo 16,7 %; učenci poslušajo glasbo, gledajo risanke, igrajo igrice na računalniku. 16,7 % učencev si ne izbere nič oz. čaka, da jih zaposli uči- telj oz. vzgojitelj. 9,3 % učencev se zaposli z raznimi aktivnostmi, ki vključujejo ročne spretnosti, npr. s šivanjem, 7,4 % učencev z risanjem in 7,4 % učencev s sestavljanjem sestavljank, 5,6 % učencev pa si vzame knjigo in jo bere oz. lista. Rezultati nam kažejo, da si učenci po pouku želijo največ športnih oblik dejavnosti, da zadostijo svoji potrebi po gibalnem izražanju. Nekateri učenci si želijo več gibanja v obliki hoje, sprostitve v naravi s sprehodom, nekaterim zadostuje že sprehod v okolici ali notranjosti ustano- ve. Med izbranimi športnimi dejavnostmi pa prevladuje želja po športnih aktivnostih z žogo (nogomet, košarka …). Veliko učencev se odloči tudi za razne aktivnosti, ki vklju- čujejo igro. Ta je otrokovo prvo delo in preko nje se uči in pridobiva številne različne izkušnje. Predvidevamo, da prevladujejo omenjeni tipi aktivnosti (športne aktivnosti, mediji, igra), ker gre za aktivnosti, ki od učencev ne zahtevajo izrazitega miselnega na- pora, saj so po pouku utrujeni in se želijo spočiti. Preostale aktivnosti (branje, barvanje, šivanje …) so morda manj zastopane, saj od učencev zahtevajo napor oz. več razmišlja- nja, kot če npr. igrajo igrice na računalniku ali pa se sprehajajo. 44 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (2, 2018) 3.2 Vpliv spola, starosti in stopnje motenj v duševnem razvoju na interes učencev v prostem času Tabela 2: Vpliv spola na interes učencev z motnjami v duševnem razvoju Interes Spol Preizkus 2Î dečki (f %) deklice (f %) Mediji 16 % 17,2 % 2Î = 0.015, g = 1, p = 0,903 Šivanje 0 % 17,2 % 2Î = 6.655, g = 1, p = 0,010 Gibalne aktivnosti 36 % 3,4 % 2Î = 10.379, g = 1, p = 0,001 Barvanje/risanje 0 % 13,8 % 2Î = 5.249 g = 1, p = 0,022 Igra 20 % 17,2 % 2Î = 0,068, g = 1, p = 0,795 Nič 28 % 6,9 % 2Î = 4.458, g = 1, p = 0,035 Sestavljanka 0 % 13,8 % 2Î = 5.249, g = 1, p = 0,022 Knjiga 4 % 10,3 % 2Î = 0.830, g = 1, p = 0,362 Ugotovili smo, da spol statistično pomembno vpliva na izbor posameznih prosto- časnih aktivnosti. Prvi statistično pomemben vpliv se je pokazal pri izboru ročnih ak- tivnosti – šivanja (p = 0,010). Od dečkov si šivanja ne izbere nihče, pri deklicah pa kar 17,2 %. Rezultat je bil pričakovan, saj je za našo družbo še vedno značilno, da je šivanje predvsem ženska aktivnost. Spol vpliva tudi na izbor gibalnih aktivnosti (p = 0,001). 36 % dečkov si jih v svojem prostem času izbere najraje, deklic pa le 3,4 %. Statistično pomemben vpliv spola se je pokazal tudi pri barvanju oz. risanju (p = 0,022); raje rišejo ženske anketiranke (13,8 %). Tudi na to, če učenci ne izberejo nič, ima spol statistično pomemben vpliv (p = 0,035). Rezultati so nam pokazali, da imajo dečki več težav z zaposlitvijo v prostem času oz. se v prostem času ne znajo zaposliti sami (28 %), kot se deklice (6,9 %). Pomemben vpliv pa se je pokazal še pri interesu za sestavljanje sesta- vljank (p = 0,022). S tem se ukvarjajo le deklice (13,8 %), od dečkov pa nihče. Rezultati kažejo, da se dečki raje ukvarjajo z aktivnostmi, ki vključujejo več do- gajanja, neposredne akcije, gibanja. Medtem ko se deklice raje ukvarjajo z različnimi ročnimi dejavnostmi, kot so npr. šivanje, barvanje, risanje. Tudi še v današnjem času gledamo na spol dokaj tradicionalno. Čeprav tipično moških in ženskih aktivnosti naj ne bi bilo več, še vedno pa obstajajo določeno ovire, kot so npr. tradicija in predsodki (Tepavčević, 2003). Rezultate, da imajo dečki več težav z izražanjem interesa kot de- klice, pripisujemo strukturi vzorca, saj so vsi dečki, ki si ni izberejo nič, opredeljeni kot učenci z zmernimi ali težjimi motnjami v duševnem razvoju. Torej na izbor prostoča- snih aktivnosti vpliva tudi intelektualna opremljenost, med drugim pa še posamezniko- va osebnost, izkušnje ... Interes za medije, igro in knjige pa je po spolu dokaj podobno zastopan oz. spol nanj nima statistično pomembnih vplivov; tako se za medije in igro odloča približno enako število dečkov in deklic. Za knjigo pa se učenci odločijo le izje- moma oz. je delež pri obeh spolih precej nizek. 45 Urška Poženel, dr. Erna Žgur: Interesi učencev z motnjami v duševnem razvoju Tabela 3: Vpliv starosti na interes učencev z motnjami v duševnem razvoju Interes Starost Preizkus 2Î do 15 let (f %) od 15 do 25 let (f %) Mediji 4,2 % 26,7 % 2Î = 5,552, g = 1, p = 0,018 Šivanje 0 % 16,7 % 2Î = 6,284, g = 1, p = 0,012 Gibalne aktivnosti 20,8 % 16,7 % 2Î = 0,153, g = 1, p = 0,696 Barvanje/risanje 8,3 % 6,7 % 2Î = 0,054, g = 1, p = 0,817 Igra 41,7 % 0 % 2Î = 19,149, g = 1, p = 0,000 Nič 8,3 % 23,3 % 2Î = 2,296, g = 1, p = 0,130 Sestavljanka 8,3 % 6,7 % 2Î = 0,054, g = 1, p = 0,817 Knjiga 12,5 % 3,3 % 2Î = 1,664, g = 1, p = 0,197 Ugotovili smo, da na izbor posameznih prostočasnih aktivnosti statistično po- membno vpliva starost. Pomemben vpliv se je pokazal pri izražanju interesa za medi- je (p = 0,018). Za medije se tako odloči le 4,2 % mlajših in 26,7 % starejših učencev. Tudi pri šivanju so vidni statistično pomembni vplivi starosti (p = 0,012). Za šivanje se mlajši učenci ne odločajo, od starejših učencev pa 16,7 %. Statistično pomemben vpliv starosti se je pokazal le še pri igri (p = 0,000), za katero pokaže interes 41,7 % učencev, starih do 15 let, in nihče od učencev, starih od 15 do 25 let, kar je bilo pričakovano, saj se mlajši učenci najraje zaposlijo z različnimi igračami, kar nam dokazujejo tudi rezultati. Igra je pri mlajših učencih najpogostejši način zaposlitve. Preko igre se otroci učijo socialnih interakcij, razvijajo govor in se širše spoznavno razvijajo (Marjanovič Umek, Fekonja, 2005). Ko otrok odrašča, se spreminja in osebnostno izoblikuje v skladu s svojo okolico, družino, družbo, v kateri odrašča, in prične kazati interes za drugačne aktivnosti, kot je npr. šivanje (običajno s šivanjem pričnejo že majhne deklice, ker vidijo svoje mame oz. babice). Da otrok lahko razvije fino motoriko (kar je pogoj za razvoj spretnosti šivanja), potrebuje dobro razvito grobo motoriko, dobro razvito vidno-motorično koordinacijo, pozornost, stalnost opazovanja, ki običajno pri mlajših učencih še ni tako dobro razvita niti dovršena. Enako je tudi pri drugih aktivnostih oz. interesih za določene aktivnosti (sestavljanke, branje knjig …). Gibanje ne pozna starostnih omejitev, gibajo se lahko tako mlajši kot starejši učenci in tudi naši rezultati kažejo, da se za razne gibalne aktiv- nosti z elementi športa, rekreacije in gibalnega sproščanja odločajo tako mlajši kot tudi starejši učenci. Nobenega interesa pa ne izrazi večji delež starejših učencev kot mlajših. Sklepamo, da je morda res tako, ker se mlajši učenci še vedno najraje igrajo in se tako zelo preprosto zaposlijo, medtem ko se starejšim učencem igra zdi že otročja, druge ak- tivnosti pa jih morda ne zanimajo oz. jih sami ne zmorejo izvajati. Za sestavljanje sesta- vljank se je odločil približno enak delež mlajših in starejših učencev, kar dokazuje, da so sestavljanke brezčasne in med drugim tudi prilagojene mlajšim in starejšim učencem (težavnost). Za branje oz. listanje knjig menimo, da se je odločilo več mlajših učencev, ker ti še utrjujejo elemente branja. Nekateri iz vzorca pa bralnih sposobnosti niso razvili in si zato izbirajo knjige s fotografijami, slikami, ki jih le listajo. 46 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (2, 2018) Tabela 4: Vpliv stopnje motenj v duševnem razvoju na interes učencev Interes Motnje v duševnem razvoju Preizkus 2Î lažje (f %) zmerne (f %) težje (f %) Mediji 7,7 % 14,3 % 30,8 % 2Î = 2,595, g = 2, p = 0,273 Šivanje 0,0 % 17,9 % 0,0 % 2Î = 7,041, g = 2, p = 0,030 Gibalne aktivnosti 38,5 % 14,3 % 7,7 % 2Î = 4,409, g = 2, p = 0,110 Barvanje/risanje 0,0 % 10,7 % 7,7 % 2Î = 2,399, g = 2, p = 0,301 Igra 46,2 % 10,7 % 7,7 % 2Î = 7,686, g = 2, p = 0,021 Nič 0,0 % 21,4 % 23,1 % 2Î = 5,519, g = 2, p = 0,063 Sestavljanka 0,0 % 3,6 % 23,1 % 2Î = 5,844, g = 2, p = 0,054 Knjiga 7,7 % 10,7 % 0,0 % 2Î = 2,399, g = 2, p = 0,301 Ugotovili smo, da stopnja motenj v duševnem razvoju vpliva na izbor posameznih aktivnosti. Statistično pomemben vpliv se je pokazal pri ročnih aktivnostih – šivanju (p = 0,030), in sicer so rezultati pokazali, da so se za šivanje odločali le učenci z zmer- nimi motnjami v duševnem razvoju. Predvidevamo, da slednji potrebujejo strukturirane aktivnosti. Ko jih avtomatizirajo, so v njih tudi uspešni, saj ne zahtevajo veliko misel- nega napora. To veščino nekateri učenci urijo že od šestega leta dalje. Drugi pomemben vpliv se je pokazal pri igri (p = 0,021), za katero se najpogosteje odločajo učenci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju (46,2 %). Igra je sredstvo, s katerim spodbujamo njihovo zanimanje. Preko nje pridobivamo tudi nove izkušnje. Pri učencih z lažjimi motnjami v duševnem razvoju pride omenjeno bolj do izraza; ker imajo več interesov, so deležni več različnih interakcij, zato so bolj uspešni in imajo tudi več socialnih stikov. Tukaj nismo prišli do zaključkov, saj gre za prekrivanje različnih vplivov, torej tudi spola in starosti. Nam pa rezultati pokažejo, da imajo učenci s težjimi motnjami največ težav pri izražanju interesov oz. interesa ne izrazijo, saj potrebujejo stalno vodenje in usmerjanje ter stabilno in znano okolje. Če pa interes že izrazijo, se jih največ odloči za medije, saj ti od učencev zahtevajo naj- manj napora. Vsi učenci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju pa se znajo zaposliti sami. Stopnja motenj v duševnem razvoju vsekakor vpliva na interese učencev, saj je s tem povezano tudi posameznikovo širše funkcioniranje, ki je odvisno tudi od njegovih prilagoditvenih spretnosti na konceptualnem, socialnem in praktičnem področju. Z iz- razitostjo motenj se tako manjša nabor aktivnosti, ki jih posameznik lahko izvaja, oz. pri vseh potrebuje pomoč. 4 Zaključek Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšni so interesi učencev z motnjami v dušev- nem razvoju oz. če se v svojem prostem času v šolskem okolju znajo zaposliti sami. Želeli smo preučiti, če na izbor aktivnosti vpliva spol, starost in stopnja motenj v du- 47 Urška Poženel, dr. Erna Žgur: Interesi učencev z motnjami v duševnem razvoju ševnem razvoju. Ugotavljamo, da se večina učencev z motnjami v duševnem razvoju zna zaposliti sama, ko jim to naroči oz. to pričakuje učitelj, vzgojitelj. Le manjši del anketiranih učencev ne izrazi interesa za nobeno aktivnost oz. čaka učitelja, vzgojite- lja, da jih zaposli. Najbolj priljubljene izbrane aktivnosti pa so igra in razne gibalne aktivnosti, takoj zatem pa mediji. Manjši del učencev izrazi tudi interes za barvanje oz. risanje, šivanje, sestavljanke in knjige. Menimo, da si učenci najraje izbirajo aktivnosti, ki od njih ne zahtevajo pretiranih miselnih naporov, saj so po šolskem delu utrujeni in se želijo spočiti, razvedriti. Ugotovili smo tudi, da na interese učencev z motnjami v duševnem razvoju sta- tistično pomembno vplivajo vsi trije preučevani vplivi oz. dejavniki. Pri spolu smo ugotovili, da se deklice raje odločajo za aktivnosti, ki so v naši družbi tradicionalne za ženski spol (šivanje, igra s punčkami ipd.), medtem ko se dečki raje ukvarjajo z bolj gibalnimi aktivnostmi. Dečki in deklice pa kažejo približno enak interes za medije, sestavljanke, knjige … Glede starosti smo ugotovili, da se mlajši učenci najraje igrajo, medtem ko starejši učenci raje izberejo različne športno-gibalne aktivnosti, medije, šivanje. Pri stopnjah motenj v duševnem razvoju nismo prišli do preverjenih zaključkov, saj se prekrivajo z vplivi spola in starosti. Potrdila se je domneva, da se s stopnjo motenj v duševnem razvoju manjša nabor aktivnosti, ki so jih učenci sposobni izvajati. To, da počnemo, kar nas veseli, sprošča, razvedri po napornih šolskih obveznostih, med drugim pripomore tudi k boljši kakovosti našega življenja. Zaključujemo, da motnje v duševnem razvoju pri večini učencev niso ovira za iz- ražanje lastnih interesov, je pa pomembno, da jim kot starši, učitelji/vzgojitelji in širša okolica pri tem nudimo podporo in pomoč oz. jih seznanimo z različnimi možnostmi in aktivnostmi preživljanja prostega časa. Na tak način si bo lahko tudi učenec z motnjami v duševnem razvoju poiskal aktivnost, ki ga zanima, ga osrečuje, preko nje pa se še tesneje poveže z vrstniki in širšim socialnim okoljem. Urška Poženel, Erna Žgur, PhD Interests of students with intellectual disabilities The purpose of leisure is to rest, relax and have fun after school or work. Our in- terests are influenced by many factors and are correlated to the conception of leisure. Students spend leisure at home and also at school (e.g. during breaks, after school and in full-day care facilities). Students with intellectual disabilities (ID) have problems with planning and performing different activities (mostly because of the limitations in intellectual functioning). That is why they also have problems with spending their lei- sure actively and need help and support from teachers or parents. They usually have less interest in different activities, or even none, it depends on the type of disability and some other factors (environment, education, opportunities, etc.). Using a sample of 54 students with ID (13 with mild, 28 with moderate and 13 with severe ID), aged from 9 to 25 years, we wanted to get an insight into their leisure time during education (breaks, after school and in full-day care facilities). Students were visiting different school pro- 48 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (2, 2018) grams for students with special needs (programs with lower standards and special edu- cation programs). The data was collected with the help of an authorial questionnaire. The questions were answered by 13 teachers who know students very well. The results have shown that during their leisure 18.5 % of the students chose different sport activi- ties, 18.5 % showed interest in games (playing with dolls, bricks), 16.7 % of the students chose different media (TV , computer, listening to the radio). 16.7 % of the students did not show interest in any of the activities, they were waiting for the teacher to tell them what to do. 9.7 % of the students showed interest in different fine motor activities, such as sewing. 7.4 % of the students chose drawing, 7.4 % of the students wanted to do puz- zles and 5.6 % of the students showed interest in books (reading or browsing). The re- sults have shown that students want to do different sport activities after school to satisfy their need to move and relax. Some are satisfied with walking around the playground, relaxing and walking in nature. Among the chosen sport activities, interest in differ- ent activities with a ball is prevailing (football, basketball, etc.). A lot of students also choose different game activities. We can conclude that students mainly choose sport activities, media or games because the mentioned activities are not exhausting and students do not need to think too much to perform them. Usually, students are very tired and exhausted after school and that is why they want to rest and relax. Other graphomo- tor, fine motor activities (colouring, sewing, etc.) and reading were probably represent- ed less because students need more oriented attention and perfective automatization to perform those activities in comparison with playing computer games, taking a walk, etc. With our research, we also wanted to find out if gender, age and severity of ID influence students’ leisure interest. We found out that gender has a statistically significant impact on students’ interests, namely in picking different crafts (sewing); none of male students picked sewing (p = 0.010). The result was expected because in our society sewing is still a typical female activity (Tepavčevič, 2003). Gender also has an influence on students’ interest in sport activities (p = 0.001). Male students show more interest in sport activities than female students (males – 36 %, females – 3.4 %). Statistically significant impact can also be seen in students’ showing interest in colouring or drawing (p = 0.022), more of the female students show interest in that kind of activities (13.4 %) and none of the male students. Gender also has influ- ence in cases where students do not show interest in any activity (p = 0.035). The results have shown that male students have more problems with keeping themselves busy in lei- sure (they do not know how to occupy themselves) than female students (males – 28 %, females – 6.9 %). The last important impact of gender can be seen in their interest in doing puzzles (p = 0.022). Only female students show interest in puzzles in their leisure (13.8 %) and none of the male students. The results have shown that male students pre- fer activities which include more action, sports, etc.; on the other hand, female students prefer different crafts (sewing, colouring, drawing) which also indicates that the tradi- tional division of labour is still present in our society. Results which indicate that male students have several more problems with showing interest in leisure activities than female students are attributed to the structure of our sample; all of the male students are diagnosed as students with moderate or severe ID. And showing interest in leisure ac- tivities is also influenced by intellectual presence, personality, experiences, etc., interest in media, games and books is similarly represented by male and female students – that is why there is no statistically significant impact. Only a few students decided on read- 49 Urška Poženel, dr. Erna Žgur: Interesi učencev z motnjami v duševnem razvoju ing and browsing books (males – 4 %, females – 10.3 %). Furthermore, age also has a statistically significant impact on students’ interest. Age has a significant impact on the interest in media (p = 0.018), mainly older students chose it (4.2 % younger students, 26.7 % older students), and in sewing (p = 0.012). Only older students showed interest in sewing (16.7 %) and none of the younger ones. The last activity where age has a sta- tistically significant impact is games (p = 0.000). Only younger students chose games (41.7 %) and none of the older ones. Games are the most common occupation between younger students, they are relaxing and fun. Individual interest is changing as students are growing up, the impact of the envi- ronment’ s expectations, peers, family and society start to play a bigger role. That is how individuals start to show interest in activities that can be connected with a parental role model; for example sewing – little girls start to sew because they see their mothers and grandmothers doing it. For a child to develop fine motor skills (which are necessary to be successful at sewing), they need to develop good gross motor skills, fine hand- eye coordination, attention, continuity of observing, etc., which in most cases is not developed enough by younger students. The same applies to other activities (puzzles, reading books). The results have shown that younger and older students show interest in different sport activities (younger students – 20.8 %; older students – 16.7 %). Older students have several problems in showing any interest in leisure activities (younger students – 8.3 %, older students – 23.3 %). From the given data, we can conclude that the results have once again been influenced by the structure of the sample. Younger students still choose games (they can easily occupy themselves), however, the older stu- dents think that games are childish and are also not interested in other activities or they do not know how to find different activities that would be appropriate. Both younger and older students chose puzzles (younger students – 8.3 %; older students – 6.3 %). This proves that doing puzzles is flexible and appropriate for all ages. We think that mainly younger students chose reading (12.5 %; older students – 3.3 %) because they still need a lot of reading exercise, etc., so they can refresh the basic elements of reading through a game. Some students have not developed reading skills yet and that is why they are picking books with pictures and photographs which they can only browse. The severity of ID also has a statistically significant impact on the interest in leisure activities. The first important influence was shown by the interest in crafts (sewing) (p = 0.030), the results have shown that only students with moderate ID chose sewing. We assume that they need more guided, structured activities in the process of developing fine motor skills. After the automatization of different systems, mechanisms, they can become very successful in performing them, because they are not mentally difficult. And lastly, the severity of ID has influence on games (p = 0.021), which are chosen, in most cases, by the students with mild ID (mild ID – 46.2 %, moderate ID – 10.7 %, severe ID – 7.7 %). Game is an asset that encourages interest. Children can get different new experiences through games and they are also a basis for learning. We can conclude that there are actually several different influences on the games that interact with one another, in ad- dition to the severity of ID, also gender and age. Although the results show that students with severe intellectual disabilities have the most problems with showing an interest or they do not even show any interest at all. If they show some interest, they need constant guiding and help in a stable and known environment and they mostly show interest in media (mild ID – 7.7 %, moderate ID – 14.3 %, severe ID – 30.8 %) because the activ- 50 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (2, 2018) ity is not difficult for them. On the other hand, none of the students with mild ID have any problems with picking their leisure activities. The severity of ID influences stu- dents’ interests because ID is correlated with individual functioning which is correlated with the adaptive behaviour in conceptual skills, social skills and practical skills. With the severity of ID, the number of activities which an individual can perform or need constant help and guidance with is declining. In conclusion, we think that interests of students with ID are influenced by many factors that are in correlation. Nevertheless, we think that ID is not an obstacle for students to show interest about ways of spending their leisure. They only need more support, help or guidance from grown-ups (teachers, parents, etc.). LITERATURA 1. Fekonja, U. (2006). Igrače. V L. Marjanovič Umek, M. Zupančič (ur.). Psihologija otroške igre – od rojstva do vstopa v šolo (str. 99–124). Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Fi- lozofske fakultete. 2. Golob, A., Fijavž, E. (2014). Učni načrt za področje dejavnosti prostega časa. Ljubljana: Ministr - stvo za znanost, šolstvo in šport. Pridobljeno dne 24.10.2017 s svetovnega spleta: http://www.mizs. gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/posebne_potrebe/programi/posebni_program/ Dejavnosti_prostega_casa.pdf. 3. Gril, A. (2006). Prosti čas mladih v Ljubljani. Ljubljana: Pedagoški inštitut. 4. Heagele, J.A., Yeon Park, S. (2016). Utilizing generalization tactics to promote leisure-time physi- cal activity for students with intellectual disabilities. A Journal for Physical and Sport Educators, 29 (4), str. 19–23. Pridobljeno dne 22.10.2017 s svetovnega spleta: http://www-tandfonline-com. nukweb.nuk.uni-lj.si/doi/full/10.1080/08924562.2016.1181592?scroll=top&needAccess=true. 5. Kristančič, A. (2007). Svoboda izbire, moj prosti čas. Ljubljana: AA Inserco, svetovalna služba. 6. Lačen, M. (2001). Osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in pravica do izbire. V K. Destovnik in A. Kofol (ur.). Pravice oseb z motnjami v duševnem razvoju (str. 45– 50). Ljubljana: Društvo defektologov Slovenije, Zveza prijateljev mladine Slovenije, sožitje. 7. Likar, L. (2013). Igra in igrače otrok z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju: Kako se igrati, s čim se igrati? Diplomsko delo, Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Pridobljeno dne 20.10.2017 s svetovnega spleta: http://pefprints.pef.uni-lj.si/1821/1/likar %2c_lara_-_igra_in_ igra %c4 %8ce_otrok_z_zmerno %2c_s_te %c5 %bdjo %2c_te %c5 %bdko_.pdf. 8. Marentič Požarnik, B. (2003). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. 9. Marjanovič Umek, L., Fekonja, U. (2006). Igra otrok s posebnimi potrebami. V L. Marjanovič Umek, M. Zupančič (ur.). Psihologija otroške igre – od rojstva do vstopa v šolo (str. 159–166). Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. 10. Opara, B. (2005). Otroci s posebnimi potrebami v vrtcih in šolah. Ljubljana: Center Kontura. 11. Tepavčević, Ž. (2003). Družina in prosti čas. Socialno delo, 42(1), str. 27–32. Pridobljeno dne 20.10.2017 s svetovnega spleta: http://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-cjfn88zf/. 12. Van Naarden Braun, K., Yeargin-Allsopp, M., Lollar, D. (2006). Factors associated with leisure activity among young adults with developmental disabilities. Research of Developmental Disa- bilities, 27 (2006), str. 567–583. Pridobljeno dne 18.10.2017 s svetovnega spleta: https://ac-els- -cdn-com.nukweb.nuk.uni-lj.si/S0891422205000740/1-s2.0-S0891422205000740-main.pdf?_ tid=aedc3140-f772-11e7-996f-00000aacb361&acdnat = 1515745939_d5edd48fc4ddae472eee- 8fe522b4dc29. 13. Poženel, U., Žgur, E. (2016). Prosti čas učencev s posebnimi potrebami. V M. Strle (ur.). Kako lahko drugače? : socialna vključenost otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami: zbornik povzetkov: XXIV . izobraževalni dnevi, Portorož, 30. in 31. marec 2016. (str. 35). Lju- bljana: Društvo specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije: Skupnost organizacij za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami v Republiki Sloveniji. Pridobljeno dne 16.10.2017 s svetovnega spleta: http://www.drustvo-srp.si/images/Id_2016_-_Zbornik_povzetkov.pdf. 51 Urška Poženel, dr. Erna Žgur: Interesi učencev z motnjami v duševnem razvoju 14. V ovk Ornik, H. (ur.). (2015). Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. mo- tenj otrok s posebnimi potrebami. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno dne 16.10.2017 s svetovnega spleta: http://www.zrss.si/pdf/Kriteriji-motenj-otrok-s-posebnimipotrebami.pdf. 15. Golob, A., Fijavž, E. (2014). Učni načrt za področje dejavnosti prostega časa. Ljubljana: Mini- strstvo za znanost, šolstvo in šport. Pridobljeno dne 14.10.2017 s svetovnega spleta: http://www. mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/posebne_potrebe/programi/posebni_ program/Dejavnosti_prostega_casa.pdf. 16. Žgur, E. (2017). Vloga razvoja motorike pri otroku in njena vpetost v predšolski kurikul – po- men zgodnje obravnave. V B. Vrbovšek (ur.), D. Belak (ur.), S. Žnidar (ur.). Različni otro- ci – enake možnosti (str. 28–40). Ljubljana: Supra. Urška Poženel (1992), Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava. Naslov: Tržaška cesta 30, 1370 Logatec, Slovenija; Telefon: (+386) 041 213 824 E-mail: pozenel.urska@gmail.com Dr. Erna Žgur (1963), docentka na oddelku za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani. Naslov: Glavni trg 16 b, 5211 Vipava, Slovenija; Telefon: (+386) 040 571 930 E-mail: erna.zgur@pef.uni-lj.si