ste«. 289 Q Uobllnnl, o U, dni 18. decembra 1906. Leto XXXIV. Velja pu poŠti: za telo leto naprej K 26-— ii pol leta „ „ 13' — li ?etrt leta „ „ 6 50 li en mesec „ „ 2'20 V upravniStvu: /a t»lo leto naprej K 20- — a pol leta „ a ff.irt leta „ ;<« en meiec „ 10-5-1-70 li poSllj. na dn m 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop, petitvrsta (72 mm>: za enkrat .... 1} h za dvakrat .... II ,, za trikrat . . . 9 „ za sti ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna gjrmondvrsU 3 26 h. Pri večkratnem ol>-javljenju primeren popust. Izhaja Vsak dan, izvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez . dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (Jrcdniikega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — . Vsprejema naroinino, inserate In reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188. Bosanska uprava. Politika z nagajko, to je najvišja državniška modrost bosanske uprave. Poleg dunajske »Reichsposte« smo mi prvi ta zistem predočili javnosti, ki o tamošnjih dogodkih vsled preventivne cenzure malokaj izve. Poročali smo, kako je sekcijski šef Hormann brez sodnijske ali vsaj policijske preiskave izgnal iz dežele dva hrvaška urednika. 8. t. m. sta urednika odšla , vlada pa jc na kolodvoru postavila celili 50 policajev in osem celo na konjih, dasi se nobene demonstracije ni bilo bati. Policaji na konjih so provocirali in pognali svoje konje med mirno množico. Preiskave proti srbskim izgrednikom, ki so svoj čas provocirali v Sarajevu veliko demonstracijo proti Hrvatom, vlada šc sedaj ni odredila in jc tudi ne misli. Sicer pa celo hrvatski mohamedanci niso nič na boljšem. Tako na primer neki Srb Kosta Cukovič, predstojnik rogatiškega okraja zelo originalno rešuje agrarno vprašanje. Srbski riščani tam redno požigajo hrvaškim mohamedancem žito in seno. Kaj pa nato pravi Kosta Cukovič? No, on se javno hvali, da bo »bege razbežil, age pa razagil!« Sani priznava, da jc, odkar uraduje v tem kraju, med Srbe razdelil žc 80 samokresov, dočim mohamedancem jemlje orožne listke. Ko sc ic Nurbeg Sieršič pri njem pritožil, ker so mu Srbi zapalili žitno shrambo, mu je dejal, da sodišče nikoli nc bo razsodilo muselmanom v prilog, dokler bodo naročeni na »Hrvatsko Pravo« in zmerjali Srbe z »Vlasi« I Tako je na primer poleg drugih vprašanj tudi vprašanje mohamedanskega verskega zaklada, takozvano vakufsko vprašanje, šc do danes nerešeno. Petindvajset let že obstoji ta problem, ki ga birokracija liki kralj Edip nc zna razvozliati. Leta 1900 so sc bosanski mohamedanci zaradi samovoljnega ravnanja vlade, ki sc vtika v notr. verske zadeve mohamedancev rav-notako kakor v katoliške in cclo sama imenuje hodže-duhovnike, pritožili pri ministru Kalaju, I. 1902 pa celo pri cesarju. Mesto odgovora so jih postavili na zatožno klop in izgnali v Carigrad. Te dni se jc bosanska deputacija 150 mo-hamedancev-Hrvatov podala v Budimpešto, da izroči skupnemu ministrstvu in avstrijski deputaciji spomenico, kjer zahteva versko, vakufsko avtonomijo, občinsko avtonomijo in svobodo tiska. Potem pa so možje šli na galerijo delegacijske zbornice. Tu se jc namreč vzdignil stari sokol-prvo-boritelj iz kršne Dalmacije, .1 tiraj B i a n -k i n i. V plenarni seji pri debati o okupacijskem kreditu je obsojal bosansko upravo s tisto temperamentnostjo, ki jc le njemu lastna. Začudena in razradoščena jc poslušala bosanska deputacija na galeriji, kako jc Biankini svoj govor začel v hrvaščini. Nadaljujoč v nemščini, je izvajal sledeče. Tudi Avstrija ima svoj kolonialni škandal in afero Tippelskirch, svoj birokraški in policijski zistcin v Bosni, ki osra-močujc celo Avstrijo pred celim svetom. Bosanska uprava je brutalno in nezakonito postopala v zadnjem štrajku v Varcšu, kjer menda še danes obsedno stanje ni odpravljeno. Šolstvo ne napreduje, učitelji stradajo. Agrarno vprašanje ni rešeno, časnikarstvo pa je na vso moč preganjano. Izgon žurnalistov bosanski upravi ni prav nič v čast. Namesto, da bi poulične izgrede v Sarajevu preiskovala in kaznovala krivce, je mesto vsake sodnijske preiskave izgnala žurnaliste iz dežele. Zato se ni treba čuditi, čc si mohamedansko prebivalstvo želi nazaj suvercnitete sultanove. V upravi se šopiri nemški uradni jezik, cclo samonemške poštne znamke so hoteli uvesti. Vlada podpira v Sarajevu dva nemška lista in najbrž tudi nemško gledišče. Vohunstvo jc v polnem cvetu, uradniki so korumpirani in se nad prebivalstvom maščujejo, ne da bi jih kedo kaznoval. Sramota jc, da vlada ne najde denarja za železnico Bugojno-Arzatia-Spljet. Ako se nc iz-premeni uprava, je najbolj pametno, da Avstrija vrne svoj mandat v Bosni velevlasteni, ki so podpisale berolinsko pogodbo, da se monarhija nc bo dalje blamirala in prišla do neizogibne katastrofe. Nato je govoril šc posl. Klofač. Skupni finančni minister Burian nato precej razburjen izjavi, da bo v jutrajšnji seji (15. t. m.) dala obema poslancema »primeren odgovor«. Del. Steiner zakliče: »Tako se z delegati ne govori!« Burian ic 15. t. m. res odgovarjal, toda drzno in nestvarno. Avtonomni upravi se on nc upira. Agrarnega vprašanja v Bosni ni (!). Nova tiskovna postava sc bo v kratkem izdala. Vakufsko vprašanje se bode v zmislu avtonomije rešilo. Kar sc tiče izgona žurnalistov, ima deželna uprava breždvomno pravico, izgnati vsiljive in nevarne tujce. Nemškega jezika uprava v občevanju z ljudstvom ne rabi. Branil jc posebno sekcijskega šefa Horowitza. Biankini nato Burianu ni ostal dolžan odgovora. Dejal mu je, da od njega ne potrebuje nobenih lekcij, kako naj govori. Mažarski in nemški pouk v Bosni jc obligatoričen. Urednike »Hrvatskega Dnevnika« jc bosanska vlada izgnala brez kakšne preiskave. Novi tiskovni zakon jc minister že trikrat obljubil, pa nikoli ni obljube izpolnil. Minister Bosne nič ne pozna, ker ni nikjer prišel z ljudstvom v dotiko. Notranji uradni jezik v Bosni — kakor je priznal minister sam jc nemški. Uprava Bosne jc škandalozna. Samozavestni a medli odgovor Burianov, ki zgolj naznanja neizogibne reforme, že neštetokrat zahtevane iu nikoli izpeljane, dokazuje, da jc v Bosni nekaj, kar vlada skrbno skriva. Iu v tem jc ravno to, kar spominja na afero Tippelskirch in Kamcrun. Volivna reforma v gosposki zbornici. Poročilo dvor. svetil ka Laniinascha. Kakor znano, jc izdelal poročilo gospo-skozborniške volivne komisije za plenuni dvorni svetnik Laminasch. Da Plener in grof Thun s svojmi ožjimi tovariši zagovarjata pluralni volivni sistem, razliko mej višjimi in nižjimi sloji, temu se ne čudmo. Plener je prototip onih starih liberalcev, ki so bili in so največji politični egoisti, teroristi ter sovražniki ljudskih pravic. Za grofa Tinina in druge njegove somišljenike pa sc človek šc vedno pričenja z baronom. \ da dvor. svetnik Laminasch vrečo drži tem grabežljivcem ljudskih pravic, tega ne pojmimo. On, ki na dunajski tmivezi predava in tolmači kazenski zakon po načelih enakopravnosti, poroča sedaj v gosposki zbornici o dvojni meri za volivno pravico. Grof Tliim, kneza Aucrsperg in Schon-burg ter sloveči profesor Laniniasch ne pomislijo, da s svojo nagajivostjo le vodo nosijo v Schoncrcrjcvc in Steinove lonce, drva pri-kladajo na vsenemško ognijšče. Od Lammascha sestavljeno poročilo komisije za plenuni gosposke zbornice, katerega so 17. t. m. okoli opoludne razdelili med poslance, jc jako podučen in ima nekako sledečo vsebino: Člani gosposkozbornične komisije, ki se jc pečala z vol. reformo, so bili vzlic temu, da so si v posameznostih čestokrat zelo nasprotovali, edini v tem, da so mnogo bistvenih določb vol. reforme ostro kritikovali, kar so storili tudi tisti, ki so glasovali za neizpremenjeno vol. reformo. Drugi Člani, ki so zastopali najhujšo opozicijo proti ciljem vol. reforme, so vendar izkušali predlagati take izpremembe, ki hi nc pomenjalc preprečitev celega reformnega dela. Od gotove strani komisije sc jc stavil predlog, naj se izpremeni tudi S b vol. reforme, ker ie mnogo članov gosposkozbornične komisije imelo najtežje pomisleke proti pomno-žitvi državnozborskih mandatov za celih 91. Ker pa je razdelitev mandatov za posamezne kronovine sad dolgih in trudapolnih pogajanj med vlado in strankami ter medsebojno med strankami in je ta razdelitev ustvarila enotna nacijoiialna volilna okrožja, jc komisija odklonila predlog, naj se izpremeni S 0 vol. reforme. Drugi predlog je bil, naj se v obliki junk-tima zahteva obenem z vol. reformo tudi iz-prememba državnozborskega opravilnika v tejle obliki: Začasna izključitev poslancev od sej vsled razžaljenja ali pretepa; prepreči naj se, da se izjave poslancev, ki so kaznjivc, v obliki interpelacij imunizirajo in tretjič onemogoči naj se obstrukcija proti gotovim postavam, ki jih seznamujemo z državnimi potrebami. Komisija ie ta predlog, dasi obžaluje, da v poslanski zbornici ni izprememba opravilnika prišla v pretres, odklonila, zgolj zato, da cele vol. reforme z ozirom na kratko zakono-davno dobo ne prepreči. Med drugimi predlogi se jc še glasovalo o predlogu, ki ie meril na to, da se od nove volilnoreformne postave določeno enoletno stalno bivanje izpremeni v večletno, da se s tem ohrani dosedanji narodnostni značaj po-samnih vol. okraiev in prepreči, da nc bodo zunanji priseljenci preglasovali stalno naseljenega prebivaltsva. Tudi ta predlog ni dobil iz prej navedenega razloga večine. Predno nadaljujemo poročilo komisije pri-bijemo le-to: Iz dosedanjega razvidimo, da bi bili gospodje raztin štirih častnih izjem najrajše vso vol. reformo pognali k vragu. Poročilo se sko-roda še zavzema za predloge, ki so bili odklonjeni zgolj zato, da se gosposka zbornica ogne veliki odgovornosti, ki bi jo imela, čc bi bila ljudsko zahtevo strmoglavila. Ni jim bila prav ne pomnožitev poslaniških mandatov, nc enoletno stalno bivanje. Da bi vol. reformo strmoglavili, so jo v obliki junktima hoteli zvariti skupaj z izpremembo državnozborskega opravilnika, kar jc pa najkočljivejšc vprašanje. Izprememba je sicer potrebna, toda tudi ne taka, kakoršno si želijo zagrizenci Plener, Thun, Aucrsperg iu Schoiiburg. Obštrukcija proti ta-kozvanim »državnim potrebam« naj bi bila docela onemogočena! Lepo si gospodje predstavljalo bodoči parlament. Toda poročajmo um. 0 dijademu z vkovanlml Berili. (Spisal C. DoyIe.) (Dalje.) »On vc žc vse. Ko sem natančno spoznal ves dogodek, poiskal sem ga v ječi sam. Ker na noben način ni hotel povedati, kako se je izvršilo, povedal sem mu to sam. Potem seveda ni mogel reči, da nisem zadel pravega, in pojasnil mi je sam točke, ki so mi bile šc nerazumljive. Novica, ki ste jo danes povedali, razveže mu morebiti jezik docela.« »Torej povejte vendar za božjo voljo, kaka nezapopadljiva zagonetka je to?« »To hočem storiti in povedal vam bom, kaj vse sem moral storiti, predno sem jo rešil. Najprvo pa naj vam novem, kar jaz zelo težko izustim in kar boste vi najtežje slišali: Vaša stričnica Mary je bila dogovorjena s Sir Gcorgc Burnuell in jc vse to učiuila. Sedaj sta jo skupaj odkurila.« »Moja Mary, — to je nemogoče!« »Bridka resnica jc, da to ni samo mogoče, temveč tudi gotovo. Niti vi, niti vaš sin nista poznala pravega značaja tega človeka, ko sta mu dovolila vstop v domači krog. On jc ena najnevarnejših oseb v celi Angleški oropali igralec, popolnoma obupan lopov, človek brez srca in vesti. Vaša stričnica šc slutila ni, da so tudi taki ljudje na svetu. Ko se ji je rotil, da jo ljubi, kar jc storil žc stoterim pred njo, dopadalo ji jc, da jc edina, ki mu je omc-čila srce. Sani hudobec vedi, kako jc pričel in ji nastavljal svoje zanjke, toda on jc dosegel to, da mu je postala Mary nesamovoljiio orodje in sc jc vsak večer sešla ž njim.« »Tega nc morem, tega nočem verovati!« zaklical ic bankir, ki jc imel tako bleda lica, kot bi jih s pepelom potresel. »No, sedaj vam hočem razložiti, kaj vse se je predzadnjo noč godilo v vaši hiši. Ko jc vaša stričnica mislila, da ste šli počivat, smuknila je doli in sc pomenkovala s svojim Ijubčkoni skozi okno, ki gleda na pot proti hlevom. Sledi njegovih čevljev so zelo globoko v sneg udrte, toliko časa stal je tam. Pravila mu je o nakitu. Ta vest je zbudila v njem njegovo prokleto strast po zlatu in pridobil jo je za svoje načrte. Nitnam nekakega dvoma, da ne bi vas ona čislala, toda so nekatere ženske, ki nimajo v svojem srcu za nobenega druzega prostora, kot samo za svojega ljubimca, in k tej vrsti spada gotovo trdi ona. Komaj ji je on naznanil, kako sc mora obnašati, da bi lažje prišla do nakita, kar jc slišala, da prihajate vi po stopnicah. Zaprla je hitro okno in vam pripovedovala o služkinji, da je bila pri ljubimcu z leseno nogo, kar pa je tudi popolnoma resnično. Vaš sin je šel po neugodnem razgovoru z vami spat, toda ni mogel vsled skrbi radi dolgov, ki jih je napravil v klubu, zatisniti očesa. Ponoči slišala je nekoga potihoma stopati mimo svojih vrat. Vstal ie, pogledal vun in videl, kako je smuknila Mary oprezno po hodniku in izginila v vaši sobi. Ves začuden oblekel sc je nekoliko in čakal v temi, kar sc bo zgodilo. Cez nekaj časa jc prišla zopet iz sobe in v svitu cestne luči ridel je vaš sin, da je imela v roki dragocenost, ki ste jo vi zaklenili v pisalno mizo. Šla jc doli po stopnjicah, on pa jc hitel, trepetajoč od strahu, za njo do za-grinjala pri njenih sobnih vratih, da bi tam skrit lažje opažal, kaj se godi na hodniku. Videl jc, kako je oprezno odprla okno in nakit nekomu v temi podala, potem hitro zopet okno zaprla in šla v svojo sobo, popolnoma tesno mimo njegovega skrivališča.« »Dokler je imela ona kaj opraviti, ni smel ničesar početi, da nc bi deklice, ki jo je ljubil, tako strašno osramotil. Kakor hitro pa je izginila, mislil si je, kakšna nesreča lahko zanjo iz tega nepremišljenega dejanja nastane in da mora on na vsak način dobiti dragocenost nazaj. Bos, kot jc bil ves čas, tekel jc doli, odprl okno, skočil v sneg in tekel po poti, kjer je zapazil v luninem svitu temno postavo. Bil ie Sir Gcorgc, ki jc hotel ubežati, tod;1. Artur g:t je ujel in sc boril z njim; pri tem pa sta vlekla za dijadem, vaš sin na enem koncu, in njegov nasprotnik na drugem. Naenkrat je nekaj počilo, in Artur je opazil, da mu ie ostal nakit v rokah. Tekel jc torej zopet v hišo, zaprl okno in.se podal v vašo se bo. Tam jc opazil, da jc postal nakit vsled borenja zvit. Ravno ga ie hotel poravnati, ko ste ga vi opazili.« »Je-li to mogoče?« jecljal jc bankir. »Sedaj ste ga pa seveda zelo ujezili, ko ste ga počastili z najrazličnejšimi slabimi priimki ravno v trenutku, ko ic pričakoval od vas najtoplejše zalivale. Vsega vam ni mogel povedati po pravici, da ne bi izdal ženske, ki gotovo ni bila vredna ozira in ljubezni. Toda on se je hotel obnašati viteški in jc molčal o njeni skrivnosti.« »Radi tega torej se je tako prestrašila in padla cclo v nezavest, ko je zagledala dragocenost!« zaklical je Holder. »O moj Bog, kakšen slep norec sem pa bil! Iu njegova prošnja, naj bi smel za pet minut zapustiti hišo! Ljubi moj otrok jc hotel Ic pogledati, če se morebiti nc nahaja še ostali zobec na bojišču. Kako sem jaz kruto ravnal, kako slabo sem ga sodil!« »Koj ko sem prišel k vam, šel sem oprez- dalje o poročilu, ki je zdaj najzanimivejše. Govori namreč o pluralnosti. Le v oni stvari — pravi poročilo — se je komisiji zdelo, da bo boljše poskrbela za pospeševanje realnih interesov državne zakonodaje, kakor to stori od vlade predlagana in od državne zbornice sprejeta vol. reforma, s tem namreč, da določa dva glasova za tiste voiilce, ki imajo bogatejšo izkušnjo, zrelejšo moč, večjo razsodnost, so menj dostopni agitatorič-nim vplivom in se dajo bolj voditi od resničnih potreb življenja, torej za može, ki so dopolnili .35 leto svoje starosti. Le nekaj komentarja. Gosposka zbornica s tem vstvari razredno vol. pravico in zato razredni boj še bolj poojstri. S tem so delavci, ki delajo v zdravju nevarnih okolnostih, znatno oškodovani, na drugi strani pa je precej prazna, da so recimo 361ctni ljudje agitatorič-nim vplivom menj dostopni kot n. pr. tridesetletni. Sicer pa, če gosposka zbornica hoče dati pluralno pravico glasov agitaciji menj dostopnim in zdravim elementom, naj jo da še ženskam, ki ne posedajo po oštariiah, kier liuj-skajo in nagovarjajo voiilce »agitatorji«. Znano je tudi, da zadnji čas teorija Moebiusa o intelektualni menjvrednosti žena med učenjaki nič več ne drži. Torej! Nazaj k poročilu! To pravi nadalje, da se je ministrski predsednik Beck odločno izjavil proti pluralnosti, ker so s tem oškodovani čili, mlajši elementi, nima pa ničesar proti »določenem številu«. Pač pa je vlada odločno proti temu, da se »numerus clausus« določi v obliki izpremembe volilne reforme. Minister je komisiji predočeval veliko odgovornost, ki si jo nakoplje z izpremembo vol. reforme in jo pozval, naj se rajše odločno izreče proti vol. reformi, kot pa da jo izpreminja. — To je dobra ministrska beseda. Poročilo proti koncu naglaša, da je večina gosposkozbornične komisije doprinesla v marsikaterih načelnih ozirih velike žrtve, da nc odkloni cele vol. reforme. Pluralno vol. pravico pa je morala določiti, da prepreči pogubne posledice enake vol. pravice. Kar se pa tiče od vlade v zadnjem hipu predlaganega »določenega števila«, sicer pozdravlja komisija ta sklep vlade, ga pa v obliki posebnega zakona ue more sprejeti, ker bi po njenem mnenju tak zakon naletel v državnem zboru šc na večje težkoče, kakor iz-prernemba člena prvega vol. reforme. Ta vlad. na predloga pa tudi ne varuje gosposke zbornice zadostno proti pretiranim in enostranskim težnjam poslanske zbornice. Konča pa to dolgovezno poročilo s tem. da komisija v slučaju, da državna zbornica ne sprejme izpremembe. izjavlja, da gosposka zbornica ni kriva, čc pade vol. reforma. — Ta hinavski sklep bi si bili gospodje lahko prihranili. * ♦ * Druga poročila pravijo, da se je predsednik gosposke zbornice 17. t. m. vnovič posvetoval v posebni konferenci z nekaterimi voditelji državnozborskih strank in tudi z nekaterimi državnozborskimi poslanci, ki so za pluralno vol. pravico. Splošno pa sc sodi, da bo plcnum gosposke zbornice sprejel enako vol. reformo, da pa hoče, da se določba o »določenem številu« ne sprejme kot posebna postava, ampak v obliki izpremembe člena I. vol. reforme. Nemška liudska stranka in nemška napredna stranka sta v soglasju z nemškimi parlamentarnimi ministri v posebni seji 17. t. m. sklenili, naj se počaka, kaj sklene plenuin gosposke zbornice, ki sc snide v četrtek, na noben način pa naj se ne dovoli, da se »določeno število« sprejme kot izprememba v vol. reformo. Takšno je tudi stališče ostalih večjih strank v državnem zboru. »Numerus clausus« naj se v slučaju, da gosposka zbornica sprejme enako vol. pravico, v obliki nujnega predloga ugodno reši šc pred Božičem, .hitri, v sredo, se snidejo vse tri skupine gosposke zbornice, da se odločijo, kako naj glasujejo v plenarni seji in kakšno stališče naj zavzamejo nasproti vladni predlogi o določenem številu. Splošno so ti člani gosposke zbornice za junk-tim. Vol. reforma naj se reši med gosposko zbornico in državno zbornico »potezo za potezo.« * * * Tudi profesorji nemškega praškega vseučilišča so se pridružili spomenici dunajskih in graških vseučiliških profesorjev za enako vol. pravico. Spomenico izroči gosposki zbornici najbrž predsednik državnega sodišča, dr. Josip Unger. Čudno, da morajo dajati učeni ljudje nasvete tisti zbornici, ki sc siccr ima za »cvet vse inteligence.« Državni zbor. D u naj, 17 dec. Danes se jc zopet sešla poslanska zbornica, da reši v prvi vrsti začasni državni proračun in pogodbo s tržaškim Lloydom. V zbornici pa ni niti najmanjšega zanimanja za dnevni red. Vsa pozornost se obrača na gosposko zbornico, od katere je sedaj odvisna volivna preosnova. Češki radikalci sc danes igraio z obstrukcijo, ki jc vladi cclo všeč, dokler ni jasno vreme v gosposki zbornici. Največji sovražnik pa je koledar. Cas hiti, nerešenih pa je šc mnogo predlog, ki so vezane na rok. Resunie seje je sledeči: Justični minister predloži nekaj justičnih prevredb in zakon, kako izvršiti sklepe alge-ziraške konference. Železniški minister predloži zakon o podporah lokalnim železnicam, trgovinski minister pa avtentično besedilo pogodbe z Ogrsko glede na vojaške nabave. Okrajno sodišče v Ljubnu zahteva izročitev poslanca Ploja, ki se je sodišču zaradi zločina po S 128 sam naznanil, da s tem da poslancu Stcinu priliko, dokazati svoje trditve. Deželno sodišče je vzelo nazaj zahtevo, naj sc mu izroči dr. Tavčar. Malik stavi nujni predlog glede na zadevo mariborskega ob-streljenega dragonca Bcrneggerja, katerega jc polkovni zdravnik dr. Suaton s pretepanjem tako zdravil, da je napravil popolnoma napačno dignozo, vsled česar je Bernegger umrl. Sledi mnogo interpelacij, med njimi Plo-jeva o postajnih napisih pri lokalni železnici Svetna vcs-Borovljc in Koroščeva o smrtni nezgodi kmeta Antona Zagaja. Nujnost nekega Stcrnbergovcga predloga glede na novo zakonsko predlogo vlade o »določenem številu« gosposkozborničnih članov se odkloni. Prihodnja seja danes ob 11. uri s sledečim dnevnim redom: Zakon proti pijančevanju in zakon o naslovu inženirjev. Češki radikalci so po dolgih pogajanjih v. ministri in državnozborskim predsednikom privolili v to, da sc odloži v prilog proračunskemu provizoriju njihovih 51 nujnih predlogov s tem pogojem, da se reši poročilo proračunskega odseka o predlogu Pommerja, Pantučka in tovarišev, naj se zakonito uredijo plače in izboljša položaj pisarniških pomožnih uradnikov. • * * Odsek za volivno pravico. — Kancelparagraf končno pokopan. Odsek za volivno pravico je s tem, da jc odklonil že v pododseku za volivno svobodo Fcrjančičev kancelparagraf, ta predlog enkrat za vselej odklonil. • « • Novo dalmatinsko parobrodno društvo. Pododsek proračunskega odseka jc sklenil predlagati ureditev vprašanja, kako skleniti pogodbo med vlado in novim dalmatinskim parobrodnim društvom »Dalmacija«, ki naj se v kratkem osnuje, potom kratkega pro-vizoriia. * « * Obrtni zakon. Komisija gosposke zbornice ie končala posvetovanje o obrtni noveli v tretiem branju. Poročevalec za plcnum bo dr. Exner. * * * Volivno gibanje za prihodnje državnozborske volitve. Baje bo finančni minister Korytovski kandidiral nri prihodnjih državnozborskih volitvah za okraj Bohnia. NOVI SEKCIJSKI NAČELNIK V MINISTRSTVU ZA POLJEDELSTVO. Dvorni svetnik gališkega namestništva, Vencel vitez Zaleski, jc imenovan sekcijskim načelnikom v ministrstvu za poljedelstvo. NOVI SEKCIJSKI NAČELNIK V MINISTRSTVU ZA ŽELEZNICE. Ministerijalni svetnik dr. Avgust \Veber ic imenovan sekcijskim načelnikom v ministrstvu za železnice. TIROLSKI DEŽELNI ZBOR NE BO SKLICAN. »Neucs Wicner Tagblatt« poroča iz Ino-mosta, da ne bo sklican deželni zbor tirolski, kajti proti sklicanju so se izjavili toliko nemški, kolikor italijanski poslanci. Sklicanje ie želela samo vlada. SPOR MED OGRSKO KOALICIJO PORAVNAN. Spor med ogrsko neodvisno stranko in ljudsko ter ustavno stranko jc z neko tozadevno izjavo naučnega ministra Apponyja, ki je dejal, da vlada varuje strogo nevtralnost, poravnan. OGRSKA ZBORNICA. Pri obravnavi o dvomesečnem proračunskem provizoriju jc Slovak Milan Hodža izjavil. da njegova stranka odklanja provizorij. Izjavil jc, da Cehi nc bodo propagirali ideje češko-mažarskega zbližanja, dokler bodo Mažari preganjali Slovake. ZA SVOBODO CERKVE. Pariz, 17. decembra. V provinciii Can-neski so izbruhnili hudi nemiri. V Barbentau-liu ob Rodanu je moral policijski komisar, ki jc prišel zapisovat duhovnika, pred razjarjeno množico bežati v kavarno, kjer je bil ccli dan skrit. Pariz, 17. decembra. Minister Briand je v zbornici poročal o novem zakonskem načrtu, ki ureja katoliško bogoslužje po postavah iz leta 1901 in 1881. Duhovniki, ki bodo skozi mesec dni opravljali službo božjo, ne da bi to naznanili vladi, zgube pokojnino. Drugih kazenskih določb proti duhovnikom za sedaj vlada vsled razburjenosti v prebivalstvu nc predloži. Radikalni poslanci, ki javno po-zivlajo ministra, naj ostro postopa proti duhovnikom, pa na skrivaj prosijo, naj nikar ne zapre cerkva. Pariz, 17. decembra. Konservativne parlamentarne stranke se. posvetovanj o novi postavi nc bodo udeležile, ker so proti njihovi vesti. Pariz, 17. decembra. Kardinal nadškof Richard sc je preselil v hišo poslanca Cochi-na. Nad 3000 ljudi je na ccsti čakalo njegovega blagoslova. Mladeniči so izpregli iz voza konje ter peljali nadškofa do novega prebivališča. BITKA PRI CUŠIMI PRED SODIŠČEM. Posebno mornariško sodišče razpravlja proti bivšemu ruskemu admiralu Nebogatovu, ker se ie udal brez boja Japoncem. Car ga jc izključil iz mornarice, vzel mu naslov admirala, uniformo, rede iu pokojnino. Sedanja razprava se vrši na Ncbogatovega zahtevo. Bori se za svojo vojaško čast. Drugega ne pričakuje. Ako bo obsojen, ga čaka smrtna kazen. Poleg Nebogatova je obtoženih še 86 bivših njegovih častnikov, ker se niso ustavili proti-postavnemu Nebogatovemu povelju. Razprava traja že M dni. Zagovornikov je nad 40. Navzoči so tudi poročevalci ruskega in inozemskega časopisja. Ncbogatov nosi pripro-sto civilno obleko, ostali obtoženci in sodniki pa paradno obleko. Nebogatova nazivlje predsednik z »obtoženec« ali pa po imenu. Zagovorniki in soobtožcnci mu pa pravijo vsi »gospod admiral«. Predsednik ob takih prilikah vedno pripomni: »Prosim, bivši admiral.« Ncbogatov ni lep človek. Simpatična in kratka so pa njegova izvajanja. Naglaša, da bi, če bi bil srečen, nosil le sam slavo, zato je tudi le sam odgovoren. Ugovora v odločilnem trenutku bi nc bil trpel in bi bil ustrelil vsakega častnika, ki bi sc mu bil uprl. V usodnem trenutku da je bil desetkrat bolj miren, kakor pred sodiščem. Ako bi bil izprevidcl, da to ko- no okoli hiše in iskal v snegu sled;, ki so imele zame veliko vrednost. Vedel sem, da od tistega večera ni padel več sneg in da so sledi ostale vsled mraza neizpremenjene. Šel sem po poti. kjer hodi;o razni dnnašalci jedil. Tukaj ic bilo vse tako zmešano ,da nisem mogel ničesar razločiti. Samo gori pri vhodu v kuhinjo stala ie neka ženska pri nekem moškem, ki je imel, kot sem sklepal iz okrogle sledi, leseno nogo. Mogel sem celo opaziti, da sta bila motena, kar sem videl iz tega, ker so sc nični prsti v snegu dosti boli poznali kot pote, in ie torej ženska hitro zbežala k vratom. Moški z leseno nogo pa ic šc nekai časa stal in potem odšel. MisIM som si takoj, da ie bila to služkinja in njen liubček, o katerih ste že govorili in moja raz skavania so mi to tudi potrdila. Na vrtu sem opazil množino nepravilno vodečih sto-pini, ki so nastale vsled tekanja policistov. Ko sem pa prišel do poti pri hlevih, bral sem tam iz sledi dolgo, zamotano dogodbo. Tukaj ic bila dvojna vrsta moških stopinj in zopet dvojna vrsta slcdii, ki so — kot sem z veseljem spoznal — nastale z boso nogo nekega moškega. Iz vašega pripovedovanja sem takoj lividel, da je moral to biti vaš sin. Prvi je prišel sem in je šel zopet nazaj, drugi pa je hitro tekel, in ker so vodile njegove stopinje dostikrat nad onimi prvega, jc očividno prišel za njim. Siedil sem stopinjam in našel sem, da so vodile do okna na hodniku, kjer jc oni, ki je bil obut, toliko časa stal, da je bil sneg popolnoma pohpjen. Potem sem sledil stopinjam do druzega konca, skoro sto vatlov v daljavo po stezi. Našel sem mesto, kjer sc .ic obuti obrnil in jc bil sneg razbrskan, kot bi sc bila tam dva borila. Isto so mi potrjevale tudi kapljice krvi, ki sem jih videl v snegu. Oni, ki jc imel čevlje, tekel je potem po stezi naprej in zopet mi jc pričala majhna sled krvi, da jc to bil oni, ki je bil pri borenju ranjen. Zunaj na ccsti pa nisem mogel nadalje zasledovati sledi, ker je bila ccsta med tem časom že pomedena. Ko sem sc povrnil zopet v hišo, preiska-val sem, kot sc spominjate, prikrov in okvir okna na hodniku z močnim povečevalnim steklom in sem takoj spoznal, da je nekdo stopil vun. Razven tega sem opazil sledi mokre bose noge, s katero je stopil nekdo nazaj grede na prikrov. Sedaj šele sem si lahko predstavljal, kako sc jc moralo vse to zgoditi. Neki mož je stal pod oknom, dokler ni prinesel nekdo kamenov, vaš sin pa je vse to videl, tata zasledoval, se z njim boril in tako sta obadva vlekla za dijadem in ga z združenimi močmi poškodovala, kar bi bilo jednemu sto riti nemogoče. Vaš sin je zmagal, toda moral je pustiti jeden kosec nasprotniku v rokah. Toliko sem si lahko tolmačil. Sedaj pa je bilo vprašanje, kdo je bil zadnji in kdo jc prinesel dragocenost doli iz vaše sobe? Mojc staro načelo jc tole: kadar jc vse nemogoče izključeno, mora biti resnica skrita v tem ,kar nam preostaja, in naj bo navidezno šc tako neverjetno. O tem sem bil prepričan da vi niste nesli nakita doli, torej jc mogla storiti to k večjemu vaša stričnica ali pa vaša služkinja. Toda, če je bila služkinja zakaj sc jc pustil potem vaš sin mesto nje dolžiti? Nisem mogel najti nobenega vzroka za to. On pa je ljubil vašo stričnico in to mi jc krasno razlagalo njegovo trdno voljo skrivnost zase ohraniti — in to tem bolj, ker bi jo ta skrivnost lahko pripravila ob vso čast. Cc sem nadalje premislil, da ste vi videl svojo sestrično stati pri istem oknu in da je postala nezavestna, ko jc dragotino zopet ugledala, postala .ic moja sumnja resnica. (Konec prihodnjič.) risti Rusiji, bi s hladno krvjo žrtvovali 30 tisoč mož, brez koristi pa ni hotel žrtvovati 2500 mladih mož. Na večkratno zahtevo zagovornikov .ie zaslišalo sodišče glavnega poveljnika ruskega vzhodnega azijskega brodovja admirala Roždestvcnskega. Ker Roždestvenski ne pripada več mornarici, je prišel k razpravi v civilni obleki. Izpovedal je jako previdno. Priznal jc, da ladje in topovi niso odgovarjali zahtevam moderne vojske na morju. Pač bi pa bile ladje še vozile in topovi streljali. V prilog mlajših častnikov in popolnoma v Nebogato-vem smislu je pa izjavil Roždestvenski, da ne razume sploh, kako da tožijo podložne častnike zato, ker so ubogali svojega najvišjega poveljnika. Brez milosti bi tudi on ustrelil vsakega, ki bi sc mu bil ustavil. Roždestvenski tudi ne zapopade, kako naj bi bili preprečili mlajši častniki predajo brodovja. Naj bi li zvezali in vrgli svojega admirala v morje? Mogoče, da jc to v smislu modeme teorije in modernega naziranja, nc strinja se pa s tradicijo vojaka, novi«. X Važna preuredba senatov pri najvišjem sodišču ter pri višjih deželnih sodiščih. Justični minister ie poslanski zbornici predložil zakonski načrt, po kojem se število senatnih članov pri najvišjem sodišču in pri višjih deželnih sodiščih zniža. S tem da se zniža število senatnih predsednikov, se le-ti znatno raz. bremenijo od včasih čisto brezpotrebnega in neplodnega posedanja pri sejah. Doslej jc imelo najvišje sodišče najmanjši senat s 7 člani, upravno sodišče pa temu nasproti samo s pet člani. Ker sc ne more trditi, da so stvari, ki pridejo v presojo pred upravnim sodiščem manj važne kakor one izpred najvišjega sodišča, bodo po novem načrtu sodili tudi tukai redno le petčlanski senati .S tem bo pridobilo mnogo dvornih svetnikov, ki so morali doslej radi formalnosti po nepotrebnem presedati pri dolgih sejah, časa dovolj, da se poglobijo v svoje lastne referate. Pravosodje bo pri tem lahko velikansko pridobilo. Doslej so imeli pri najvišjem sodišču 70 sodnikov torej članov za 10 sedemčlanskih senatov, — odslej sc jili bo lahko stvorilo 14 petčlenskih in sc bo delo lepo porazdelilo. V bistvu bodo izpremembe sledeče: I. Civilne, kazenske in disciplinarne stvari bo presojal petčlenski senat; 2. ničnostne pritožbe v obrambo zakona pridejo pred senat 7 sodnikov (doslej 11 sodnikov); 3. rekurze in pritožbe v civilnih stvareh bo reševal pri višjih deželnih sodiščih senat 3 sodnikov (namesto dosedanjih pet); 4. razne formalne določbe ( o delegiranju, o vpisu v zagovorniški imenik, o dovolitvi daljših dopustov itd.) se. senatom sploh odvzamejo. Reši jih referent sporazumno s senatnim predsednikom. — Na ta način se bo z odpravo časovno potratnih formalnosti dalo sodnikom mnogo časa za njihovo pravo sodniško delo. + Za nemški mandat na Kranjskem. Na Miklavžev dan jc imelo nemško učiteljstvo kočevskega okraja pod patronanco c.kr. okraj, nadzornika Pcerza zaupni shod. Vzrok: »Pogovor o državnozborski volitvi.« + Originalna tržaška gospa Mrmoljevka. »Edinost« piše seveda tudi o odporu gosposke zbornice proti enaki volilni pravici. Dela sc, kakor da je vse njeno premišljevanje čisto izvirno. In zato ob koncu svojega tozadevnega člančka pesniško vzklikne glede na težave, ki iih dela gosposka zbornica volivni reformi tako-le: »Kolikor težav je prišlo med ustnico in čaše rob!« Lepo, toda to duhovito poanto jc vzela iz tozadevnega uvodnega članka v zadnji dunajski »Prcssi«, ki je že začetkom uvodnika debelo zapisala po nemškem pesniku : »\velchc Schvvicrigkeiten sozusagen zwi-schen Lipp und Kelchesrand!« Od tod modrost »Edinosti« med ustnico in čaše robom. X Za notarja v Tržiču je imenovan notarski kandidat g. M. Marinček, za notarja v Senožečah pa notarski kandidat g. Ivo Ba-kovnik. + Volitev v predstojništvo in razsodišče delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu. Dne 29. decembra t. I. sc vrše dopolnilne volitve v predstojništvo, odnosno v razsodišče delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu, v kateri sedaj niti Slovenci, niti Hrvatje nimajo svojih zastopnikov. Pri pred-stoječih volitvah nam je Slovencem vse storiti, da si pridobimo v vodstvu in razsodišču zavoda primerno zastopstvo. Osnoval sc ie v Ljubljani za te volitve akcijski odbor, obstoječ iz zastopnikov obeh slovenskih strank; obe stranki sta namreč mnenja, da gre tu za pravično, občcsloveitsko stvar, kateri jc pomoči do zmage le ob složnem postopanju. V imenu tega odbora s e o b r a č a v a do naši h ž u-p a n stev, župnijskih uradov, do obrtnikov in d o z a v e d n i h S I o v c u -c e v s p 1 o h , z n u j n o p r o š n j o, da v svojih krajih pri obrtnikih, ki imajo svoje delavce zavarovane zoper nezgode, zberejo glasov- niče, ki so jim bile nedavno poslane. Glasovnice n a j vsak delodajalec podpiše! Imen kandidatov pa ni treba vpisati. Zbrane glasovnice je poslati par dni pred 20. t. m. na naslov: Josip Lenarčič v Ljubljani, pisarna trgovske zbornice. — Za odbor: Ka r o I Pollak, J o s i p L e 11 a r č i č. X Izboljšanje položaja državnih uradnikov. Pod vodstvom poslancev Hofmanna, D' Šlvcrta in Pitacca je deputacija avstrijskih državnih uradnikov predložila fin. ministru dr. Korytovskemu svoja gravamina. Deputacija je prosila ministra, naj vlada zavzame glede na aktivitetno doklado, katero sedaj baje namerava znižati, prejšnje stališče. Fin. minister je obljubil, da predloži definitivno ureditev tega vprašanja ministerskemu svetu šc pred Božičem. •r Izobraževalno delo. Iz Gorij smo dobili poročilo, da je bilo 8. t. 111. v tamošnjem izobraževalnem društvu predavanje. Predaval je dr. Krek o socialnih organizacijah prvih kristjanov. — Preteklo nedeljo je imel ravno ta dal.iše predavanje o kmečkem vprašanju v Šentvidu. + Občinske vol tve na Breznicl. Dne 10. decembra so se na Breznici zopet vršile občinske volitve in gotovo govorim iz srca vsej občini, ako povdarim, da so sc vršile na vseobčo zadovoljnost. Zupanom je bil namreč zopet, to je v petič, izvoljen naš vrli in za Breznico tako mnogozaslužni gosp. Anton Kcržišnik, posestnik v Zerovnici. Splošno se tudi ne bi moglo boljšega župana dobiti, kajti 011 ustreza vsaki zahtevi in stori tudi ra-dovolino več, kakor je njegova dolžnost. + Občinske volitve v Tinjanu. Kakor ste žc poročhli v cenjenem »Slovencu« z dne 14. t. m., se vrše občinske volitve v Tinjanu dne 20., 21. in 22. t. 111. Italijanska stranka v Tinjanu že besni. Župniku, učitelju in g. Simonu Defar so vže par noči kričali in tulili pred hišami, kakor divjaki. V štirih hišah v Tinjanu sc že več dni kuha polenovka za prodancc na račun italijanske in italijanaške gospode v Tinjanu in v Pazinti. Duhovniki in učitelji so v smrtni nevarnosti pred podkupljeno dru-haljo, ako bodo šli volit. To je laška kultura v Istri. Politična oblast ve za vse to, a sc ne gane. Uboga Avstrija ! — Premog nad Št. Rupertom. Z ozirom na gradenje nove železnice Trebnje-Št. Janž so se Št. Rupcrčani jeli bolj brigati za svoje prirodninsko bogastvo v hribih. Slutilo se je že prej. da nimajo premoga samo v Št. Janžu. ampak da sega premog tudi v gorovje tare Št. Rupert. I11 res so jeli tc dni kopati v Ravnih, 3/> ure nad Št. Rupertom na severozahodni strani in prišli so do premoga, katerega so prišli preiskavat že neki Nemci. Nc samo železna ruda torej tudi drugih rudninskih sno-vij se bo dobilo. Zato nai bi vendar odločilni faktorji gledali, da se železnica pritegne kolikor možno blizu Št. Ruperta. Pozor torej! Občni zbor društva za povzdigo prometa tujcev na Bledu. (Z Bleda 17. dec.) Včeraj popoldne vršil sc je v Blejskem domu občni ziior društva za povzdigo prometa tujcev ob obilni udeležbi, ker so bili zastopani interesentje iz Bohinja, (torij, Radovljice, Begunj itd. Načelnik g. Petcrncl pozdravi zborovalce ter predstavi zastopnika deželnega društva g. dr. Marna. Društvo ima nad 80 udov in je delalo največ z reklamo. Kupilo jc od fot. Lergetporerja relief-zemljevd blejske okolice in kraje bohinjske železnice za 600 K, kar ie vedno v letoviškem domu razstavljeno. Tajnik poroča o dohodkih. Iz poročila sc jc razvidclo. da ima čez 3.000 kron premoženja. D. dr. V i 1 f a 11 stavi več prav umestnih nasvetov našim hotelirjem in gostilničarjem, sedaj ko zmiraj boli prodira misel, da se ne potuje samo zato, da bi se pilo. Naj bi natakarice ne vprašale najpred, kaj sc bo pilo. Dalje stavi podučilo potovanje naših kmetovalcev v Švico in drugam za vzgled. Naj bi se tudi naši gostilničarji zavzeli za to, da bi spomladi pred začetkom poletne sezone in pred tujskim prometom napravili podučno potovanje v letoviške kraje Tirolske ali Švice, kar jc bilo z odobravanjem sprejeto. Tajnik deželne zveze g. dr. M a rn poroča o delovanju deželnega društva v prospeh prometa in omenja, da kar se je bohinjska železnica otvorila, ima društvo vedno več dela, ker se prav veliko posebno Lahov, obrača naravnost na deželno društvo za pojasnila. Poroča dalje o udeležbi deželnega društva na razstavi v Londonu iu Milanu, priporoča naj bi se tudi zunaj Bleda, posebno v Bohinju ustanovilo samostojno društvo za povzdigo prometa s tujci, ker Bohinj ima po otvoritvi železnice veliko prihodnjost. Deželno društvo se jc obrnilo do c. kr. okr. glavarstva v Radovljici, naj se urede v Bohinju fijakarske cene, ker so se obiskovalci Bohinja večkrat pritoževali nad pretiranimi cenami. — Po volitvi novega odbora za triletno dobo sc zbor zaključi. — Nagle smrti. Dne 16. decembra je umrla v Blagovici nanaglotna obče spoštovana žena Marija Pestotnik. Ta dan jc prišla ob 6. uri zjutraj v cerkev k sužbi božji. V cerkvi jo napade med službo božjo hud želodčni krč, vsled česar ic bila prenesena iz cerkve v so-srednjo hišo. Tu je sprejela zakrament sv. poslednjega olja in papežev blagoslov, nakar jc kmalu izdihnila svojo blago dušo. Sreča zanjo, da .ie ravno par dni poprej prejela sv. zakramente za adventni čas. Bila je tiha, pobožna žena, blaga mati in skrbna gospodinja. Ravno pet tednov poprej smo pa izgubili jed-nako blagega moža Franceta Krašcvce, zemljaka v Jelši. II. novembra t. 1. jc imenovani gnal opoldne živino na pašo. Storil jc komaj nekoliko korakov od doma napadejo ga slabosti, pade in reče: »Scdai bodem pa umrl«. To so bile njegove zadnje besede. Škoda jc obeh. — Šolska vest. Radi bolezni je dobil dopust do 1. aprila gospod Ivan Malnarič. — Smrt v gozdu. V gozdu pri Št. Rupertu je ubil hrast 47-letnega Jakoba Griff-berga. — Umrl je v četrtek 13. t. 111. salez. klerik č. g. A. Mramor iz novomeškega predmestja. Lahka 11111 zemlja! — Legar v Domžalah. Umrl je 17. t. 111. zvečer Janez Zle v Studi, Bil je lc malo časa bolan. Legar se je ondi začel zopet oglašati. — Tovarne finega papirja so podražilp cene svojih izdelkov za 2 K pri 100 klg. — Umrl je danes v dež. bolnišnici Jakob Kovač iz Trzina, kateri je bil v Lichtcnbcrgo-vemu gozdu pri sekanju dreves snirtnonc-varno poškodovan. — Velika regulaciska dela pri Savi se izvrše pri Kresnicah in dalje doli tekom prihodnjih let. Pobeglega dečka Ivana Mihelčiča iz Ljubljane so prijeli v Godoviču pri Idriji. — Novi »Trgovski dom« na Reki. Reški in sušaški Hrvatje so osnovali na Reki »Trgovski obrtni dom«, katerega namen je podpirati kolikor mogoče hrvaško in slovansko trgovino sploh. Ta »Trgovski dom« na Reki bo dajal navodila in svete in obveščal o tržnih iu borznih odnošajih vse svoje člane na Reki in zunaj nje. Tvoril bo središče vseh hrvaških in slovenskih trgovcev sploh na Reki in v okolici in istotako tistih, ki prihajajo po poslu na Reko. Prijave za pristop k temu društvu sprejema »Trgovački obrtni doni na Rijeci« Piazza Uermeny — br. 2 -- I. kat. Za člane-utemclji-telje je za posameznika pristop najmanj 50 K, a za posamezna društva in zavode najmanj 200 K. Z državne železnice. Od prvega prosinca 1907 naprej sc opustita na progi Jcse-nice-Trbiž vlaka št. 1720 111 1721, ostaneta pa ista šc v prometu na progi Ljubljana-Jesenice. Izpred sodišča. Vzklicno sodišče glede na sorško afero. Včeraj ob 4. popoldne se je vršila vzklicna obravnava pred tukajšnjim deželnim sodiščem. Ze dolgo pred četrto uro sta se sprehajala Grmek in pa bivši sorški župnik Brce pred razpravno dvorano deželnega sodišča, čemur se prav nič nc čudimo, ker strici z dežele imajo navado, da pridejo tri ure prekmalu. No, pa nekaj je moralo biti narobe. Brce je šel sam v razpravno dvorano, kjer si je ogledoval park pred novim Zabjekom in gotovo premišljeval, kako bi bilo prijetno, ako bi sc preselil s srednjeveškega Gradu, kjer zdaj stanuje kot varuh in dušni vzgojitelj v zadnje poslopje gojencev novega Žabjeka. Pravosodni upravi prav toplo priporočamo, naj stricu z dežele, Brcetu, podeli to službo, ker se tako rad mudi in zabava v novem Zabjekn, kar sicer tudi še dokazuje, da kot pravi stric z dežele nc pozna reka »Cas je zlato.« Pride »Narodov« poročevalec. In zdaj so se zasvetile oči možu z rimskim ovratnikom, katerega nosi še vedno. Naš »stric z dežele« jc pričel nato jako animiran razgovor z zastopnikom peto slovenske velesile, ki tako ljubi može z rimskim ovratnikom, da prinaša o njih več beriva, kakor pa o nevarnosti rumenega azijskega plemena. Redakciji našega kolege v Knaflievih ulicah priporočamo, naj »stricu z dežele« z rimskim ovratnikom poveri poročila o sodnih razpravah za 5 helarjev od vrste. Sposobnejšega poročevalca ne dobi, ker za ta poklic jc treba usposobljcnostnega izprčevala, ki si ga je naš protežiranec s tolikimi obiski sodnijskih razprav gotovo žc pridobil. Vzklicna razprava proti obsodbi okrajnega sodišča glede na Andreja Dolinarja, Jurija Omana in Ane Dolinar se prične. Prva dva sta bila po okrajnem sodišču obsojena v 10-dnevni, 16-letna Ana Dolinar pa v 5-dnevni zapor. Senatu predseduje podpredsednik dež. sodišča Pajk, votantje so Pelec, Vcdernjak, Travnar. Predsednik Pajk in votanta Vcdernjak in Petcc či-tajo vse zapiske glede na prvo razpravo. Prečita se končno obsodba okrajnega sodišča, ki nagiaša, med drugim, da so stale zaslišane priče zaradi velikega razburjenja v Sori pod sugestijo in avtosugestijo. V prvi razpravi je bilo zaslišanih nad 60 prič. Pajk podeli besedo zastopniku obtožencev dr. Schucitzerju, ki izvaja: Okrajno sodišče se je postavilo na stališče, da morajo vsi obtoženci izvesti strikten dokaz resnice. To stališče jc napačno, ker so ti trije obtoženci pred preiskovalnim komisarjem samim v disciplinarni preiskavi proti Gr-mekovima izgovorili besede, zaradi katerih so bili toženi. Ne more sc reči, da so bile izjave javne. Reklo bi se, da bi iim ne bilo potrebno izpovedati. A to so kmečki ljudje, ki ne znaio ločiti med oblastmi. Bili so sami in zato zadostuje v tem slučaju dokaz »bonae fidei«. In ta sc jim jc posrečil, posrečil pa tudi popolnoma dokaz resnice. Ker se nagiaša, da je verjetno, da so stale priče pod sugestijo ali avtosugestijo, mislim, da nc kaže postavljati sc na to stališče. Prvi sodnik se jc postavil na stališče, da bi morale vse priče enako izpovedati. Glavna stvar je, da so priče edine v bistvu. Dokazano jc, da sta nastopala oba zasebna ob-tožitelja Grmekova aktivno za sorškega župnika. Dokazano je po pričah, da jc Grmek rekel možem: »Postavite se za župnika!« Šel je celo tako daleč, da je rekel, naj primejo liu-die nekega kmeta. To je gotovo taka agitacija, ki ni dopustna. Tudi Grmekova soproga jc agi-tirala. Vsaj je rekla: »Poglejte, vrata so razbili, kdo bo pa plačal.« Glede na izpoved Andreja Dolinarja, ki je izpovedal, da jc rekel Grmek: »Pojtc pomagat, če prav kri ali kriva teče«, naglašam, da je povedal Dolinar Ic, kar jc slišal. To potrjuje tudi Marija Oman, ki jc bila zraven, kar potrjujejo tudi druge priče. Rabuka ic bila velika, zato pa le nekateri vedo iu so le nekateri slišali to. Glede na izpoved i Ane Dolinar, ki je izpovedala, da .ie rekel Gr-' mek: »Dobro sc uprite, da nam nc bodo vzeli župnika«, je to potrdilo osem prič, ki so izpovedale v bistvu isto. Mislim, da bolj dokazano dejstvo biti ne more, kakor je. Kar se tiče izpovedi proti Antoniji Grmekovi, ki je rekla: »Ali nimate kaj gnilih jajc, da jih vržemo Braj-cu v f ris«, potrjujejta to priči krojaška pomočnika Šifrer in Nosan, ki pač nista mogla stati pod sugestijo, ker niti ne stanujeta v Sori. Da .ie to rekla Grmekova, potrjujejta tudi priči Ivana in Peter Jamnik, ki sicer nista prisegli, kar zopet dokazuje, da ti dve priči pač nista stali pod sugestijo. Dokazano je. da je hodila zasebna obtožiteljica sem in tja. Predlaga končno, naj se obtoženci oproste, ako se pa postavi vzklicno sodišče na stališče, da dokaz resnice ni doprinešen, prosi za znižanje kazni. Zastopnik Grmekovih izvaja, da obtoženci dokaza resnice niso doprinesli. Navaja, da si nasprotujejo izpovedbe prič. Senatov predsednik Pajk po posvetovanju naznani, da je vzklicno sodišče zavrnilo priziv glede na razloge obsodbe prve inštance in da tudi ni znižalo kazni obtožencem. Milanske novice li Draginja n naš magistrat. Iz občinstva se nam piše: Mestni magistrat jc razveljavil sklep gostilniške zadruge, ki' jc sklenila zvišati cene pivu za 1 kr., sklepa mesarske zadruge za zvišanje mesnih cen pa ni še nikdar razveljavil in proti draginji mesa tudi nič ne ukrene. Gospod župan Hribar more z istim merilom in isto doslednostjo postopati z vsemi zadrugami, ako hoče, da občinstvo ne bo napravlialo dovtipov o magistratih gospodarski politiki. Ij Absolventinja ljubljanske gimnazije pro-inovirana za doktorico. Gdč. Helena Thum-\vald, hči nekdanjega vojaškega zdravnika v Ljubljani, ki je pred tremi leti maturirala v Ljubljani, bo 21. t. 111. promovirana na dunajskem vseučilišču za doktorico modroslovja. li Umrla je na Kongresnem trgu št. 13. ga. Marija Cctinovič. Pogreb bo jutri ob četrti uri popoludne. Sodnijskeniu oficijaiu g. Gašperju Janežiču jc umrla soproga gospa Riza Janežič roj. Hermanu, stara 69 let. lj I/, psame slovenskega gledališča. Nocoj se ponovi Smetanova komična opera »Prodana nevesta«. Marinko poje gospa Ska-lova, Kecaia g. Betetto, Janka g. pl. Rczunov, Vaška g. pl. Zach, Krušino g. Ourednik. Z ozirom na občinstvo z dežele ter na tujce postavilo jc gledališko vodstvo štiri največje prireditve tega meseca za praznike na repertoar, in sicer sc uprizori 25. zvečer »Prodana nevesta« (za dobrodelne namene), 26. zvečer »Za narodov blagor«, 29. zvečer »Potopljeni zvon« in I. januarja popoldne »Beneški trgovec«. Izvenljubljanski listi sc uljudno prosijo, da ponatisnejo to objavo. Prihodnja predstava bode v četrtek, dne 20. t. 111. (ne v petek). li Šolski koncert »tilashene Matice«. Kakor smo žc poročali, priredi »Glasbena Matica« prihodnji četrtek, dne 20. decembra \ veliki dvorani »Narodnega doma« s svojimi glasbenimi gojenci prvi letošnji šolski koncert, na katerem bodo gojenci najvišjih razredov javno pokazali, na kako visoki stopinji glasbene izobrazbe so žc in koliko so od lanskega leta napredovali. Vstop jc prost na sedeže in stojišča. Vendar se dobe rezervirani in nrinic-rirani sedeži po I krono, da se njih posluži ono občinstvo, ki hoče v pokritje stroškov kaj žrtvovati. Dobivajo sc v trafiki gospe Ccšar-kovc v Šelenburgovih ulicah in na večer koncerta pri blagajni. Vspored priobčimo jutn. Za danes omenimo Ic. da sc bodo vrstile klavirske, violinske in solo-pevske točke, na koncu pa bode prvič, kar obstoji »Glasbena Matica« nastopil kvartet na godala ter izvaial Haydnov komorni kvartet št. 34. li Mestno drsališče pod Tivolijem jc odprto, lj Zatekel se je majhen, belorujav pes, ki čuje na ime »Flok«. Kdor ga je vjel. naj ga odda v Sodnijskih ulicah št. 4. lj Obleganje Port Arturja vidimo tekoči teden v p a n o r a 111 i - k o s 111 o r a 111 i. — Dogodki niso daleč za nami in vsak, ki ic z grozo čital poročila o bojnih pripravili, bo pohitel, da vidi tc prizore v naravi. Tu ogromen top, ki bljujc smrt, tam skladišče granat, tam zopet eksplozije topovih krogelj, skupine vojaštva, ranjenci, kopanje nasipov itd., vse to vzbuja naše zanimanje. Poleg tega vidimo vse japonske vojskovodje pred trdnjavo, dalje rusko bojno ladjo »Retvizan« s posadko. Vredno ogleda! Ij Izgubil je včeraj v Slomškovi ulici neki vajenec nekaj nad 3 gld. denarja. Kdor jc denar našel, naj ga odda v našem upravništvu. li Izredni poštni promet o Božiču. V božičnem času sc bodo od 21. do 24. t. 111. podaljšale i>ri tukajšnji predaji pošiljatev vozne pošte in sicer tako, da sc bodo od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer brez presledka sprejemale male pošiljatve. Občinstvo se zaradi tega z ozirom na lastno korist, kakor tudi glede na to, da pošti olajša njeno težavno nalogo, nujno povablja, da prinese kolikor mogoče žc \ dopoldanskih urah ali vsaj kmalu popoldne pošiljatve na pošto, ako želi, da sc šc tisti dan odpošljejo. Priporoča sc tudi v pošiljatev pridati šc drug naslov, ker jc potem, ako se odpre, pošti mogoče dostaviti jo, tudi če bi se zunanji naslov izgubil ali pa tako izbrisal, da ga ni možno več brati. V svrho hitrejšega dostavljanja došlili pošiljatev, se posamezne slranke kar najvljudneje prosijo, dostavljalca poštnih pošiljatev kolikor mogoče hitro in nemudoma odpraviti, t. i. hitro podpisati oddajne listke in poravnati pristojbine, kajti vsako tudi najmanjše zadrževanje zavira občutno ves promet. Štajerske novice. š Dr. Korošec je včeraj interpeliral poljedelskega ministra zaradi varstva 111 pospeševanja živinoreje v slovenskih deželah; nadalje zaradi nesreče, ki se jc zgodila dne 5. decembra v ljutomerskem okraju po avtomobilu. š Dr. Ploj je včeraj v državni zbornici interpeliral zaradi zemljiške knjige za vas Meretinci ter zaradi napisov na železnici Svetna vas-Borovlje na Koroškem. š Samoumor. Dne 16. t. 111. je v Mariboru skočil v Dravo 27lctui zidar Franc L u b 1. Močni valovi so ga odnesli 111 ga vrgli kot mrliča pri železniškem mostu na obrežje. Vzrok. samoumoru je bila preteča kazenska preiskava. š Zveza med Celjem in Dobrno. Deželno kopališče Dobrna pri Celju nima še do danes nobene za moderno kopališče primerne zveze z najbližjim kolodvorom v Celju. Vsa prometna sredstva so nerodna pošta in dragi izvoščeki. Prizadete občine bodo zato prosile, naj uvede dežela kako moderno prometno sredstvo od Celja do Dobrne. »Domovina« nasvetuje kot najboljše avtomobilne omnibuse. Književnost in umetnost. * Osebno-dohodninski davek. Ker je tekom meseca januarja treba vložiti napoved 0 osebni dohodnini, opozarjamo, da nudi za to napoved najzanesljivejše podatke knjiga g. c. kr. davčnega nadzornika Valentina Zima z naslovom »Osebna dohodnina«. IV. poglavje zakona z dne 25. oktobra 1896, št. 22(1 drž. zak., o neposrednih osebnih davkih s pojasnili, zadevnimi odločbami c. kr. upravnega sodišča in raznimi vzorci. Knjiga je zelo pregledno sestavljena iu velja I K 20 h, po pošti 1 K 30 h. V zalogi jo ima »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Razne stvari. Sin ovadil očeta. V Budimpešti je naznanil bankirja Kappsburga njegov 261etni sin, da si je z neko ponarejeno oporoko prisleparil 450.000 kron. Sin jc ovadil očeta, ker mu oče ni hotel plačati 50.000 kron dolgov. Napad na denarnega pismonošo. V Lips-kem so dobili ležečega na stopnjicah hudo ranjenega denarnega pismonošo Rubncrja. Neznani storilec ga je ranil iu 11111 odvzel 7000 mark. Gospodarstvo Konkurenca novomeškim sejmom. Po dolgih zaprekah sc jc sosedom Novega mesta tostran Krke slednjič vendarle posrečilo zopet oživiti svoje stare scjinske pravice, ki so jih več desetletij na ljubo svojim sosedom meščanom opustili. Prvi sejem sc otvori dne 17. januarja 1907. Ti sejmi se bodo vršili za upre-žiio in klavno živino s prodajo prešičev vsak četrtek po 15. vsacega meseca, oziroma tudi 15., ako pade na četrtek. V drugih četrtkih v vsakem mesecu pa se omeji sejni (tržen dan) samo na prodajo prešičev in drobnice. Dogon živine se prične in sicer za prešiče od I. aprila do 15. avgusta in od 15. avgusta ob 5. uri zjutraj. Od 15. maja do 15. avgusta ob 4. zjutraj in od I. oktobra do aprila ob 6. zjutraj; konča se ob 8. uri dopoldne. Dogon konj in govede sc prične ob 9. uri in se konča ob 12. uri. Telefonska in brzojavna poročila DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 18. decembra. Zbornica obravnava nujna predloga poslanca Pommerja in Klofača o izboljšanju drž. pisarniških pomočnikov iu pisarniških pomožnih delavcev, ko so vsi drugi predlagatelji nujnih predlogov tej stvari priznali prvenstvo. Poslanec Kathrein ie vložil nujni predlog za reš tev proračunskega provizorija. Predlog pride na vrsto takoj za nujnim predlogom, ki ie sedaj v razpravi in ho proračunski provizorij takoj v vseh treh branjih sprejet. Dr. Kramar je interpeliral radi velikega števila nanovo imenovanih častnih občanov budiejeviških ter ie vprašal, ako morejo tako častno občanstvo, ki je podeljeno samo za vol. namene, sprejeti državni uradniki. GOSPOSKA ZBORNICA IN VOLILNA REFORMA. Dunaj, 18. decembra. Tudi danes so se nadaljevala pogajanja z vsemi tremi skupiuami gosposke zbornice. Poljski člani gosposke zbornice so se že vsi pripeljali na Dunaj in Imajo danes oh peti uri sestanek. ZA TOBAČNO DELAVSTVO. Dunaj, 18. decembra. V današnji seji državnega zhora so poslanci dr. Šusteršič, dr. Žitnik in tovariši interpelirali radi starostne preskrbe tobačnega delavstva. DEMONSTRACIJE POŠTNIH USLUŽBENCEV. Dunaj, 18. decembra. Po shodu poštnih uslužbencev je 3000 oseb korakalo proti trg. ministrstvu, a policija je množico potisnila nazaj. Pozneje je okolu 800 poštnih uslužbencev hotelo k trg. ministrstvu, kar se pa zopet ni posrečilo. Policija je več oseb aretirala. MINISTRSTVO V NADŠKOFIJSKI PALAČI. Pariz, 18. decembra. Novo francosko ministrstvo »dela« nastanijo v nadškofijski palači, katero je zapustil kardinal Richard. TRI OSEBE ZGORELE. Berolin, 18. decembra. V neki hiši v Berolinu ie danes nastal ogenj. Neko žensko so dobili v njenem stanovanju zgorelo, na balkonu tretjega nadstropja so pa zgorele tri ženske. PERZIJSKI ŠAH. T e h e ran, 18. decembra. Šahu pojemalo ' moči. Prestolonaslednik je prevzel vlado. Prva domača slovenska pivovarna G. Huerjevih dedičev Ugtanov'jena leta 1854. V Ljubljani, Wolfove ulice Štev. 12 Štev, telefona 210. priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno ~ 24(>9 '5o—19 ■■i sm Mm c* mm « pi^ro r polhih in iteklcnieaih, Meteorologično poročilo. Višina n. morjem -06 2 in, srednji zračni tlak 7 i6 01 a 3 S C»8 UpU- zoT.vuja Stanje barometru ? m ni Te m perut ii ru po Cel tiju Votrori Nebo . <•3 = o a a = a Ji -M 12 9. zveč. 739-1 4-o hI. svzh jasno 13 7. zjutr- 738 9 70 brezvetr. obl. ( 0 2. pop J38-9 13 sl. szvh. Srednja včerajšnja temp. 41°, norm 18° Zahvala. Rodbina Josipa Benedikta sc iz srca zahvaljuje za mnogobrojne dokaze odkritega sočutja, ki so jej došli med boleznijo in ob smrti njenega iskrenoljubljenega Kamila. Ravno tako se najtopleje zahvaljujemo za prekrasne darovane vence, gin-ljive žalostinke kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku dragega pokojnika. Ljubljana, 18. decembra 1906. 2enonad- ■ - ~ . stropni IIISI se pro das t a pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pristanu št. 14 v Ljubljani. 2 6 10 m Razprodaje nimam ali prodajam narejene obleke za gospode in dame zaradi prošle sezije za polovično ceno. Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ Ljubljana, Mestni trg štev. 5. 2428 14-4 Martin Lampert gostija ,,Port Artur" v Kolodvorske ulice štev. 31 prodaja najboljši Obenem se priporoča slavnemu občinstvu za razne vožnje in selitve po^nizkih cenah. 2553 7-6 Povodom težke izgube, ki nas je zadela s smrtjo naše iskreno ljubljene hčere, ozir. matere in sestre, gospe Ane Juvančič roj, Schneider prejeli smo toliko dokazov odkritosrčnega sočutja, da se nam je nemogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zato sc zahvaljujemo tem potom vsem, ki so nas tolažili med boleznijo iti ob smrti drage pokojnice, nadalje vsem darovalcem prekrasnih vencev in vsem, ki so v tako mnogobrojnem številu spremili rajnico na zadnjem potu. Posebej se pa še zahvaljujemo vodstvu ljudske šole in šolski mladini, slavnim društvom „Sokolu", .Čitalnici", ,Qasilnemu društvu" in pol. društvu .Vodnik" v Šiški. ,Ženskemu telovadnemu društvu" in „Sokolu" v Ljubljani, ,Splošnemu slovenskemu ženskemu društvu", 'rgovskemu društvu ,Merkur", »Društveni godbi", zlasti pa še pevskim zborom Glasbene Matice", „Ljubljane" iu .Ljubljanskega Zvona" za vse v srce segajoče petje na domu, v cerkvi in na pokopališču. Še enkrat: srčna hvala vsem I Spodnja Šiška, dne 18. decembra 1906. 2883 Rodbini Juvančič in Schneider. Izrednoznižanecene pri .Veliki tovarni' v Ljubljani, Resljevn cesta 3 — Sv Petra cesta 37. Priporoča svojo veliko in svežo zalogo konfekcije za dame in dečke. Velikanska izbera kon-fekc>ie za dame in deklice. Velika zaloga kožuhovmu za gospode. 2^21 20 16 A. LUK!C, poslovodkinja. Razpis službe. ,,Trgovsko - obrtna zadruga v Trstu" razpisuje mesto 288i 3-1 uradnika in mesto vežbenika. Prošnje s prepisi spričeval in opazko, kedaj lahko vstopi ter z zahtevo plače, je vposlati do 20. decembra t. I. na predsedništvo zadruge. gKP BSaB^nfflBBBBBBBC^ Primerna darila za Božič m Novo lete! Trgovina in zaloga umetnin Josip Kaplan Duga ulica 12 - Zagreb - Telefon 245 je poznana kot najsolidneji in najcenejši vir za nabavo slik v najmodernejšem slogu v okusnih okvirih kakor tudi največja in najcenejša zaloga okvirov. II ustrovani ceniki zastonj in franko. 2795 10-5 .J 9 S SI v mestu, v dobrem stanju, z gostilno (lastna koncesija) in pekarijo, pripravna tudi za vsako drugo trgovino, se proda pod ugodnimi pogoji radi družinskih razmer. Pismena vprašanja naj se stavijo pod ,,F. E. 244" na upravništvo ..Slovenca". 24 l 7 2822 3-2 Zobozdravnik Med. unitf. dr. Gustav Rodoschegg .iJlSfel«:1) siraairB ■j L '."1 i V MS ii je prevzel prakso umrlega zobozdravnika Antona Paichel in ordinira kot doslej na Starem trgu 2, I. nadstr. »P od 9. do 12. in 2. do 5. ure. iS od Borzna poročila. ,Kreditna banka1 v Ljubljani. Uradni kurzi dunajske borze •motnem papirji t'/, majeva renta ..... '/, srebrna renta .... •/, avstrijska kronska renta . 1'/, , (lata renta . . . •/, ogrska kronska , . . . •/. »lata . . . . 6 7. posojilo dežele Kranjske . V/, posojila mesta Spljet . . v/. . . Zader . '„•/. bosn -herc. iel. pos. 1908 . •/, češka dei banka k. o. >7. . , . i. o. '/■'/• zast. pisma ga!, d. hip. b. V/. poŠt. kom. k. o. t 10•/. pr. ■'i,*/, last. pisma Innerst. hr. «"/. > • ogr.cen.dei.hr. '„•/. , . hip. banke Vi'/, obl. ogr. lokalnih iel. d. dr, V/, obl. češko ind. banke . . '/. prior. Trst-PoreC lok. . . i'/, prior. dol. iel. . ■ . . 1 V. , jui. iel. kup. '/i7, . t1',*/, avstr. pos. ia iel. p. o. (i.lk.. Srečk* od 1. 18601/..... . , , 1864 ... . tizske . . . . sem. kreditna I. smislja 'I- . , ogr. hip. banke . . . . srbske i frs. 100— , turške . . . . iaslllka arečke . . . Creditne „ . . . nomoške „ • . . (rakovske „ Jubllanske „ . . vvstr. rud. krlia „ . . 9 50 313 90 100'— 218 ~ 269 l «4 -28 288-26 64 H'l 62 51 2 40 463 -8 89 f8-50 47-— 28-55 72 tO 2 i:85"> 679 25 77.» r 86-50 1-28 2-2 50 749 -628 25 7 2 *72 75 T85 -65 -I4> - I!-34 19-11 23 48 24 02 11 6. 96 60 2-52 4-84 Blago 9940 100S5 »9 29 117 t,0 95 90 114 60 9690 11365 100-<0 100-75 99 60 99 70 101 35 106 — 101 — 10025 100 20 101— 101 25 315-90 101'- 219 — 272 — 156 59 290--29 '-25 iH2' -04-20 6H50 24-< 0 463 — 5 -93'-''4-50 49 - 30-r.O 60'— 81-&12 - 173 50 3-10 15 789 -8* 75 82°».-— -61 — 629 25 27:2' -73-75 289- — (.69-— 150-80 11-39 1913 «•6 24 80 17V0 iR-80 82 63 5-— A A ' V "A A A A' V" a"'V a A- a^a-' a 'a''?V a " ' = Najkoristnejša =: božična darila dobite v trgovinah s tem kazalom. --— 2808 6 SinserConkc.dr.zfl SlvoL stroje Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. I I Hodruinice PIU| , menjalnicami Oribcn 25, Mala «tr«n, Mo.l allca 17, Žilkov. Brno, Radeo, t>ika Lipa J>ika Kamni«, Horat.kl Znmberg, Hodllng, NotI Jlfln, PUen, stiut« id Llbnfce. Menjalnice na Duna)u I W«ll»«lle 10, ii t.borslrais« III Ungargaiat 69 (vogal Rtnnvega), III. L8-»enaasse 27 IV Wl« mir HaupUtra«s« 12, V SchOnbrunnernlra.j« 88 a, Vil vurlahifergtrassc 76 VIII Larchenltlderstran«« 112 IX *l».'.tra«e 12, X ^avnrllcnfltm.Bt 19. xviii V»hrln*er«lran« 82, XIX. DUbllnger Hauplslr 33, xxi Haupl.tr.... 12. Meiijaliiična dslniska družba <>7 160—I3t „M ERCU R" Dunaj, 1., Wollzeile 10. Ako kapital K <6.000 000 Bnaer zaklad K 7.000.000 Najkulantnejši nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. Zamenjava in eNkomptiranje iiirebanih tastavnic in obligacij, srečk in kuponov. €5fB€5 KU »Siijj BKja KlHklianjsi: Žrebanje: Promese na kreditne srečke a K I7-— 2. januarja K 300.000. I Promese na zemeljske kreditne srečke a K „ srečke regulacije Donave „ K 10-— 2. „ K 140.000. | Vse tri promese skupaj le 30'|2 krone. Naročila izvršuje z obratno pošto ,,Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani, Stritarjeve ulice 2, katera sprejema tudi vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po čistih 4,2°0 od dne vloga do dne vzdiga. Glavni dobitek: K 300.000. K 140.000. Žrebanje: 5.jan. Glavni dobitek: K 100.000. 2291 269