Ameriška Domovi ki a : v-.i:;V' Mi AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY Meitani na boljšem od podeželskega ljudstva Hatltnsl and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 7, 1959 SLOVCNtAN MORNING N€WSPaP€R Novi grobovi Joseph Yershen Včeraj zjutraj je po dolgi bo-v v . Ilezni umrl doma na 6321 Orton v ec let trajajoča preiskava Ct. Joseph Yershen (Jeršin). Adruženih narodov je do-, Zaposlen je bil pri White Motor gnala, da je prebivalstvo, Co. Bil je član Društva Cleve-irtest v gospodarskem oziru ' land št. 126 SNPJ. star je bil na splošno na boljšem od 64 let in rojen v Višni o-ori na prebivalstva na deželi. v RIM, It. — Organizacija Združenih narodov je nedavno kon-študij o tem, ali je prebivalstvo mest ali prebivalstvo po-^eželja gospodarsko na višji ra-vni. študij je obsegal vse po-nrajine in vse kontinente. Do-gnal je> cja je prebivalstvo po-(*eželja na splošno še ■ vedno na slabšem od prebivalstva mestnih haselij. Rarmar, posebno v gospodarsko bolj razvitih deželah, pride-a več in z manjšim naporom. Jegov dohodek s tem narašča, °da ne v enakem razmerju z na-raščanjem cen potrebščin, ki jih rri0ra kupovati. Poleg tega je treba upoštevati udi, da imajo farmarji in pode-Zelani na splošno po vsem* svetu ^oje število otrok kot meščan-SJ pari. To povečuje seveda iz-atke in avtomatično znižuje do--°dek na posamezno osebo, tako Vsaj trdi študija ZN. študija je ugotovila, da je raz-^lerje med meščanom in farmar-lem v Združenih državah skoro P0Polnoma enako razmerju med Ž^ščanom in kmetom v Indiji, pa ?eprav je Amerika na na j višji ^‘vdjenjski ra'vni na ‘la pa že močno vinu. V Parizu razpravljajo, v Alžiriji se bojujejo! Francoska narodna skupščina ŠTEV. LVm.—VOL. Lvm. Brezposelnost ima tudi dobre strani - za koga? WASHINGTON, D. C. — Walter D. Fackler, pomožni direktor gospodarsko raziskovanje ' IKE UPORABIL T-H ZAKON PROTI LUŠKIM DELAVCEM je začela včeraj splošno de- gospoda['sko raziskovanje ,v ~~ “ bato o De Gaullovih pred-1 Trgovmske zl?ornice z D > ie de- | btavka pristaniškega delavstva v lukah ob Atlant-Icgih za končanje vojne v'f!’ d,a more ,blti brezP°seinost Alžiriji tak° korlstna k°t škodljiva. Po njegovem je določen odstotek brezposelnosti normalen in ne- Dolenjskem, od koder je prišel, ^ sem pred 46 leti. Tukaj zapušča PARIZ- Fr- ~ Včeraj je za- brezposelnosti normalen in ne ženo Frances, roj. Jarc doma iz | a francoska narodna skupšči-1 izbažen ter našemu načinu gos vasi Preše pri Kamniku, otroke na razPrav0 0 predlogu predsed-'podarstva koristen. Jean Prešeren, Roberta, Rich- nika Char’esa I^6 Gaulla za reši- j Zastopnik AFL-CIO arda in 6 vnukov, v Bridgeportu teV alziriiskega vprašanja, ki vz- posebnim senatnim r- „ A —_____1 _ i • I nemiria Fl’anPlin in nipnp 7 !^\7&r7 — CT~\r>nod\rol Iz- n D -ir-. __ je pred odborom skem oceanu in Mehiškem zalivu je po mnenju predsednika deželi tako škodljiva, da je uporabil določila Taft-Hartleyevega zakona, da spravi pristaniško delavstvo začasno zopet na posel. — Isti korak napovedan za stavko v jeklarski industriji. Iz Clevelanda in okolice ^ O*'. - Pr**«! Elsenhower * kraju pa 3 sestre in eneea brata nike že “izu pet let. Čeprav je trati brezposelnost 2a koristno. 'menova tričlanski odbor, k, naj preišče položaj v Pogreb bo *fl S«, vance Hartke je v.adne-' ^^21 Z^U' Pogreb?vpfkzjttr.job|~™»;-“-| Sen. Vapce Hartke !rtoVdin«?oMI^eSTpl^°dnS 9 30 ,z zakra,skovega ir^ m8 ^ ^ ^ m zagovarja njeno popolno spojitevL Li Z “Tj ' T J8™08*' b° Prednik, ko dobi sporočilo odbora, predložil rirji„TakTrSoI1fPoC:b~:^p»r,r:pS .,Tmp!0 »P » Ida bo IžeGatUlov^predlog^dobd ° t°"“lmko ^ 1 "a delo. Ce se bodo ti po tel “ohlaievalni dobi"ToS mrtvaški oder danes popoldne , . i’aU“C ob oetih. I sPlosno Podporo. svetu, In-pri njenem ^ vprašanju mešanja *°l Jug že mirnejši Odpor s sii0 je iZgUbii v c^eh Javnosti privlačnost, Čeprav °Jja do odpora še ni ugasnila. leh^^ANTA, ^a- — Letošnje Va Jevna v kolikor zade- V š 7eŠanie in črnih otrok la ° dosti mirneiše, kot s° bi-čeiPreJšnia. Prebivalstvo je za-kai° Uvi'devati, kaJ Je mogoče in siln ^ za^eI° J6 odklanjati na-Š0] 6 korake in zapiranje javnih S Ir11 o ~ v nazaj na delo. Če se bodo ti po tej “ohlajevalni dobi” zopet Fackler je nato razložil, da je "dločili za stavko, to lahko store, ne da bi jim mogla vlada p , rr “kr" i z^rop«aa^TiK^ Po dolgi bolezni je preminula združitev s Francijo, samoupra-! f “ 81 gred° 1Skat n0V0 — ,stva’ ki obsega vsa pristanišča | Marie Miller, preje Liechti, roj. Vo v okviru Francoske skupnosti irter, stara 72 let, stanujoča ali pa popolno neodvisnost. Ljud- Marie Miller b°ljšo. j na vzhodni in južni obali od Po podatkih predstavnika Maine do Texasa, je začela ogro-na 832 E. 100 St., doma, iz Švice. I stvo bo o teh^treh^predKgih'gia- AFL-CI° Je trenutno v deželi žati redno preskrbo velikih mest Bila je vdova, soprog Karl je sovalo štiri leta po tem, ko bo brezP°selnih 5;1 odstotkov celot- ; vzhodnem delu dežele s svežo umrl 1. 1958. Zapušča sina končan sedanji upor. Johna Liechti, 3 vnukinje in Francoska armada se je odlo-enega: pravnuka, brata Werner- čila napraviti uporu ja in Normana Hirter, sestre čim prejšnji konec. Pretekli te Elio Smith, Friedo Wilhelm (v den je po uradnih podatkih v Amhurst, Ohio) in Gertrude boju z njo padlo 495 upornikov, Tyte in več drugih sorodnikov. med tem ko jih je bilo 15 ujetih. Dolgo let je bila lastnik Glen-| VeIikanska razlika med obema i ne delovne sile, v kar pa niso hrano. Ustavljen je namreč ves »e e uuiu v^tet^ oni’ ki 30 zgubili delo za- dvorni promet, domačinov i radi Jekiarskega štrajka. j Zastopnik organizacije prista- 1 [niškega delavstva je glede pred sednikovega koraka dejal: ‘\Mi | smo vlado vedno poslušali! Razgovori v jeklarski indu- U- Ko je bil "gospodar" Hruštev v Peipingu... US - . ville Dairy Co. Pogreb bo danes j številkama kaže jasno, da je bor- ^ j Pora ja Taft - Hartleyevega popoldne ob 1:30 iz Jos Žele in Pa upornikov še vedno skrajno Predsednik rdeče kitajske Trv zaR°na na vidiku vlade ču-Enlaj je čestital . VceraJ 50 se sestali vodniki HruŠČCVU na uspehu poti V ieklarske industrije z vodniki Ameriko, toda rdeča Kitaj- uniie jeklarskega delavstva. Po ska se za pozive Hruščeva pd^dru§i uri razgovorov, katerih k miru ne zmeni dosti. |S0 se udeležili štirje glavni zastopniki unije in predsedniki še-PEIPING, Kit. — Ko je bil stih največjih jeklarskih družb, Hruščev v Peipingu, tam proda- sta obe strani izjavili, da ni prijal kitajskim tovarišem idejo o šlo do nobene bistvene spremem-j “mirnem sožitju” in se še malo be in da ni predviden noben nov 'pobahal z uspehi svoje poti v sestanek. Ameriko, so mu kitajski komu- Zastopniki jeklarn so trdili, da mstični voditelji dali na koncu hoče unija razne ugodnosti, ki bi popoldne ob 1:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Weldon pokopališče v Burton, Ohio. Katie Benesovsky ^ ^ Po dolgi mučni bolezni je pre- j30 a „ minula v Lakeside bolnišnici Katie Benesovsky, roj. Pirc, sta-69 let, stanujoča na 19420 Chickasaw Ave. Tukaj zapušča soproga Franka, hčer Mileno, sestro Angelo Traven in več drugih sorodnikov, v Vodicah upornikov še vedno skrajno zagrizena, čeprav je uporniška vlada javno izjavila svojo pripravljenost za privatne razgovore s predstavniki francoske vlade za končanje “osvobodilnega Zmanjkalo jim je iznajdljivosti pri sestavljanju uradnega komunikeja WASHINGTON, D. C. — Predsednik Eisenhower je ime- . . ... . -----o----- pri Ljubljani, kjer je bila roje-l noval profesorja Kramerja za iez^ka prav, z dejanji pa pokaza- stale jeklarne 60c. povišanja urna. na brate in sestm v A m o. I novega pomožnega generalnega k Pravo k06 ua sledeči način: ne plače delavstva, Tar da je za pravdnika v tajništvu za pravo- T0kom jubilejnih govorov so nje nesprejemljivo, Če nočejo sodje. Kot je navada, da o takih Pon°vno napadli ameriški “impe- dvigniti cen jekla. Unijski za-imenovanjih tiskovni urad Bele riaiiz0rn,” ponovno so se obveza- stopniki so to zanikali. Jrklarne hiše kratko uradno izjavo. Dal da bodo otok Formozo osvo- so pripravljene pristati na povi- jo je tudi o Kramerjevem Imeno- bodki tudi s silo, ako drugače ne šanje, ki ne bi zneslo tekom dveh vanju, toda z dvema nerodnima bo aI°» v 0asI jubileju so kot po let več kot 15c. na uro, pri tem i I VI OTTO/-)! rt 4-^ 1 -I „ 1 1 ^ 4- ^ i ^ _ T\/r_J_ vn r. K f „ 1 -11 • 1 napakama. na, pa brate in sestre. V Arne- novega pomožnega generalnega riki je bila 30 let. Bila je članica Drulštva Blejsko jezero št. 27 SDZ in Podr. št. 41 SŽZ. Na mrtvaškem odru bo jutri in v petek od 7. do 10. zv. Pogreb bo soboto zj. ob 9:15 iz Jos. Ze-in Sinovi pogreb, zavoda na tj mSku®a Pa se še vedno upira-kie^ e®ani,rn šolam, kolikor in k fe le da- nje rzvavni zakoni za razmešča-žijo Ucen0ev po raznih šolah slu-kot 2a§ovorni'kom ločenih šol Hju v°bro sredstvo proti meša-d0sj Sob Zastopniki črncev so zaisl°nj skušali s tožbami b°st tS°dišči osporavati veljav-Ije v eb za|konov. To jim jem-^5Pih ^ V lsk°rajšnjo uvedbo me-^ sol p0 južnih državah. j0 nfanje beIib in črnih otrok kot vZJatoo’ J0 b°Ij v besedah ga 2 ejanjih. Odlok Vrhovne-bezai zne§a sodišča iz 1. 1954 o še°?it0sti I°0enih šol bo mo-Cakati, predno bo dosegel Jugu .VevIjavo v vseh državah na P°r 0pleze^e> sai j0 naletel na od-nekaterih drugih V remensk. prerok pravi: plačno 'JajVj.r”u in možnost ^ t0mperaitura 68, dežja. naj- iilllU 458 E. 152 St, v cerkev Marije Vnebovzete oh desetih, nato v družinski grob na Kalvariji. Mary Levar Po treh tednih bolezni je preminula v Euclid Glenville bolnišnici Mary Levar, roj. Skul, stara 82 let, stanujoča na 424 E. 148 St. Bila je vdova, soprog Thomas je umrl leta 1947. Tukaj 'zapuščal otroke: Ernesta. Louise Roberts, Elsie Wasson in Josephine Finch, 7 vnukov, 10 pravnukov in več drugih sorodnikov. Hči Mary Dynes je umrla pred več leti. Rojena je bila v Črničah pri Gorici, kjer zapušča sestro Francko Sulic in več drugih sorodnikov. V Ameriki je bila 49 let. Bila je članica Collinwood Hive No. 283 T.M. in Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 10. in jutri od 2. pop. do 10. zvečer. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele in sinovi pogreb. zavoda na 458 E. 152 St., ob devetih v cerkev Marije Vne-aovzete, mito na Kalvarijo. Elizabeth Tiefenbach Na svojem, domu na 13612 Deise Ave. je umrla Elizabeth Tiefenbach, roj. Wieler, stara 72 let. Bila je vdova, soprog Joseph je umrl leta 1929. Tukaj zapušča otroke: Franka;, Mary Hickert, Evo Shirosky, Betty Ries in Lawrenca, 12 vnukov in Izjava je trdila, da ima Kramer dva otroka, v resnici se mu je rodil še tretji ravno na dan objave. Druga napaka je nerodnejša: izjave trdi, da je Kramer republikanec, v resnici je pa demokrat. Kdo je torej zagrešil napake, ali predsednik, ko je imenoval demokrata ali tiskovni urad, ki je iz njega napravil republikan Sestanek na vrhovih še zmeraj ni v redu V Londonu zatrjujejo, da je sestanek na vrhu gotova stvar, v Waslhingtonu pa so malo drugačnega mnenja, le da ga trenutno zaradi angleških volitev ne marajo poudarjati. V Zadušnica— Jutri ob 6:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Rose Gubane ob 5. obletnici smrti. V četrtek ob 11:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antonijo Gradišar ob 6. obletnici smrti. V četrtek ob sedmih zj. bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Zelko ob 4. obletnici smrti. Iz bolnišnice— Mrs. Alojzija Stopar z 3907 E. 96 St. se je vrnila iz St. Alexis bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Obi-. ski na domu so zaželjeni! Mr. Vid Omahen s 18903 Kil-deer Ave. se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila, cvetlice in pozdrave. O-biski na domu so dobrodošli! Po slovo-- Članstvo društva Slov. dom št. 6 SDZ je vabljeno nocoj ob sedmih v Grdinov pogreb, zavod na Lake Shore Blvd., da se poslovi od pok. Jakoba Popek, jutri pa k njegovemu pogrebu. Seja— Drujštvo Carniola Hive št. 493 T.M. ima nocoj ob 7:30 v SND na St. Clair Ave., soba št. 1, vajPo sejo. Zlata poroka— Mr. in Mrs. Anton Kastelic, WASHINGTON, D. C. — Londonu sicer trdijo, da je sestanek že kar pred vrati, v okolici predsednika Elsenhower j a so pa bolj previdni v svojih izjavah. Trdijo samo, da predsednik osebno misli, da je glavna . prepreka padla, namreč ruski ul- 15921 H'°Imes Ave.. praznujeta timatum glede Berlina, in da je v nedeljo zlato poroko. V ta na-Hruščevu rekel, da imata pri se- men bo v cerkvi Marije Vnebo-stanku svojo besedo tudi Angli- vzete sv. maša, po njej pa skup ja in Francija. Med Eisenhow- no kosilo za zlatoporočenca, erjem in Londonom ni torej njune otroke in njihove druži-prave soglasnosti v tem vpraša- ne pri sinu Anthonyu na 172 nju, toda stvari noče nihče obe- Richmond Rd. Poleg omenje-šati na veliki zvon, dokler ne bo- nega imata zlatoporočenca še si do končane angleške parlamen- J nove Josepha, Franka, Louisa tarne volitve. in Rudija ter 12 vnukov in vnu V Parizu se manj ozirajo na kinj. Slavljencema čestitamo in Washington in London. Dasira- jima želimo še mnogo let zdrav-vno so dobili od našega tajništva j ja in zadovoljstva! za zunanje zadeve obširna poro. j Pogreb_ navadi obstreljevali otočja Mat- pa hočejo spremembo delovnih su in Quemoy, začeli so novo pogojev, ki bo omogočila “več kampanjo proti državi Kambod- jo učinkovitost dela,” proti če-ža, zadržali v svojih rokah obrob- mur se delavstvo dejansko naj-ne indijske vasi in mesta, ki so bolj trdovratno bori. jih preje zasedli, nadaljevali z1 Predsednikov tiskovni tajnik podtalnimi akcijami v Laosu. Hagerty je včeraj povedal, da je Tistega večnega prijateljstva Eis0nbow0r nezadovoljen s pre-med Peipingom in Moskvo niso ! kimtvijo razgovorov v jeklarski spravili niti na papir. Ob skle-' industriji in namignil, da bo ne- m jubileja nista namreč Hru-'mara skoro uporabil Taft-Hart-j sestanku. ' ’ 1 ' Ueyev zakon za prekinitev štraj-] V Washingtonu ne čila o vsem, kar se je govorilo s Hruščevim, mislijo vendar, da je treba razčistiti še mnogo vprašanj, predno bodo pristali na sestanek. De Gaullu se ne zdi zadosti, da so komunisti umaknili svoj ultimatum; po njegovem bi morali nuditi tudi nekaj kon kretnih koncesij, šele potem naj bi se začeli razgovori o času, kraju in številu udeležencev na ca? Generalni pravdnik Rogers ščev in Mao izdala nobenega. se je izmikal jasnemu odgovo-[skupnega komunikeja o svojih ka- Prvi zadevni korak napove, ru na to vprašanje, rekel je sa> P0g0v°rih. mo, da mu je Kramer jeva politi- j Človek bi zato verjel poroči-čna preteklost dobro znana že I°m, da je Hruščev odšel iz Pei- oporeka- Pogreb pok. Jakoba Popek bo jutri zj. ob desetih v cerkev sv. Križa na Lake Shore Blvd. Vova državljanka— Izpit za državljanstvo je napravila Silva Peterneli z Nor-vood Rd. Čestitamo! Zadnje slovo— Članice društva Coollinwood Hive št. 283 T.M. so vabljene jutri ob 7:30 zv. v Želetov pogreb. zavod na E. 152 St., da se poslove od pok. Mary Levar, v dujejo za petek. dolgo časa. Kamor gre gospodar, hodi rad tudi sluga WASHINGTON, D. C. — Tovariš Hruščev je obiskal farmarja Garsta v Iowi. Farmar je radi tega postal po vsej verjetnosti privlačna točka za komunistične politike. pinga z resnim obrazom. Tovariši so se torej verjetno malo sporekli, pa se bodo že pobotali, saj so se že večkrat. So pač navezani drug na drugega. jo pravilnosti francoskega stali- netek n. l- , ^ Ka, toda “kupujejo čas,” kot pra- ^ Pa k "J^mu pogrebu. vimo. Upajo, da bo razvoj sam L.- ■ H«ki|gri~ P-9ar»A¥i po sebi razčistil polno podrobnih lllJSllIMtilŠE »EST I vprašanj in zato se jim z razgo- Nova ameriška senzacija za prihodnji zagrebški velesejem ZAGREB, FLRJ. — Naše taj- Sedaj ga bo obiskal poljski po-J ,VA Ijedelski minister Ochab, ki bo 1 mstV° Za trg°vmo 16 Prišl° na idejo, da bi jeseni 1. 1960 razsta- seveda obiskal po vzgledu Hru-sčeva tudi znanega demokratskega prvaka Stevensona in si ogledal San Francisco. 3 pravnuke. Sin Joseph je umrl pred več leti. Rojena je bila v Obrovcu v Jugoslaviji. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Jeroma ob 9:30, nato na Kalvarijo. vilo na zagrebškem velesejmu pravo veliko ameriško lekarno, ki bodo njeni prostori razmeščeni na površini 15,000 kvadratnih čevljev. : Irtf arlljftflm Velesejmska uprava je že pristala na ameriški predlog. Lekarno bo organizirala znana firma Fair Drugs. V lekarni bodo razstavljeni vsi predmeti, ki jih prodajajo velike ameriške lekarne, in seveda tudi vsa glavna zdravila. Samo zmešanci bodo volili delavske kandidate? , . LONDON, Vel. Brit, — V vsej VOn z zaV0zniki nikamor ne mu-deželi bodo jutri državne voli- dl‘ Po angl0ških volitvah bo tve. Obe stranki sta poskusili morala tudi angl0ška vlada pove-vse, da bi dosegli zmago. i dati domači javnosti, kako daleč Maršal Montgomery, ki je znan Smo Še od na po1 dogovorjenega iz druge svetovne vojne, je dejal, sestanka na vrhovih. da je treba vsakega, ki bi oddal glas za delavsko stranko, spraviti na varno kot “nevarnega mesečnika”! Veliko vprašanje je, če so Angleži z maršalom enakega mnenja. Nekateri politični opazovalci trdijo, da utegne liberalna stranka okrepiti svoje vrste tako na škodo delavske kot tudi konservativne stranke. Težavna naloga Giacomino Bianchini je za stavo pojedel v Rova Trigoso v Italiji funt špagetov v 34 minutah z na hrbtu zvezanimi rokami. Za nagrado je dobil srebrne vilice. V petnajstih letih bomo imeli premalo zdravnikov WASHINGTON. D. C. — Federalni urad za zdravje je objavil obširno razpravo o stanju zdravniške službe v naši deželi V njej je tudi ugotovil, da imamo sedaj na 100,000 prebivalcev 132 zdravnikov in 57 zobozdravnikov. V 1. 1975 bomo imeli samo 126 zdravnikov in 50 zobozdravnikov, ako naše univerze ne bodo reorganizirale zdravniških študij. Ugotovitev ni nova, le vsemogočno Društvo ameriških zdravnikov se z njo ne strinja in v tem je vsa nesreča. | MOSKVA, ZSSR. — Vesoljska raketa Lunik III. je po preračunani poti obkrožila! Luno in se vrača proti Zemlji, okoli katere bo predvidoma krožila kot umetna luna. [LONDON, Vel. Brit. — Tako konservativna kot delavska sKranka napovedujeta zmago pri jutrajšnji.b državnih volitvah. Napovedujejo malo zmago konservativcev. PARIZ, Fr. — Vlada ima danes sejo pod predsedstvom De Gaulla, da odloči, ali bo zahtevala od narodne skupščine odobritev De GauIIovega načrta za ureditev Alžirije. CLEVELAND, O. — Policija' ja snoči prijela Mrs. Stevens, ki je sodelovala pri znanem poskusnem ropu Cleveland Trust banke na Lorain Ave. pred dvemi tedni. Ameriška Domomm EKU 0117 St. Clair Ara. f—i HEodanoa 1-0628 — Cleveland 3, Otaie National and International Circulation Published daily except .Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROčNINAt ga Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za S mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATESt United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for S month« Panada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.60 for 8 months Friday edition $8.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879, No. 193 Wed., Oct. 7, 1959 Alžirijski uporniki ne odbijajo De Gaullove ponudbe za mir Vlada narodno —osvobodilnega gibanja v Alžiriji je po dolgem premišljevanju na precejšen pritisk od strani Amerike, Tunizije in Maroka in primeroma z ozirom na majhen odpor od strani arabskih držav sklenila, da ne odbije načrta generala De Gaulla, kako naj Alžirija pride do svoje neodvisnosti. Hoče pa priti do tega cilja po precej drugačni poti kot De Gaulle. Zamišlja si jo takole: I. Uporniška vlada je pripravljena, da “stopi v razgovore s francosko vlado o političnih in vojaških pogojih za premirje in o pogojih in jamstvih za dosego pravice do samoodločbe.” Zahteva pa od francoske vlade izrecen pristanek, aa je uporniška vlada varuh in branilec interesov alžirijske-ga naroda, dokler ta ne doseže možnosti, da sam odloča o svoji politični usodi. Uporniška vlada pravi dalje v svoji izjavi, da v načelu ne more pristati na nobeno zemljepisno delitev sedanjega alžirijskega ozemlja in da od tega načela ne bo popustila v nobenem slučaju. Vsaka delitev alžirijskega ozmelja, bi po mnenju uporniške vlade pomenila trajno ogrožanje mednarodnega miru. Izjava dalje naglaša, da uporniška vlada smatra saharsko nafto kot svoje narodno bogastvo, ki mora pripadati edino in samo Alžiriji. Ne odklanja pa sodelovanja za čim učinkovitejše izkoriščanje. Uporniška vlada dnlje odločno odklanja generalovo idejo, da bi morala Francija potrditi neodvisnost Alžirije s posebnim plebiscitom. Vsako vmešavanje Francije v glasovanje Alžirije o svoji neodvisnosti bi pomenilo nadaljevanje francoske nadoblasti, kar je za upornike nekaj nesprejemljivega. Izjava pobija tudi generalovo trditev, da bi izglasovana neodvisnost postala vir nereda in revščine v Alžiriji. Na drugi strani se uporniška vlada strinja z De Gaul-lom, da je mir neobhoden pogoj za glasovanje o neodvisnosti. Glasovanje, ki bi nanj pritiskali milica, policija, orožni-štvo in polmilijonska francoska armada, ne bi bilo nobeno svobodno glasovanje. Do svobodnega glasovanja seveda tudi ne more priti, dokler bo skoraj “četrtina” alžirijskega prebivalstva v ječah, koncentracijskih taboriščih, v begunstvu in na fronti narodnoosvobodilnega gibanja. Potreben mir za plebiscit se pa ne da doseči brez sporazuma. Po mnenju uporniške vlade se tak sporazum da doseči v zelo kratkem času. II. Kot se vidi, hoče priti alžirijska uporniška vlada do miru in neodvisnosti po poti, ki se križa z generalovo. General namreč odklanja misel, da bi bila uporniška vlada predstavnica alžirijskih domačinov. Zanj je uporniška vlada čreda agitatorjev, samozvancev, diktatorjev in teroristov, ki nima pravice govoriti v imenu alžirijskega prebivalstva. Zato na izjavo alžirijske vlade niti odgovoriti noče, zanj prosto na izjava ne obstoji. Vkljub temu moramo vsaj omeniti ostale razlike med generalovo idejo in idejo uporniške vlade. General predvideva možnost, da se Alžirija deli v dva dela, ki naj bi bila drug od drugega popolnoma neodvisna in bi vsak sam zase. odločal o svoji politični bodočnosti. Saharska nafta mora seveda ostati pod francosko politično kontrolo. Vsak plebiscit v Alžiriji mora biti potrjen od francoskih volivcev, preden postane pravomočen. Med generalovim načrtom o bodočnosti Alžirije in uporniškim je torej več prepadov kot mostov. Vkljub temu je gornja izjava uporniške vlade ravno tako važna za Francijo in ves svet kot svoječasna generalova. Kot generalova je mejnik v političnih odnosih med Francijo in Alžirijo, ki ne razdvaja samo, ampak tudi veže nasprotna stališča vsaj v glavni točki neodvisnost; Alžirije. III. Da bo slika popolna moramo dodati še tole: Ko je general razodel 16. septembra svojo misel o Alžiriji, je naletel samo na velike vprašanje. Kaj bodo rekli uporniki? Kaj bodo rekli alžirijski domačini? Kaj bodo rekli francoski nacijonalMi v Franciji in Alžiriji? Kaj bo rekla francoska armada? Izredno kratka doba par tednov je dala odgovore skoraj na vsa ta vprašanja. Uporniki generalove ideje niso načeloma odbili, hočejo samo priti do njene izvedbe po svoji poti. Alžirijski domačini so bili takoj za generalov načrt, niso pa upali povedati svojih misli, dokler ni spregovorilo vodstvo uporniškega gibanja. Francoski nacijonalisti, doma in v Alžiriji, so seveda generalov načrt ostro obsodili, toda njihova beseda ne zaleže več toliko kot preje, kajti francoska armada je s svojim molkom pristala na De Gaullov načrt, akoravno morda s težkim srcem in velikim razočaranjem. Francoska politična javnost je sprejela geneialov načrt z nezaupanjem in kritičnim očesom. General se je radi tega obrnil kar naravnost na francoski narod in mu razložil svoje stališče. Pokazalo;njem. Governer Lawrence prase je proti pričakovanju, da se, francoski narod ni oziral na svoje politike, stranke, časopise in časnikarje in potegnil z generalom. Odslej naprej ne bo mogla nobena francoska vlada iti preko De GauHovega načrta. To je prvi velik političen uspeh generala De Gaulla. De Gaullov ugled je zrastel tudi v tujini. Ko je prevzel vlado, so vsi verjeli, da ho primeroma lahko izvršil prvi del svojega programa, to je, da bo napravil red v francoski politiki in francoskem gospodarstvu, da mu bo pa spodletel drugi del; likvidacija državljanske vojne v Alžiriji. Svet se je motil. S primernim političnim pogumom je general vgriznil v kislo jabolko in našel novo pot za reševanje alžirijskega vprašanja. Ko ga je povedal svetu, je le malokdo verjel, da bo načrt tako dobro in tako hitro sprejet tudi pri večini tistih, ki so na Alžiriji neposredno zainteresirani. Tudi to je general dosegel. Pot do končnega sporazuma je naravno še dolga, toda generalov načrt in odmev v vrstah uporniškega gibanja sta dva dogodka, ki jih bomo morali imeti stalno pred očmi, ko bomo zasledovali nadaljni razvoj alžirskega vprašanja. Zato smo jim tudi obravnavali nekaj obširnejše. Pennsy 1 vanski prepihi (Poroča Majk) Pittsburgh, Pa. — Tudi naše našega življenja na Zapadu? pennsylvanske hribe in doline, bregove in ride so zajeli sedanji politični vetrovi in sape, ter čudni prepihi se poigravajo okrog njih. Ti prepihi so nastali, ko je naš podpredsednik Nixon obiskal komunistične Meke y Sov-jetiji. Včeraj še smo se pisano gledali kakor koklje, psi in mačke sosedov. Ko smo pa povabili v tem letu par komunističnih zvezd v naše zidanice in jih pogostili z našimi kapljicami in najboljšimi “steaki,” se je nebo nad napetimi razmerami zjasnilo in zdaj se mi in Moskoviči “tovariško” tikamo med seboj, kakor, da že od davnih časov skupaj krave, koze in kozle pasemo. . . Z ene strani je to lepo in za pozdraviti. N. pr. kolikor se tiče tega, da se ohrani na svetu mir in da ne zadivjamo v kruta uničevanja dobrin, ki jih je nam rodil trud in delo, ter da si ne dovolimo nesrečnega ubijanja in klanja ludi, ki bi ga tak spopad gotovo prinesel. S te strani, ponovim, je to politično “pajdaša-rijo” pozdraviti. Z drugih strani pa vsaj jaz stari Majk nekako skeptično gledam na vse. Nekaj me neprestano z vprašanji opozarja v mojih mislih in to je: Ali so se komunistični diplomati res spremenili in res pošteno mislijo pri vsem? Ali jih morda le gotove okoliščine in zadeve k temu silijo, da so spremenili svoje taktike? Ali morda besedičijo o “miru,” o “prijateljstvu” le iz razlogov gotovih potreb, da bi na času pridobili za še večje oboroževanje in pri-pravljenje za končni udar, ki naj Kako naj si pošteno pojasnim in odgovorim na vse to? ? ? Jaz stari Majk zase dgovar-jam: Za vsem tem in po vsem tem, kar je meni znano, da so komunisti doslej počenjali, jim vsaj jaz ne morem zaupati! Kadar bodo pravico in svobodo res pošteno delili vsem enako, tudi onim, ki ne mislijo tako, kakor mislijo komunisti sami — potem nekako že. A bi jim še preje pretipal obisti in jetra, ker komunistom je težko kaj zaupati! In kako vi drugi? To je vaša reč in zadeva. Mnogo je ljudi, ki gredo večkrat na led. A glede previdnosti je zelo praktičen rek: Osel, da gre samo enkrat na led in če se mu udere takrat, tedaj pravi rek, da ga drugič težko spravite na led!” Tako štirinogati osel. želeti je, da bi vsaj kar se tiče “pajdaše-nja” s komunisti mogli to ugotoviti tudi pri “dvonogatih” S previdnostjo se radi bahamo in postavljamo in radi drugim nasvete dajemo. Sam vsak, pa ravna pogostoma ravno nasprotno, kar syetuje drugim. Ljudje smo včasi od sile čudni! Zato ne čudite se, če ljudje včasih zobljemo črešnje tudi s takimi, o katerih včasih sami trdimo, da ni varno. Včasih smo otročji in ne verjamemo kovaču, da v kovačnicah ni vsako železo z golimi rokami za potipati. Kljub opozorilom tipljemo naprej in ko primemo za vroče železo, posko. čimo, zarobantimo in v tisti naglici vse škrate na pomoč pokličemo, kakor da so vsi škrati diplomirani zdravniki. A vse jav- vi, da ga je podpisal, ker je prepričan, da zakon odobrava velika večina državljanov Pennsylvani-je. Pač podobno kakor Pilat, ko si je umil roke — greh za to naj pade na druge. . . * VIŠJE DRŽAVNO SODIŠČE države Pennsylvanije je pred-kratkim zavrglo priziv dveh bivših članov Pennsylvanske “Turnpike” komisije, ki sta bila, kakor je pokazal sodni proces na okrajnem sodišču okraja Dauphin, spoznana krivim v poneverbi, ki je segala do 20 milijonov dolarjev. Višje sodišče je potrdilo sodbo okrajnega sodišča, ki je še leta 1957 prisodila krivima od 6 mesecev do 5 let zapora in od $500 do $5,000 denarne globe. Oba obsojenca Torrance in Evans, pravi poročilo v “Post-Gazette” sta pripadala republikanski stranki. Sodno postopanje je vodil proti njima okrajni pravdnik okraja Dauphin, H. J. Cowling, kije tudi republikanec. Nekateri demokrati so mnenja, da je kazen veliko prenizka. Bivši governer države, Mr. Leader, demokrat, pravi v svoji izjavi, da je ta slučaj največji poneverjeval-ni škandal ,kar jih še bilo v državi. Vsem čitateljem tople pennsylvanske pozdrave od, Starega Majka. lAlACOV^OM SOG NAHOb nVŽINA Slomškova proslava Cleveland, O. — S Slomškovim nagovorom “Dragi bratje in sestre Slovenci” vas Prosvetni odsek Baragovega doma vljudno vabi na proslavo škofa A. M. Slomška, ki bo v nedeljo 11. oktobra ob pol štirih popoldne v šentviški cerkveni dvorani. Na sporedu je govor prevzvi-šenega g. škofa dr. Gregorija Rožmana o škofu Slomšku; Ko-rotanov pevski nastop, telovadne toeke, recitacija m deklamaciji Slomškovih del, nastop Knezovih harmonikarjev. Po predstavi bo prosta zabava s plesom; igra Tonklijev orkester. Za prigrizek-in za izsušena grla bo tudi poskrbljeno. Vstopnice in spored ($1.00) dobite v trgovini Familia in potniški pisarni Bled, prodaja jih tudi naša mladina. Rojaki in rojakinje! Dolžnost vseh zavednih, zlasti katoliških Slovencev je, da se kot celota zberemo na proslavi ter tako veličastno, proslavimo narodnjaka, vzgojitelja, šolnika, pesnika in pisatelja Slomška. S Svojo nav-bi jim prinesel končno zmago in kanje je zastonj. Svarila nismo I zočnost;i0 Pokažimo> da poznamo zavladanje nad vsem svetom? Kdor komuniste iz preteklosti pozna, ta ve, kaki ptiči so. Sami zase zahtevajo svobodo in vse, drugim tega blaga le malo ali nič ne privoščijo. Druge učijo, kako je treba biti demokratičen in širokega srca do delovnih ljudstev in vernejših slojev, a sami kjer vladajo, uporabljajo najbolj groba nasilja in svoje idejne nasprotnike čistijo, kot “ekstermi- pcslušali — molčati bi bilo bolje in potrpeti, kakor pa se hudovati. Če pa nas to ne veseli, potem bi morali hudovanje nasloviti sami na sebe. Kaj bo nam prinesel ta politični “mišmaš” z Moskoviči, moramo pač počakati, kakšna kaša se bo iz vsega tega izkuhala. To bo nam pokazala bodočnost. Na eno bi pa rad glasno opozoril: Stric Sam naj se čuva pri barantanju s komu- njegove velike zasluge za ves slovenski narod, saj ni poznal Štajercev, Koroščev, Kranjcev in Primorcev, kot so namenoma delali Nemci, marveč samo “moj dragi slovenski narod.” Slava svetniškemu škofu Antonu Martinu Slomšku! J. O. natorji” kake termite in grile.1 nisti, da mu ne bo pozneje žal. . !. Komunistična partija je “ne-j * ZAVAROVALNINO ZA zmotljiva” in v tem duhu narav- 'AUTO NEZGODE bodo znižali nost smešno slepo ravnajo. Čez Jv naši državi. To bo prišlo pred noč včerajšnje metode in načine našo zakonodajo v posebnem spreminjajo, ki so jih proglašali predlogu in bo tedaj, ko boste to večeraj še za načelne in trajne brali že uveljavljeno. Znižanja kot neko trajno komunistično bodo deležni le tisti automobili-“apostolsko vero” — jutri jo pro- sti, ki v treh zaporednih letih ne glašajo za nepraktično, škodljivo, bodo imeli nobene nezgode in ne Društvo Najsv. Imena fare sv* Vida Cleveland, O. — Prihodnja nedelja je spet naša nedelja. Ob 8. je sv. maša. Med njo prejmemo skupno sv. obhajilo. Po njej je v dvorani pod cerkvijo skupen zajtrk, nato kratek sestanek s poročilom odbora, potem pa skioptično predavanje obsodijo in nekaj čisto na- bodo napravili nobenega pregre- našega rojaka Rev. Francija Re- sprotnega proglasijo za “nezmotljivost”! O vsem in pri vsem tem čudnem prekucavanju ne sme nihče podvomiti v njihove zmote, laži in prevare! In tako dalje in tako dalje, bi lahko citiral in našteval njihove lažnjive zavajalne nastope in izvajanja dan za dnem njihove preteklosti. In zdaj naj ljudje v svobodnem svetu z vsemi temi grenkimi preizkušnjami in spomini zatisnemo oči? Pozabimo vse in začnemo s komunistično zasužnjeno in prisiljeno rajo vred peti “hoza-no” komunistom in jim prepustiti vse glavne sedeže za mizami ska v tem oziru. Znižanje bo I bola, misijonarja na Formozi. baje od 25 do 35/c. ysj ucjje bodo med tednom NOVA POoTAVA NOVE dobili še posebno pismeno vabi KAZNI! Governer Lawrence lo, ki naj ga prineso s seboj na je pred nedolgim podpisal nov sestanek zaradi ugotovitve od zakon, ki določa, da se ob nede- stotka udeležbe. Vabilu bosta Ijah v državi Penna. ne sme pro- priložen^ tudi po dve vstopnici dajati nobenega trgovskega bla-jna društveno jesensko domačo ga, katerega prodaja ni nujno potrebna ob nedeljah. Ta-zakon zdaj določa za take prestopke kaj visoko kazen. Za prvi prestopek $100 kazni za drugi in naprej $200 za vsak tak slučaj. Tr- govci in obrtniki ugovarjajo, a pomaga ne. Zakon je zdaj uve-j zabavi velja $1.50; i javljen in se bo treba ravnati po vključena tudi večerja. zabavo. Ta bo v nedeljo 25. okt. ob 7. zv. v novi farni dvorani. Pred zabavo bo skupna večerja za vse društvene ude in njihove družine ter vse naše prijatelje; nato bo sledil polurni kulturni program na odru. Vstopnica k v tem je Da bo Letos je ISO1 let, kar se je podi vemo, dai so bile istočasno- tudi vodstvom znanega tirolskega po vsem zapadnem delu nem-narodnega junaka Andreja Ho-' ške|g|a rajha burne demonstra-ferja izvršil upor južnih Tirol- cije tako zvanih izgnanih Nem-Sicer so se tega dogodka | cev, nagnanih skupaj z vsega 'sveta. Tako avstrijske kot omenjene rajhovske velenemške demonstracije so naredile v zapadnem svetu — politično povedano — mučen vtis. Trezni nemški krogi trdijo, da take stvari skupni nemški reči ravno v času ameriško-sovjetskih razgovorov več škodijo, kot koristijo. Na Koroškem je bila najbolj važna zadeva pret. tedna prijava k pouku slovenščine, odn. k dvojezičnemu pouku na ljudskih in glavnih štolah. Samo pret. teden so imeli starši to veliko priložnost in sveto dolžnost, da omogočijo s pravočasno priglasitvijo svojim otrokom tudi pouk materinskega jezika V šoli. Celo nekateri nemški starši so v trezni presoji položaja priglasili svoje otroke k pouku slovenskega jezika, ker jim je jasno, da dva jezika več veljata kot eden. Po dolgi in hudi bolezni je v Libučah umrla dobra sloven, šena in krščam. mati Terezija Hartman, mati tudi nam v Ameriki dobro poznane pesnice Milke Hartman. K njenemu pogrebu 13. sept. 1.1. so prihiteli sko-ro vsi nekdanji pliberški kaplani, da se tako še enkrat zahvalijo' svoji veliki dobrotnici-Pogrebne obrede je opravil pli* ber. mest. žpk. g. Alojzij Kul-mež, ki se je ob' grobu tudi v izbranih besedah poslovil od rajnke; dalje sta tu govorila še g. Janko Ogris st. in v imenu sloven, izseljencev med zadnjo vojsko g. Janšej. Na> domu, ^ cerkvi in ob grobu pa je pel pU berški meš. zbor pod vodstvom prof. Silvija Miheliča. Naj počiva dobra Hartmanova mama v božjem miru, njenim preostalim pa nalije toplo1 sožalje. Iz št. Jakobai v Rožu je bd prestavljen za kaplana v Plk berk g. Mihor, na njegovo mesto v Št. Jakob pa je prišel S; Mirko B-rumnik, ki je bil doslej na daljšem bolezenskem dopU' stu. i * Farna mladina v Št. Janžu v Rožu je v spomin 200-letnice domače farne cerkve priredila v nedeljo, 20. sept., zgod. W° “Marija v ognju”, ki prikazuje-kako so Turki 1492 pustošili P° cev. spominjali v Avstriji vsako leto. Tisti, ki smo hodili v šole še pod staro avstroogrsko monarhijo, se spominjamo, da so tudi nam takrat v šolah veliko govorili o tem. Vse do letošnjegai leta so imeli Hoferjeve proslave izrazit avstrijsko- političen izraz. Letos pa so dobile čisto drugo podobo. Jubilejnih proslav v Avstriji kar ni konca in dalj ko se vrše, bolj dobivajo velenem-ški izraz. Posebno je prišlo to do izraza v nedeljo 13. sept. 1.1. na proslavi v Inomostu. Ta> dan se je zbrala v tem. mestu vsa seda-na avstrijska političnai elita z drž. predsednikom dr. Schaer-fom in drž. kanclerjem ing. Raalbom na čelu. Sodijo, dai se je velenemških inomoških demonstracij udeležilo okoli 100. 000 oseb. Med njimi so bila posebno močna zastopstva južno-tirolskih Nemcev, dalje zastopstva iz zapadnega dela rajha ter tudi od drugod po svetu. V sprevodu so nosili velikanske napise, s katerimi so- burno zahtevali svobodo za svoje nemške brate na južnem Tirolskem!. Tudi za nas ni razprave o tem, da gredo nemški manjšini na južnem Tirolskem vse pravice narodne manjšine. Toda nikakor ne moremo preko tega, da ne bi ugotovili, da je bila ino-molška politična demonstracija ob prisotnosti številnih zloglasnih rajhovskih in avstrijskih Heimatbundov prvenstveno manifestacija vnovič prebujene velenemške miselnosti. Dobro mogoče v redu vse pripraviti, prinesite denar za vstopnico gotovo že na sestanek. Odbor lepo vabi vse ude zlasti k skupni sv. maši in obhajilu. Želimo, da bi bili vsi naši udje resnično živi člani! Frances Sever. Triglav vabi na vinsko trgatev Cleveland, O. — Pevski zbor Triglav priredi koncert le enkrat na leto — v maju. To seveda ni veliko, čeprav je že za to treba veliko vaj in truda. Ker so stroški precejšnji, je zbor primoran najti še druge dohodke. Zato prireja običajno iz leta v leto jeseni vinsko trgatev. Letos si je zbor izbral za svojo prireditev prihodnjo nedeljo, 11. oktobra. Vse člane, članice, prijatelje in prijateljice ter podpornike in podpornice vabi v Slov. nar. dom na Denison Ave. V vinogradu bo dosti veselja in žaba-, ve za vse, manjkalo tudi ne bo sladkega grozdja in seveda godbe. Igrali bodo Grabnarjevi fantje iz Euclida. Pi’av posebno so vabljene narodne noše za v povorko in veselo družbo. Zbor vodi Anton šubelj. Člani in članice zbora so na deu, da dobe čim več daril, ki bodo razdeljena med goste pri vratih. Na kak način boste že videli, ko pridete! Pred par tedni je moral v bolnišnico znani Fr. Železnik, gostilničar. Sedaj se počuti že boljše in upamo, da bo skoro lahko prišel domov. — Minnesota 480 akrov povrfšine, Ana Jesenko, poročevalka. 2,447,360 vode. Rožu in poskušali ob tej prilik1 sežgati milostni kip Marije J Št. Janžu, pa se je zgodil čude^« da je Marija ostala sredi ogr>ja nedotaknjena;. — Farna mlad' na iz Dobrle vesi pa je isto n6' del j o pri Voglu v Št. Primoža z lepim uspehom podala tride janko “Prisegam”. Dne 8. sept. 1.1. so v Begu n j ah na Gor. pokopali korošk6 ga rojaka Tomaža Lešnika, d° ma iz Ledinec. Pogreb je dil kor. rojak ljubljan. kanon dr. Janko Arnejc ob asisten ^ še 4 drugih duhovnikov; temi je bil tudi sin rajnkega 9 Rafko Lešnik, žup. upravitelj Mokronogu na Dol. V Ljubljani je umrl, kakci posnemamo iz čelov. NT, kip ^ Karel Putrih, eden izmed pomembnejših slovenskih lik°' umetnikov sedanjega rodu. vo' .ik ci obsega 54,l^’ od tega 1 FR. MILČINSKI: Mladih zanikarnežev lastni životopisi Nekateri naših mladih zani-karne|ev, ki so grešili zoper ka-2enski zakon in so prišli v pest Pravice, so po naročilu napisali v naporu svoj lastni životopis in škratu razložili svoje namene za bodočnost. Taka izpoved ima nemajhen yzgajalni pomen: sili mladega človeka, da obračuna sam s sa-0°> s svojo preteklostjo in bo-b°čnostjo. V samotni celici mu Tkdo ne moti premišljevanja. ;r°gi, pravični red na eni strank dobrohotni pouk, usmiljena spodbuda po učitelju in duhov-uradništvu,in pazništvu na ,lugi strani: vse z neodoljivo lo vpliva na mladega grešnika; opuščata ga lahkomiselnost in razPosajenost, ki ju je prinesel s sabo v hišo pokore, ki naj bo 2ani tudi hiša vzgoje. *zjeme so povsodi. Tudi med ^Udodelci so “jekleni značaji,” 1 lih kazen ne upogne. . Ruernu se je n. pr. ljubilo, da N v zaporu opel jetniški jedilni Vsak četrtek in nedeljo Nčet z lojem nam zabelijo. V|sako sredo in soboto dobivamo krompir za doto. vv torek cmoki so na vrsti štirje veliki in čvrsti: ^ta naša so preuboga, er so taki kakor žoga. , saki petek je pa zelje 111 dokaj fižola vmes, Vsakdo rad z zobmi ga meri Jje’ rugače, lačen je zares. . uka nam je pa prežganka, Juhe se nikdar ne manjka; 0 zajameš juho z žlico, ^uho ujameš za družico. I. t. d.” Avtor te pesnitve je iz naših ZaPorov odd prišel v poboljševalni tod e^ek Prisilne delavnice, od-je ušel, je bil oib novih lo-6vsčinah prijet in je zdaj ^ ^^zuilnici v M. ter se odtod vr v poboljševalnico. Nadarjen, j. j v svojih strasteh neugnan Vs . enič> ki se je uspešno uprl klo'' S^°Z dolgo vrsto let mu na-zd v z mnogimi stroški v/f^i vzgojni skrbi; ni se fjjj9 °stal je silovitež in tat. i2je l6 ena izmed onih redkih ridon'ki Razen prav nič ne Ži^u§e Potare samotni zapor in Prih °PiSi izPod njih peresa jim ^aJajo kolikor toliko iz srca. C-ekV^'^ih straneh podajem hfe ° takih životapisov — diva| rilvenih izprememb. Gra- ri h ^dijo ne le varstvenemu hoie. a2enskemu sodniku, orga- teh •*avne varnosti in vzgoji- tiji rl:l, atnpak tudi in ne v zad- lia j^rii psihiatrom, ki jih čaka Še lu vzgojnega zdravilstva hiti 0hrog, kateremu dandanes rod^6 vemo meja. Pa tudi na- dečiv,1^.6 naorebiti najde v sle- zivotopisih kako zrno. 0č “BARABE” SIN ^--J^hrinkljančan, je bil po po- n ---------------- — Cio, •> stara 55 let, iz Madison, vfS b Delam na farmi in sem ‘‘ainosti a Polna energije, moči in bjvPkfat Tox , leto sem se pa htia inZtaeri Počutiti trudna, brez-0w ^ rcar nisem mogla postoriti ta v in z« nekda; ,enerSijo in učinkovitostjo, ' t A, ° sem bila stara 25 let.” \ i 'BhAN CAPSULES \ MANDEL drug co. ' Waterloo Rd,. 2c. ‘^.riand 10, Ohio 2a Sl qPC'S'ljamo vsepovsod! ^^^Ap^_za_$3.69, ^ 100 za ^$6.49 popravljamo derje in ogrodje SU|,erior body s PAWT co. 6605 St. Clair A v*. ^tnn!,NJ;1S33 klicu črevljar, po nagnjenju pa žganjar, berač in potepuh. Rad je tudi kaj izmaknil, če je nanesla prilika, za zabavo je pa ptiče lovil po mestnem logu. Baš deseta njegova sodna kazen so bili oni trije tedni poostrenega zapora, ki jih je prejel za to, ker je svojega tri leta starega fantiča z roko in z jermenom do krvi obdelal. Ob tej priliki se mu je vzela očetovska oblast, kar ga pa ni kaj vznemirilo; rekel je: “Saj tako vem, da sem “baraba,” mar mi je, če me takoj obesite.” Mati, ne dosti boljša od očeta, je izginila iz Ljubljane; nič več se ni slišalo o njej. Fantiček pa je prišel na mestne stroške v sirotišnico. Toda skrbna vzgoja ni bila kos njegovim slabim nagonom. Tako se je zgodilo, da je star 13 let ukradel tovarišu uro in črevlje in ko je zato prejel zasluženo kazen, je ponoči popihal iz zavoda. Nekaj tednov se je klatil okrog, potem ga je lakota prignala na magistrat; tu je svoj beg opravičeval z romani o trpljenju, ki ga je prestajal v sirotišnici. Ker ga sirotišnica ni več marala, ga je mestni magistrat oddal v rejo pošteni ženski in mu iskal primernega učnega mesta. Dečko je obljubljal, da bo priden, ali komaj dva dni je bil pri rejnici, pa ji je ukradel 40 kron, se potem s fijakarjem vozil po mestu, kadil cigarete in se basal s slaščicami. Policija ga je izseledila v neki restavraciji, baš ko je gosposki gostil fija-karja. Okoli 30 kron se je še našlo pri njem. Zdaj ga je mestni magistrat na občinske stroške izročil Salezijanskemu zavodu, morebiti ga tukaj poboljšajo. Pa se niso kaj pohvalili z njim, označili so ga, da je nagajiv, malo pristopen poduku, lenuh prve vrste in rad umazan. Le eno dobro lastnost je imel: bil je izboren risar. Ko je izpolnil 14. leto, je prišel, kakor si je sam želel, v uk k pridnemu, treznemu sobnemu slikarju. Na pot je dobil poln koš dobrih naukov in resnih svaril, ki jih je odprtih ust poslušal; z modrim pogledom je obljubil, da se jim pokori, šesti dan pa je že ušel: zapeljalo ga je borih 50 vinarjev, ki mu jih je mojster dal, da nakupi apna. Zapeljal ga je denar sam oh sebi, ne poželjenje po kakih določnih užitkih, ki bi si jih kupil zanj-Z onimi 50 vinarji v žepu je šele preudarjal, kako jih naj obrne. In nabavil si je zanje dve žemlji in — pisane kopalne hlače. Še isti dan ga je prijel stražnik in prignal na sodišče. Fantiček z otročje prijaznim obrazom in začudenim pogledom je vse odkrito priznal. O kesu pa ni bilo na njem najti ne sledu. Niti posebno potrt ni bil zaradi zapora; tako je bilo videti, da mu je vse prav in všeč, da ga le ne tepo in da ne strada. V zaporu je opisal svoj življenjepis — kratek je, pa značilen. “Jaz sem bil rojen leta 1897., 5. avgusta. Ko sem bil en mesec star, sem šel s svojo materjo in očetom na Dunaj ter sem bil tam i let, potem so me dali v Mari-anišče, da sem hodil v šolo. Ko sem dokončal šolo do 4. razreda, sem šel na magistrat, da so me dali V.-ki v skrb, da bi hodil v tovarno, da bi se izučil ključavničarskega, da bi postal mašin-ist. Potem sem vzel denar ter sem ponoči z njim ušel. Ko so me dobili, so me pripeljali na magistrat, tam sem bil dva dni. Potem so me dali na Rakovnik. Potem je prišel mojster po mene, da bi se učil pri njem. Da sem ušel, je bil' vzrok, da so bili otroci preveč nemarni. In pa toliko sem moral prevažati sem in tj e. Kdo je Tom Ireland? Cleveland, O. — Neodvisni re- Ireland izhaja iz znanih družin publikanski kandidat za župana ! Grasselli in Ireland, katerih Clevelanda Tom Ireland je sto-: člani so se ponovno med seboj pil na politično pozornico nepri-poročali. Po narodnem izvoru je čakovano in naglo vzbudil pozor-1 delno Irec, delno Nemec z malo nost javnosti, delno pridobil tudi primesjo keltske (valeške) in njeno naklonjenost. italijanske krvi. Študiral je na Ireland je znan po svojih uspe- Princeton, v Boston in Harvard hib v vsem, česar se loti; tudi pri sedanjih naporih za izvolitev za župana, dosega polagoma uspehe, čeprav je večina poznavalcev položaja mnenja, da njegovi iz-gledi za zmago niso posebno ugodni. Kandidat sam trdi: “Edini politični strokovnjaki, so volivci in jaz se obračam na nje za podporo!” Ireland je pisec štirih knjig, nekdanji poročevalec novic, odvetnik in bivši mestni sodnik. Rojen je bil pred 63 leti na E. 55. St. in Cedar Rd., sedaj pa živi na 2635 North Moreland Blvd. z univerzah, kjer je 1. 1927 končal pravo. že zgodaj se je vnel za globo-kovodno pot po reki sv. Lovrenca in o tem napisal svojo prvo knjigo 1. 1934. Da bi preskusil življenje jeklarskega delavstva, je stopil kot navaden delavec v Republic Steel Corp. in postal član unije, kateri še sedaj plačuje članarino. L. 1937 je napisal knjigo “Delo otrok ostanek temne dobe,” v katerem se je pognal proti zadnjim ostanlkom tega v naši deželi. Tekom druge svetovne vojne angleščine tekom svojih potovanj po svetu še francoščino, nemščino, španščino in laščino. Ireland je član YMCA in hodi tja vsak dan plavat pol milje. V. O. ----- k_0----- ženo in tremi od šestih otrok, ki ! je, bil v armadi, kjer je dosegel so stari od 8 do 24 let. čin stotnika. Naučil se je poleg Ice Gapades IZ SLOVENIJE Železniške vozove za tujino Industrija železniških voz v Jugoslaviji bo letos po načrtu izdelala za 8.5 milijonov dolarjev vrednosti železniških voz za tujino. Okoli 300 voz za prevoz tekočin bo poslanih v Sovjetijo, 500 tovornih na Madžarsko, 80 potniških in nekaj posebnih za prevoz sadja bodo pa prodali v Združeno' arabsko republiko. Okoli 2,000 železniških voz bodo prevzele jugoslovanske železnice. Pridobivanje petroleja) naraslo Za letos računajo, da bodo načrpali v Jugoslaviji okoli 570,-000 ton surovega olja, 1. 1961 pa hočejo to povišati celo na milijon ton, kar naj bi nekako krilo domače potrebe. Doslej se kljub skrbnemu preiskavanju tal ni posrečilo odkriti bogatejših petrolejskih ležišč. Vse, kar je doslej znanega, cenijo na okoli 15 milijonov ton, kar naj bi nekako zadoščalo za 10 let. GOODRICH SETTLEMENT HOUSE Priložnostna razprodaja v soboto 10. oktobra od 10 zj. do 1:00 pop. OBLEKA, IGRAČE, HIŠNA OPREMA 1420 E. 31 St. IŠČE SE Ženske dobijo delo Delo za žensko Išče se ženska srednje starosti, ki hoče dom bolj kot plačo. Lahko hišno delo in skrb za 4 otroke, ker je mati v bolnišnici. Na južnovzhodni strani. MI 1-1857. " (193) Ženske za čiščenje Samo izkušene za East Cleveland. 5 dni v tednu. Od 8:45 zv-do 4:15 zj. Stalno delo. Dobfai plača od ure. Oglasite se med 2. in 3. uro pop- ADVANCE WINDOW CLEANING CO. U53 e; 66 St. (196) Najstarejša skupina atletov sta stara uglajenga Orrin Markhus in Irma Thomas, ki sta med krat-kočasneži najbolj priljubljena. Nastopata že osemnajsto leto pri “največji predstavi na ledu.” “Ice Capades” praznuje letos 20-letnico s popolnoma novim spo- redom v Clevelandu. Nastopa v Areni vsak večer, v soboto in nedeljo pa tudi popoldne ob 1:30 in 5:30. Ob delavnikih je začetek predstav ob 8:30, v soboto pa ob 8:45. Predstave trajajo samo še ta teden. V nedeljo bo zaključek. Delo za žensko Išče se ženska za čiščenje en dan v tednu pri mah prijazni družini. -Kličite EV 1-8261. (195) MALI OGLASI V najem Pet velikih čistih sob se odda na E. 117 St. Kličite MU 1-9050. (194) Naprodaj Katerega zanima? Zelo dobra priložnost dobiti HVz akrov na Hopkins Rd., poceni, samo pol milje od Lakeland Freeway. Moderna hiša 5 let stara, s 3 spalnicami, IVz kopalnica in več posebnosti, lastnik se seli. Prodamo na zemljiško pogodbo ali najemninsko s pravico do nakupa. Morda zamenjamo. Kličite zdaj Mentor, BLackburn 7-1055. (195) Hiša naprodaj Proda se 6-sobna hiša s 3 spalnicami nasproti cerkve sv. Kristine v Euclidu. Kličite MU 1-3729. (195) ■J I- ' 'rSKMTi - L.....- v 7A'NOVE NAMENE - Konji in druga vprežna živina so izginili z angleških cest, tako so napajalna korita izgubila svoj nekdanj i pomen. Mladi Peter Brian v Brookham v Surrey jim je, ,kot kaže slika, našel nov smis el. Spravil |Se je v korito hladit. Možnost za pas Prav blizu Chardon Rd., in Euclid Ave., kjer je zdaj določeno za apartmente, je 8-sobna zidana Colonial hiša z dvojno priključeno garažo. Primerno za veliko družino ali dom in urad za zdravnika. Možnost neomejena za $34,900. Prvič oglaševano V Euclidski izbrani okolici, čeden 5% sobni bungalow. Ta dom s 3 spalnicami je samo 9 let star. Predeljena klet, priključena garaža, cementni dovoz, zimska okna in mreže. Samo $20,900. Nai hribu Bungalow s 3 spalnicami v Indian Hills. Polna klet, velika garaža, delno delana razvedrilna soba, zimska okna in mreže, lepo zasajeno. Ne bo dolgo po tej ceni — $17,900. PAGE REALTY N.E.M.L.S. 455 E. 200 St. Vprašajte za JOHN LAU-RICH, KE 1-1030. (194) Sobe se oddajo Tri neopremljene sobe se oddajo nasproti cerkve Marije Vnebovzete na 15412 Holmes Ave. (193) Jožef Geržina, sin Janeza in Neže Geržina iz Podsrede, Slovenija, — rojen 7. marca 1897. leta. — V Ameriko se je preselil pred 40 leti. — Išče ga njegov nečak Adolf Novak, sin sestre Kristine, rojene Geržina, (sestre Jožef-a Gerčina). — Ako oglas iskani sam prečita prosim ga, da se javi, in prosim vsakogar, ki ga pozna, ter mu je poznan njegov naslov, da piše za njega na naslov: ADOLF NOVAK, 70 Oford Street, Toronto, Ont., Canada. Vsakemu ki bi za iskanega javil, za prijaznost in uslugo vnaprej hvala. (195) SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Rd-, ima avditorij in spodnjo dvorano na razpolago za Novoletni ples ali veselico. Kličite IV 1-5378 v ponedeljek, sredo ali petek od 7 do 9 zv. (196) Ženska išče delo Ženska (Hrvatica) bi rada varovala 3 do 4 otroke od 3 do 10 let stare podnevi ali ponoči. Zastopi slovensko in angleško. Theresa Tokic, 1224 Addison Rd. EN 1-3594. (194) Hiša naprodaj 5-sobna, zidana hiša, 2% akrov, v Mentor Village, blizu šol in trgovin, garaža. Na 1137 John-nycake Ridge, BLackburn 5-2674. (195) Prazno Bungalow z 2 spalnicami na E. 210 St., blizu Recher Ave. Idealno za malo družižno. Lastnik v Kaliforniji bi rad hitro prodal. LOU HERZOG ASSOC. 620 E. 200 St. KE 1-3970 (195) Soba se odda i Molskemu ali ženski se odda opremljena soba in kuhinja na E. 52 St. Poizve se na 6813 Bonna Ave. _______________ -(193) Stanovanje oddajo Petsobno stanovanje na E. 172 St. v bližini Grovewood. Kličite EN 1-2258. -(193) SAMO SE 2 DNI! Vst hranilne vloge narejene pri j&xdeftj na ali pred 9. oktobrom, ki ostanejo vložene eno četrtletje, se obrestujejo od 1. oktobra dalje. SESAJ JE ČAS HRANITI v enem izmed prikladnih uradov od ^octetg NATIONAL BANK Member Federal Deposit Insurance Corporation Vse trajno ko d r an j e samo ena cena Izberite od najboljših COLD WAVES -29 5 S Nfč Ni? v!BJJ MACHINELESS • MACHINE vključivši umivanje las kodranje in rezanje Jas Garantirano Reg. $10 do $25 .Najootjši licenzirani operatorji Posebna raztopina za težke lase Izberite si iz naš^ velike nove zaloge eno, povsod oglaševano trajno kodranje — neoziraje se na ceno. Prepričajte se sami, da za najlepše trajno kodranje ni potreba plačati več. Zakaj bi si lase kodrali sami, če vam to lahko napravijo strokovnjaki 7 vključno umivanje glave, kodranje in striženje, za manj denarja! Edini tak salon v Clevelandu z samo eno ceno Andre Duval 406 Euclid Ave. 2nd Floor SU 1-3161 KRIŠTOF KOLUMB II ali Odkritje Amerike ZGODOVINSKA POVEST Predrzni postopek Ofbiedov je Indijane še bolje razdražil, mu naslov dona in poveljništvo njavo Izabelc)j kjer SQ Kaonabo zaprli in ostro. za-stražili. Po- nad tremi ladjami, ki so peljale Kolumbu živil in pomočnih sredstev za naselbino na Haji-,žneJe 80 Škarja odpravili v tiju. Umni, delavni Jernej, ki se Španijo z vračujočim se Ko-je zavzemal za bratovo stvar j lumbom, a Kaonabo je'umrl na kakor za svojo, je v naselbino Jimem morju, prijel tako o pravem času, da bolje o pravem času priti ni mogel- Tri četrtine naselnikov bile so bolne, drugi so se pa upirali in puntali. Peter Boji, kateremu je bilo izročeno spreobračanje Indij anov v kristjanstvo in poveljnik vojakov Margarit se nista hotela pokoriti Dijegu v To je bil zelen otok, pripada- be so vzbudila prvo nevoljo sre-joč k skupini Antilskih otokov, di težkega dela nevajenih Špan-Ker Kolumb ni našel ugodnega cev. Glasno so godrnjali radi te-mesta za zasidranje na tem oto- žave dela, na katero nikakor ni-ku, kateremu je dal ime Domi- so bili pripravljeni, tem manje, nika, je brodovje odrinilo k dru- ker so pričakovali, da najdejo gemu otoku te skupine, katero v Novem svetu zakladov brez je imenoval Maria Galanta. Sle- truda, a sedaj- so morali delati deče dni so odkrili otoke: Gva- po cele dneve pri paleči vročini-dluno, Monserat, Santa Maria Ker so bili ljudje varani v La Redonda, Santa Maria Anti- svojih pričakovanjih in nezado-gua, sv. Martina, sv. Evstahija, voljni s Kolumbovimi odred-Santa Kruz, Santa Ursula; in o- bami, so kmalu jeli snovati za-točje 11,000 devic. Naposled so roto na njegovo življenje. K sre-žagledali potovalci plodoviti o- či so zaroto kmalu zasledili, zatok Puerto Rico — najvzhod- rotnike prijeli, kaznovali in od-nejši Antilski otok. Od tod je pravili nazaj na Špansko. Hkra-odšlo brodovje na otok Hajiti in ti je Kolumbu jelo manjkati ži-je tja prišlo dne 22. novembra, vil, kajti s seboj pripeljano se Kolumb je hitel k naselbini je največ izpridilo. Navidad, katero je pustil v cve-1 Da bi naredil konec nezado-točem stanju, a ko je dne 27. no- voljnosti in zadovoljil hrepene-vembra tja prišel, našel je kup nje po zlatu, je admiral dne 12. razvalin. Ne poznajoč vzrokov marca 1494. leta odrinil z vo-katastrofe, ki je pogubila vse jaško godbo in razvitimi zasta- Špance, se je Krištof moral za- vami v zlato deželo Cibar. Dne j Kolumbovi odsotnosti, — oba sta s sovraštvom v srcu proti Kolumbu odpotovala nazaj na Špansko na ladjah, na katerih se je pripeljal Jernej, španski vojaki, ki so ostali brez poveljstva, vdali so se pijančevanju in vsakim zločinstvom. Domačini so se spuntali razdraženi zaradi njih nasilstva in ropanja.. Glavni voditelji otočanov so o-snovali zvezo, katere namen je bil uničenje Špancev in duša te zarote je bil znani glavar Kaonabo. Kolumb je bil primoran j dati pravo bitko. Z 200 pešci, 20 konjiki in 20 besnimi psi, katere je nalašč naučil za boj proti Indijanom, je šel proti divjakom. Jedva so rdečekožci zaslišali prve strele pušk in mu-šketov, so se razleteli na vse strani. Za njimi so tekli jezdeci in psi. Na tisoče nesrečnih divjakov so pobili in jih raztrgali besni psi, a najnevarnejši Kaonabo jo je pa odtegnil. Sedaj je Alonz Obiedo sklenil uničiti te- pali admiralove moči, nekako ga nevarnega protivnika. S zaspan je postal. Vrnivši se v pestjo hrabrih ljudi ga je šel trdnjavo Izabelo, je Kolumb se piskat, dobil ga je, pregovoril ga Prišlo je drugič do krvavega bo-kmalu popravil. Bolje kakor , je, da si je nadel okrašene o-.ja, po katerem se je moral ves vsa zdravila mu je pomagal ne-,kove, na katerih so viseli mali otok pokoriti Špancem. Prema-pričakovani prihod njegovega zvončki, ki so se jako dopadli'ganim Indijanom se je naložil brata Jerneja. Odkar sta se po-j Indijanom vsled svojega zvone-1 davek: slednji rdečekožec, živeč slednji pot videla z bratom, je nja. Prostodušni divjak, ki ni v zlatonosni deželi, je moral šti-minilo trinajst let. Sprva Ko- poznal pasti, je bil jako zado- rikrat v letu prinesti merico lumb ni mogel verovati svojim .voljen, ko so ga posadili na ko- zlatega peska, v deželah, kjer ni očem, a potem je od veselja bra- nja v okovih za Špancem in ga zlata, je pa vsak domačin moral ta objel. j peljali mimo njegovih podložni- Kakor smo že omenili, je Jer-(kov. V tem je Obieda, ne da bi nej iskal v Angliji podpore za glavar kaj opazil, se oddaljil od načrte svojega brata in je na- Indijanov. Naposled je zgrabil posled dobil obljubo kralja, Hen-'glavarja za pas in zbežal proti rika, da sprejme Kolumbove'bregu pred očmi besnečih Indi-predloge glede iskanja pota v ^ janov, ki so prepozno prijeli za Indijo. Jernej je hitel čez Fran-| orožje, da osvobode cijo v Španijo, kamor je prišel vodjo. prepozno, a vendar so ga pri jaz- 2 ujetnikom vred je pogum no sprejeli pri dvoru. Dali so ni Obiedo srečno prišel v trd dati po 25 funtov pavole. Ko se je Kolumb bojeval na dovoljiti z dvomljivimi pojas- 16. marca, je prišel do gora, na-nili Guakanaharija. Poslednji je gel zlate pesečnike in v njih zagotavljal, da je mnogo belcev varstvo ondi ukazal zgraditi le-umrlo za neko boleznijo, drugi seno utrdbo ter pustil 556 mož', so pa odšli za zlatom v deželo potem se pa vrnil v trdnjavo Kaonabovo in so jih ondi pobili., Izabelo- Tu ga'je čakala žalost-Četudi je bilo jako verjetno, da na podoba. Mlada naselbina je je glavar pripomogel k poginu bila v lužnem stanju. Zaloge so Špancev, vendar ni hotel ostro ^ bile že skoraj pošle, a novo ob-postopati ž njim. Na mestu trd-’ delana zemlja še ni mogla dajati njave Navidad ni hotel Kolumb ( pridelkov. V naselbini so se za-več snovati nove naselbine, tem ^ čele bolezni in glad. Mnogi so manje, ker je podnebje se po-1 bridko objokavali svojo lahko-kazalo za jako nezdravo, izbral. miselnost, govoreč, da je bilo l je novi kraj Punto Izabela. ŠTIRIINDVAJSETO POGLAVJE Ljudska nagrada Hitra dela za zgrajenje utrd- CHICAGO,ILL BUSINESS OPPORTUNITY T. V. STORE — SERVICES Sporting goods. Established five years. Phone CRestwood 2-1343; evenings IDlevvood 2-0530. (193) CLEANING and TAILORING SHOP — Good established business. Complete equipment. Living quarters. Rent $60.00 month. 2238 Lincoln Ave. LAfayette 5-2962. (194) TAVERN - LIQUOR STORE—Good established business. 303 and 305 Mannheim -Rd., Bellwood. Phone Linden 4-2058’. (193) BARBER SHOP — 2 chair and building. Established 15 years. Excellent 4-room living quarters. Brookfield. Call HUnter 5-639,2. (193) GKOCEjR Y-DELI CAT E S 9E N — Lange corner store. Complete equipment, fixtures in excellent condition. One block South of Lawrence. A good neighborhood busmess. Established 20 years. 4732 Damon. Phone LOngbeach 1-4189. (193) BARBER SHOP—2 chairs, eastblish-ed 25 years. Income builaing. 3% room apt. up, 2)4 on first. Full ,dry basement, gas heat, 2-car garage. By owner. ARmitage 6-0911. (193) REAL ESTATE FOR SALE LISLE WOODED ACRES Lot 234x300. 9-room brick English type estate. Slate roof. Her-itge built. 4 spacious bedrooms and bath on 2nd floor now rented as 2 2-room kitchenette apartments- One bedroom and bath on 1st Fireplce, 2-car garage, full basemnt. Near Tollway and Burlington R.R. $39,750 Terms. Woodland 9-2943- (194) neumno, da so zapustili domovino, da sedaj umirajo od gladu na tujem-. Vsi so dolžili Kolumba, da je zvabil jih s seboj s svojim lepobesednim opisovanjem novega sveta. Najbolje je bil nevoljen na Kolumba pater Boji. Ko je Kolumb vsled pohajanja jjivil tudi njemu odmeril manjše porcije, je postal njegov zaklet sovražnik in imenoval je njegova odkritja neumnosti, in Novi svet — deželo prevare Lepe sanjarije so prešle in de-janstvenost je nastopila. Rožice so uvenele in pokazalo se je trnje. V aprilu je Kolumb, sit ved-nih razporov, sklenil izvršiti svoj prvotni načrt in poiskati pot v Kata j. Pustivši za upravitelja svojega sina Dijega, je Kolumb dne 24. aprila razsidral in odrinil proti Kubi, a 7. maja je odrinil od Kube proti jugoza-padu in odkril je otok Jamajko, katerega je imenoval Santa Glorija. Ploveč proti severu in za-padu in obratno je odkril celo vrsto otokov in naposled je prišel do otoka Pinosa blizu zapad-nega konca Kube. Tu je mislil, da ni več daleč od zlatega Ker-sonesa, kakor so imenovali v starem veku polotok Malako-Slabo stanje ladje ga je prisililo vrniti se, tako, da je potovanje v Indijo moral odložiti za drugi pot, in ukazal je pisarju Ferdinandu Perecu napraviti zapisnik, da se nahaja v pokrajini Mango in vsi mornarji so se podpisali. Ko bi Kolumb ne bil zapeljan s svojimi idejami, 1 katere si je bil utepel v glavo, i gotovo bi bil našel zlato deželo — Mehiko. Čeznaravni napori in trudi po ekspediciji so popolnoma izčr- ta način z Indijani, je prišlo iz Španije nekaj ladij, na katerih je bil kraljevi poolblaščenec, Aguando po imenu. Naselniki (so z začudenjem slišali, da sta svojega njjju veiičanstvi kralj in kraljica naročili preiskati nerede, ki so se godili med naselniki. Kolumb je s čudovitim premagovanjem poslušal kraljevski ukaz in prepustil gospodu Agu-adu, da ga izvede. Kmalu je poslednji našel dovolj povodov, da je obdoLlil admirala in skle-mil vrniti se v Španijo z obdol- žitvami. Kolumb je videl, da se Zbira nad njegovo glavo nevihta in boljše se mu je zdelo naravnost se ji nasproti postaviti. Odpravljajoč se z Aguadom v Španijo, je določil za svojega namestnika brata Jerneja, a za vrhovnega sodnika, španskega plemenitaša Rodjana, kateri mu je bil ostal zvest. Potem je dne 10. marca 1496- 1. zapustil Hajiti z dvema ladjama, 225 Španci in 30 Indijani, odpeljal se je mimo Malih antilskih otokov in dne 11. junija se izkrcal v Kadiksu. i Zavedajoč se svojih zaslug, je . Kolumb ravno tako kakor prvi . pot slovesno potoval po Španih J in pogumno se predstavil kralju, da se opraviči proti obdol-! žitvam. Njegova samozavest, o-. brazci dragih proizvodov z no-I vo odkritih otokov in odkrito-| srčna pripovedvanja o vseh do-| godkih v trdnjavi, so pregnala |VSO nevoljo kraljeve dvojice. Ce-^ lo prazno trditev, da je Kolumb .našel"’v Hajitiju bogato IndijO) so verjeli. (Dalje prihodnjič) GRDINA POGREBNI ZAVOD 10.13 East 62 St. 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene VIKTOR KLINC 1881 1959 PITTSBURGH, PA. YOUNG PEOPLE - OLD PEOPLE — Come out for a Hay Ride at Park-view and Wildwood Riding Academies. Only $15.00 for 12 couples.1 Ride two full hours. Call Westmore 5-3209 or Sycamore 3-5376. (193) Položen k večnemu počitku na Lakeview pokopališču dne 26. septembra 1939. G’oboko užaloščeni ob izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, deda in pradeda izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so nam bili v pomoč in tolažbo toli v bolezni kolikor ob zadnji uri pokojnika. Iskrena hvala sorodnikom, neštetim prijateljem in znancem, ki so izkazali pokojniku zadnjo čast. Prisrčna hvala vse ki so se poslovili od; ranjkega s krasnim cvetjem, katerega je tako ljubil v svo jem življenju. Bog povrni vsem, ki so darovali za svete maše kakor tudi vsem ki so tako širokogrudno darovali v dobre namene. Posebno hvalo vsem, ki so v tako velikem številu dali na razpolago svoje avtomobile ter spremili pokojnika na zadnji poti. Hvala članom društva Maccabees, Carniola Tent, za izkazano zadnjo čast. Vsem, prav vsem: najiskrenejša hvala! Žalujoči ostali: PAVLA KLINC, soproga VICTORIA AMBROSE, HERMINE PERKO, ELEANORE SALKIN, hčere VICTOR AMBROSE, FRANK PERKO, SAM SALKIN, zetje RICHARD AMBROSE ™uk SLAVAVhži Pravnuk m pravnuk,nja AMALIJA D. QUAL, .astra Tampa, Florida - Cleveland, Ohio, dne 7. oktobra 1959. Petinšestdeset let nudi KSKJ l.jubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. KRANJSKO KATOLIŠKA -m SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. lefa. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od SoOO.OO do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote S400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri. STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111* SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. NI potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 8117 5t. Clair Ava. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov:________________ ______________ Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO. —-b-r: NAD VALOVI — Italijanski obrambni minister Giu 10 Andreotti in predsednik italijanske vlade Segni sta nedavn0 obiskala ameriško šesto floto v Sredozemlju. Na sliki vi mo obrambnega ministra, ko se v posebni pripravi pelje P° vrvi z ene vojne ladje na drugo.