List 52. Tečaj LY i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 9 k pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje dom 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo Ljubljani se plača na leto n se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu ,,Novic V Ljubljani 24. decembra 1897. Vabilo na naročbo „Novic" Leto se bliža svojemu koncu in bliža se čas, da se bodo čitatelji zopet morali odločiti kake liste naj si naroče za bodoče leto. Ker se je zadnji čas slovensko časopisje močno pomnožilo ni to več lahka stvar. i „Novicam" ni treba razvijati svojega programa, ker je že dovolj znan. Njih program je znani stari slovenski program, katerega so se držali dr. Ble iweis, dr. Costa, dr. Toman in Svetec in kateremu so „Novice" bile zveste v naj teža vnejših časih. Hodile bodo nekako srednjo pot in bojo ne bodo iskale, a vendar odločno branile slovensko narodno stališče proti vsakomur. Poganjale se bodo odkritosrčno za najširšo in neposredno volilno pravico, kakor so se so prepričane, da bodo posta vodaj ni zastopi ker dosedaj najdoslednejše izmej vseh slovenskih listov, tem bolje izražali pravo mnenje naroda, čim bolje bo vsem stanovom omogočeno, izražati ob volitvah svoje mnenje. Smatrale bodo za svojo nalogo, zagovarjati koristi srednjih in nižjih stanov. Posebno pozornost bodo obraćale na koristi našega kmeta in obrtnika. Ta dva stanova sta stebra našega napomena, kakor pri našem. Naš kmet ni roda. Posebno kmet nima pri nobenem narodu tacega samo tisti, ki druge stanove preskrbuje z živežem, temveč najboljši močje našega naroda so se rodili v kmetskih hišah, naši najboljši pisatelji, učenjaki, politiki so največ iz kmetskih hiš, tako da lahko rečemo da je kmet rešil našo narodnost. mestih je pa najvažnejši obrtni stan. To je jedini nezavisni stan, na katerega se moremo Slovenci zanašati, zato je pa dolžnost slovenskih politikov in časopisov, da ne pozabljajo koristi tega stanu. ' Noviceu bodo v novem letu v jedrnatih in stvarnih člankih pojasnjevale vsa politična r? vprašanja. Posebno pozornost bodo obraćale kakor dosedaj slovenskim in Poganjale slovanskim vprašanjem se bodo z isto odločnostjo za narodno jednakopravnost in narodne pravice avstrijskih Slovanov, kot so se vedno v njenem polstoletnem obstanku. Skrbele bodo pa tudi za pouk kmeta m obrtnika. Pri obraćati novim iznajdbam. zabavno gradivo. poučném m zabavnem delu bodo tem mislijo posebno pozornost primerno poučno in skrbele za Splošno se bodo „Novice" trudile v novem letu vsestranski zadovoljiti svoje čitatelje letu in se kaj novih naroč do katerih se obračajo s prošnjo, da jim ostanejo zvěsti v novem nikov pridobe. Dolžnost je pa, da izrekamo koncem leta tudi zahvalo vsem sotrudnikom in jih prosim naj nam ne odreko svoje pomoći v novem letu. Posebno bi nam bilo ustreženo s kratkimi poro o dogodkih po Slovenskem, kar se lahko sporoći na dopisnici. y Izhajale bodo „Novice" v dosedanji obliki in obsegu tudi v novem letu m cena ostane stara in sicer za ljubljanske naročnike v tiskarni prejemane: za celo leto 3 gld. 50 kr. pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr. Po pošti prejemane za celo leto gld. gld. in za četrt leta gld. za pol leta Za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača ze celo leto 40 kr. Na ročnino se pošilja: Blasnikoyi tiskarni y Ljubljani. 500 Na sveti večer. Slava Bogu v višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje! Tako se je glasilo angeljsko oznanilo v tisti noči, ko se je po neskončni milosti božji rodil tr-pečemu človeštvu Odrešenik, ko je postal stvarnik svojega lastnega sina na zemljo, da s svojo srčno krvjo odkupi in nakloni človeštvu večno življenje. Blažen spomin učlo-večenja božjega, blažen praznik, ki nas spominja na ta preporod človeškega rodu. Iskrene hvaležnosti do milosti božje se širi srce na sveti večer vsakemu kristijanu, radostním srcem posluža v cerkvi petje o rojstvu Kristovém in radostním srcem se oziramo nazaj v otročja leta, ko smo sredi najdražjih nam bitij, v sreči in v blaženstvu molili : Mir ljudem, ki so blage volje ! Tudi nocojšnji večer dvigamo svoja srca k vsega-mogočnemu, tudi nocoj se veselimo rojstva odrešenikovega a greni nam ta spomin pogled na sedanjost, na neusmi-ljeni boj, ki pretresa v sedanjosti mili naš slovenski I I . i . i H^B . ft u [ . » . A n ^ — narod. Boli nas in pczabiti tudi nccojšnji večer ne-moremo, da sedanji rod tako napačno umeva oznanilo angeljsko, ki se je glasilo to noč pred 1897 leti nad bornim hlevom betlehemskim. Ta rod ne umeje, da je bilo angeljsko oznanilo le preludij onemu vzvišenemu, kateri se je glasil in naj bi se glasil na veke vekov: Ljubite se med seboj ! Na tem temeljnem nauku sloni vse učenje kršćansko. Sin božji je přišel odrešit človeštvo, ki je bilo polno sovraštva, rodove, ki so se v divjih bojih uni-čevali svoje bližnjike — vse te je přišel on učit, da so bratje, da so ustvarjeni po božji podobi da je zategadelj je-dnakopraven ves človeški rod, da se morajo ljubiti vsi ljudje na zemlji, ki so blage vólje. Žal, da po neskončni previdnosti božji še ni přišel tisti čas, ko postane kri in meso ta vzvišeni nauk Izve-ličarjev, ko bodo bratje vsi narodi. Zlasti slovenskemu narodu še ni prišla doba kršćanske jednakopravnosti še vedno mora biti neizprosni boj za svoj obstanek v domovini, katero mu je določila milost božja. A v ponižnosti in pobožnosti se klanja naš narod volji Gospodovi in v 4 neomehljivi zvestobi čaka tistega dne. ko se tudi njemu oznani : Mir ljudem, ki so dobre vólje ! Bog je take izkušnje v različnih časih poslal tudi drugim narodom in vsi so je prebili in preboleli. Razce-pila se jo prej jedina cerkev božja in danes slavi kr-ščanstvo žalibog v različnih oblikah in z različnimi obredih jednega in istega Boga. A čas pride, ko poteče doba razcepljenja in temote, ko se vsi narodi združijo v jedno molitev k jednemu Bogu, ko postane dějstvo beseda Iz-veličarjevaj: Ljubite se med seboj. Vsakemu narodu pa je v^&ojeno, delati na to, da prej ko prej preboli to izkušnjo, » i in njegova stvar je, da po meri svoje žilavosti in goreč- • • nosti danes ali šele jutri postane doležen tudi zemeljskih jdobrot, izposlovanih človeštvu s krvju sina božjega. I i i ■ £ i V tej nadi se obračamo nocojšnji večer do svojih slovenskih rojakov, proseč, [da naj ne opešajo v boju za narodne naše svetin'e, in naj se ne puste v tem boju moliti po besedah in dejanjih onih, katere je tudi nišerou narodu poslala v izkušejo previdnost božjo. Sursum corda ! Neskaljena, nepopačena beseda božja bodi nam zvezda-voditeljica v trdem boju za narodni obstanek, ona nam obeta končno zmago pravične naše stvari in na nas je, da ne zavlečemo te zmage. Posvetnega gospodstva zastopnikov svoje cerkve nas Bog po svojem sinu ni učil in isto tako nas ni učil narodnega fitalizma. Ako torej z vs*mi svojimi silami delujemo na to, da bi se prej ko prej tudi na narodu slovenskem obistinilo angeljsko oznanilo, tedaj delu emo po nazorih božjih, odkritih nam vsled učlovečenja sina božjega, delujemo po božjih besedah: Ljubite se med seboj, kot jednakopravni bratje, kajti to velja ne le glede narodov kot takih, ampak tudi glede posamičnih stanov v istem narodu. Zategadelj ne grešimo, ako se ustavljamo vsakemu nasilstvu, bodisi narodnemu ali socijalnemu, ako zlasti ne priznavamo politične nezmotljivosti nikomur, kdor je od krvi in od mesa. V tej zavesti delovali bodemo tedaj tudi v naprej in v tej zavesti kličemo nocojšnji veče vernemu narodu slovenskemu iz dna srca. Dal Bog ti, mili narod, skoro, preskoro vesele božične praznike! Politični pregled. Položaj. — Razmere v naši državi se še vedno niso pojasnile in ker vlada nima upanje, da bodo Nemci dovolili mirno zborovanje državnega zbora,, hoče najnujnejše stvari tako nagodbeni provizorij, bulgetni provizorij in zakon o kontingentu rekrutov uveljaviti najprej s cesarsko mredbo na podlagi § 14. potem pa začeti nova pogajanja s strankami. Za posre-dovalca si je izbrala češkega dež maršala princa Lobkovica.. Bode-li to novo pogajaoje uspešnejše od prvih, je dvomljivo. Pogojev, kateri so Čehi stavili, ne sprejmejo Nemci; ti zahtevajo, naj se jezikovne naredbe brezpogojno prekličejo, cesar Čehi ne bodo nikdar dovolili. Gautsch je nameraval samovoljno preklicati jeden del jezikovnih naredb, ali Čehi so mu že na-znanilii, da bi mu v tem slučaju delali najodločnejšo opozicijo. Gautsch je v oČitni stiski, kajti čedalje jasneje mu mora biti, da sprave ne doseže, da bode moral ali diživni zbor raz-pustiti ali pa sistirati ustavo. Najbolje bi seveda bilo, ko bi Gautsch odstopil, ker ni mož zato, da bi rešil našo krizo. Premembe v namestništvu. — Že v zadnji številki smo omenili važne premembe, katere so se zgodile v nekaterih namestništvih Na mesto Rinaldinija v Trstu poslani grof Goess ni prijatelj Sloveucem. Služboval je svoj čas na Primorskem in krepko podpiral protislovansko politiko namestništva, na Koroškem pa je bil najuplivnejši nasprotnik Slovencev in jim je piemnogo škodoval Novi dež predsednik koroški Freydenegg je homo novus in zategadelj upajo Slovenci, da jim morda ne bo nasproten. Dež predsednik na Solnograškem je postal grof St. Julien-Wallssee, deželni predsednik v Bukovini pa baron Bourguignon. Vrsta prememb s tem še ni zaključena, kajti v kratkem stopi moravski namestnik Spens-Boden v pokuj in mu bo treba poiskati naslednika. Delegaciji.. — Zadnja seja avstrijske in ogerske delegacije je bila dne 22 t. m. V tej seji sta delegaciji odobrili finančni zakon za 1. 1898. svoto, po kateri se razdele pri-spevke mej Cislitvasko in Ogersko, določi cesar. Shod zaupnih mož mladočeške stranke se je vršil minolo nedeljo v Pragi. Na shodu je dr. Herold poročal o 50? •zadnjih dogodbah v parlamentu in o postopanji čeških poslancev. vati Poglavitno tržišce bila Kitajska in Nemčija se tudi Shod je to postopanje odobril, izrekel obialovanje, da se je že trudi, da tam utrdi svoje stališče Zdaj je anektirala celo nemškim razgrajačem žrtvoval Badeni in izrekel pripravljenost, kitajski pristan Kio-Oav, tako da ima tam zdaj trdno zaslombo porazumeti se z Nemci, toda samo na podlagi popolne jedna- in boda hotela govoriti, kadar se bodo oglasile Rnsija, An kopravnosti obeh narodov in celokupnosti Češkega kraljestva. Dalje se je shod izrekel za to, sedanji večini m zahteval, naj gleška ali Japonska. Rusi so pomen te aneksije paralizovali da ostanejo češki poslanci v s tem, da so zasedli najvažnejši kitajski pristan, namreč Port-se da deželnim zborom pri- Artur. liko, da skrbe za koristi dežele in se izreko v sedanjem položaju Italija Marki Rudini je sestavil novo ministerstvo, Minister za Gališko v katero je vzel tudi nekaj mož, so doslej njemu naspro- Ministerski predsednik baron tovali, tako Zanardellija, Vladal bode seveda po istih načelih Gautsch se ni mogel odločiti, da bi bil ministra za Gališko kakor doslej, kvečjemu da bode proti duhovnikom postopal izbral izmej poljskih poslancev, ampak je ta portfelj poveril še nekoliko trše. Opozicija, kateri je na čelu Cavalotti in Giolitti poljskemu uradniku, umirovljenemu namestniku Lôblu, kateri je novi vladi napovedala najodločnejši boj. nima mej Poljaki nikacega upliva. Baron Gautsch je šele nekaj Turčija in Grška Turški sultan in grški kralj dnij minister, vender prodira tudi že v najčirših krogih mnenje, sta te dni podpisala pogodbo, s katero je mej njima sklenjen da je samo dober uradnik, v nalogah državnika pa da nima miř. Po pogodbi ostane Tesalija Grški, pač pa mora Grška pravega pojma. Hrvatska, plačati Turški znatne vojne troške. Materijaina škoda po poslanci poeeČi po hrvatskem saboru so morali narodni v°iûi Ie za obe državi zûafcQa* a dočim si je Turčija pridobila skrajnem sredstvu, katero jim Ie s svojimi klavernimi zmagami mej Mohamedanci mnogo vtihotapili v zapisnik nekaj besed in dolžili po- na razpolaganje, morali so začeti obstrukcijo, da se ubranijo nasilstev madjaronskih izdajalcev domovine. PoČenjanje mađja-ronskih poslancev presega že vse meje. Pri razpravi o proračunu so slanca dr. Potočnjaka, da jih je izgovoril. Dasi je PotoČnjak temu ugovarjal, izkljuČili so ga Madjaroni kar za 70 sej ! Dalje se je pokazalo, da sprejema vlada račune in dopise v madjarskem jeziku in ker so narodni poslanci proti temu protestovali, ker je to popolnoma nezakonito, so jim Madjari hoteli usta zamašiti Na to je opozicija začela obstruiratl tako, da so madjaronski sleparji sejo zaključili, Razmere na Hrvatskem so prava sramota za celo mouarhijo. ugleda, Grška v takem položaju, da se dolgo let ne bode mogla ganiti. Obrtnija. 9 WWWWWWWWW WWWWW WVWWWWW Ogerska. Poslanska zbornica ogerska razpravlja sedaj o zakonskih načrtih tičočih se nagodbe o Cislitvanske. Opozicija zateva odpravo nagodbe in se zategadelj ustavlja tem zakonskim nacrtom tako, da je njih parlamentarna rešitev postala nemogoča. Vsled tega bo vlada prisiljena postopati prav tako, kakor Cislitvanska vlada, namreč nagodbeni provizorij naredbenim potom uveljaviti, obrtni politiki 18. veka Spisal Jos. Apih. ' (Konec.) Več sitnostij, nego v doslej navedenih slučajih, so imele kranjske oblastnije z usnjarji in črevljarji v Kranju, ki so bili od 1525. 1. sem združeni v jedni bratovštini Že za Karola VI. pa so se med sabo hudo sprli. re- vljarji so tožili, da jim U3njarji ne dovolijo ravnopravnosti . 1738. je mestni svet hotel rešiti prepir v smislu us Madjarski naklep. pomadjariti vsa krajevna imena tudi slovaška, šrbska, rumunska in nemška. seje izjalovil. Silna burja, katero je prouzročil te naklep mej nemadjarskimi narodi na Ogerskem, je napotil magnatsko zbornico, da ni hotela resiti dotičnega zakonskega načrta, ampak je rzzpravo odložila na nedoločen čas. , njarjev, njegov ukrep se je potrdil v Ljubljani, a baron Erberg, na licu mesta v Kranju stvar preiskaval, přišel do prepričanja, da se mora zadruga razdružiti v dve bratovščini sosebno zato, ker črevljarji ne izdelu- Srbija Ministerski predsednik Gjorgjevic je nedavno jejo več sami usnja, kakor nekdaj. Izdelal je Erberg takoj načrt zadružnih pravic za črevljarje kranjske. 0 njem se je imel izreči ljubljanski magistrat, za njim pa dež, od- tega napram nekemu novinarju izjavil, da hoče voditi v Srbiji „gospodarsko politiko" in ako ne pošlje narod v skupščino borništvo. Ljubljanski magistrat je popolnoma pritrdil na poslancev, kateri bodo s tako politiko zadovoljni, da vlada svetovani razdružitvi, ki se je tudi v Ljubljani dobro ob skupšcino razpusti. „Gospodarska politika" je parola brez vse- bine. Gjorgjevic in razkralj Milan hočeta ž njo preslepiti javno nesla j kajti dokler so ljubljanski črevljarji bili združeni mnenje, da ne spoznalo pravih tendenc njiju politike in z usnjarji, so imeli pravico, ogledovati usnje in so potr dili tudi najslabše usnje na hudo škodo občinstvu, odkar so se pa ločili od usnjarjev, je blago izdatno boljše. Gledé Najnovejša politika Bolgarska mora sodnijske pravice zadruge, števila mojstrov in določevanja uzrokov iz katerih razburjata narod, kateri njiju politiko z vso odločnostjo obsoja. Bolgarska. vsacega slovanskega rodoljuba boleti v srce. Bolgari in Srbi so si navskriž radi Macedonije, a to nasprotstvo je na Bol- garskem naraslo tako, da Bolgari že naravnost hujškajo na vojno proti Srbiji in propagirajo misel, naj se Srbija anektira. Da se to ne zgodi, Že ker bi tega velesile ne pripustile, je ob cen ljubljanski magistrat opozarjal na dotične določbe veljavnega obrtnega reda. Kranjsko svetovalstvo in mestni sodnik pa so potegnili z usnjarji, češ, da ne gre ustana- vljati premajhnih zadrug > obstoječih iz skoro samih re sebi umevno, zato pa je hujskanje toliko bolj obžalovati, ker vežev » ki ne mogli potem nositi zadružnih bremen » pooštri nasprotstvo mej Si bi in Bolgari na škodo vsega Slo- niti plačevati maš za žive in mrtve, niti kaj storiti za vanstva m more prouzročiti me] njimi vojno, katera ne bode imela nobene koristi ne za Bolgarsko ne za Srbijo, pac pa oslabi obe. 1 Nemčija Nemška industrija se je od 1. 1870. zna menito razvila in je Nemčija vsled tega prisiljena dober red. Tudi tkalci so se že opekli, izstopivši iz zadruge trgovcev; obubožali so kmalu tako, da so se radi spet združili s trgovci. Skupili jo bodo tudi „poredni" iskati v črevljarji : zabředli bodo po svoji ošabnosti le v škodo in inozemskih krajih trgovišč kjer mogla te izdelke razpeča- sramoto. Vrinilo se je je med-nje nekaj nespravnih mojstrov ; 508 ti so jeli kaliti poprejšnjo slogo v zadrugi in bi radi sami gospodovali, pa nočejo alternovati z usnjarji v za-družnem načelništvu, kakor je to določil mestni svét 1. 1738. 216 let ni prišlo črevljarjem na um, psovati us-njarje, da niso „pošteni", ker nimajo „pozdrava državne zadruge". Črevljarji bi radi, da se omeji število nove zadruge na 7, a to ne gre, to pravico mora obdržati mestna gosposka. Dasi se hočejo črevljarji popolnoma ločiti od usujarjev, si hočejo vendar pridržati „ein Pfu-scher-Fleckhl, in dem dieselben den pfundt : Sollen-schnidt und abris8, welcher bekantlich den Lederer eigen sei (kheinem sonst ausser der selbst Sollen wirken und machen konnte) allain den Schustern feilzuhalten gestatten" — a to se jim na sme dovoliti. To poročilo kranjskega mestnega svéta je pa nale-telo na oštro kritiko pri Ijubljanskem vicedomu. Najprej je vicedom pobijal trditev, da bi ne mogli črevljarji v Kranju sami vzdržavati zadruge, saj jih je več ko usnjarjev Popřed so predstojnike volili a večino glasov, potlej je pa vedanji „usnjarjem naklonjeni mestni sodnik Jurij Čebul" zaukazal alternacijo in s tem dal povod razdruženju, rušéč pravico, kajti črevljarjev je 30 do 40, usnjarjev samo 9 do 10, črevljarji plačujejo torej mnogo več v zadružno škrinjo, nego usnjarji. Razdruženje je dovoliti, ker „se ne sme nikdo siliti, da ostane v družbi, posebno v taki, kjer so duhovi že tako razdraženi". Za zdaj bo zadosto-valo sedem mojstrov; mestni svét naj to število zviša. ako se pokaže potreba. Kdor zna izdelovati funtno usnje, naj je tudi reže in prodaja, kajti kdor to zna, bo gotovo član usnjarske zadruge; kdor se pa tega ni naučil, se ^ * . i> / V 1 J i % il / smatra črevljarjem. Tem potom se bodo ljudje spodbujali, i i I i ] i da se dobro izvežbajo v svoji stroki. Protizakonito bi pa bilo, če bi se dovolila pravica, da sme zadruga določe-vati cene črevljarskemu blagu. Pred ko oddá vicedom r. II ^B H . JI i ' ' I M svoje poročilo viši instanci, se je še enkrat sklical zbor črevljarjev in usnjarjev v Kranju, pa jih ni bilo pomiriti« Usnjarji so hoteli sicer še ostati združeni s črevljarji in plačevati polovico vseh zadružnih bremen, črevljarji pa so odločno zahtevali razdruženje. Niti peščice zadružnega imetja niso mogli razdeliti, „tako so duhovi razburjeni", pravi poročilo vicedomovo, ki toži, da zahtevajo usnjarji preveč. Prepirali so se tako, da je prišlo do mnogih tožeb. 0 Ê* a 4 i » à W V I ^P t jk ' 9 r - » * 5 - * M L p* ř * "I 14' i ■ , W ^ 4 r • ' ^t- ^ % Il J " ê i I Vicedomu, reprezentaciji in komori ni preostajalo druzega, nego nasvetovati graškemu , tajnému svetništvu, da se razdružijo črevljarji in usnjarji. V Gradcu so po-udarjali, da bi brez razdruženja morali vsled medsebojnih pravd in prepirov obubožati črevljarji in usnjarji. Črevljarjev je dosti za samosto jno zadrugo, saj jih je drugodi še manj. Končala se je ta zadeva stoprav 1. 1773., koje cesarica potrdila pravila nove bratovštine črevljarstva v Kranju. seveda povse v smislu načel tedanjega obrtnega roda. f , „Čim obširnejše okrožje in čim manjše število mojstrov — tem bolje se nam bo godilo" : tako so mo-drovali rokodelci, ki so že izdavna vedno težili na to, da se zadrugi ohrani pravica, določevati, t. j. omejevati število svojih članov, in sicer ne samo mojstrov. To pravico so zahtevali tudi povcdom omenjene revizije, dasi je ve-ljavni rokodelski red že davno bil določil, da gre ta pravica mestnim, oziroma grajščinskim gosposkam. Seveda se je tudi tem potom ugodilo časih zadrugam, namreč tam, kjer je bila kaka zadruga tako mogočna, da je odločevala v občinskem zastopu. Vemo n. pr., kaj je vicedom očital kranj8kemu sodniku. Tudi novomeškim usnjarjem in črevljarjem je mestno svetovalstvo šio nekako na roko, ko so zahtevali, naj se ta zadruga, broječa 30 mojstrov, po-lagoma tako skrči, da bo štela samo 9 črevljarjev in 16 usnjarjev. Mestni svét je podprl to zahtevo z izjavo, da jih je toliko zadosti za Rudolfovo, da je pa tudi ugo-dnejše za državo, pravo za pravo „fiskusa", ako je manj mojstrov, kajti potem lažje plačujejo davščine, zraven pa si je hotel obvarovati pravico, da sme zvišati ali znižati ta broj po razmerah. Deželni odborniki so bili nasprot- nega mnenja, pa ne v vseh slučajih Reševaje poročilo novomeškega mestnega sveta so trdili, da je za občinstvo ugodnejše, če je več mojstrov, kajti potem se ni bati dra-ginje, in tudi davščine bi veČje število mojstrov ravno tako lahko zmagovalo, „sepositis temporum injuriis" — so pristavili previdno, ker se jim menda zadnji razlog vendar ni videl povse neovrgljiv. Vlada je ugodila zahtevi mestnega sveta (1758). Ko so krški črevljarji in usnjarji zahtevali, da se broj dotične zadruge mojstrov skrči za štiri, so bili dež. odborniki istega mnenja, kakeršno so gledé novomeških črevljarjev in usnjarjev načeloma pobijali. V dotičnem poročilu pravijo, da manjše število mojstrov davke iažie plačuje, nego večje število : šlo jim je pa samo za to, da se skupna davčna svota sploh ne sniža. Novomeški krojači so tožili, da jih je sicer osem mojstrov, da je pa delà komaj za pet ali šest, razven teh da živé še tri vdove Vse so reve: jedna je v mestnem špitálu, druga berači in delà včasi pri mestni opekarni, tretja pa se preživi kot dninarica. Očitali so mestni gosposki, da je v minolih časih toliko mojstrov vzprejela med meščanje, da se je zaslužek sila skrčil. Te béde ne bode konca, dokler se ne preskrbé vdove s tem, da se za njih življenja ne dovoli krojaštvo nikomur, izvzemši onemu, ki se poroči z vdovo, oziroma hčerjo krojačevo in prevzame dotično delarnfco, ali če sledi sin očetu. Na mestni svét pa so tako malo stavili zaupauja, da so zahtevali za svojo zadrugo pravico, omejiti število krojaških mojstrov na šest in odločevati pri izpopojnitvi izpraznjenih mest. Mestni svét se ni prav nič razhudil nad krojači, přiznal je marveč njih bédo in obetal, da noče vzprejeti nobenega krojača za mcščana, dokler „ne bodo mojstri nadlegovali občinstva s pretiranimi cenami". Deželni odborniki so bili istega mnenja, kakor gledé črevljarjev in usnjarjev, pa tudi tu je bil ugovor bolj akademičen in krojači so dognali, da se jim je dovolila omejitev mojstrov na šestorico in jemal ozir na vdove. V nekaterih slučajih so pa odborniki tako zahtevo kar naravnost pobijali kot 509 „razvado", sklicujoč se na rokodelski red iz I. 1689. Za- namreč operacije, So ljudje, ki si ne morejo misliti zdra drugam se je ugodilo končno samo v toliko, da se je do- vniká brez noža, za kterega baje zgrabi tudi, če ni potreba ločilo število mojstrov, gosposkam in mestim svétom pa dala pravica, da znižajo ali zvišajo prvotni broj, kakor to zahtevale razmere. Če da ri rati si bil párkrát prisiljen rabiti nož, že te razupijejo » samo řezal rad in klal. Da je treba večkrat ope-krivi so ljudje sami, ker tako dolgo odlašajo in 9L tfc&tfc ffcjtidfe&rifuttđfe řfc tfc rfcífc đft rf; áfc rř ífc đB áfeáfe íti •§& ifotfcttiák && & & A dt St Kmetijstvo. l* * WWW WWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWW9 v Zivinozdravske črtice. (Dalje.) H % Ovitki in plašči, kakeršne priporoča Kneipp, so bili že pred njim v navadi pri živinskih boleznih in jih še rabimo, seveda s premislekom ; tu imenujem le pljučnico in koliko. Ničevna je torej trditev, da je voda že zaradi tega dobra sami iskali nerodno ozdravljajo Mesto da v pravem času vešče pomoči, letajo od mazača do konjača » od kovača do klavca, od cerkovnika do gospoda j in še če vsi ti nič ne pomagajo, se morda obrnejo tja, kamor bi se imeli takoj, in pričakujejo čudežev. Velika tema vlada mej ljudmi glede cepljenja. Trdijo, da se ljudem vcepi gnoj živali, katere so poprej mučili v špitalih i Ker pri nas ni pri živini za nobeno bolezen cepljenje v navadi, ne bodem o tem dalje pisal Dobro pa bi bilo, da bi v tem oziru izpregovoril zdravnik modro besedo. različnim vražam in pravljicam je dal povod zoper vse bolezni, ker je tako zelo razširjena nespametno Ravno tako galski magnetizem, s katerim je zdravil ranji župnik na tudi mnenje, da se z obkladki črne prsti /Pnmskovem ljudi in živino. Kar se pripoveduje mej Do- prežene vsaka bolezen. Kar se vode obče tiče, naj šeomenim da pri živini voda nima še toliko uspehov kakor pri čio veku, pomisliti je treba, da gosta dlaka ne pusti vode v lenjci o tem čudnem možu, da večkrat misliti na čaro vništvo. vedno mi je uganjka, kako naj odganja kužne neposredno dotiko s kožo. Večkrat sem slišal tožiti ljudi, da so zdravila, ki se prodajajo v lekarnah, prehuda in da so to nevarni bolezni napis vrata. » ga obeša lahkoveren kmetič na hlevna (Dalje sledi.) strupi. Kako se boji priprosti člověk strupa, je znano. Ni čuda, da hrani leta in leta koreninice peresa in cvet zdravilne rastline. Kaj pa je prav za prav strup? Odgovoriti kratko na to ........................................................."....................»'i'............ Poučni in zabavni del. e: I vprašanje ni lahko. Razločujemo namreč strupe v širjem in ožjem pomenu besede. Strupe v širjem pomenu besede imenujemo vse snovi, vsled ka- Nekoliko besed o ženskem vprašanju (Spisala Pavlina Pajkova.) (Dalje.) In taka nevesta naj bi potem bila uzorna, požrtvo terih so pokažejo v telesu znamenja bolezni. Snovi, ki valna mati? Stara nekdaj navadna odgoja žensk se so same na sebi nedolžne in ki služijo telesu v hrano, véda ne bi nikakor več zadostovala sedanjim zahtevam. zamorejo telesu škodovati, ako smo jih v preveliki mno preveč zgoščene ali na poseben način rabili žini, v ožjem pomenu so snovi i ki že svetovnim napredkom mora napredovati tudi ženska odgoja, sicer majhni množini zdravju širiti se. Pa ali bi se ne dalo med nekdanjo in sedanjo Strupi napredek ne bil občen in bi ne mogel škodujejo Škodovati more vsako še tako nedolžno zdra- žensko odgojo najti prave razmere, ktera bi nam ustvar- vilo î ako se napačno rabi, in nasprotno nam lahko koristi jala blagih, izobraženih mater, pridnih in razumnih go pri gotovih boleznih najhujši strup, ako se ga v pravi spodinj ? Umetnosti in znanosti so krasne reči i ktere meri poslužimo. K strupom v ožjem pomenu besede spa- pa se ne morejo prav sprijazniti polovico človeštva dajo alkalojidi, ki niso nič druzega kakor oni deli rast ki stvarjena za vzrejo in vzgojo mlađega zaroda. Ako line i ki dajejo zdravilno moč. Ako je za zdravje dobra želimo pri peči greti mrzle ude, ne smemo peči prena samo korenina, list ali cvet kake rastline, ne bodem polnjevati z drvi, sicer se spekli ; majhen plapo shranil cele rastline, ampak samo zdravilni del Če pa lajoči plamen nas bode blagodejno ogreval. Ženska i ki je morem s pomočjo kemije iz tega delà dobiti tisto snov, bedasta in nevedna, je nekaj strašnega » a ravno tako v kateri samo tiči zdravilo, shranil bom raje samo to strašna tista > ki snov » ker drugi deli so za me brez vrednosti Primerjati umetnikih in diugih imenitnikih vedno govori o največih pisateljih, m kakor o svojih največjih se dajo ta zdravila z žganjem (alkoholom), ki se kuha iz prijateljib. različnega sadja. Kdo še ni občutil i kako poživi m okrepča požirek dobrega žganja in kak strup î če se Ako zna ženska, ktere pravi namen je, da postane žena in mati, pisati pismo brez pogreška, ako \é, kje ga preveč užije. ,XJmori lahko tudi voda, ako se nepři- stojé glavna mesta našega cesarstva » ako pozna vsaj po pravno rabi za zdravljenje. istim zdravilom morem imenu najimenitnejše in najbolj znane pisatelje in umet po mojem mnenju učena dovolj. Izmed jezikov naj bi dobro poznala poleg svojega materinskega, rešiti bolno žival, s katerim nevešč mazač zdravo žival nike evropske zastrupi. iz druzega vzroka se ne more ljudstvo ogreti 2a ako mogoče, tudi eden svetovui jezik, na pr. v Avstriji zdravnika in živinozdravnika. Straše jih veljavni nemški jezik. Francoščino, angleščino prepuščajmo izobraženega 510 ki se mu pomagati, ná-nj s svetom uplivati, s kratka njegova v naših krajih ženskam viših .krogov, ali pa takim, izobrazujejo za učiteljice in odgojiteljice. Kje bode našla nagnenja in slabosti ravnati, nad njegovo bodoćo srečo prilike pogovarjati se v njih ali pa dovolj časa spisujè čuvati in varovati ga vsake nesreče o pravém času. ali čitáje vaditi se v njih ? Saj je znano, kako hitro pozabi V člověk tuj jezik, ako se ne vadi v njem. Skoda tedaj Ženska moč v rodbini brezmejna ; materin um in upliv delata čudeže. žena ozdravlja bolnike, prestvarja denarja in časa, ki ga mlado dekle potratí s francoščino trde značaje v čuteče in premehke v delavne in marljive. ali angleščieo. Naj bi matere dorasle hčerke, ki so do- ženski poklic ni tako malovažen, kakor si mislijo mnogi. vršile šolska leta, pri sebi na domu obdržale in jih ne puščale celi dan letati od enega naj pouka drugemu. Tu se one ž njimi vadile v gospodinjstvu ) naj ma teram pomagale pri nadzorovanju mlajših bratov in sester kuhinje, perila j da se mlade učile hišncga reda » toč nosti, marljivosti. Pri vsem tem pa naj bi se tudi pridno učile vsakoršnih ročnih del, osobito izdelovanja oblek in perila, kar dandanes toliko denarja požira, ako se izven hiše tujim rokam izroča. Rés da ta poklic ne zahteva visoke dušne izobrazbe i a zató tem več srčne. A kdo ne vé, da je odgojevanje srca mnogo teže, nego odgojevanje duha? In društveno čuvstvo, ktero se rodi v rodbini in razvija v šoli, blaži v cerkvah, širi v narodih, ktero rase in postaja državno, človeško, občno, da bi se razvijalo in - Celó nemo- brez ženstva in njenega upliva?! In tu imamo zopet nov dokaz, da sta moška in ženska,izobraženosi enako potrebni občnemu napredku in raslo gočc : Le tako resno-prosto vzgojene mladenke postanejo blagostanju. enkrat pridne, varčne gospodinje, ljubezni ve soproge ? še nekaj besed o ženski odgoji kmečkega stanii! vzgledne matere. V sredini domače rodbine se pooblažuje Utegne se mi reči, da postane kmetica pridna gospodinja dekliško srce : tú ima dekle priliko, poznavati temne m in dobra mati tudi brez pametne odgoje. Mogoče ker svetle strani življenja, umevati različnosti značajev : tú se izjeme so povsod ; ali v obče je to neverjetno. Kmetica njena potrpljivosti vadi, le-tu postaja njeno srce sočutno, kakor gospa potřebuje odgoje srcá, da si pooblažuje njeno voija krepka in požrtvovalna. Le rodbina bodi tedaj čuvstva; kajti le potóm zamore vestno îzpolnjevati svete, naj važne) ša dekliška šola : i rodbinsko življenje jo bodo a trudapolne materinske in sploh rodbinske dolžnosti. To učilo čednosti in skromnosti v sreći, kreposti in neustra- pa se ne more zgoditi, ako ni ona v mladosti dobila vsaj šenosti v nesreći. Sicer pa nekoliko pouka. Kako služi kmetici v korist, če zna čitati sevéda tudi med ženstvom razločkov in Pa vsaJ za siio Pisati- Res> da JeJ k čitanju itak ostaje in jih mora biti. Ni vsaki ženski soj eno imeti lastno rod-bino. Mnogo jih je tudi takih, ki ceio svoje življenje osta-jejo samice in kterim je samim treba služiti si vsakda-njega kruha. Ker pa hćere izobraženih rodbin^ne morejo postajati služkinje » šivilje j natakarice ? zato naravno » da morejo le z duševními vednostmi in na priličen način o vrstah teh žensk in Opomniti še moram zadostovati potřebám življenja o njih izobrazbah govorimo pozneje da kar je bilo prej povedano o previsoki ženski izobrazbi ) malo časa poleg mučnih vsakdanjih hišnih in gospodarskih posiov. Vendar pa jej bode po nedeljskih in prazniâkih po-poldnevih, pri premožnejših kmeticah včasih menda tuai o dolgih zimskih večerih, ostajala večkrat kakšna urica časa, da vzame poučno knjigo v roke. In koliko moralne in materijalne koristi jej bode obrodilo tako branje, na pr. iz knjig družbe sv. Mohorja, ki so pravi zaklad prostému ljudstvu ali iz časopisa „Novic", da tudi izve, kaj se godi po širjem svetu. Vnjih bode kmetica gospodinja našla to nikakor ne velja o našib Slovenkah. Žalibog, da Slo- marsikteri poduk, kako naj poboljša sebi m svojim venkam še mnogo primanjkuje do tega, da bi bile dosegle ono stopinjo izobraženosti, ktero rodbina in društvo za-htevata od njih. Vsekako pa je moje trdno prepričanje, da se mora pri ženskah več ozira jemati na odgojo vljenje. Ondi nahaja rešenje marsikterfega vprašanje o gospodarskem napredku, kterega sama ne bi bila nikdar iztaknila. Čitanjem dobrih knjig bode se nje duša vedno bolj oklepala blagega in poštenega. Sovraštvo, nevošljivost, srca i nego na izobrazbo duha. ženska izobraženost, ljubosumnost, obrekljivost, slabosti, ki tako rade prema- naj si bo visoka ali prosta, bodi vedno čim bolj mogoče resna. gujejo neolikano žensko, bodo polagoma izginile iz njene dajo prostor krepostnim mislim in lepim če- duše in Bodi deklicam, kterim dano doseči višo izobra- dnostim. Dá, prosta, revna ženska, ki mora v potu svo ' v m »i^ ^ A ženost, pouk sveta stvar ; njega naj se oklepajo z veseljem in trdnim prizadevanjem. učiti se v pravém pomenu be- potřebuje jëga obraza in z vednim samozatajevanjem rediti svoje več dušne tolažbe in obrambe nego > sede in ne, kakor je žalibog pri večini navada, samo za ženska ? krogov. In take tolažbe in vzpodbuje kdo puhlo prevzetnost in bahanje. Le resno poučena ženska bremu najde kmetica v obilnosti v gore imenovanih knjigah bode znala z jasnim razumom, s praktičnim dobrim ukusom, s voditi svojo požrtvovalno potrpežljivostjo ter s čutečim srcem ) rodbino. Kajti ženska mora izpolnjWati ne # Kako srečna se pa čuti ona kmečka mati, ki zna oddaljenemu sinu ali hčeri pokladati na papir svoje misli in dobre svéte! Oddaljenost od svojih postaja jej pri tem samó sitni in trudapolni posel, ki ga zahteva prv^vzreja manj bridka ; saj more ž njimi pismeno pogovarjati se in ampak ona mora tudi svoj zarod, dokler popol- odkrivati jim svoje srcé. Nihče ne bode terjal od kmetice njena pisava umevna, otrok, a noma samostalen ne postane, v vseh okoliščinah voditi, lepopisja ali pravopisja ; mKĚĚĚĚĚĚĚ^ da poučevati ga, njegov pouk nazirati, pri izbiranju stanu več se od kmetice ne zahteva. 511 tudi plesti, kvačkati, a posebno šivati naj se vsako kmetsko dekle vsaj nekoliko naučilo. Kako žalostno je, ako mora kmetica za vsak pretrg póklicati V proslavo petdesetletnice cesarjevega vladanja je občinski svet ljubljanski sklenil sezidati ubožuo hišo za 100 oseb. katera se bo imenovala „mestna ubožnica ce- šiviljo na pomoč. A kedar ni mogoče plačati šivilje, kako ostudno je gledati žensko v raztrgani obleki, otroke zavité sarja Frana Josipa u in mestno kopališče, napraviti usta novo za nadalnje praktično izobraženje mestnih tehničnih inoČij in dovoliti 5000 gld iz dobrodelne namene dne decembra v cunje! 1898 kateri dan bode 50 let. odkar cesar Franc Jožef Ako zna kmečko dekle poleg drugih opravkov tudi šivati, tedaj ima tako rekóč v svoji lasti maj hen kapital. In ker se mlad člověk rad in pa brzo uči, naj bi zató kmečki roditelji nikdar ne zanemarjali v tej potrebnej stroki poli čevati svoje hčere. zasedel avstrijski prestoL Namestnikom deželnega glavarja kranjskega, je imenovan dež. posl Lepold baron Lichtenberg in to poslednjem oddelku sem govorila namesto grofa Leona Auersperga, kateri je bil pred kratkim odložil svoj mandat. • Slovensko gledališče. Te dni je z velikim uspehom o odgoji in na slovenkem odru gostovala gospa Borštnik-Z dolžnostih ženske, ktere, namen je postati gospodinja, član hrvatskega gledal šea. Slovenci smo lahko ponosni da soproga, mati. Zdaj se hočem ozreti na osodo onih vedno innožnejšib žensk, kterim previdnost ni namenila tovariša v življenju in ki so torej prisiljene, .boriti se same za ne imelo avoj obstanek. Iz števila te množice so pa izključene pre- možnice, kterih bodočnost je zagotovljena, tudi če ne utopijo v zakon in ki niso prisiljene, preživljati se z last-nimi rokami. sta prvi sili hrvatskega gledališta gospa Borštnikova in gosp Borštnik vzrasla na gledališče v prav revnih razmerah slovenskem odru in da bi bilo zagrebško ako teh dveh igralce — W I ft K I M ^ ■» Državno podporo v znesku 950 gld dovolilo poljedelsko ministerstvo za obnovitev vodovoda Smihel-Hrenovice v postojinskem okraj na 3500 gld. Vsi troàki za to delo so preračunj „ Učiteljski TovarišM spretno urejevano glasilo „Slovenskega uciteljskega društva v Ljubljani", izhajal bo v novem letu po trikrat na mesec .in to v povečani obliki. Občinske volitve na Koroškem Vesti s* Koroš-wvww WWWWWVFWVWWVB kega nam polnijo srca z žalostjo Občiuske volitve, katere se Novice. "3 Osebne vesti. Generalni advokat pri najvišjem sodišču, Ferdinand Schrott,- bivši drž pravdnik v Trstu, kateri je slovenskega jezika popolnoma zmožen, je imenovan sek-cijskim načelnikom v pravosodnem ministerstvu. — Namest-niški svetnik v Gradci dr. Evgen Netoliczka, kateri je celjskim Slovencem v dobrem spominu izza časa, ko je bil glavar v Celji, je imenovan podpredsednikom štajerskega narne- vrše ta mesec. nam I11SO pri nikacega dobička nikj nismo znatno napredovali, pač pa ponekod močao nazadovali Uspeh večletne neutru in požrtvovalne agitacij ie piškav etništva Dež. glavar koroški Zeno grof Goëss je imenovan tajnim svetnikom. Ministerijalni uradnik Fran Kost nik in kdor bere' poročila o teh volitvah, mota pač obupati nad bodočnostjo slovenstva na Koroškem. Nemci med sabo Koroški državni in deželni poslanec in deŽ odbornik Hinterhuber je odložil vse mandate, ker je propal v neki tožbi proti inženerju Čebulu radi razža- Čebul v je imenovan konzularnim uradnikom Shanghaju dr Kanonik Sebastijan Elbert je imenovan proštom kolegijalnega ka- ljenj listu na Časti Povodom državnozborskih volitev je n Karntner Nachrichten dolžil Hinterhuberj da pitelja v Novem-mestu Profesor ljubljanske iealke Ivan mandate izkoriéČa proti interesom dežele. Hinteihuber a je propa svoje tožil Franke je imenovan za dobo petih let konse^vatorjem osrednje komisije za ohranitev zgodovinskih in umetniških spomenikov. Postajenačelnik južne železnice v Ljubljani Evgen Gutt-m an n .je imenovan inspektorjem. Sprava na Kranjskem ? Katoliško politično društvo v Ljubljani je imelo v nedeljo v katoliškem domu shod, na katerem sta govorila posianca dr. Sušteršičin dr. Žitnik, Ta shod utegne postati pomemben, kajti dr. Šušteršič je ta Shodi na Koroškem. Katoliško politične in go- . , ™ • I • , i T' - i a 1 a â . . it ■ i 1 L » . , a* . ili. _ t spodarsko društvo za Slovence na Koroškem prireja malone vnema vsako nedeljo:v raznih slovenskih krajih shode, na katerih poučuje ljudstva in je za naše narodne' svetinje Ti shodi so toliko potrebnejši, ker se nemški zlasti poslanci Dobrnik. Lemisch in Eisele vedno potikaj po slovenskih izprožil misel. naj se dosegla sprava mej kranjskimi Slo- krajih- in hujskajo slovenske volilce na vse možne načine proti / i slovenskemu poslanců ■. ■ * L r K Mj _ H H I^H^m v a .ji é ■» T» ■ ■ » . m • f. ^ I 1 _ 1 m • ' '.i ' - • ' % J! * * tr % 9 Novi dež. glavar ' štajerski. Na mesto grofa věnci v deželnem zboru, in je rekel, da je dolžnost katoliško- Wurmbranda dež. glavarjem imenovani nerodne stranke, da prične poskuse za spravo razdvojenih skim Slovencem kar nič po volji. Attems Štaj er- da je strupen bratov. ako Mi se dosegla, toda sprava bi morala imeti v sebi pogoje strankar gotovo iz vsega srca pozdravljali to spravo, nasprotnik slovenskih narodnostnih prizadevanj in trajnosti, sicer jej sledil kmalu kes in nov boj Svoje zboru posebno jasno pokazal tedaj V ' c H ià* V « • ► / • ko, se ... strasten v dež. misli o tej spravi priobčimo prihodnjic. Fran Kočevar m .je umrl v Ljublj Fran Kocevar Kondenheim Dne 19 t razpravljalo o celjski gimnaziji. Nezadovolj- ■■ JT^W --a % * " V * 4. hl L, _____fr _ nost Slovence? se obrača tudi proti ministerskému predsedniku baronu Gautschu. Očita se mu, da hoče sicer varovati značaj ini predsednik dež sodišča ljubljanskega Kondenheim v starosti 65 let. - Pokojnik je bil rodom z Vrhnike. V mlajšik letih je bil narodnega miš- nad stjankami stojećega čelo štajerskega dež da pa je vendar postavil na zborat-zagrizenega strankarj dasi ie več druzih nemških aristokratov-velepo ljenj in tudi ;kot kandidat narodne stranke postal dež. sodišča a predsednik v Ljublj ali to njegovo nsrodno mišlj ni bilo dosti vredno in kmalu se je pokazalo, da je bil pokojnik imel na razpolaganje ^ & L I « H> W Jm' ^ sestnikov, kateri pripadajo isti stranki kakor novi glavar politično niso tako kompromitirani in niso Slovencem tako antipatični, kakor grof vEdmund Attems. ^ i ^ v vgem in v vsakem oziru nasprotnik slovenskih narodnih te ienj Pokojnik bil znamenit pravnik in neumorno delaven dne uraćnik, toda trdega značaja in kot sodnik krut ter časih ne življ dovolj objektiven. .. < . j 4 » ^L H .i fc % • I ( VI A p ^p ja . Novi civilnopravdni red, kateri stopi v veljavo januvarja 1898. 1. predrugači korenito ose naše pravno in je vsled tega največje važnosti. Obžalovati moramo da stopi občinstvu povsem ^nepripravljeno in nepodučeno v to * • 612 novo dobo pravnega življenja. Po našem skromném muenju je bile dolžnost naših travnikov, da so slovensko občinstvo v poljudno pisani broeurici ali potom časopisov vsaj v bistvu in o najpoglavitnejših določbah novega civilnoga pravdnega reda poučili To se ni zgodilo. Ker je pa gotovo mnogo tacih, kateri bi se radi podučili o novem civilnopravdnem redu, jih opozarjamo na izvrsni převod tega zakona, kateri je priredil dr. Ludovik Filipič oivetnik v Celju in kateri je izšel v založbi Drag. Hribarja v Celju Kakor čnjemo je pravosodni minister dr, Ruber vsled pritržbe v slovenskih časopisih od-redil, da mora uradni prevod novega civilnepravdnega reda na vsak uačin iziti še tekom meseca decembra. — Razdelitev Goriške „Piccolo" je te dni sprožil misel, naj bi se poknežena grofija goriško gradiščanska razde-lila na dve samostojni kronovini, v slovensko in v Furlansko, a tako, da bi Gorica sama pripadala z jeduiai delom okolice Furlanski kronovini. Ob sebi je umevno da Slovenci tega predloga niti ne uvažujejo, ker je Gorica naravno središce slovenskega delà dežele in ker gre boj mej Lahi in Slovenci prav za to mesto — Laška kultura, se je povodom odstopa namestnika Rinaldinja pokazala v vsem svojem sijajo v Trstu so se Labi vmejili na provanje Slovencev v časopisih, v Gorici pa so šli dalje in zamazali vse slovenske napise Policija ni zasadila nobenega storilca. Ta goriŠka policija je res izvrstna! — Občinske volitve v Pulju V Pulju odločujejo pri občinskih volitvah c kr. mornarični uradniki Ti so se tudi letos združili z Lahi proti Slovanom To je jako značilno za duha, kateri vlada v avstrijski mornarici. — Kako si vedo pomagati Madjari proti svojim zatirancem Nedavno temu smo poročali, da nameravajo ne-madjarski narodi na Ogerskem prirejati shode proti nameravani madjarizaciji nemadjarskih krajevnih imen na Ogerskem No, te shode je madjarska vlada jednostavno prepovedala. Zares, najradikalniše sredstvo proti pravičnosti ! — Hči odvetnika tatica in samomorilka. Zadnje dni meseca novembra se je pripetil na Dunaju nenavaden do-godek. Neki čevljar je obdolžil 26letno hčer odvetnika Eriha, da mu je ukradla več čevljev v njegovi prodajalnici. Letošnjo pomlad je prišla v imenovano prodajalnico mlada elegantna dama, da bi kupila čevljev, a ni kupila ničesar, pač pa mu je ukradla dva para čevljev. Ista dama je prišla v omenjeno prodajalnico tudi.dne 23 m. m, zopet z namenom, da „kupi" čevljev. Žena čevljarja je takoj spoznala tatico in jej povedala v obraz, da je kradla. Dama je zarudela in tajila, da ni bila še nikdar v tej prodajalnici. Toda čevljarica se ni dala pre-slepiti, marveč je zaprla prodajalnične duri in je poslala po redarja. Predno je došel redar, se je razvil nastopni prizor: Dama je hotela plačati ukralene čevlje, samo, da bi je ne gonili policaji ter je deponovala 10 gld , ob enem pa se zlagala, da je nje mož imovit ter da biva v nekem dunajském hotelu. Ako pošljejo v imenovani hotel, dobe še ostali denar za čevlje, ker ni bilo dosti 10 gld. Vratar hotela pa je odgovoril, da pod označenim imenom ni nobenega člověka v hotelu, ter da je vse skupaj sleparija. Mej tem se je tatica hotela osvoboditi ter je udarila z nekim železnim drogom po glavi deklo čev-ljarjevo, ki jo je stražila, da ne uide, potem je utrla šipo v prodaj alničnih vratih in zlezla skozi ljuknjo na cesto, kjer so jo přijeli redarji. Na sodniji je izjavila konečno, da je hči od-ličnega dunajskega advokata, kar je tudi potrdil dotični advokat, ko so poslali ponj. — Ker se je nesrečnica bala sod-nih posledic, se je ustřelila. — Sodi se pa, da je bolehala na kleptomaniji, to je na tistem nesrečnem nazoru, ki sili člověka da krade, sicei* bi bil neumeven ta slučaj. — Nasledki časnikarskega prepira Kako nevařen utngne postati prepir med dvema casnikoma, kaže sledeči slučaj: V Bukareštu izhajata lista „Epoca" in „LTndipendance Roumaine". Prvému je ravnatelj Nikolaj Philipesco, drugemu Juiij Lahovary, oziroma drugemu je bil ravnatelj Lahovary. Radi neke polemike je prišlo namreč Ho dvoboja mej obema urednikoma in konec dvoboja je bil ta, da je Philipesco pre-bodel Lahovaryju glavno žilo, vsled česar poslednji ni več ravnatelj listu „LTndipendance Roumaine", rnarveč se nahaja ondi, kjer ni časopisov, ne polemik — v krtovi deželi. — V gozdu zmrznila. Pred nekoliko dnevi je gnala živino na pašo hci seljaka Nikole Kasanoviča iz Boboljuske v Bosni, a se ni vrnila več. Ko so jo šli iskat, so jo našli mrtvo v gozdu Zagorje Dekle je zgrešilo pot in zašlo v gozdu, po noči pa je začelo mesti snegom in revica je zmrznila. — 14 topničarjev pred vojnim sodiščem V top-ničarski polkovniji št 38. v Osjeku se je uprlo 14 topničarjev proti svojemu načelniku; kolovodja uporu je bil podtopničar Vasil Sekulič. Radi tega so bili stavljeni pred vojno sodišče in bili obsojeni na 6, 4 in 3 mesece zapora — Čuden konec razbojnika Glasoviti grški razbojnik Ballio, kateri je mnogo mořil in pustošil po Grški okrog, konČal je svoje življenje čudnim načinom. Nedavno temu je šel s svojim prijateljem na lov. „Prijatelj" je pustil Ballia v gozdu, da je šel naprej, v tem pa je sprož 1 nanj dva hitca in Ballio se je zgrudil mrtev. Prijatelj je vzel na to razbojniku orožje in gotovine 10 000 drahám, potem pa se prijaviF oblasti. Le te pa so mu izplačale še 3000 drahem, razpisanih na glavo razbojnika in ker si je pridržal onih 10.000 je bilo njegovo „prijateljstvo" vrlo dobro poplačano. — — Raztresenost in telefon Neki švicarski list pri- a poveduje dogodek, ki kaže. kakšne prijetnosti in neprijetnosti se lahko pripetijo pri telefonu Veliki trgovec z živino M. Pulver v Brnu je odposlal velik trop volov v klavnico ter je" hotel po telefonu poizvedeti, ali se je izvršilo vse v redu. Gospodičina, opravljajoč posel pri osrednjem telefonskem uradu, pa trgovca v svoji raztresenosti zveže s hotelom de Ville, kjer' se je ravnokar pričela seja mestnih oČetov. Lahko si mislimo kako iznenađen je bil predseduik, ko je zaslišal, da ga neznan glas povprašuje: „Ali so vsi voli na svojem mestu?„- — Železnica na Montblanc Najvišja vrhova v Ev--ropi sta, kakor znano, .,Devica" in „Montblanc„ ali „Bela gora" v Svici No. na oba ta vrhova hočejo speljati ljudje železnico. Tega delà se je že lotila francozka tvrdka Saturin Favre, katera hoče graditi železnico na zobe do vrha gore Montblank. t j. 4500 metrov visoko. Ta železnica bode odprta prometu baje že leta 1899. — Pa reci kdo, da ljudje' nimajo korajže in — denarja! — Ali so dolžne občine povrniti škodo, katero so provzročili politični dogodki na javnem imetju? 0 tem važnem vprašanju je razpravljal dne 10. t m avstrijski industrijalni klub na Dunaju. Povdarjali so, da je v vsrh kulturnih državah urejeno tako, da mora občina povrniti škodo, povzroëeno po političnih dogodkih. Le v Avstriji da še ni takega zakona V Avstriji uživa večo varnost v tem pogledu tujec, inozemec, nego domačin. In to je nedostatek, ki se mora odpraviti prej ko prej in to po največ z ozirom na glavni vir javnemu po-škodovanju v Avstriji, na mnogojezičnost avstrijskega prebivalstva. Tozadevni zakon bi se moral glasiti: „Vsaka občina ima nositi odgovornost za dogodke javnega nasilstva in mora jamčiti za škodo, povzročeno po takih nasilstvih. Ako izgubi na takih dogookih kdo življe, je obvezana dotična občina v kateri je kdo izgubil življenje, preskrbljevati za one osebe, za katere je moral skrbeti umorjeni in sicer v jednakem razmer ju stroškov kakor je storil umorjeni." „Industrijelni klub" je" sklenil, da predloži ulogo na trgovinsko ministerstvo, v ka-' 51» t e r i bode zahteval, da se tudi v Avstriji jednak zakon kakoršni veljajo že v drugih kulturnih državah Loterijske srećke. — Rojak ki delà v tajini svoji domovini! Operni pevec Pogaenik - Naval je gostoval te dni v dvorni operi na Dunaju. Kritika v dunajskih listih je najugodneja njegovemu petju. Pogaenik bode agežovan na dvorni operi. Linču dne 18. decembra t. 1. V Trstu dne 18. decembra t. V Pragi dne 22. decembra t. 37, 39, 18, 28. 52, 77, 64, 15. 1 54, 60, 79, 15. 30 Hašim Aga in Fatima Ti dve i meni se baš sedaj izgovarjati v Carigradu po večkrat na dan. Hašim Aga ee je zaljubil v lepo Fatimo, ta pa ga je v plačilo ljubezni dala pretepsti, ko je silil v nje hišo. Hašim je vsled tega obupal in zblaznel Nekega dne je videl Fatimo, ki ]e šla mimo niegove prodajalnice, tedaj pa je planil za njo z mečem ter jej sedemkrat prebodel neusmiljeno srce. Tržne cene. V Ljubljani dne 27. nov. 1897. Pšenica gld. 12 50 kr íž gld. 8 50 kr., ječmen gld. kr., proso gld. kr., grah gld. 12 (Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr., oves gld. kr ajda gld. leča gld. 12 kr., turšica gld. 6 50 kr., kr., fižol gld. 10 kr i a u Jedino pravi priporoča » Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Pravi trpotčev sok je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20. Trpotčev sok nepresežno del uje pri vsih prehlajenjah dušnih organov, ter je najboljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prso-bol, hripavost in vratnobol. Tudi zastarani kašelj se s tem zdr a vilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta način h i t r o o k r e v a j o. Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samo ono: (12) (79 »V elece njeni gospod lekar nik! Po šij i te mi še tri stekl en ice Vašega izvrstno delojočega trpotčevega soka; potrebujem sem od jih z a moje znance Jaz dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravěl. Hvala Vam. Priporočil bodem ta z d r a v i 1 n i s o k v s i m prsobolnim. S poš tovanjem. Rudolf Ausim. Na Dunaji, 20. marca 1897. P n i ci kole potč CÍ t j se toraj, d 3 n a znamk Zrinjskega, kajti oni je t- j n a k tek k b k, kat tekl to varstv s točnim m o j e p Ni- tr- mko nosi R a z p o š i 1 j s e k d p i s o m j 75 k mest s pošto na vsa in sicer proti predplač ši 20 k z a C e n ik m o t e k) 1 p o v z e t j u. preskušenih zdravil r h t e v o zastonj in pošti k Zrinjskemu, H. B r o d j trg štev. 20. P P (p r i r a č u-p o š tn e m ovrstnih domačih pošiljajo se na z a-e prosto. Lekarna in, Zagreb, Zriniski iTTïfi - % i X (Tinctura balsamica) lekarne „angelju varhu" tovarne farmacevtiènih pre- paratov DIE A. Thierry-ja Pregradi • v nic- V svrho varnosti činstva vrednimi ponareja nosim od sedaj nadalje to-le oblast- veno registrováno varstveno znamko. Rogatec-Slatini % Preskušen potrjen oblastev zdravstvenih Najstareje, najpristneje, najoe-neje ljudsko domače zdravilo, uteši prsne in plučne bolesti in že-lodečni krč itd. ter je uporabno no- tranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtis- niena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna an gelju varhu Vsak balzam ne nosí zgoraj stoječe leno tiskane varstvene znamke odkloni kot čim ce- nejo tem natančno rejalce vrednejo ponaredbo Pazi torej vedno zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj Pona posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va- Ir drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom podlagi zakona varstvenih znamkah nahaja zaloga mojega balzama naroči direktno na- slovi: Pregradi angelja varha lékárno A. Thierry-ja Rogatec-Slatini malih dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poátne postaje krone Bosno Hercegovino malih dvojnih steklenic 4 krone dvojnih steklenic vinarjev Mani majhnih predplačilu azpošilja. Razpošilja se samo proti poštnem povzetju. Pazi vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi znak pristnosti vsaka steklenica. lekarnar Pregradi pri Rogatec-Slatini. 514 111 kr. priv in odlikovana tovarna raznih likerov in maraskina (Maraschino di Zara) f Vf M Na j b o 1 j i, n a j z d r a v ej i in naj glasoviteji liker na svetu proti sla bernu želodcu itd. je Kdor si hoče ohran&ti zdrav že-|odec, kdor se želi dobro počutiti, biti vesel, obvarovati si zdravje, pije naj po celem svetu razširjeni od vseh hvaljeni liker Vlahov, katerega iz zelišč kršne Dalmacije edini na svetu napravlja R. Víahov v Zadru. Yarujte se ponarejanj in zahtevajte veđno pravi Ylahoy iz Zadra, katerega je dobiti v vsaki trgovini in kavarni. (ii) Odlikovanja: i Moji Založnik Nj. c. in kr. Visokosti 'presvitlega gosp nadvojvoda Leopolda Salvatorja. Založnik kraljevske hiše Lussignan, Pariz. Častni član italijanskega zavoda „Pogresso" z odlikovalno svetinjo. • Privilegiran od vlade Zveznih držav severne Amerike. • Odlikovanje s poprsjem Libertadora, republike 1 ' Venezuela. Odlikovan na sledečih razstavah: Dunaj 1878. Svitinja za zasluge. Neapel 1880. Svetinja I. razreda. Kal kuta 1888 84. Velika svetinja. Neapel 1885. Zlata svetinja. Spa (Belgija) 1891 Zlata svetinja. Skradin 1875. Zlata svetinja. Trst 1882. Zlata svetinja. Cork (Trska) 1884. Častna diploma Zagreb 1891. Zlata svetinja. Bordeaux 1892. Zlata svetinja! Berlin 1892. Zlata svetinja. izdelki se razpošiljajo in dajajo v: • sr Avstro-Ogerski, Italiji, V • • • emciji, Angliji, Rusiji, Švediji in Norvegiji, Švici, Danski, _ V • • • „ V urciji, Grški, Španiji, Portugalij i, Rumuniji, Srbiji, Bolgariji, V Crni gori, Otoku 3Ialta, Belgiji, Zjedinjenih držav ah amerikanskih, ' Braziliji, Meksiki, Argentinji, Indiji, Kitajski, Japonski, Egiptu, Perziji, Arabiji, , Alžeriji,-Tunisu, Maroku, Otoku Kipru. pro Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki.