★
ra
Leto IX. - Štev. 305 (2615)
PHIHDBSKI DHEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Prihodnja številka našega dnevnika izide v nedeljo 27. t.m.
Poštnina platana v gotovini Spedizione In abbon. post. 1. gr.
TRST, petek 25. decembra 1953
Cena 25 lir
PRVO ZASEPAHfJE ZVEZJfE LJID§KE SKLPŠClUf«
Uresničenje načela samoupravljanja
delovnega ljudstva o vsem družbenem življenja
Osnovo ljudske oblasti tvorijo družbena lastnina proizvajalnih sredstev, samouprava proizvajalcev, samouprava v občinskih, mestnih in okrajnih ljudskih odborih ter republiške skupščine in zvezna ljudska skupščina
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 24. — Danes dopoldne je začela v Beogradu »sedati nova jugoslovanska žvezna skupščina, ki je bila izvoljena na letošnjih novembrskih volitvah. Predhodne sete obeh domov skupščine — *veznega sveta in zveza proizvajalcev — sta imela doma točeno. V obeh domih sta seje »čela najstarejša poslanca. V zveznem svetu je bili to hrvat-ski poslanec Hinko Križman, v svetu proizvajalcev pa srb-poslancev Dobrosav Tomase vi e. V obeh domih so nato Postavili na dnevni red:
1. predlog odloka o poslovim pravilniku za volitve verifikacijskega odbora in verifikacijo mandata:
2. volitve verifikacijskega odbora, Oba domova sta soglasno tbrrala svoj verifikacijski odpor, nato pa so poslancj predložili svoja poslanska polnomočja, da jih ti odfbori pregledajo. Verifikacijski odbori “odo proučevali tudi morebitne pritožbe glede volitev. Seja se nadaljuje.	.	,
Okrog 15. ure, ko sta bili tatključeni predhodni seji o-°eb domov, novoizvoljene jugoslovanske ljudske skupščine, sta se konstituirala verifikacijska odbora sveta in sveta proizvajalcev.
Za predsednika verifikacijskega odbora zveznega sveta tv izbran ljudski poslanec Dušan Petrovič-Sane, za tajska pa Zoran Polič.
Verifikacijski odbor sveta Proizvajalcev je izbral za svo-tega predsednika ljudskega Poslanca Filipa Kneževina. za tajnico pa Jovankn Čovič. Oba odboj-g sfa se sestala ob 17. tari. da pregledata volilno gra. divo
2 novo jugoslovansko zvez-P° skupščino, tretjo po osvoboditvi se končuje izgradnia ffJVfcga enotnega sistema Ijud-•ke pjalaitj od ©krajnih pa do Jr*1 višjih organov samouprav-tajnja, od krajevnih ljudskih odborov, okrajnih in mestnih odporen, ter republiških skup-2*1 do zvezne skupščine. (Psnovo te judske oblasti tvo-"lo družbena lastnina nad Proizvajalnimi sredstvi, samo-“bravljanje proizvajalcev v gospodarstvu, samoupravljanje delovnega ljudstva v občinskih, ■Jtestnih in 'okrajnih odborih v državi. Nova ustavna zakono-ki jo je skupščina sprejeta letos januarja, je progla-Jta načelo samoupravljanja delovnega ljudstva na vseh «?dročjih družbenega življenja. ~ržavnl aparat lahko izvaja »mo to, kar je sklenjeno v ob-etnskih. mestnih oziroma okrai-°'b odborih in republiški ali ’e-zni skupščini.
Zvezna skupščina, t. j. zvezni .jtet in svet, proizvajalcev, ima-skupno 554 poslancev. Zvezki,.^et ima 352 poslancev, od nj: tih je bilo izvoljenih 282 In 0ePosrednih tajnih volitvah, Ji Pa so jih izvolile republiške jtapščine — vsaka republike Y deset, avtonomna pokrajina jdJvodinn 6, avtonomna oblast idStnet 4. Teh delegiranih 70 "dslancgv predstavlja v zvezni j*bpščini prejšnji svet naro-J~fr- Oni so popolnoma enako-, Ptavni £Jan. z ostalimi poslan--i. Zasedali pa bodo vedno po-iupl, ko bo skupščina morala *tapati o medrepubliških od-Wlh °ziroma o odnosih med hm5.raci.jo in posameznimi replikami.
št -tam je onemogočeno, da bj v,5,v.’lčno močnejše republike rl.tev^le svojo voljo manjšim Zsfublikam, kar pomeni, da je rJmčena popolna enakoprav-
republik.
2n->Vp * Proizvajalcev, ki ima PPslanca, je novi dom ju-IČot	e zvezne skupščine,
doji P°Pt>iuoma enakopraven jaiCf> Parlamenta svet proizva-Pravr na P^ebnih sejah raz-konv , n -'Prejema sklepe o tanttr^tniii gospodarskih vpra-nQr™- daje priporočila za delo ^°darskih organizacij, dr-
družbeni načrt in zakone in ratificirata mednarodne sporazume, O vsem ostalem pa bosta razpravljala zvezni svet in svet proizvajalcev na ločenih sejah.
Pravice in dolžnosti novih poslancev so večje od pravic in dolžnosti prejšnjih poslancev. Ljudski poslancj so še tesneje neposredno povezani s svojimi volivci, ter so avtomatično postali odborniki o-krajnih oziroma mestnih ljudskih odborov svojega volilnega okraja. Poleg dela v parlamentu je poslanec dolžan na sejah lokalnih odborov poročat i o svojem delu v parla mentu. Dolžan je o vseh pred-
logih in mišljenjih okrajev oziroma mestnih odborov obveščati zvezno skupščino. Zasledovati mora kako se v o-kraju_ izvajajo sklepi zvezne skupščine, skrbeti za razvoj samoupravljanja v lokalnih organizacijah, za zaščito pravic in svobode državljanov, za gospodarski kulturni in socialni razvoj lokalne skupnosti.
Tako poslanec odgovarja za svoje delo okrajnemu oziroma mestnemu odboru, katerega član je, in volivcem svojega volilnega okraja. Ce izgubi njihovo zaupanje, je lahko odpoklican. Ljudski poslanec v Jugoslaviji preneha biti poslanec zvezne skupščine v tre-
nutku, ko mu večina volivcev njegovega volilnega okraja izrazi nezaupanje na tajnih volitvah.
Poslanci zveznega sveta, ki bodo stalno zaposleni z delom v skupščini, bodo imeli stalno plačo, poslanci sveta proizvajalcev pa bodo prejemali samo plačilo stroškov za svojo udeležbo na sejah. Poslanci prejšnjih skupščin niso prejemali plače, temveč le dnevnice za časa zasedanja.
Oba doma zvezne skupščine, t. j. zvezni svet in svet proizvajalcev, bosta na eni prihodnjih sej po verifikaciji mandatov izvolila najprej predsedstvo domov, za tem pa na
skupni seji predsedstvo zvezne skupščine.
Za nadaljevanje gradnje novega Beograda bo v prihodnjem letu investirana ena milijarda- dinarjev. Ta sredstva bodo uporabili za dograditev približno 600 stanovanj, za nadaljevanje del na stavbi zveznega izvršnega sveta, velikem reprezentančnem hotelu. za urditev ulic, parkov ter vodovodne in kanalizacijske mreže. Gradbena dela se bodo začela spomladi. pri gradnji stanovanj bo sodelovala tudi študentovska in srednješolska mladina Beograda ter manjše število mladine in inozemstva.
B B.
ODLOŽITEV NAČRTOV ZA VLADNO REKONSTRUKCIJO V ITALIJI?			
Pella dodru	bo moral ge polovic	poča :e janu	kali a rja
Wh
taih °rganov in samouorav-In^.tjstanov. razpravlja o de-Vam odnosih, socialnem za-ilji[PVanju in o drugih vpraša-0kr=^Svetom proizvajalcev v se “j"1 in mestnih odborih so kj "fdgj pridružili predstavni-in Pr0lzvajalcev v republiški zvezni skupščini.
socitrPfr?'*0* proizvaialci v H jo i ni Jugoslaviji odlo-^^rcune^)0,sre^ao ° vseh gospo
grških
vprašanjih, zvezni svet
“ Svm  1	ivci
ha ;; Proizvajalcev odločata vPrairJ5lI5,n’^ setah o važnih tiilfg • volitvah predsed-lzvr=-,rcf>u*:)'''ie >n zveznega rsnega sveta, sprejemata
Sto mrtvih
*e^ezn*ški uesreči
v jIISOTON' 24. — Danes k d	jutranjih urah se
'teSrei ,U velika železniška
Vo*i b m°,re brzi vlak' w :	e^lngtona v Auck-
^tniu, Vrnil S pribhžno 200 *u TathJ rek° Bangitikei bli-Auevi6 oko** km južno *'eh zn^i • Po Prv'h ve-1*0, ori	haje število žrtev
Rubilo	Pletih je okoli 100
U11° življenje.
KOMENTARJI PO VESTI O USTRELITVI BERJE IN OBTOŽENCEV
PRVA ZMAGA MALENKOVA v borbi za ohšast v ZSSR
Iz obtožnice izhaja, da fe bilo vse vodstvo NKVD agentura tujih vohunskih služb - Zakaj proces ni bil javen?
! JUŽNI TIROLCI ZAHTEVAJO
spoštovanje pariške pogodbe
Vprašanje Južne Tirolske in plebiscita pred angleško spodnjo zbornico • „3Jew Tork Tin»es“ o avstrijskem nezadovoljstvu
LONDON, 24. — Vest o koncu «procesa» proti Berji in c ustrelitvi vseh obtožencev takoj po zaključku procesa je vzbudila v vsem svetu mnogo komentarjev. Obenem prihajajo iz Moskve podrobnejše vesti o procesu, kolikor jih pač objavlja sovjetski tisk.
Tako poročajo moskovski listi, da je proces trajaj od 18. do 23. decembra, da so bili obtoženci na njem navzoči, da so «vsi priznali svojo krivdo« in da so sodišče sestavljali maršal Konjev kot predsednik, kot člani pa predsednik sovjetskih sindikatov in bivši predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Svernik, prvi podpredsednik vrhovnega sodišča Zejdin. general Moska-lanko, sekretar moskovskega pokrajinskega komiteja KP ZSSR Mihajlov, predsednik georgijskih sindikatov Kuša-va, predsednik moskovskega sodišča Gromov in prvi namestnik notranjega ministra ZSSR Lunjev. Proces je bil za zaprtimi vrati in o njegovem začetku javnost ni bila
oovescena.
Po zakonu od 1. decembra 1943, po katerem je bil proces izveden, bi morala biti obtožnica izročena obtožencem «vsaj» 24 ur pred začetkom procesa, proces je tajen proti sodbi pa priziv ni mogoč, Zato so bili obtoženci takoj po razglasitvi sodbe u-streljeni. Sele nato so o vsem obvestili javnost.
Berja je bil med drugim obtožen, da je izdajalec m tuji agent že od leta 1919 in da so obtoženci, «razitrinkani z dokazi)), priznali, da so krivi nekaterih najhujših .zločinov proti državi.
O ostalih obtožencih, ki so bili skupno z Ber.io ustreljeni, navajajo naslednje podatke. Vsevolod Merkulov ’e bil rojen na Kavkazu, kot Stalin in Berja, in je z obema sodeloval v času revolucije. O-pravljal je razne funkcije v aparatu KP ZSSR, leta 1941 pa je postal član sveta ljudskih komisarjev in opravljal važne naloge na področju državne varnosti med vojno. Le. ta 1946 je postal za nekaj
mesecev minister za državno varnost v sovjetski vladi. Po raznih' drugih nalogah je bil v marcu 1950 imenovan za ministra za državno kontrolo in tako dobil eno izmed najvažnejših, funkcij v sovjetskem sistemu. Po Stalinovi smrti ga je Malenkov potrdil v tej funkciji, ki jo je opravljal do 17. decembra, torej do dneva pred začfetkom procesa.
Vladimir Dekanozov je tudi iz Georgije Svojo delavnost je začel v NKVD, nato pa je prešel k diplomaciji. V novembru 1940 je spremljaj Molotova ha njegovem znanem obisku pri Hitlerju in Ribbentropu v Berlinu, kjer je ostal kot sovjetski, veleposlanik do nemškega napada na ZSSR. Nato je sodeloval na številnih medzavezniških konferencah, leta 1946 pa je postal pomočnik zunanjega ministra. Po Stalinovi smrti je potsal notranji minister georgijske republike, kjer je ostal do junija 1953
Pavel Mežik je bil visok funkcionar NKDV, ki je po
Nobene razjasnitve po današnji seji vlade, na kateri so odobrili tudi nov načrt sindikalnega zakona - Predsednik senata zahteva, naj Pella . počaka do obnovitve parlamentarnega zasedanja
(Od našega dopisnika)
RIM, 24. — Se danes se je v Rimu nadaljevala delavnost v zvezi s problemom rekonstrukcije vlade in spora med predsednikom vlade in vodstvom demokristjanske stranke. V prvi vrsti je treba omeniti sejo vlade ki je bila dvakrat preložena (prvotno bi morala biti 22. decembra), da bi lahko Pella na njej z večjo jasnostjo poročal o položaju. Zdi se, da to tudi danes ni brlo docela mogoče, vendar se je vlada morala ’ sestati, če ne zaradi drugega, že zato, ker je bil dvakratni odlog utemeljen s «potrebo, da se konča sestavljanje nekaterih zakonskih načrtov, o katerih mora vlada sklepati«.
Med teinl zakonskimi načrti je bil danes tudi - čeprav tega še niso pričakovali novi načrt sindikalnega zakona, ki ga je predložil minister za delo Rubinacci. Besedilo zakonskega načrta se ni mio objavljeno, vendar iz tega, kar so sporočili iz u-radnih virov, ni mogoče sklepati, da bi novi načrt zadovoljil sindikate. Kot je znano, je stari načrt sindikalnega zakona, ki .je med drugim prepovedoval stavko javnih uslužbencev in tudi sicer utesnjeval stavkovno pravico, umaknil že De Gasperi, ko se je brezuspešno prizadeval, da bi dobil investituro za svojo povolino vlado.
Kaj je Pella poročal o razvoju odnosov med vlado in stranko na današnji seji vlade, tudi ni znano, Vsekakor ni mogel dati nobene zaključene slike, kajti položaj sam je še precej negotov in je jasno samo to, da zahteva de-mokristjanska stranka pravico,
da vnaprej odobri ne le morebitne spremembe v vladi, temveč tudi vladni program. Pravzaprav je nekoliko čudno, da se vprašanje vladnega programa postavlja šele po dobrih štirih mesecih, kar je vlada na oblasti, toda vedeti je treba, da je Pella dobil mandat za sestavo vlade in za zaupnico samo na osnovi docela začasnega tehničnega programa, ki je v prvi vrsti predvideval dokončno sestavo in odobritev državnega proračuna. Naloge, za katere je Pella dobil mandat, so že davno opravljene, in tudi ((začasnost« se ne moro vleči v nedogled. Postavlja se torej vprašanje resnega programa, s katerim bi vlada dobila ponovno zaupnico od parlamenta in se tako iz začasne spremenila v stalno, kolikor je o stalnosti sploh mogoče govo-diti pri vladi, , ki ne razpolaga s trdno večino v parlamentu.
Pella je hotel potrebo resnega ’in konkretnega programa nadomestiti s političnim mešetarjenjem in s kupovanjem glasov za ministrske stolčke. Na drugi strani je res. da vsa demokristjanska stranka šele išče svoj program in da ga ne bo tako lahko našla, saj združuje najbolj heterogene tendence od skrajno reakcionarnih do sindikalističnih, v katere prodirajo konkretne zahteve delavstva
Za to mešetarsko operacijo, ki pa bi po njegovih namenih očitno šla tako daleč, da bi spodkopala že1 tako omaja, no enotnost demokristjanske stranke, je Pella hotel izrabiti čas parlamentarnih počitnic, ka omogoča nemotene manevre in varuje pred neljubimi presenečenji.
Ta namen pa je zadel na nasprotovanje med parlamentarci, tudi demokristjan-skimi, ki vidijo v tem poskus, da se uredi za hrbtom parlamenta nekaj, kar spada v parlamentarno kompetenco. Zelo resni viri trdijo, da je predsednik senata, demokristjan Merzagora, na to tudi opozoril Rello, ko mu je prišel voščit za praznike in mu precej jasno povedal, da pc> mnenju parlamenta nikakor ni mogoče izvesti spre-memb v vladi pred obnovitvijo zasedanja obeh domov parlamenta.
Na drugi strani je tudi de-mokrištjansko vodstvo izrazilo mnenje, da one odobritve, ki jo postavlja kot pogoj za vsakršno vladno spremembo, ne more dati pred zasedanjem glavnega odbora stranke, ki se bo verjetno sestal 12 januarja. Zasedanje ministrskih mest je namreč tudi stvar nadrobnih kupčij in kompromisov med raznimi tokovi m interesnimi skupinami v demokristjanski stranki,
: ki nimajo vedno samo političnega ozadja, temveč so tesno povezane z odnosi med raznimi monopolističnimi skupinami v italijanskem gospodarstvu.
Tako je bil Pella praktično postavljen pred dokaj ostre zahteve, naj svoje načrte za spremembe v vladi odloži do časa, ki bo za izpolnitev njegovih osebnih želja mnogo manj ugoden, zlasti še, ker se je jasno pokazalo, da demokristjanski stranki ni do tega, da ohrani Peilovo vlado, temveč da obdrži na krmilu kakršno koli demokristjansko vlado.
A. P.
Stalinovi smrti postal ukrajinski notranji minister. V. Z Kobulov, Georgijec kot Ber-1 Ja, je tudi začel svojo kariero v tajni policiji. Na Berje-vo priporočilo je postal pomočnik ministra za državno yarnoJf. S. A- Loglidze, prav tako Georgijec, je bil ravnatelj nekega oddelka v tem ministrstvu I, E. Vlodomirski Je vodil posebni preiskovalni oddelek v istem ministrstvu.
Z Berjo je torej odletelo neiraj najvišjih glav sovjetske tajne policije, ki so vsi ?>li, kot. je ((ugotovilo sodi-■;ce». z Borjfl /vd agenti tujih vohunskih služb.
V ameriškem državnem tajništvu so danes izjavljali, da so pripravljeni sprejeti vest o Eerjevi ustrelitvi <cpo njeni nominalni vrednosti«, dodajajo pa, da bi bilo vse skupaj mnogo verjetnejše, ko bi se stvari razvijale javno; tako bi bile tudi dokončno zanikane vse vesti o «pobegu». O tem, zakaj je bil proces tajen, postavljajo različnejše hipoteze. Nekateri souijo. da javen proces z vsem propa-gandističnim izrabljanjem priznanj o »službi angioameri-škim imperialistom« ne bi bil prikladen za sedanjo sovjetsko spravljivosti z Zahodom. Drugi sodijo, da bi javna razprava preveč prestrašila one sovjetske funkcionarje, ki so ušli dosedanjim epu-racijam. Tretja hipoteza je, da Berja ni v zadostni meri ((sodeloval«, ko je bilo treba priznati, ker je bil sam med iznajditelji metod tajne policije. Pravijo, da je morda tudi bolje od drugih poznal način. kako se jim je mogoče izogniti. Vesti o Berjevem begu v tujino pa v (Vashingto-nu niso nikoli zelo resno jemali.
V pariških političnih krogih sodijo, da je z Berjevo smrtjo zaključeno prvo poglavje v borbi za_ Stalinovo nasledstvo in važna etapa v utrjevanju Malenkova na oblasti. To potrjuje tudi sestava sodišča, v katerem so bili visoki predstavniki vojske, partije, vlade in sindikatov. U-radno poročilo o zaključku procesa ne vsebuje novih elementov. ki bi lahko do konca osvetlili Berjevo zadevo. Obtožba, da se ‘ie Berja ho-, tel polastiti oblasti, se zdi verjetna; z enako pravico pa bi lahko Berja istega obtožil Malenkova. ko bi bile vloge obrnjene. Na vsak način trdijo, je bil Berja zelo ambiciozen in je po Stalinovi smrti napel vse sile. da bi uresničil svoj načrt. Ni tudi izključeno, da se Berja ni strinjal z nekaterimi kolegi iz politbiroja glede politične linije, zlasti v agrarnem vprašanju.
Opozarjajo tudi. da je bil glavni sodnik in tožilec na procesu pravzaprav Malenkov. Obtožnica proti Berji ne vsebuje ničesar, česar ne bi že izrekel Malenkov na seji prezidija vrhovnega sovjeta 26. junija, ko je obtožil Berjo in naznanil njegovo aretacijo.
Londonski «Times» pa pravi: ((Resnica je. da je bil Berja poražen v neizbežni borbi za oblast in da je kljub svoji veliki moči izgubil, ker so si njegovi tekmeci zagotovili podporo vojske. Njegova kariera mu ne daje pravice do pomilovanja.«
Liberalni «News Chronicle« pa opozarja, da je bila Berji odrečena pravica, da se brani na javnem procesu, in se vprašuje: «£akaj je bil Malenkov prisiljen, da tako hitro zataji svoje obljube o olajšanju metod policijske države? Ne vemo in verjetno ne bomo nikoli vedeli. Toda morda si lahko predstavljamo. Verjetno je Berja, ki je bil do pred kratkim načelnik tajne policije, le preveč vedel.«
BOČEN, 24. — Glavni odbor južnotiroldke ljudske stranke je javno pohvalil svoje pokrajinske svetovalce na čelu z dr. Magnagom, ki so na zadnji seji pokrajinskega sveta avtonomne pokrajine Trident. Poadižje izrazili nezadovoljstvo Južnih Tirolcev z njihovim sedanjim položajem. Pohvala, ki jo objavlja ((Dolomiten« v mastnem tisku na najbolj vidnem mestu prve strani, dodaja, da izraža vodstvo SVR «svoje popolno soglasje z njihovo izjavo in z ugotovitvijo, da pariška pogodba in avtonomni statut v obliki in duhu, kot se izvajata, ne dajeta južnotirolski narodnostni skupini tiste gotovosti, na katero ima sveto pravico»_ Glav. ni odbor Zaključuje s' pozivom izvršnemu odboru SVP in vsem ((poklicanim zastopnikom Južne Tirolske«, naj «podvzamejo vse korake, ki se jim zdijo potrebni za zagotovitev te pravice«.
V včerajšnji številki pa je objavil dnevnik »Dolomiten)) poročilo, da sta 14 decembra dva poslanca v angleški spodnji zbornici postavila interpelaciji o Južni Tirolski. Bila sta to laburistični poslanec Warbey in konservativni poslanec prof. Savory. znani izvedenec za evropska manjšinska vprašanja. List posebno poudarja, da sta se za usodo Južnih Tirolcev zavzela predstavnik opozicije in vladne stranke, čeprav je bil odgovor vladnega predstavnika, državnega podtajnika v Fo-reign Officeu Doddsa Par-kerja, izmikajoč.
Laburistični poslanec War-bey je med drugim vprašal, ali bo Foreign Office opozoril države podpisnice italijanske mirovne pogodbe, da italijanska vlada ne izpolnjuje določil priloge IV. mirovne pogodbe. ki se nanaša na Južno Tirolsko, in da zlasti ni izvedla tistih določil, ki zagotavljajo zaščito narodnostnega značaja prebivalstva nemškega jezika in pa obljubo, da bo. sta obe jezikovni skupini pri nameščanju v javnih uradih uživali pravično sorazmerje. Konservativni poslanec Sir D. Savorv pa- je vprašal, alj namerava zunanje ministrstvo navezati stike z ostalimi podpisnicami. da bi bil storjen skupen korak, Id bj prisilil italijansko vlado, da preneha s kršenjem določil priloge IV. mirovne pogodbe.
Državni podtajnik Dodds Parker je odgovoril na seji 14. decembra: «Ne. Nobenega povoda nimam za mnenje, da italijanska vlada ne izpolnjuje svojih obveznosti«.
Poslanec Warbey se je ponovno priglasil k besedi in zahteval, naj Foreign Office že enkrat prouči vso zadevo, posebno vprašanje nameščanja v javnih uradih in italijanske
kolonizacije Južne Tirolske, ki nadaljuje Mussolinijevo razna-radovalno politiko, pa tudi to, da se je avtonomija za Južno Tirolsko spremenila v komedi jo. Dodds Parker pa je odgovoril da predvideva avstrijsko-italijanska pogodba iz leta 1946, da je vprašanje izpolnjevanja njenih določil predvsem zadeva obeh vlad. Doslej se nobena vlada ni uradno pritožila.
Poslanec Sir D. Šavor]/ pa je nato dejal: «A(i pozna gospod državni tajnik izjauo, Ici jo je v četrtek dal v Rimu gospod Pella in v kateri je ponovno zahteval plebiscit v Trstu? Ali nimate namena, postaviti P.elli vprašanje, ali ne bi bilo mogoče izvesti plebiscit tudi na Južnem Tirolskem, kjer bi po mojem mnenju gotovo 95 odstotkov resničnih Tirolcev glasovalo za združitev severne in južne Tirolske, s čimer bi bila končno odpravljena obžalovanja vredna napaka iz leta 1919?»
Mr Dodds Parker: «To je seveda druga stvarn
V decembru je tudi »New York Times« objavil članek, v katerem poudarja, da je Avstrija razočarana nad načinom, kako Italija izpolnjuje švoje pogodbene obveznosti in da ima namen, to vprašanje tudi uradno načet; v razgovorih z Italijo. To se bo verjetno zao-dilo v začetku prihodnjega leta, ko bo bodisi kancler Julius Raab ali zunanji minister Figi obiskal Rim. List omenja tudi, da se v Avstriji vedno bolj ostro postavlja vprašanje, zakaj ne ci bii mogoč plebiscit na Južnem Tirolskem, ko ga peila zahteva za Trst. List nadaljuje, da se Avstrijci bojijo, da bo južnotirolsko vprašanje v dvajsetih letih zaradi raznarodovanja odpravljeno s sveta.
BcspudarsKi sporazum M ZDA in Mio
NOVI DELHI, 24. ~- Danes zjutraj je bil v Novem Delhiju podpisan med EDA in Indijo gospodarski sporazum, na podlagi katerega bo Indija dobivala fonde do višine 20 milijonov dolarjev, da nakupi, kjer se ji bo zdelo u-mestno, lokomotive in tovorne vagone. Cez nekaj tednov bo sklenjen nov sporazum, na podlagi katerega bo Indija dobila fonde, da nakupi železo in jeklo za potrebe poljedelstva in industrije. Ti dogovori spadajo v program »neposredne gospodarske pomoči«, ki ga je kongres odobril za leto 1954.
Uebele Smirne pUimike
iotiudniliom,
nabornikom
in, citateliem!
JhmMsfkidnevnik
Rimski
3.
iv.
So uradniki, katerih naloga je, da opozorijo tujega dopisnika, da bi moral biti <!objektivnejš i», seveda takrat, kadar postane njegova objektivnost neugodna. Povod takega opozorila je bil tudi neki članek v »Borbi« o ozadju blokade izvoza iz Italije v Jugoslavijo-
Vprašanje:	((Mar dopisnik
ne sme objavljati svojih informacij in svojega prepričanja?«.
Odgovor: »Vi lahko pišete, kar želite in kar mislite. Nihče vam tega ne brani, opozarjam vas pa, da to ni objektivno«.
Vprašanje: «Kako neki naj ne verjamem v objektivnost svojih dokumentiranih informacij?«
Odgovor: »Te lahko prihajajo samo iz zlonamernih virov.«
Vprašanje: «Mar ima italijanski gospodarski tisk razloge, da je zlonameren proti lastni vladi?«
Odgovor: »E, to je že znak demokracije, da tisk pri vas piše, kar želi. To je, pazite, dokaz, ki sc ne obrača v vašo korist«.
Vprašanje:	«Mar se vam
ne zdi, da je tudi ves ta najin razgovor dokaz o tej demokraciji?«
Odgovor: ((Diskusija o tem bi bila v vsgkem primeru ta pas neugodna«.
rjeva.
\V ASHINGTON, 24. - Predsednik Eisenhoiver je nocoj ob 23.09 po srednjeevropskem času štiri minute govoril po radiu o «miru na zemlji«. Nato je pred Belo hišo prižgal luči na tradicionalnem božičnem drevescu.
CASABLANCA. 24. — Danes zjutraj je v neki mesnici na glavnem trgu v Casablanci eksplodirala bomba.
PO RAZGOVORU MED CHURCHILLOM IN MALIKOM
Kremelj hoče podaljšati negotov položaj v Evropi
Odgovor agencije „Tass“ na Duliesove izjave - Malo verjetnosti, da se bo konferenca štirih lahko začela 4. januarja - Obtožbe laburističnega poslanca Mc INeila proti politiki Churchilla in Oullesa
LONDON, 24. — V zvezi z včerajšnjim razgovorom med Churchillom in Malikom piše današnji kominformistični list «Daily Worker», da ni nobenega dvoma, da se pripravljajo važni diplomatski dogod. ki, in trdi, da bo sovjetski poslanik čez nekaj dni odpotoval v Moskvo «na poročanje«. Toda sovjetsko poslaništvo v Londonu ne daje nobenih izjav o včerajšnjem razgovoru.
Medtem je agencija «Tass» oddajala poročilo iz New Yorka, v katerem je rečeno, da je Foster Dulles »na bolj ko čuden način« reagiral na moskovsko zagotovilo, da je pripravljena razgovarjati se z Washingtonom	o	atomski	e-
nergiji.	Dulles	je	izjavil,	da
sovjetski odgovor ni zajel duha Eisenhosverjevega načrta. «Tass» trdi, da je ameriški zunanji minister potvbril sovjetske	izjave	in	da so	mu
sledili parlamentarci in • komentatorji. Agencija pravi dalje. da	ameriški	tisk molči
o «tistem delu sovjetske izjave, ki poudarja, da so Eisen-hoverjevi predlogi neprimerni za preprečitev nevarnosti atomske vojne«.
Medtem le malo funkcionarjev ameriškega državnega departmaja, ki pripravljajo berlinsko konferenco, predvideva, da se bo ta konferenca lahko res začela 4. januarja, kakor je bilo predlagano. Večina je mnenja, da bo Moskva v prihodnjih dneh poslala diplomatsko noto, s katero bo pristala na berlinski sestanek. toda bo skušala odložiti ga za nekaj tednov, To pred-
I videvajo tisti funkcionarji, ki so mnenja, da namerava Kre. melj kolikor mogoče podaljšati negotov položaj v Evropi. Mnenja so, da bo skušala Moskva verjetno odložiti konferenco štirih do februarja ali marca, tako da bi sovpadala s končno razpravo o evropski obrambni skupnosti, ki bo tedaj v francoski narodni skup. ščini.
O evropskj vojski je laburistični poslanec McNeil, bivši podtajnik v zunanjem ministrstvu, izjavil, da se zdi, da sta Churchill in Foster Dulles ((odločena s svojimi nevljudnimi besedami do Francije združiti se, da razbijeta zahodno zavezništvo. Churchill bj se moral vsaj spomniti, da sta njegova neodpustljiva nezmožnost, da bi po vojni razumel Francijo, in razumljiva ameriška nezmož-nost že prisilili generala De Gaullea, da je odšel z letalom v Moskvo, Dejansko, kakor se na žalost zdi verjetno, če konferenca štirih v Berlinu ne bo uspela, bo Molotov lahko odletel v Pariz«
Predsedniški sprevod iz Versaillesa v Pariz
VERSAILLES, 24. — Danes ob 10.47 se je iz palače prefekture Seine-et Oise v Versaillesu razvil sprevod, ki je spremljal novega predsednika francoske republike Reneja Cotyja v Elizejsko palačo v
I Parizu. Na vsej poti so bili razvrščeni orožniki, republikanska straža in vojaštvo. Zaradi dežja je v Parizu pričakalo sprevod malo ljudi. Na dvorišču Elizejske palače je novega predsednika čakal Vincent Auriol, Laniel je Cotyja spremljal v predsedstvo, kjer ga je predstavil Auriolu.
Proti običaju ni novi predsednik prespal noči v sobi na prefekturi Seine-et Oise kakor prvi predsednik tretje republike Thiers, pač pa je sinoči neopaženo skupno z ženo in eno od svojih hčera odšel v Pariz v svoje stanovanje. Ob prihodu mu je uspelo izogniti se fotografom, katerim je dejal:	»Motite se, gospodje.
Jaz sem brat novega predsednika. Rene je ostal v Versaillesu.« Danes zjutraj zgodaj pa se je neopaženo vrnil v Versailles, da se udeleži uradne ceremonije.
Auriol je s priložnostnimi besedami pozdravil novega predsednika, kateri je odgovoril, da se bo trudil slediti njegovemu zgledu. Nato sta oba predsednika nekaj časa ostala sama pri razgovoru, nakar sta vstopila v bližnjo dvorano, kjer so bili številni visoki funkcionarji predstavljeni novemu predsedniku. Zvečer sta zakonca Auriol priredila večerjo na čast novemu predsedniku in njegovi soprogi. Ustoličenje novega predsednika je določeno za 16. januarja, ko poteče Au-riolova predsedniška doba.
Vprašanje:	»Mislite? Mor-
da v tem primeru samo malo težja. Da vam po pravici povem: med demokracijo, ki se izvršuje s tem, da dovoljuje lačnim, da kriče po ulicah, da so lačni in brezposelni, in med demokracijo, ki skr bi, da državljani ne bi imeli priložnosti, da bi morali to kričati, bi jaz
— če bi moral izreči sodbo
— vsaj dvakrat resno premislil. Pa vi?«
Odgovor: vse preveč zmeden, da bi ga bilo mogoče zabeležiti.
V.
Kominformisti so želeli osvojiti še eno nacionalšovi-nistično medaljo. Člana politbiroja Lom70 in Pajetta sta sklicala tiskovno konferenco, da bi »dokumentirala«, kako je KPl že med vojno ubranila italijanstvo« Trsta in Istre, Na konferenci je postavil eden izmed navzočih, ki je dejal, da ni novinar, temveč »preprost človek z ulice«, vprašanje, ki se je v glavi politbiroj-cev pokazalo kot provokator-sko. Na koncu konference se je parlamentarni mojster varanja Pajetta obrnil k novinarjem z vprašanjem:
Vprašanje: «A!r veste, kdo je tisti provokator? Bil je dopisnik Jugopressa. Mar ga niste spoznali?«
Odgovor: eOprostitc, toda to ne more biti res, ker sem jas — dopisnik Tanjuga — edint jugoslovanski dopisnik v Italiji!«
Vprašanje: »A. tu stel Zakaj niste ničesar vprašali? To so gotovo stvari, ki so v vaši državi neznane, ali ne?«
Odgovor: eNasprotno! Dobro je znano, da vam jugoslovanska partija ni nikoli odrekala, da ste prepričam nacionalisti!«
Hitra prekinitev diskusije pa ni bila tudi povod, da «Unitd« naslednjega dne ne bi objavila, kako se je dopisnik Jugopressa pojavil na konferenci mneognilo« s pro-vokatorskim vprašanjem. Vsekakor je bilo zanimivo slišati pojasnilo glavnega u-rednika nUnita« Giorgia Co-lornija. Razgovor je bil, za vsak primer, izvršen po telefonu.
Vprašanje: «Ali se vam ne zdi, d,a je bilo po včerajšnji,konferenci vsaj neumestno objaviti, da je bil skrivnosti «provokator» dopisnik Jugopressa? Ali niste čita-li v fašističnem «5ecolo», da je bil to njihov sotrudnik?«
Odgovor: «Tisto, kar smo objavili, odgovarja našim informacijam«.
Vprašanje: «Ali pa morda vašim ciljem in metodam?«
Odgovor:	eMogoče tudi
to...«.
Zaprl je telefon in ni utegnil slišati komplimenta za napredek v iskrenosti, ko je že treba poštenje v vsakem primeru izključiti,
VI.
Dialog so tokrat začeli napisi na ulicah v rimski Četrti, kjer sta se dva novinarja vozila v avtomobilu.
Vprašanje: «Ali ne opažate, da je ta okraj cel spomenik italijanskemu ekspanzionizmu? Roglejte, Piazza Fiu-me, Corso Trieste, Via Dal-mazia, Via Z ara, Via Capo-dislria, Via Gorizia, Via Pa-renzo, Via Pola, Piazza del-ITstma...«,
Odgovor: «To je slučajno. Gre za mesta, ki so prej pripadala Italiji«.
Vprašanje: spoglejte! Mar je to pripadalo Italiji: Via Trati (Trogir), Via Sebenic-eo, Via Spalato, Via Cattaro, Via Gradišča...«.
Odgovor:	«Mogoče stara
beneška država...«.
Vprašanje: «Ali ni to ves sanjani imperij? Via Malta, Via Corsica, Via Ajaccio?«
Odgovor: »Končno, vse to so kraji, na katere postavlja Italija svojo nacionalno pravico!«
Vprašanje; «Ali z isto pravico in z istimi razlogi kakor tudi na te-le, ki sledijo: Viale Eritrea... Viale Libia, Viale Somalia... Via Tripoli-tania, Via Cirenaica...«.
Odgovora ni bilo: avtomobil je zašel v Viale - Abissi-nia...
F B.
KONEC
J
»POMUINKI imKVI
Na današnji dan je leta 1944 pričel sovražnik ofenzivo proti partizanskim enotam nad Sotlo in
Savinjo.
1(1		%
		m
IZ OKTOBRSKEGA POROČILA TRŽAŠKE INDUSTRIJSKE ZBORNICE
NOBENIH NOVIH NAROČIL ZA TRŽAŠKE LADJEDELNICE
V krizi so predvsem velike ladjedelnice, ki so dokončale ali pa izvajajo zadnja naročila • Ladjedelnice delajo mnogo pod svojo zmogljivostjo
Stanje tržaške ladjedelniške industrije in zlasti vseh obratov CRDA postaja vedno bolj kritično. To žalostno dejstvo priznava tudi zadnje poročilo tržaške trgovske industrijske in kmetijske zbornice, ki se nanaša na mesec oktober.
Poročilo pravi med drugim:
«Ladjedelnica Sv. Marka je bila v oktobru zelo šibko zaposlena v odnosu do produkcijskih kapacitet. Zaposlitev je bila tudi nižja kot v prejšnjem mesecu. Zmanjšanje dela se je opazilo posebno za kategorije, ki dokončujejo ladje in kjer je sedaj delavcev preveč.*
In dalje:
«V oktobru ni ladjedelnica zabeležila nikakih novih naročil pa naj se nanašajo na tujino ali domače brodarje.*
»Ladjedelnica Sv. Roka preživlja zaskrbljujoče stanje aktivnosti, ki se je močno znižala v primerjavi s prejšnjim mesecem (v septembru je ladjedelnica Sv. Roka izkoriščala komaj 15 odstotkov naprav op. ur.). Dokončali so dela na parniku «C. Smirenski* in nekatera druga manjša dela.*
Ze te splošne ugotovitve so dovolj zgovorne in jasno o-značujejo v kakih slabih vodah se gibljejo tržaške ladjedelnice. Številke o izkoriščanju naprav pa zaskrbljenost samo še povečujejo. Ladjedelnica Sv. Marka je tako izkoriščala komaj 58,4 odstotkov naprav; tovarna strojev Sv. Andreja 58,6, delavnica mostov in dvigal 77,7 in ladjedelnica Sv. Roka 4,0. Bolj porazne slike si skoro ni mogoče zamisliti.
Položaj pa nikakor ne dovoljuje upov na izboljšanja. V oktobru so tako v ladjedelnici Sv. Marka dokončevali 31.500-tonsko motorno petrolejsko ladjo, ki je bila do-gotovljena 84,60-odstotno in 18.800-tonsko petrolejsko ladjo, ki je bila 83,55-odstotno končana. Obe ladji bosta torej prav kmalu končani in predani lastnikom.
Graditi pa so pričeli le eno ladjo za Tržaški Lloyd, ki bo imela 6.440 ton in v načrtu imajo gradnjo še druge enake ladje. Ladjedelnica lahko torej za dalj časa računa s komaj 12.880 tonami ladjevja v gradnji. To je do sedaj v zadnji zgodovini tržaških ladjedelnic najnižja številka, če ne upoštevamo vojnega razdobja. Ta tonaža pa seveda nikakor ne more zagotoviti niti tako nizkega izkoriščanja naprav, kot ga beležimo za ladjedelnico Sv. Marka vse zadnje mesece.
Tudi manjše ladjedelnice počasi dokončujejo naročila, katera so dobila ob pomoči ERP in pozneje ob pomoči tržaškega proračuna in ZVU. Vendar pa je trenutno položaj v manjših ladjedelnicah še zadovoljiv. Pa tudi tu se že pojavljajo znaki nevarnosti in preteče krize, ker je malo upanja na nova naročila.
Ladjedelnica «Felszegy» je tako v oktobru dokončala popravilo 400-tonske motorne ci-j sterne in ladjo izročila bro- ‘ darju. Istočasno pa je gradila 2.300-tonsko motorno cisterno in vlačilec s 250 konjskih sil močnim strojem. Vse te gradnje so dovolile 98-od-•totno izkoriščanje naprav,^
Nekoliko slabši je polpžaj v ladjedelnici Sv. Justa. Ta ladjedelnica je dokončala tri manjše ladje za indonezijsko republiko («Indari», «Ilosan-gi» in «Insumar») ter gradila: motorno tovorno ladjo «Fre-dianna* 1800 ton in petrolejsko motorno ladjo »Gemma* 2.300 ton. Ladjedelnica je izkoriščala 74,4 odstotkov naprav.
Popravil pa se je položaj
Arzenala, ki je popravljal številne ladje in tako izkoristil 70 odstotkov naprav medtem ko je v septembru izkoriščal komaj 40 odstotkov naprav.
Kot vidimo, je položaj v skoro vseh tržaških ladjedelnicah zelo slab in je treba resno misliti na možnosti za izboljšanje stanja. Kriza ladjedelnic se poleg tega odraža na vso ostalo malo in srednjo industrijo in je eden izmed glavnih vzrokov za vedno ostrejšo brezposelnost, padec kupne moči in poslapša-nje socialnega položaja tržaškega prebivalstva.
Razdeljevanje paketov v repentaborski občini
V okviru občinske podporne ustanove so včeraj popoldne razdelili 91 božičnih paketov šolskim otrokom repentabor-ske občine. Paketi so bili raz. deljeni na tri kategorije, in sicer tako, da so najpotrebnejši poleg sladkarij dobili tudi nekaj spodnjega perila,
nogavice ali rokavice ter volnene majice.
Božična nakazila so dobile tudi revnejše družine. Tako so razdelili 41 nakazil, in sicer po 3.000 in po 1.500 lir, s katerimi si bodo imetniki lahko nabavili blago v za to določeni trgovini
Obiski dedka Mraza
Dedek Mraz bo te dni obiskal naše otroke po naslednjem vrstnem redu;
27. t. m. ob 14.30 za I. okraj v Ul. R. Manna;
28. ob 15. uri v Barkovljah na sedežu Prosvetnega društva v Franklovem;
29. ob 16. pri Sv. Ivanu v gostilni Suban;
30. ob 14. uri v Skednju v kino dvorani;
30. ob 17.30 pri Sv. Jakobu v Ul. Montecchi;
31. ob 18. uri v Dolini v dvorani;
31. ob 16. uri pri Domju (kraj bo pravočasno javljen).
SE ENA ŽALOSTNA STATISTIKA
Upadanje življenjske ravni zaradi podražitve prehrane
To je direktna posledica izključne umetne navezanosti na italijanski trg, ki je zelo drag
PLANINSKI PLES 16.1.1954
V preteklem oktobru, ko je
kriza vsega tržaškega gospodarstva dosegla v tem letu najvišjo raven, so se hkrati povišali tudi življenjski stroški. Po uradnih podatkih, ki jih je izdelal področni urad za delo, se je življenjski nivo prebivalstva znižal za 0,43 odst.. Po računih omenjenega urada so življenjski stroški v septembru za navadno družino (starši in dva otroka) znašali 40.292 lir; v oktobru pa 40.467 lir. Omeniti je treba, da je ta statistika napravljena na osnovi minimalnih stroškov in računajoč, da plačuje družina najnižjo stanarino, da kupuje živila po tako imenovanih najnižjih uradnih cenah itd., itd.. Našim gospodinjam pa je dobro znano, koliko držijo «uradne» cene in po kakšnih cenah morajo plačevati živila, če hočejo dobiti blago, ki je nekaj vredno.
Znižanje življenjske ravni v oktobru so povzročila predvsem živila, ki so se ponovno podražila. Vprašanje cen
DELO KOMISIJE ZA DODELJEVANJE STANOVANJ
PRED VSELITVIJO 169 DRUŽIN v stanovanja na Greti in Pončani
Sodišče je potrebovalo 2 meseca za pregled 662 prizivov - Gradbeniki bi se morali bolj natančno držati obvez, ki so jih sprejeli
Komisija za dodeljevanje stanovanj obvešča, da je tržaško sodišče zaključilo ugotovitve glede dodelitve 169 novih stanovanj na Greti in na Pončani. Sodišče je priznalo odločitev dodeljevanja ljudskih stanovanj na Greti in na Pončani po omenjeni komisiji za 168 družin. Samo ena družina je bila črtana, ker so ugotovili, da ne potrebuje nujno stanovanja. Sodišče je potrebovalo več kot dva meseca, da je proučilo in ugotovilo stanje 662 družin, ki so po prvi dodelitvi omenjenih 169 stanovanj vložile priziv.
Pričakuje se, da bo komisija za dodeljevanje stanovanj v najkrajšem času izdala za 169 družin, ki jim je bila priznana in potrjena pravica do novega stanovanja, ukaz za zasedbo teh stanovanj, da bodo vsaj te družine preživele zimo v udobnih prostorih.
Ne smemo pozabiti, da je komisija za dodeljevanje stanovanj do sedaj prejela nad 10.000 prošenj za stanovanja in da je prekinila sprejema-nej nadaljnjih prošenj, ker ima za sedaj premalo stanovanj na razpolago. To obupno stanovanjsko stanje terja od oblasti in od vseh pristojnih uradov, da se potrudijo, da bodo vsaj v novem letu sezidali več stanovanj, kot letos.
Poleg tega pa je nujno da vojaški štabi, ki imajo še vedno v rokah ključe vseh tistih stanovanj, ki so jih spraznile odhajajoče družine angleških in ameriških vojakov, stavijo ta stanovanja na razpolago komisiji za dodeljevanje stanovanj, da jih bo razdelila najbolj potrebnim družinam. Na vsak način pa se ne sme ponoviti primer stanovanj na Greti, ki so jih dodelili družinam članov civilne policije, čeprav imajo tudi te družine, kot vse druge, pravico vložiti prošnjo na o-menjeno komisijo. Omeniti je treba tudi, da je bilo že večkrat sporočeno po odgovornih
oblasteh, da bosta dva nebotičnika v Ulici Conti in še druge stanovanjske hiše zavoda za ljudske hiše, INCIS in drugih ustanov zgrajene do konca tega leta Toda do sedaj so vsa ta stanovanja še v delu. Nujno bi bilo, da se podjetja, ki zidajo ljudska stanovanja, držala pogodbenih obvez in izročila stanovanja v domenjenem roku.
Povratek ladje „Europa" s poti v Južno Ajnko
30 t, m bo priplula na svoji povratni vožnji s proge proti Južni Afriki v Trst motorna ladja Tržaškega Lloyda «Europa». Ladja vozi velik tovor blaga in znatno število potnikov. Med blagom, ki ga bo ladja izkrcala v Trstu je volna, kava in drugo splošno blago namenjeno predvsem v Italijo, Avstrijo in Jugoslavijo. »Evropa* bo zapustila Trst 4. januarja s številnimi potniki, ki se bodo udeležili ta-koimenovanega «Sončnega križarjenja*, s katerim je začela motorna ladja ((Afrika*. Poleg potnikov bo ladja vkrcala tudi večje količine blagovnega tovora
Ni mi zal
da sem naročil oglas
Tako je izjavil slovenski poslovni človek, ki je naročil oglas svoje tvrdke v «Jadranskem koledarju» za leto 1954. Ko je prelistal koledar je u-gotovil, da je «Jadranski koledar* knjiga, ki je ne odložiš kar takoj, temveč jo bralec ponovno in ponovno vzame v roke in jo z zanimanjem bere. «T0 knjigo bodo imeli ljudje vse leto pri rokah; zato ima oglaševanje v taki publikaciji toliko večjo vrednost. Zato mi ni žal, da sem naročil oglas v koledarju», je zaključil svojo oceno.
Sindikalnemu mrtvilu je treba napraviti konec
tržaški krogi in vse ti prebivalstva ugotavlja-resno krizo, ki je zajela ško gospodarstvo. Večina ivnih ljudi se tudi zaveda, je treba iskati vzroke te e p politiki, ki jo vodijo entisti, ki imajo v glav-i v svojih rokah tudi vse todarstvo. Mnogi od teh ivnih ljudi pa se ne zave-i resnosti sindikalne kri-ker jim je zaradi dolgo-ne pasivne politike obeh tečjih sindikalnih organi-j sindikalna zavest 3fcoraj popolnoma otopela.
vzrokih sedanje sindikal-in tudi razredne brezbriž-i mnogih delavcev smo že etokrat	pisali in hkrati
tarjali na pot, ki bi vodi-z te zagate. Zal so sindi-še vedno v službi dveh t navidezno ločenih tabo-in se vse sindikalne uk-ocenjujejo samo po tem, \ri stranki bodo prinesle koristi Razen tega pa ta oba	sindikata skupni
novalec	v aneksionistični
tiki, ki je privedla k poli podreditvi rimskim cen. a m.
oč delavskega sindikalne-jibanja sploh se mora oce-jati po	uspehih sindikal-
akcij. Pri tem torej ni olj niti velika udeležba v <kah, ki niso same sebi marveč morajo s priti-<n na delodajalce doseči i vsaj delno uresničenje :j uspehi stavk in drugih
delavskih zahtev. Ce so nam akcij merilo, tedaj moramo žalostno zaključiti, da obe do. sedanji stavki industrijskih delavcev nista bili uspešni niti Po udeležbi, kaj šele po rezultatih.
Vzroke nizke udeležbe v zadnji stavki smo že ocenili ter poudarili, da ni bila občutena predvsem zato, ker je bila tu v Trstu le golo posnemanje in priključevanje k stavki delavcev v Italiji, Rezultatov, ki bi se poznali pri delavskih prejemkih, pa sploh ni bilo ne tu ne v Italiji, Delavci so po dveh stavkah ravno tam, kjer so bili pred 24. septembrom, to je pred prvo stavko. Industrijci niso prav nič popustili in se izgovarjajo, da ne morejo prenesti bremen, ki bi jih povzročilo poenotenje mezd in plač, češ da bi se s tem plačni fond povišal za 7. odstotkov, medtem ko sindikati trdijo, da bi morali zvišati skupno vsoto, namenjeno za delavske mezde in plače, le za 3 do 4 odstotke, kar pa so že zdavnaj pridobili s povečanjem produktivnosti z izkoriščanjem delavstva ne pa z moderniziranj em naprav. Polemika se vrti na obeh straneh vedno okoli istih spornih točk; delodajalci nočejo popustiti, pred delavci ni nobene perspektive za u-spešno rešitev spora.
Tržaški delavci so na ta po. ložaj v Italiji popolnoma na-
vezani in ne morejo sedaj prav nič samostojno odločati, ker jim tega ne dopuščajo sindikati. Med delavci vlada zato nezadovoljstvo, toda do odkritega in konkretnega nastopa med njimi ne pride. S svojim aparatom v tovarnah pa omenjena sindikata še vedno izvajata pritisk na delavstvo, ki se zato ne gane. Mnogi delavci se zavedajo, da je konkretna samostojna akcija nujna, nihče pa se je ne upa začeti. Pet let pritiska in pasivizig ranja je pač rodilo svoje sadove.
Z druge strani pa pritiska na delavstvo gospodarska kriza z revščino, brezposelnostjo in grožnjo novih odpustov. Ta kriza sili delavstvo k razmišljanju o potrebi enotnega nastopa, hkrati pa mu kaže, da je v nevarnosti obstoj mnogih tržaških industrij, ki hirajo zaradi podreditve italijanskemu gospodarstvu. Zato imajo tudi delavci še težje naloge kot v Italiji ter se morajo boriti za izboljšanje svojih prejemkov, obenem pa tudi preprečiti špekulacije italijanskih monopolistov, ki bi radi še bolj uničili tržaško gospodarstvo. Prav zaradi tega specifičnega položaja morajo delavci končno vzeti svojo usodo v lastne roke, odstraniti iz svojih vrst brezbrižnost in pasivnost ter se vrniti k razrednim tradicijam, s katerimi je bil tržaški proletariat vedno tako bogat.
Modernizacija naprav v mestni plinarni
V teh dneh so končali dela za obnovo naprav za razdeljevanje in regulacijo plina v mestni plinarni. Nove naprave so zamenjale dosedanje, ki so bile zgrajene 1910. leta in ki niso več ustrezale sodobnim zahtevam. Za vsa dela so porabili nekaj nad 97 milijonov lir, od katerih dve tretjini za naprave. Te naprave bodo avtomatično regulirale pritisk plina za domačo uporabo v različnih urah po potrebi in po uporabi. Poleg tega pa bodo nadzorovale in merile plin, ki ga mestni ustanovi ACEGAT dobavlja ILVA in katerega nato mešajo s plinom, ki ga ACEGAT sama proizvaja. Nove moderne naprave bodo zagotavljale mestu enakomeren pritisk plina v različnih urah. Do sedaj so to regulirali na roko strokovni delavci v plinarni in niso mogli nikoli točno, pogoditi mestnih potreb. Zato se je včasih zgodilo, da je imel predvsem kuhinjski plin v določenih urah več pritiska, v drugih pa manj.
- Te naprave bodo regulirale plinske napeljave v središču mesta. Za predftiesfb^ okraje pa bodo v kratkem montirali nove naprave, ki bodo dobavljale predmestju redno dovolj plina.
V noči od 29. na 30. t.m.
sprememba telefonskih številk
Direkcija TELVE sporoča, da bo sprememba telefonskih štirištevilčnih številk serij 5000, 6000, 7000, 8000 V pet-številčne številke serij 35.000, 36.000, 37.000, 38.000 izvedena v noči med 29. in 30. t. m.
V novem telefonskem imeniku za 1. 1954 so te spremembe že vključene.
živilom pa postaja vsak dan bolj pereče, ker cene polagoma stalno rastejo in jih je skoraj nemogoče nadzorovati. Statistični podatki kažejo, da so se podražila jajca, slanina, mast, paradižnikova mezga, sir (parmezan), mleko, grah, semensko olje in razne vrste suhih rib. Hkrati pa omenjajo, da se je pocenilo sveže svinjsko meso, goveje meso, telečje meso, fižol in alkohol. Toda na trgu se ni opazilo nobeno znižanje govejega mesa, ker je bilo to tako neznatno, da praktično ni moglo vplivati ne samo na izboljšanje življenjske ravni, ampak niti ne na uravnove-šenje mesečnih življenjskih stroškov s podražitvijo drugih življenjskih potrebščin.
Poleg tega pa so se povišale cene sadju in ribam in sicer: cena sadju se je povišala povprečno za 2.75 odst.; cena ribam pa za 17,41 odst. Tekstil, obutev in drugi predmeti niso povzročili nobenih sprememb življenjskim stroškom, ker so cene ostale skoraj enake kot v septembru.
StaSno padanje življenjske ravni, ki ga povzročajo vedno višje cene predvsem živilom dokazuje, da v Trstu ni mogoče govoriti o neki začasni krizi, kot hočejo to dokazati določeni zainteresirani krogi, ampak je to stalno slabšanje splošnega gospodarskega položaja v italijanski republiki. Odkar so v Trstu odpadle «politične» cene določenim živilom in so bile uvedene ((gospodarske* cene, se je tržaški trg vedno bolj približeval italijanskemu v katerega so ga nasilno pahnili politični interesi italijanskega iredentizma.
Proces o zlatih šterlingihv arhiv
O znanem procesu, ki se je začel 28. septembra na višjem zavezniškem sodišču, zaradi
razpečevanja zlatih šterlingov, katerega so bili obtoženi Gio-vanni Perkut iz Ul. della Guar-dia 4., Leonida Marsello iz Trga S. Giovanni 1 ter Ljubomir Grozdenovič v Ul. Picco-lomini 9, smo svoj čas obširno pisali. Stvar je bila zelo zanimiva in se je vlekla po raznih sodiščih v Milanu, v Rimu in Bernu, nazadnje pa v Trstu.
Po 9. oktobru, ko je bila zadnja razprava, ni bilo o zadevi več govora. Zdaj pa se je izvedelo, da je bilo omenjeno sodišče zaradi premestitve nekega sodnika razpuščeno, zaradi tega so spravili vse v arhiv. Obtoženci so torej zdaj prosti. Dobili bodo zopet svojih 50 zl. šterlingov, toda bodo morali zbrisat: napise. Obtožence so branili odvetniki Branko Agneletto, Kezich, Lo-zich in Gefter-Wondrich.
PRAZNOVANJE DEDKA MRAZA
v IV. okraju Skednj, Kolonko-vec Sv. Ana bo v sredo 30. t. m. ob 14. uri v kino dvorani v Skednju z lutkovno predstavo. Vsi otroci so vabljeni in starši so dobrodošli.
IV. OKRAJ ASI2Z Seja žena za koordinacijo dela za priprave za novoletno jelko bo v ponedeljek 28. t. m. ob 15. uri na sedežu v Skednju. Tovarišice iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. An« so vabljene, da se je točno in polnoštevilno udeležijo.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob nepozabne sošolke Rosane Kavčič daruje Adrijama Godina 500 lir za Dijaško Matico.
Družina Oblak daruje 6.000 lir za Dijaško Matico.
9ESZEH2SHB
Tiskan časopisni papir v dobrem stanju prodamo po ugodni ceni. — Naslov na upravi lista.
POD UGODNIMI POGOJI oddam trgovino čevljev z malim inventarjem ali pa tudi samo obrtnico. Naslov na upravi lista.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 2.4 t. m. se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 12 oseb, porok pa je bilo 6,
UMRLI SO:	72-letna Ivanka
Kralj vd. Suban, 73-letnl Paolo Haggiconsta, 77-letni Frančišek Minca, 71-letna Aliče Buttorac vd. Cavalcante, 73-letna Paoli-na Minca, 77-letna Rosa Vlsin-tin vd. Germani, 52-letni Angelo Baldassin, 39-letna Carmela Vi-sentin por. Milanese, 73-letnl Luigl Zanol, 3 mesece stari Roberto Mazzoli, 74-letni Antonio Moschenl, 71-letna Gluseppina Burla vdi Birsa.
DQ/A j/SP&ES
ADEX IZLETI
9. in 10. JANUARJA 1953 DVODNEVNI IZLETI V
Postojno Ljubljano AjdovščinoVipavo Opatijo Reko Novo Gorico
Vpisovanje od 26. do 30. t. m. pri «Adria-Express». Ul. F. Severo 5-b - tel.
29243.
Najlepše boste
silvestrovali
če pridete 31. zvečer v Ul. Roma 15/11., kjer prirejata silvestrovanje prosvetni	društvi «Vojka
Smuča in «Pinko Tomažiča.
Akademski klub aJadrann
vabi na
štetnnovanje m plenom
ki bo v soboto 26. t. m. ob 21. uri v mali dvorani gledališča Rossetti,
Predprodaja vstopnic in rezerviranje miz v soboto od 15. do 19. ure na sedežu kluba v Ul. Machiavelli 13/11.	-	tel.	6491.
DANES, petek 25 decembra
Božič, Zitigoj Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.25. Dolžina dneva 8.40. Luna vzide ob 22.00 in zatone ob 10.34 JUTRI, sobota 26. decembra Stefan. Zlatka
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
bo uprizorilo :
v soboto, 26. dec. 1953 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU v nedeljo, 27. dec. 1953 ob 16. uri v AVDITORIJU v TRSTU
Komedija v treh dejanjih
Spisal: Branislav Nušič Režiser: Ljudevit Crnobori Scena in kostumi: Jože Cesar
Osebe:
Jevrem Prokič, trgovec -Modest Sancin:	Pavka,
njegova žena - Ema Starčeva; Danica, njuna hči Tea Starčeva; Spira. Je-vremov svak - Rado Na-krst; Spirinica, Pavkina, starejša sestra - Nada Gabrijelčičeva; dr. Ivkovič, odvetnik - Stane Starešinič; Marina, njegova teta - Zlata Rodoškova; Sekulič, policijski pisar -Miha Baloh; Joviča Jerkovič, mesar - Stane Raztresen; Sreta, časnikar -Jožko Lukeš; Mladen, sluga Prokičev - Srečko Košir; Orožnik - Anton Požar; Vajenec - Silvij Kobal; I. meščan - Julij Guštin; II, meščan - Josip Fišer; III. meščan - Danilo Turk.
Prodaja vstopnic v Ul.
Roma 15/11.: v soboto 26- od 11. do 13. in od 17. do 20.30 ure; v nedeljo 27. od 11. do 13. in od 14. do 16. ure.
v TRSTU
želi svojim cenjenim obiskovalcem vesele božične praznike in srečno novo leto 1954.
GLASBENA MATICA V TRSTU
V nedeljo 27. dec. 1953 ob 29-30 uri v AVDITORIJU
KONCERT
pevskega zbora Glasbene Matice iz Ljubljane Dirigent Ciril Cvetko.
Sodelujejo altistka Elsa Karlovac, tenorist Rudolf Franci ter pianista prof. Janko Ravnik in Nada
Verbič.
SPORED:
I. del :
Ciril Cvetko: V nove zarje. - Ubald Vrabec: Slovenska pesem. - Emil Adamič: a) V snegu, b) Fantu, c) Mlad junak (alt solo E. Karlovac), č) Petnajst let. - Anton Lajovic:	Bolest Kovač.
(Izvaja mešani zbor).
II. del:
Janko Ravnik: a) Zimska pesem, b) Kmetiška, (izvaja ženski zbor s klavirjem štiriročno). Josip Pavčič: Padale so cvetne sanje. - Anton Lajovic: Mesec v izbi. -Janko Ravnik: a) Sva z ljubco na jarmak hodiva (narodna), b) Pri larni cerkvici (narodna), c) Je pa davi slanca padla (narodna) - (Poje tenorist Rudolf Franci).
III. del :
Jakov Gotovac; Smiješno čudo (narodno besedilo) -Fran Dugan ml.:	Dve
sremski narodnii: Uz kola, Svatovska (alt solo E. Kairlovac). - Krsto Odak: III, Rapsodija (na -medji-murske narodne pesmi (alt solo E. Karlovac) -Rado Simoniti: Bolen mi leži (makedonska narodna) - Ubald Vrabec: Dober večer, ljubo dakle (koroška narodna) - Karel Pahor: Pri nas pa oh-cet imamo (primorska narodna) - Karel Pahor: Pa se si-iš (primorska narodna) - Peter Lipar: Baba ide na gosti (prleška narodna) - Emil Adamič: Vipavska (narodna) (Izvaja mešani zbor).
Vabila bodo na razpolago v Ul. Roma 15/11. (SHPZ) v soboto od 10- do 13. ure in v nedeljo od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Vabila so na razpolago tudi v Barkovljah - drogerija Scheimer, pri Sv. Ivanu - v trafiki Prosen ter na Opčinah v pekami Cok.
ZAHVALA
Družina KAVCIC se ob pogrebu svoje nepozabne hčerke
ROSANE
najtopleje zahvaljuje prav vsem,ki so se tako številno udeležili pogreba, poklonili vence in cvetlice. Posebna zahvala profesorskemu zboru nižje gimnazije, součenkam pokojne Rosane, pevskemu zboru in vsemu dijaštvu gimnazije.
Enaka zahvala tudi vsem trem duhovnikom za sodelovanje in za priložnostni nagovor v počastitev naše predrage hčerkice Rosane.	DRU2INA KAVCIC
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili na zadnji poti našo nepozabno mamo in staro mamo
KRISTINO MILIČ roj. GEG
se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni še zdravniku dr. Bisianiju za nesebično pomoč, vsem darovalcem cvetja in vencev, pevcem in vsem onim, ki so nas tolažili v tem težkem trenutku. Briščiki, 23. decembra 1953.
Žalujoči mož Anton, sinovi, snahe in vnuki.
Rossetti. 14.45: ((Dogodivščine Petra Pana», VValt Disneyev film in: «Dežela medvedov*.
Exceisior. 15,00: «Xili», L. Caron, M. Ferror.
Nazionale. 14.15:	«Dogodiščine
Petra Pana*. Walt Disneyev film In: «Dežela medvedov*.
Filodrammatico. 14.30:	»Nevihte
nad Kongom*, S. Hayward, R. Mitchum.
Arcobaleuo. 14.30: »Kruh, ljubezen in fantazija*, V. De Sica, G. Lollobrigida.
Astra Rojan. 14.30: ((Razkošni modeli«, K. Grayson, R. Skelton.
Auditorium. 15.00,	18.30,	22.00:
«Quo vadiš?*, R. Ta.vlor, D. Kerr
Grattacielo. 14.30: »Moški imajo rajši plavolaske*, M. Monroe, J. Russel.
Alabarda. 14.00: «Luisianski pustolovec*, T. Povver, P. Laurie.
Ariston. 14.00: ((Orientalske noči*, C. VVilde, E. Keyes.
Aurora. 14.30: »Saloma*, R. Hay-vvorth, S. Granger.
Armonia. 14.00: ((Komandant John-ny», G. Cooper, J. Green,
Garibaldi. 14.00: «Kapita-n fantazma*, F. Latimore, A. M. Sandri
Ideale. 14.30: «Veliko streljanje*, R. Corte.
Im,pero. 14.00: «Saloma», R. Hay-worth, S. Granger.
Italia. 14.30: «Zbogom, lepa gospa* A. Arnova, A. Franciolli.
Viaie. 14.30: »Stari morski volk*, W. Beery.
Kino ob morju. 14.30: «2iveti skupaj*, J. Holliday.
Massimo. 14.30: «Zaklad svete reke*, J. Payne, R. Fleming.
Moderno. 14.00: «Rešite kralja*, A. Dexter, A. Quinn.
Savana. 14.00: »Odkar si moja*, M. Lanza, D. Morrow,
Vittorio Veneto. 14.00:	«Zenske
smo*, I. Bergman, A. Magnani.
Azzurro. 14.00: «Talisman Kitajske*. R. Reagan, R. Fleming.
Belvedere. 14.00: «Dva tedna ljubezni«, J. Povvell, R. Montalban.
Marconi. 14.30; »Maščevanje Črnega orla*, R. Brazzi, G. M. Canale
Novo cine. 14.00: »Gunga Din*, G. Grant, V. Mc Laglen.
Odeon. 13.15: «Sedmorica z velikega voza*, E. Rossi Drago.
Radio. 14.30: »Dvor kralja Artu-ja», B. Crosby, R. Fleming
KR0JACNICA
VIKTOR PETELIN
NABREŽINA 145
ieli vsem cenjenim klientom vesele praznike in srečno novo leto
PETEK, 25. decembra 1953 JIJGOSI,OVAMSK.4 CONA 'f It S 1 A
254.6 m ali 1178 kc
Poročila v slav. ob 7.00, 13.30,
19.00 in 23.30.
7.10 Jutranja glasba; 7.30 Pregled tiska 11.00 Dopoldanski koncert opernih melodij; 14.30 Obzornik:	14.40	»Skrinja	uarehava,
lubca balehava* in druge tržaške narodne; 17.00 Spomini ne Straussa, Lebarja in Kalmana; 17.30 Narodne pesmi in plesi iz Pomorav-ja in Makedonije; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Dve Chopinovi polonezi; 18.28 Pisan spored lahke in zabavne glasbe: 21.00 Slušna igra - Linhart »Matiček se ženi*;
22.00 Pisan, spored zabavne in plesne glasbe; 23.00 Zadnja poročila v italijanščini; 23.10 Glasba za lahko noč.
T K S T 11.
306,1 m ali 980 kc-eek
9.00 Slovenski zbori; 9.30 Glasba za godbe na pihala; 10.15 Operna glasba; 10.50 Schubert: Pastir na skali ;12.00 Komorna glasba;
12.30 Veseli motivi: 13.00 Božična voščila trgovskih podjetij, nato-božična voščila šolskih otrok, nato glasba po željah; 15.00 Slovenske pestmi1;' 15.30 Dve slovenski simfonični skladbi; 16:30 Lahke melodije; 17.00 Ivan Matetič Ronjgov: Roženice; 17.21 Plesna glasba; 18.00 Beethoven: Koncert za violino in orkester; 19.15 Pestra glasba; 20.00 Zbor slovenske filharmonije; 21.15 Debuss.v: L’en-fant prodigue, cantata; 22.45 Slavni pevci; 23,30 Polnočna glasba.
X K S* T «.
9.30 Motivi iz operet; 15.00 Operna glasba; 19.00 Plesna glasba; 21.05 Simfonični koncert s sodelovanjem pianista A. Benedettija;
23.30 Plesna glasba.
6LOVG5IJA
327.1 m, 202,1 f, 212,4 m
Poročila Pb 5.40, 6.30,	12.30,
15.00, 17.00, 19.00 in 22.00.
12.00 Opoldanski orkestralni spored; 12.45 Zabavna glasba;
13.00 Glasbena oddaja za pionirje; 13.15 Koroške narodne pesmi; 14.40 Drobne klavirske skladbe; 15.15 Zabavna glasba; 15.30 Operetne melodije; 16.15 Benjamin Ipavec: Serenada za godalni orkester, W. A. Mozart: Koncert za violino in orkester v D duru; 17.10 Za ljubitelje opernih melodij;
18.00 Mali koncert za mladino;
18.30 Kulturni pregled; 18.45 Igra Veseli trio: 20.00 Tedenski zuna-nje-politični pregled; 20.15 Večerni koncert; 21.20 V plesnem ritmu s solisti in majhnimi ter velikimi plesnimi orkestri.
SOBOTA, 26 decembra 1953.
J6GUMLOVAN6HA CONA T H S* T A
254.6 m ali 1178 kc
Poročila v slov. ob 7.00, 13.30,
19.00 in 23.30.
7.10 Jutranja glasba; 7.30 Pregled tiska; 14.15 Šport doma in po svetu; 14,40 Domači zvoki; 17.00 Obisk pri mojstrih glasbene u-metnosti; 17.30 Spored jugoslovanskih narodnih pesmi; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Zabavni orkestri igraio za zidano voljo in ples; 21.00 T. Mendelssohn: Simfonija št. 3 v a-molu »Škotska*
21.30 Izbrano cvetje z domače grede; 22.00 Z mikrofonom po Primorski: Sežana; 23.00 Zadnja poročila v italijanščini; 23.10 Glasba za lahko noč.
T It N T I.
13.25 Operna glasba; 15.00 Fo-dor in Lakatos: «Zadeva Kubin-sky», igra v 3. dejanjih; 18.05 Ritmi Latinske Amerike; 20.25 Ciganski orkester; 20,50 Pesmi iz vseh dežel.
* I. O V K A 1 .1A
327.1 m, 202,1 m, 212,4 m
Poročila ob 5.40, 6 30,	12.30,
15.00, 17.00, 19.00 in 22.00.
12.00 Igrajo veliki zabavni orkestri; 12.45 Zabavna glasba; 13.00 Nove knjige; 13.10 Narodne pesmi pojeta Mariborski komorni zbor in zbor iz Boršta pri Trstu; 13.45 Jezikovni pogovori; 14.00 Zabavna in plesna glasba; 15.15 Zabavna glasba; 17.10 Poje Ljubljanski komorni zbor; 17.30 Med kmečkimi pevci in godci; 18.10 Lahek orkestralni koncert; 20.00 Pisan sobotni večer.
Mladina Dijaškega doma
priredi
TRADICIONALNO
SILVESTROVANJE.
Na to svojo družinsko prireditev vabi vse svoje dobrotnike in dijake.
Vabila so na razpolago v tajništvu Dijaške Matice v Ul. Roma 15/11-(SHPZ).
Brez vabila ni vstopa, zato naj si ga vsakdo
niviimnosrin nctrpKi
Vesele praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
KNEZ WALTER
NABREŽINA 156
Tel. 22523
Vesele božične praznike in srečno novo leto
želi svojim gostom
gostilna
VLADI LUXA
PROSEK št. 187
Vesele praznike in srečno novo leto želi gostilna
Emil Milič
BRISCEKI
Vesel božič in srečno novo leto
želi svojim cenjenim klientoM in znancem
čevljarna
COLJA
PROSEK št. 212
Vesele božične praznike želi
TRGOVINA
„B[]TAlVf GAS“
Bogomil Carli Kralj
PROSEK 212
Vesele praznike in srečno novo leto želi
MILAH K0JAHEC
mehanična delavnica
NABREŽINA
Pozor skuteristi, popravila zajamčena
Vesele prgznike in srečno novo leto
želi svojim cenjenim odjemalcem in znancem
trguuina jestvin
Zdravku Rantu
PROSEK št. 152
Frizerski salen
Anamarija Kalin
PROSEK - OPČINE
ieli vsem vesele božične praznike
in srečno novo 1$°
Trgovina jestvin
Fani Ubrcza
PROSEK št. 160
ieli cenjenim odjemalcem
vesele božične praznike in srečno novo l&°
Mlekarna
Matija Stoka
PROSEK 5t. 1
ieli cenjenim odjemalcem	.
vesele praznike in srečno novo le
TRS T, UL. C. B ATT ISTI 23-I-Tel.44 208 Tel^r IMPF,XPOK »-11Ulv —1.
UVAŽA:
Vsak ovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material
IZVAŽA:
tekstil,kolonialno blago in raznovrstne »troje
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
C mjTmaupassant'
"N
I
-J
Pred kratkim ste lahko v dopisu prebrali tole novico: Boulogne na morju, 22. ja-Uurja — Pišejo nam:
*Strašna nesreča je spet Pretresla naše primorsko Prebivalstvo, ki je v zadnjih ““eh letih že mnogo pretrpe-Ob stenah pristaniškega
j^esipa, se je zdrobila ribiška “■tja, ki jo je vodil lastnik Ravel.
j Kljub naporu in požrtvo-Peinosti reševalcev, ki so ta-;°i prišli na kraj nesreče, le utonilo pet ljudi.
Slabo vreme traja še ved-n°- Obstaja nevarnost novih “esreČD.
Kdo je ta lastnik ladje? a ni to brat tistega po-Mbljenc a?
'-e je ta ubogi človek, ki !° fla odnesli valovi in je 'dihnil pod ostanki svoje razbite ladje, tisti, katerega '»tam v mislih jaz, potem je °n• pred kakimi osemnajsti-!*' leti prisostvoval strašni m enostavni drami, kakršne 10 Pač drame na valovih.
KaVel starejši je bil tedaj “stnilc ribiške ladje.
2a ribarjenje je ribiška a“ja najboljša. Je tako moč-da ji neurje stežka pride j° živega, boke ima okrogle, j0 jo valovi neprestano me-°'i° kot čep in vedno se
'Zl na gladini: zmerom jo
obdr-;
jbajo ostri in slani vetrovi a Ka Manchu, ona pa z “Peticij jadri neutrudno ,Tazda morje, vlekoč za se-°j mrež o, ki grebe po mor-dnu in trže in zbira hi spe po stenah — °ščate ribe, pritisnjene ob ®eseh, težke rake in jastoge koničastimi brki.
Kadar je veter svež in so I °“i kratki, se začne na «« lov. Mreža, ki je po ^ dolžini pritrjena na o-°“ani drog, ki se spušča s °Piočjo dveh vrvi, ki se od-®ljeta z dveh vreten na kon-fu ladje, in tako vleče ladja, ' io nosita veter in struja, seboj to napravo, ki pra-
*tii
Ki
nje,
in pustoši morsko dno, Ka Fevelovi barki so bili
»h
mlajši brat, štirje ri-tn mornarski začetnik. ®°ulogne so odšli v lepem e,,ienu.
Toda
tet
kmalu je začel pihati*
j er. nato burja, ki jih je ■silila, da so «i začeli iska-■ zavetja. Prišli so na an-?;ešlco obalo, toda morje je i!!° tako razburkano, da ni
0 na zasidranje v prista-Jišču niti misliti. Ladja je
odplula in se vrnila na “ncosko obalo. Burja je še j^dno branila prehod skozi nasip, ki ga je othjalo s Pe" 'ta in bučanjem.
Wja je spet odrinila, r“eč po valovih, premetalo se, mokra, bičana s rki vode, toda kljub vse-11 vedra, že vajena takih ^jetnosti, ki so jo prisi-j{e> da se je včasih po pet, ^ dni premetavala med ke6771*1 sosednima kopnima, e r fti mogla pristati niti ob
1 niti ob drugi obali. l^ra0an se je navsezadnje !o ttokoliko pomiril. Čeprav kj Ki valovi še vedno viso-
' s° vrgli mreže.
^Pustili so veliko ribiško i^rav° preko ograje in po iadr	na prednjem in
fela
“a
led,
nlem delu ladje, sta za-
°dmetavati vrv. Napra-se ie dotaknila dna, ne-
, 07na je vis0]i val nagnil je -*0' na stran; mladi Favel lu °n‘ahnil. Na prednjem de-3® upraotjal s spuščanjem tol'38’ nenadoma mu je ušla ta 8 nted vrv —* ki je bila ohladi sunka za trenutek ief8pna — in lesom, po ka-j fCs je drsela. Obupano je I Oo u5“l dvigniti vrv z dru-1 “lei.[° ?' toda mreža je že Ptisti* 'n napeta vrv n* po" ^ '
5e °d bolečin, je *o ,ICa* na pomoč. Pritekli «lil *'• Njegov brat je zapu-do , irm°- Lotili so se vrvi,
hi
Prer< 0 zaman, uTreba jo je nar Zatn)' je rekel neki mor-
n0{ 171 Potegnil iz žepa širok
tre ’ s, katerim bi lahko v
'“lati reSil roko Favela ^ epa.
oda
Prerezati vrv, bi po-
it st° ‘zgubiti mrežo, mreža dei,ar.a. pa denarja, mnogo 'top. ,a; tisoč pet sto jran-'ejj’ tla je last Favela sta-'■dopia’ 3e 20 suojo *trabu ° zrnerom ves v
rčaatcal ie: vNe- ne reži•
b°m obrnil
&0i
,Stekel
Proti vetrul.»
“Silil
je na krmo in pri-
z vso silo.
^akniK, S.e., komaj pre-"režo L bila *e '^zana z
?ekla' tudi11 fe°xa Pa ,ta j0 eter di sfru^“ močan
Kapel -v,, .v '■■ni 20,."*fapii ie s stisnje-Pa del 1 m zbeOanimi oč-Ua kolena. Niti be-
sedice ni zinil. Brat se je vrnil in še vedno boječ se noža. rekel mornarju; «Počakaj., počakaj, bomo vrgli sidro/s
Spustili so sidro in ga odvili do konca, Vrv je popustila, izvlekli so nepremično roko v volnenem rokavu.
Favel mlajši je bil čisto otopel. Slekli so mu jopo in zagledali nekaj strašnega: meseno kašo, iz katere je v hudourniku brizgala kri. Pogledal je svojo roko in rekel; «Končanov.
Sele ko se je na palubi od prelite krvi naredila pravcata luža, je neki mornar vzkliknil: sSaj' mu bo vsa kri iztekla; stisniti mu moramo žilos.
Vzel je vrvico, premazano s katranom, mu jo zavil okrog roke, nad rano in z vso silo zadrgnil. Brizganje je po malem prenehalo, kri Se je ustavila.
Favel mlajši je ostal z roko, ki mu je nemočna visela ob telesu, Vzel jo je z drugo roko, jo dvignil, obrnil in potresel. Vse je bilo raztrgano, kosti polomljene, da se je ta del njegovega telesa držal samo še z mišicami Gledal jo je z mračnim očesom in razmišljal. Nato je sedel na zvito jadro; tovariši so mu svetovali, naj si moči rano. da ne dobi gangrene.
Poleg njega so postavili vedro vode, ki jo je od časa do časa zajel s kozarcem in polil razmrvljeno rano s tankim curkom.
eSpodaj ti bo boljev, mu je rekel brat. Poslušal ga je, toda čez kako uro se je vrnil; preveč samega se je počutil. Tudi svežega zraka je pogrešal. Spet je sedel na jadro in si polival roko.
Lov je bil bogat. Široke ribe z belimi trebuhi so ležale pred njim, poskakujoč v smrtnih krčih, gledal jih je in venomer gledal svojo zdrobljeno roko.
Favel mlajši ni šel več na morje. Dobil je službo V pristanišču in kadar je pozneje pggbbor nanesel na to, je rekel poslušalcem tiho in zaupljivo'; «Ce bi brat hotel, da bi prerezali mrežo, bi imel danes roko celo: Toda on je pazil na svojo lastnino».
, .....................  ’u.	.	.	,
Zbor Glasbene Matice iz Ljubljane
Vesele božiirte praznike
zeli vsem cenjenim odjemalcem
Trgovina jestvin
OBRSNEL
TRST,
Ul. Maiolica 1, Tel.93-070
TRGOVINA MANUFAKTURNEGA BLAGA IN DROBNARIJE
Peter-Pavel Čepar
TRST, Ul. Udine št. 36 - Tel, 28296
želi svojim cenjenim odjemalcem
vesele božične praznike
Vesele božične praznike želi vsem cenjenim klientom
Ivan Ribarič
Uvoz •— Izvoz Zaloga oglja, premoga in drv za kurjavo NA DROBNO - NA DEBELO Vseh vrst trdega ta mehkega rezanega lesa. furnirja, vezanih plošč itd. Prevzamemo prevoze vsakovrstnega blaga z lastnimi prevoznimi sredstvi Urad: TRST Ul. Crispi št. 14 — Tel. 93-562 Skladišče: Ul. delle Milizie 14 — Tel. 96-510 Telefonska štev. stanovanja 95-918
Gospodarsko društvo
K0MT 0 V E L“
M
želi vesele praznike in srečno novo leto vsem svojim cenjenim klientom in članom
POMEMBEN	UMETNIŠKI	DOGODEK	Z
V NI ZBOR	BDEL JO G GLASBENE 1	OSTUJ KATICE ]	E V TRSTU [Z LJUBLJANE
Zbor šteje okrog 100 pevcev, vodi gapriznani mladi slovenski dirigent Ciril Cvetko			
Za zaključek, božičnih praznikov se obeta tržaškim Slovencem poseben umetniški užitek: prihodnjo nedeljo bo gostoval v Avditoriju mešani pevski zb.or ljubljanske Glasbene Matice. Predstavila se nam bo impo-nentna masa več kot sto pevcev in pevk, ki jih vodi mladi, odlični dirigent Ciril Cvetko. Program je razdeljen na tri dele; prvi del bo obsegal nekatere pomembnejše skladbe sodobnih slovenskih skladateljev (Cirila Cvetka, Emila Adamiča, Antona Lajovca in U-balda Vrabca); drugi del bo izpolnil ženski zbor ob spremljevanju klavirja. Izvajal bo dve skladbi rektorja ljubljanske akademije glasbe Janka Ravnika, ki ga bo pianistka Nada Verbič pri izvajanju spremljala na klavirju. Tenorist R. Franci bo pa zapel vrsto solospe-vov Janka Ravnika, Lajovica in Pavčiča. V tretjem delu nam bo spet celotni mešani zbor zapel celo vrsto slovenskih in hrvatskih narodnih pesmi, med njimi tudi znamenito III. me-djimursko rapsodijo Krsta Odaka, pri kateri bomo sli-šdli v solističnem partu tudi imenitno altistko Elzo Karlovac, ki je v Trstu že dobro poznana.
Ob gostovanju tega zbora po Koroški letos jeseni je pisal nemški list «Die
neue Zeits sledeče: Zbori kakor «V snegu«, «Fantu», «Bolest kovač«, ki so jih peli predani in z notranjim navdušenjem, — so jasno pokazali visoko stopnjo glasovne izenačenosti. Ne da bi se izgubljal v efekte, ki so poceni, zna zbor zajeti bistvo glasbene pesnitve in ga podati v najlepšem izrazu. In ob koncu še; »Poslušalci, med njimi deželni glavar Wedenig in več zastopnikov oblasti ln glasbenega življenja so bili nad koncertom tako	navdušeni
in prevzeti, da	so morali
tako zbor kot solista ponavljati in dodajati.«
* * *
Kako bi bilo, če bi, kakor v Celovcu,	tržaškemu
koncertu prisostvoval n. pr. Vitelli, de Castro in tržaški župan Bartoli ali celo pre-vzvišeni Santin?	Kako lep
dokaz miroljubnosti, krščanske ljubezni, demokratičnosti, narodnostne strpnosti bi si lahko s tem dali! Pokazali bi, da so že dosegli tisto stopnjo kulturnosti kakor koroški nemški zastopniki oblasti, ki niti nimajo dva tisoč let staro kulturo. In da bi potem celo «Gior-nale di TVieste« kakor koroška «Die neue Zeit» in «Volkszeitung» tako pozitivno pisal o tem koncertu. A to se še ne bo zgodilo.
Za hude trenutke...
\ /.
djOV^
L
L
PLASTIKA
V
PRVI ZVEZKI JUGOSLOVANSKIH
ENCIKLOPEDIJ NISO VEČ DALEČ
Veliki leksikon bo obsegal 86 knjig, kmalu pa bodo za-čeli izhajati prvi zvezki v obsegu od 800 do 1000 strani
Ko so pred kratkim izročili svojemu namenu nov oddelek Grafičnega zavoda Hrvatske, oddelek namenjen tiskanju in grafičnemu o-premlj anj u jugoslovanskih enciklopedij, so v izdajanju teh velikih del prav gotovo napravili velik korak naprej. Novi oddelek Grafičnega zavoda Hrvatske je v zadnjih mesecih dobil vrsto novih strojev; nove stroje za litografijo,’ nove naprave za bakrotisk, stroje za knjižni tisk, izpopolnil pa je tudi svoj oddelek za ofset-tisk in svojo stavnico z novimi stavnimi stroji. Prav tako so bili nabavljeni nekateri stroji za knjigoveznico, za Vse oddelke pa zgrajene nove dvorane z moderno ureditvijo. In tik pred otvoritvijo vseh teh modernih oddelkov so preizkusili še zadnji prispeli stroj, namenjen za bakrotisk. Tako je grafična industrija Zagreba ob sodelovanju Leksikografskega zavoda FLRJ in Grafičnega zavoda Hrvatske dobila veliko pridobitev. S tem pa je bilo tudi omogočeno, da bo večletno dosedanje pripravljalno delo za izdajanje enciklopedij že prihodnje leto kronano z uspehom. Sredi prihodnjega leta bodo namreč prišli v javnost prvi zvezki velikih izdaj, ki jih pripravlja Leksikografski zavod. Predvideno je, da bodo
že od prihodnjega leta naprej postopoma in neprekinjeno izhajali posamezni zvezki enciklopedij in leksikonov, zvezki v obsegu 800 do 1.000 strani, velikega formata, s fotografijami, risbami, kartami, zvezki, ki bodo sestavljali Jugoslovansko enciklopedijo, Pomorsko enciklopedijo, Splošno enciklopedijo, Glasbeno enciklopedijo, Gozdarsko enciklopedijo in Bibliografijo. Vse te številne izdaje namreč pripravlja Leksikografski zavod.
Med vsemi temi deli bo prav gotovo najpomembnejša Jugoslovanska enciklopedija, ki bo v osmih knjigah prikazala vse življenje v Jugoslaviji, življenje posameznih narodov in republik od prvih začetkov pa do danes. V njej bodo prikazane vse vrednote, kulturne in gospodarske, s katerimi so naši narodi in naši ljudje dali svoj prispevek civilizaciji in kulturi, Vsak zvezek Enciklopedije bo imel več strani umetniških prilog v barvah, več reprodukcij, večje število geografskih kart in še več fotografij ter risb, tako da bo prikaz življenja in ustvarjalnosti jugoslovanskih narodov prikazan ne samo z besedami temveč tudi s slikami.
Druga izdaja bo Pomorska enciklopedija, ki je
predvidena na sedem zvezkov. Ta izdaja je za Jugoslavijo kot pomorsko državo še posebnega pomena. Prikazati pomorstvo Jugoslavije, njen položaj na morju, ekonomsko bogastvo morja in problematiko pomorstva sploh, to je namen te specialne izdaje Leksikografskega zavoda, pri tem bo posebna skrb posvečena pomorski terminologiji in slovarju pomorskih izrazov; v tem slovarju bodo domačim besedam dodane ustrezne besede v angleščini, nemščini, francoščini, ruščini in italijanščini. Seveda bo tudi to delo bogato ilustrirano.
Dočim bosta ti dve prvi izdaji vsebovali splošne podatke o državi, bo tretja publikacija Leksikografskega zavoda, Splošna enciklopedija v 110.000 člankih in šestih knjigah nudila najnujnejše podatke z vseh področij človeškega življenja.
Za kasnejšo dobo pa ima Leksikografski zavod v načrtu izdajanje Velike enciklopedije, ki je zamišljena v štiridesetih zvezkih velikega formata. Ta enciklopedija naj bi predstavljala skupnost specialnih strokovnih enciklopedij, ki bi bile sicer samostojne, vendar bi v enotni izdaji sestavljale Veliko enciklopedijo. Tako naj bi šest knjig sestavlja-
lo Medicinsko enciklopedijo, štiri knjige Glasbeno enciklopedijo, štirje zvezki Enciklopedijo likovnih umetnosti, dva zvezka poljedelsko enciklopedijo. Kljub velikemu obsegu pa izdaja teh enciklopedij ni stvar bodočnosti, temveč jih strokovnjaki že tudi pripravljajo. Ima pa Leksikografski zavod v načrtu še Enciklopedijo pravnih in družbenih ved. Enciklopedijo folklore, zgodovine in geografije, Literarno enciklopedijo, kar vse naj bi sestavljalo Veliko enciklopedijo.
Posebej pripravlja Leksikografski zavod še Bibliografijo razprav in člankov, ki so v zadnjih 150. letih izšli po vseh revijah, časopisih in zbornikih .na področju Jugoslavije. To o-gromno delo naj bi obsegalo 25 zvezkov, od katerih naj bi vsako leto izšli po Štirje.
Toda dovolj. S tem, ko je začela delovati tiskarna, je vse delo Leksikografskega zavoda dobilo nov značaj. Iz tihega pripravljalnega dela znanstvenikov in strokovnjakov se bo delo premaknilo v tiskarno in kmalu bomo lahko dobili prve od 86. knjig, kolikor jih namerava v prvi dobi svojega delovanja izdati Leksikografski zavod Jugoslavije.	S.	R.
„E0T0 EDI“
Trst, El. Uriani 2-1 (Barieral
I¥M D0LES
sedlarska delavnica
TRST, Ul. G. Gozzi 1.
izdeluje in popravlja aktovke, konjsko opremo in kovčke
Vesele praznike in srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem
Edt/ard Furlani
TRST, Ul. Milano 18 - Tel. 5169 Krmila za živino, umetna gnojila, žita, žveplo, modra galica, stroji za obdelavo zemlje, orodje vsakovrstna semena itd.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem
ribarnica
Marcela Pertot
PROSEK št. 2
v BARKOVLJAH Ul. Perarolo št. 2 - Tel. 28415
Vsem cenj. gostom, prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto
Gostilna Ftiaiius lnliiii Gulič
TRST,	Ul.	Zanetti 6 Trg sv. Frančiška
ki Vam postreže s pristnim Istranom, Vipavcem, teranom in domačo kuhinjo ter z mrzlim prigrizkom
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
Mlekarna
FOROZARO
SKEDENJ,
Ul. di Servola 39
Krojaška delavnica
JOSIP KRAMAR
OPdNE, Narodna ul. 65
želi vesele božične praznike in srečno novo leto vsem cenjenim klientom, sorodnikom, prijateljem in znancem.
Vesele božične praznike in srečno novo leto
želi svojim klientom in Znancem
mesnica
Rudo It Puntar
KONTOVEL 179
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in znancem
trgovina jestvin
Bernard Fabčič
KONTOVEL 231
Trgovina jestvin
EDVARD GRUDEN
NABRE2INA 182
želi cenjenim odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto.
(instilna KOBflLJ
Ul. delllndustria
želi svojim cenjenim odjemalcem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto
Vsem cenjenim odjemalcem želi vesele božične praznike in srečno novo leto
TOBAKARNA Košuta - Svab
SV. KRI2
TRGOVINA SADJA IN ZELENJAVE
Marij Gerlanc
BARKOVLJE Ul, Miramare 181
želi cenjenim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto
Krojačnica Petelin
NABREŽINA št. 145
izdeluje moške in ženske plašče, obleke, ženske kostime, po najmodernejšem zadnjem kroju.
CENE ZMERNE
Ima na razpolago veliko izbiro vzorcev najboljših tovarn.
if
KOLESA. ŠIVALNE STROJE, RADIOAPARA-TE IN DRUGO
dobite v veliki izbiri tudi na obroke v
TRGOVINI
UAIEZ UVAITIR
NABREŽINA, tel.22523
PODJETJE
brata ŠVARA ♦
HMann delavnica la ailnnis m Morje ♦
TRST - Ul. Ginlla 28 Telefon: 96 - 742
«UNI0N»
Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 j« v TRSTU, UL. VALD1RIVO M tel. 27512 - 5939. Prokurator RAVNIK
Dr. HLAVATV
zobozdravnik
ORDINIRA
na OPČINAH Narodna ulica št. 124
Vesele praznike in srečno novo leto želi Pekarna in slaščičarna
ALBERT JAZBEC
NABREŽINA
r
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
Kavarna
TERCGN
NABREŽINA
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
Gostilna “GRUTTA,,
SV. KRIZ
Svojim cenjenim odjemalcem želi vesele božične praznike in srečno novo leto
Papirnica in knjigarna
S0RLI
SESLJAN
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
Krojačnica
BEHAIARO JAZBEC
NABREŽINA 173
želi vesele božične praznike in srečno novo leto Vsem cenjenim odjemalcem
Zaloga gradbcnaga materiala
RUDOLF TERICE
SV. KRIZ 149
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi svojim klientom
Trgovina jestvin
EELIKS KOŠUTA
SV. KRIZ pri TRSTU
Vesele praznike in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in znancem
PEKARNA LEG1SA
SESLJAN
PR!MORSKI DNEVNIK
— 4 —
35 decembri 19*3
NEKAJ PODROBNOSTI IZ ZGODOVINE SMUČANJA V INOZEMSTVU IN PRI NAS
POZNAMO SMUČI?
Po najnovejših izsledkih so smuči uporabljali najprej Korejci - Ivan Vajkarl Vs/va* zor o slovenskih smučarjih na Blokah - Športno smučanje ima svoj začetek šele v preteklem stoletju Rudolf Badjura, starosta sodobnega slovenskega smučanja
Vsako minuto...\*
V naših časih . smatramo smučanje za zelo sodoben šport in marsikateri očanec pripomni, da «za njega mladih dni tega niso poznali«. V resnici stoje stvari drugače
Smučanje je zelo staro. Verjetno se je pojavilo na več mestih zemeljske oble istočasno ali vsaj samoniklo.
Po najnovejših izsledkih so prvi uporabljali smuči Korejci; V Severni Evropi so našli v skale vrezane risbe smučarjev, stare več kot 4000 let. Leta 18 po Kr. piše Rimljan Strabo o smučarjih s Kavkaza Verjetno pa so smu. či poznala tudi razna sibir-sko-mongolska plemena. V A-roeriki so nedavno izkopali 8000 let stare indijanske smuči. V Evropi se je smučanje razvilo le na severu, posebno pri Laponcih, o čemer nam poroča 1. 550 Jordanes. Nato imamo celo vrsto kronistov ki nam opisujejo smučanje tja do 13. stoletja. Saxo Gramma. ticus opisuje v letu 1200 smučanje prav obširno.
V novem veku nam prvi opisuje, smučanje Olaus Ma-gnus v svoji knjigi «Historia de gentibus septentrionalis« iz leta 1555. Tukaj izvemo že razne podrobnosti o palicah, smučeh in opisuje nam že tudi nekako tekmo,-kjer je Že šlo za »srebrne pokale in bronaste posode.«
Za nas Slovence je zelo važno delo Ivana Vajkarta Valvazorja »Ehre des Herzogtums Krain« iz leta 1689, kjer nam v prvi knjigi 28. poglavju od strani 583-5*86 široko razlaga o slovenskih smučarjih na Blokah Te vrstice so edini pisani dokaz o obstoju smuči v celi Evropi, razen pri Skandinavcih in Rusih v dobi pred 400 leti, Valvazor sam pravi, da ni kaj sličnega nikoli in nikjer drugod videl ne na Kranjskem in ne pri drugih narodih razen pri Laponcih in Norvežanih. Da so bile smuči res domač ljudski proizvod nam priča tudi lepa slovenska terminologija: smuči, smučke, smučina, smučar, smučanje, smuka, smuk itd. in ne siki ali ži i. p. kot izgovarja večina drugih narodov. Beseda ski ali ši izhaja iz severnjaške besede «skride». kar pomeni drseti. Do tega časa^ so ljudje uporabljali smuči le kot prometno sredstvo, s katerim so si lajšali kretanje v globokem snegu. Uporabljali so j in v razne vsakdanje namene. Rusi in Norvežani so se celo vojskovali na njih. Naši Bločani pa so uporabljali že pred stoletji smuči na lovu: na pogrebih so tudi krsto vozili na posebnih smučeh; ob nedeljah so hodili k maši v oddaljeno cerkvico s smuči in to ne le mladina, ampak od deda do vnuka in od ba-bice do vnukinje vsj člani družine. Spretni so bili posebno v vožnji po bregu navzdol, kjer so si pomagali z dolgim močnim kolom, na katerega so se opirali in z njim tudi krmarili. Celo skakali so nekateri in pri tem smo imeli Slovenci prvo žrtev smučanja: neki mladi bloški kmet se je smrtno ponesrečil.
O športnem smučanju lahko govorimo pravzaprav precej kasno; leta 1818. sta v Muenchnu dva Norvežana kazala, kako se človek premika na smučeh, toda Nemci *o pokazali do njiju le nezanimanje- Prvi moderni športni smučarji in smučarji tekmovalci so bili Norvežani. Toda udejstvovali so se le v tekih in skokih, kar še danes imenujemo nordijska ali klasična kombinacija Zavijanja s smučmi niso poznali, S hriba so se spuščali le naravnost- navzdol. Prve tekme v skokih so se vršile na Norveškem že leta 1860. Deset let pozneje pa so se vršile prve tekme v spustu in teku v mestu Kristianiji. Leta 1875 je bilo v istem kraju osnovano prvo smučarsko društvo «Christiania — Ski — Club«.
Ta klub je prvi vzbudil zanimanje za smučanje pri Angležih, Nemcih in Cehih Prve skakalne tekme v slovitem ;
Hohnenkolnu so se vršile leta 1883 in so od tedaj dalje ena naj več j ih vsakoletnih smučarskih prireditev na svetu Leta 1891. je slavni polarni raziskovalec Nansen izdal knjigo, kjer opisuje svoj pohod na smučeh čez polarni otok Groenland. To Nanseno-vo delo je bilo epohalnega pomena za razvoj smučarstva po svetu. Povsod so začeli ustanavljati smučarske klube in doslej v zimskih mesecih nedostopne gore so pričele dobivati vedno več obiskovalcev. Tekme so bile druga za drugo, tehnika smučanja se je izboljševala, oprema izpopolnjevala in množice navdušenh smučarjev so naraščale. Danes je smučanje gotovo eden najbolj razširjenih in najbolj priljubljenih športov L. 1924 je bila osnovana mednarodna smučarska zveza (FIS). Naslednje leto so se pričela svetovna smučarska prvenstva a med olimpijske igre so u-vedli smučanje 1924 v Cha-monixu.
Slovencem je prvi prinesel sodobno smučanje še živeči starosta slovenskih smučarskih pedegogov Rudolf Badjura, ki se je z njim seznanil v avstrijski armadi. Njemu ere zahvala, ako imamo Slovenci svojo lastno smučarsko terminologijo, kajti on jo je zbral med našimi bloškimi kmeti in jo nato v drobni knjižici posredoval vsem slovenskim, pa tudi jugoslovanskim smučarjem.
To bi bil kratek zgodovinski oris smučanja.
Seda, si smuči oglejmo nekako po razvoju oblike.
Prvotne smuči niso bile niti malo podobne današnjim; bile so to čisto navadne krplje s katerimi so hodili po snežni odeji; severnjaki so si delali krplje iz kože severnega jelena. Ta koža pa zelo rada drsi po snegu; in take krplje so bile prve smuču Sele mnogo kasneje so začeli izdelovati lesene. Na Blokah so bile narejene iz bukovega lesa; na severu so jih iz delovali iz breze; današnje so navadno ah jesenove ali pa iz hškorija.
Po drugi svetovni vojni so pričeli izdelovati vezane iz raznih vrst lesa; tekmovalne imajo drsno ploskev iz gumija ali kakšne druge umetne mase. Te smuči so zelo prožne, odporne in drse zelo hitro, toda so precej občutljive.
Tudi vezave so se v što-letjih menjavale. Prve smučke so obuvali kot čevelj. Na Blokah so jih nataknili na nogo kot coklo, imele so le pas čez prste; v polpretekli dobi so uporabljati razne'Sej-delove ali paralelne vezi. Danes pa je že popolnoma prevladal diagonalni ali kan-dahar poteg. Teh in drugih vezi je nešteto vrst. So pa po navadi vse enako učinkovite in se razlikujejo le po kvaliteti materiala Pri smučanju so nam potrebne palice. Prvotno so u-porabljali le eno palico. Se v novejši dobi, okoli prve svetovne vojne so uporabljali smučarji le eno palico. Sele ko se je smučanje razvilo po zaslugi Bilgcri.ia in Zdarskega tudi v alpskih deželah, so pričeli uporabljati dve palici s krpljicama in pentljama za roke.	i	,
Tudi ostala oprema, obuvalo in obleka se danes pri smučanju razlikuje od navadne.
Se na nekaj ne smemo pozabiti: to so maže. Sneg ni vedno enak; snega poznamo gotovo deset in še več vrst in za isto vrsto snega poznamo danes vsa; sto maž. Mazanje smuči je zelo važno in je prava umetnost. Finski tekači so pripeljali s seboj na olimpiado posebnega inženirja, ki jim je sproti pripravljal prave maže. Sicer se pa pri mazanju tudi največji mojstri mnogokrat zmotijo.
Tako smo v nekaj besedah povedali od kdaj in od kod poznamo smuči.
BOJAN PAVLETIČ
Na svetu se vsako minuto rodi 55440 otrok, umre pa 46350. Vsako minuto je torej na svetu 810 ljudi več, vsako uro pa se število prebivalstva na svetu poveča za 48.000 ljudi.
Vsako minuto popijejo na svetu povprečno 25.000 litrov vina, prav toliko piva in 835 tisoč skodelic kave. V istem času kadilci po vsem svetu spremenijo v dim 1270 ton tobaka, to je na milijone cigaret. Vsako minuto zakoljejo na svetu 573 goved in drobnice, da lahko ljudje pojedo v vsaki minuti 60.000 kg mesa. Vsako minuto pojedo po svetu okrog 1600 ton sledkor-ja.
Vendar ne ostanimo samo pri hrani in pijači: vsako minuto v tovarnah avtomobilov izdelajo 117 novih vozil. Vsako minuto odpošljejo na svetu 1917 brzojavk in 117.000 pisem. Poročni uradi imajo tudj dovolj dela. Vsako minuto je na svetu 26 novih zakonskih parov. Policija pa mora intervenirati vsake štiri minute, ker je v tem času izvršen po svetu po en težji zločin.
Kadar boste prihodnjič rekli: «Cez eno minuto se vrnem,« pomislite, kaj vse se v tem času na svetu zgodi! Preveč razmišljati o tem pa bi seveda škodilo.
KRESN1CJE
EI.EKTROCENTRALE
Znanstveni sodelavci »General Elektrica« v Clevelandu so proučili voltažc kresnic in ugotovili, da kresnice ne konkurirajo električnim centralam. Raziskovanja so pokazala. da 1090-2000 kresnic sveti z močjo ene sveče. Da bi nadomestil; svetlobo 60-voltne žarnice, bi bilo potrebno 137.000 kresnic.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim gostom
GOSTILNA in KINO
STR aJ«
DOLINA
Vesel božič in srečno novo leto želi
GOSTILNA
l.BOPOLD PLES
DEVIN
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi v>sem svojim gostom
gostilna
Avgust iVIUŽIlVA
TREBČE 10
Vesele božične praznike in srečen začetek novega leta želimo svojim klientom in 'dojemalcem
mesnica P E T A H 0 S
boršt
gostilna
PRED DESETLETJI JE BILA OPERACIJA UTRIPAJOČEGA SRCA NEMOGOČA
Kirurško zdravl jenje srenih napah
Prve ponesrečene poskuse operacij je treba pripisati pomanjkljivosti tehničnih pogojev Razne vrste srčnih napak, ki se z operacijo lahko odstranijo - Umetno srce stvar bodočnosti
Vsem odjemalcem želi vesele božične praznike in srečno novo leto
trgovina in tubabarna
»MICA BUČMAN
STIVAN
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem . svojim, gostom
gostilna MI Č E
TREBČE
Vsem odjemalcem želi vesele božične praznike in srečno novo leto
TRGOVINA
MILI Č
SLIVNO
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
slaščičarna IIK A 01C A K K Al.J
TREBČE
Vesele božične praznike in srečno novo leto zeli vsem svojim odjemalcem
F. PEČAHIf)
trgovina jestvin
škofije
Ko je slavni kirurg Billroth pred nekaj desetletji kategorično izjavil, da bi bilo lahkomiselno, če bi si kdo drznil operirati utripajoče srce, pač ni slutil, kako naglo se bo razvijalo kirurško zdravljenje srčnih napak.
Zamisel, operativno zdraviti nekatere srčne anomalije ter srčne napake, ni nova Ko je nemškemu kirurgu Rehnu prvič uspelo, da je rešil ranjenca s prestreljenim srcem smr. ti, tako da je živo srce zašil, so pozneje začeli-zdraviti srčne napake z operativnimi posegi zlasti ameriški in angleški kirurgi. Ker pa so bili ti posegi združeni z zelo visoko umrljivostjo, je kirurgija srca obtičala v svojih povojih. Preseneča pa, da ni bil kirurg, temveč ameriška zdravnica za otroške bolezni, Helena Taussig. ki je leta 1944 prva predlagala, da naj bi operativno zdravili eno izmed najbolj pogostih prirojenih srčnih anomalij, tako imenovano Fallotovo tetralogijo. Taussigova je nagovorila svojega stanovskega tovariša Blalocka, da je po njenem načrtu operiral to bolezen ter je dala pobudo za dotlej neslutem razvoj v kirurgiji srca Ce so se v prejšnjih desetletjih resne operacije pogosto ponesrečile, ni bilo temu vzrok morda neznanje kirurga, temveč pomanjkljivost tehničnih pogojev. To velja zlasti za posege v prsnem košu, prav posebno pa še za srce. Med posebno pomembnimi tehničnimi napredki zadnjih deset let moramo omeniti in-tratrahealno narkozo, ki jo lahko izvajamo s pomočjo strupa kurare in z umetnim prezračevanjem pljuč med narkozo. Poleg tega je možno tudi znižati temperaturo pod normalo ter zmanjšati presnovo za 10 odst. Tako lahko ustavi praktično kirurg za neka; minut obtok, da tako pridobi na času. Medtem ko zadostuje za internistično razpoznavo srčnih obolenj klinična preiskava in rentgenska slika, potrebuje kirurg najnatančnejšo sliko o obsežnosti in stopnji bolezenskih
IZBIRAJ	LE	MED	DOB
sprememb srca. Ker navadna rentgenska slika srca kirurgu ne zadošča, potrebuje kon. trastno sliko srca m obtočil. Ta kontrastna slika je zato posebno dragocena, ker je danes možno narediti celo serijo kontrastnih rentgenskih posnetkov, ki ponazorujejo gibanje srca v hitrem zaporedju (do 24 slik v sekundi), tako da imamo naslikano vsako fazo srčnega delovanja v obliki filma. Kot nadaljnji na. predek v razpoznavanju srčnih bolezni je treba omeniti še katetriziranje srca. Ta metoda je bila znana že pred kakimi dvajsetimi leti, a je niso uporabljali, dokler ni pred kratkim postala standardna metoda za razpoznavo raznih obolenj in obtočil. Metoda obstaja v tem, da vstavimo v veno na komolcu v smeri proti srcu tanko cevko in jo potiskamo skozi žilo naprej do desnega preddvora odnosno prekata. Tako je mogoče meriti pritisk v desnem srcu, kakor tudi določiti količino kisika, ki jo vsebuje kri, iz česar lahko sklepamo, kakšno srčno napakp imamo pred seboj. Vsi strokovnjaki se strinjajo v tem, da je za uspešno operacijo treba izbrati pravega bolnika, kajti operirati vsakega srčno bolnega še zdaleč ni mogoče. Seveda je pa za uspešno operacijo neobhodno potrebna čim točnejša diagnoza.
Da bomo laže razumeli bistvo srčnih napak, si moramo na kratko predočiti delovanje srca in obtočil. Srce se. stoji iz leve in desne polovice (levo in desno srce), ki sta popolnoma ločeni druga od druge Vsaka srčna polovica ima preddvor in prekat, k: sta med seboj spojena z odprtino, na kateri so za-klopnice, ki regulirajo krvni obtok. Desna srčna polovica preskrbuje pljučni krvni obtok, leva pa tako imenovani veliki krvni obtok, v desni preddvor prihaja venozna kTi po obeh zbiralnih venah, iz preddvora gre v desni prekat in v pljuča, kjer se ar-terializira, se pravi, da odda ogljikovo kislino ir. prejme kisik. Iz pljuč gre arterialna kri v levi predvor, odtod v levi prekat ter po aorti in arterijah po vsem telesu. Srčne zaklopnice, ki se nahajajo med preddvoroma ter prekatoma in med prekatoma ter velikima odvodnicama, so ventili, ki regulirajo krvni obtok v srce. Obolenje srčnih za-klopnic povzroča srčno napako.
Med prirojenimi srčnimi napakami zavzema prvo mesto Fallotova tetralogija pač zato, ker je najbolj pogosta. Ta srčna anomalija ima svoj vzrok v napačnem razvoju srca že pred porodom. Med štirimi (tetra pomeni grško štiri) znaki , ki so značilni za to bolezen, sta poglavitna zoženje pljučne odvodnice ter okvara v pretinu med levim in desnim prekatom. Fallotova bolezen je znana tudi pod imenom sinjavica ali modrica, kajti bolniki imajo izrazito modrordeč videz, kar je posledica kroničnega pomanjkanja kisika, in sicer zato, ker prihaja skozi zožene pljučne žile premalo krvi v pljuča. Otroci, ki imajo Fallotovo srčno bolezen običajno ne preživijo 14. leta, če jih ne-operiramo. Bistvo Blalockove operacije je vtem, da se stvori zveza med pljučno in telesno odvodnico, s čimer se napravi pot, po kateri prehaja zadosti krvi v pljuča, kjer se kri arterializira, to se pravi, da sprejme kisik m postane rdeča. Čeprav s to operacijo m odpravljena srčna na-
paka. se vendar stanje bol-1 pljučnih žil, ki se izlivajo v
niku bistveno zboljša, kajti i levi prekat.
otroka ne muči več težko dihanje in tudi sinjavost izgine.
Druga prirojena srčna ' napaka je stenoza istmusa aorte, to se pravi zoženje velike telesne odvodnice v notranjosti prsnega keša. To zoženje ima usodne posledice za vse telo: medtem ko je pritisk krvi v zgornjem delu telesa izredno povišan, so organi v spodnjem delu telesa ie pomanjkljivo prekrvljeni Ta visoki krvni pritisk v glavi predstavlja celo za mlad organizem prevelik napor in običajno srce odpove že v mladih jetih, ali pa zadene bolnika kap. Švedski kirurg Crafoord je leta 1944 prvič izvedel operacijo te napake.
V primeri s pridobljenimi srčnimi napakami so prirojene srčne napake redkost. Naj. bol; pogost vzrok pridobljenim srčnim napakam je v mladost; preboleli revmatizem. Ce se na nežnih srčnih zaklopkah odigra vnetje, tedaj se zaklopke skrčijo, zrastejo. odnosno zdebele tako, da se ne zapirajo več popolnoma (insuficienca) ali pa da se ne morejo več popolnoma zapirati (stenoza) Med pridobljenimi srčnimi napakami je posebno važna mitralna stenoza, to je brazgotinasto zože. nje zaklopke, ki loči levi preddvor in prekat. Cim bolj izraženo je zoženje te zaklopke, tem izrazitejše so bolnikove težave; težko dihanje, kašelj s krvavim izmečkom, srčna astma. Omenjeni bolezenski znaki so posledica zastoja krvi v pljučih, kajti zo-zena mitralna zaklopka pušča le malo kivi iz levega preddvora v levi prekat in predstavlja mehanično oviro, ki nujno vodi do prenapolje-nja preddvora s krvjo in s tem tudi do prenapolnjcnja
Dasj je bilo zdravljenje srčnih bolezni do nedavno glavno torišče internista, ki je zdravil srčne bolezni z me-dikamenti, je vendar v najnovejšem času zdravljenje nekaterih srčnih obolenj prevzel tudi kirurg. Vendar ne smemo misliti, da je vsak bolnik na srcu, na primer z mitralno stenozo, že tudi zrel za operacijo. Tu je treba zelo previdne izbire in soglasja med internistom, srčnim specialistom, kirurgom in rentgenologom, ki' odločajo o tem. ali je bolnik primeren za operacijo ali ne Mnogim laikom se zdi morda fantastično, če slišijo, da je možno operirati srce Izmed teh operacij je operacija mitralne stenoze še relativno precej enostavna: kirurg seže skozi levi preddvor, odnosno skozi njegovo avrikulo neposredno do zaklopke. katere odprtino nato razširi s konico prsta. Izguba krvi je zmerna in srce prenese tako manipulacijo običajno brez komplikacij. Ce je pa mitralna zaklopka tako to. ga, da je ne more razširiti s prstom, tedaj uporablja kirurg poseben nož, ki si ga natakne na konico prsta.
,Vse kaže, da se bo srčna kirurgija razvijala še nadalje in iz najnovejših poročil vero0- da je možno operativno zdraviti tudi druge srčne napake Morda se bo nekoč posrečilo operirati srce pod stal. no kontrolo vida Pri tem bi seveda morali izključiti srce kot motor krvnega obtoka iz delovanja Res so že skonstruirali aparate, ki pri živalskih poskusih prevzamejo med operacijo funkcijo srca in pljuč. Trenutno pa seveda u-poraba takšnega umetnega sr. ca pri človeku že ni mogoča.
Dr. S.
Odkrita
„belega
tovarna
strupa^
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
TRGOVINA JESTVIN
FRANC BRCE
BORŠT
i Vesele boi. C n e praznike in srečno novo leto želi vsem odjemalcem
trgovina jtislvm Josip J H RJA V
DOLINA 69
Vesele božične prašnike in srečno novo leto želi vsem gostom
Bar Bazovica
Vsem cenjenim odjemalcem Seli vesele božične praznike in srečno novo leto
_ MESNICA
Ali no De Lorenci
SV. KRIZ
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi svojim klientom in znancem
gostilna (i II ŠT lil
ZGONIK
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
GOSTILNA
fi K I L A il C
SALEZ
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem
Mario HIIII, Ul 0
ZGONIK in MALI REPE«
uo X
Vesele praznike in srečno novo leto želi svojim klientom diplomirana
krojaonica Vladimir GOHEP
PROSEK
Vesele praznike ln srečno novo leto želi svojim odjemalcem
trgovina jestvin Ferdinand K H IZ M A N
GABROVEC št. 42
Gostilna "EX USSARO,,
FllipCIč Ivan
TRST,	Ulica	Carduccl 41
(nasproti pokritega trga)
Postreže vam z najboljšim domačim in ^istrskim vinom in domačim pršutom.
VSEM CENJENIM GOSf^, ZELI VESEL BOZ1
Tiha občina v Franciji Ou-lin je kaj pripraven kraj za vse, ki hočejo od časa do časa pozabiti na vrvež velemesta. Rdeči dvorec, velika zgradba sredi zanemarjenega parka je pravi kraj preutrujenega človeka. V tej hiši se je nastanil letos človek brez prtljage, s seboj je imel le nekaj steklenic. Čudak, so menili vaščani in kaj kmalu pozabili nanj.
Kmalu se je razvedelo, da je tajinstveni tujec po poklicu kemik. Zanj se je začela zanimati tudi policija, ki ga je dva meseca brezuspešno nadzirala. Nikakor niso mogli ugotoviti, s čim se ta tujec ukvarja.
Po dolgi skrbni preiskavi so ugotovili, da je bil Rdeči dvorec namenjen za največjo taj. no tovarno «belega strupa«, imenovanega heroin. Kemik, ki naj bi delal v tej tovarni, je bil eden od sodelavcev mednarodnega trgovca z mamili Jeana Hoatwala. Tega je policija prav dobro poznala, pač pa ga zaradi pomanjkanja dokazov ni mogla zapreti. Po razkritju Rdečega dvorca pa se je začela razkrivati mreža, ki ima svoje niti po vsem svetu.
Hoatwal in njegovi sodelavci se niso zadovoljili samo s trgovino na drobno v Fran-
ciji. Heroin je v posebnih zavojih odhajal v Italijo. V Genovi so ga sprejemali posredniki z vseh strani sveta. Odtod je heroin potoval tudi v ZDA. Znano je, da je Lu ciano, kralj mamil, imel svoje središče v Napoliju.
S tem, da so odkrili proizvajalce mamil v Franciji, še ni rečeno, da so jih povsem iztrebili, kajti preiskava v Italiji, na Srednjem vzhodu in v ZDA se še ni začela. Vlada ZDA je že večkrat obtožila Francijo, da še ni ničesar storila proti trgovcem z mamili, ki so iz Francije razpredli svoje mreže vse do Amerike. Tokrat pa je francoska posebna policija za bor. bo proti razširjanju mamil, zasledila in ujela nevarno tolpo trgovcev z mamili. Pot trgovine z mamili je torej presekana, treba pa bo paziti, da ne bo znova vzpostavljena.
275 UR ZA KLAVIRJEM
54-letni Nemec Heinv Arn je postavil nov rekord v igranju na klavir. Brez prenehanja je igral 275 ur. V tem času je pokadil okrog 1000 cigaret, popil približno 300 steklenic brezalkoholnih pijač in nekaj sto skodelic črne kave. da bi lahko ostal buden,
Vesele praznike in srečno novo leto
vošči svojim članom
Pilili PII
Zaloga otavbnega materiala
Ivan Blazina
Import - Export
GABROVEC st. 23 Urad - Trst, Ul. Fabio Severo 99 - Tej. 23906
voSči vesele božične praznike
in srečno novo leto vsem svojim odjemalcem
Vsem svojim klientom in zvoncem želi vesele božične praznike in srečno novo leto 1954
gostilna - Ivan KOCMAN
STIVAN pri TIMAVU
Vesele božične ))rl,r;e. ke voiči svojim c nim gostom
gostilna
Antonija tiolo"
vd. Simonič
OPČINE 39 Narodna ulica
Vesele božične Vrau kc in srečno noV°
zeli vsem
gostilna
D0I.BHIC
PROSEK
jjevinšč'"*
Vsem cenjet’un b0. malcem želi vrs ,reČnO žične prašnike trnovo leto
A » A
trgovina
sadja in zelenja
SV.
Vesele božične Pra* ke in srečno novo želi vsem svojim P°*t0
gostilna
6ABR0FBC
PRAPROT
10
MEDMRODMI POSVET ZNANSTVENIH DELAVCEV
Nevi izsledki e krmi in c prebavi živali
Potrebno je, da se tudi preprosti živinorejci seznanijo vsaj na splošno z novimi pomembnimi izsledki na področju kmetijstva
Letos marca je bil v Parizu mednarodni posvet znanstvenih delavcev, ki raziskujejo krmo in krmljenje živali, Več uglednih strokovnjakov je na posvetu predložilo svoje razprave, ki vsebujejo Precej novih izsledkov. Potrebno je, da se tudi preprosti živinorejci vsaj na splošno seznanijo z nekaterimi ugoto-yitvami o krmi in prebavi ztvali.
SUHA ALI S VEZA KRMA?
Švicarski strokovnjak E. "rasemann je v svoji razpravi obdelal precej izčrpno mnoga doslej nerešena vprašanja o krmi in krmljenju. Natančneje je razpravljal o pomenu Posameznih sestavin krme in tako je tudi obravnaval vpra-senje, ali voda kaj vpliva na Porabo krme. Ali je primernejša vlažna — sveža ali si-'aža — ali suha krma? Veči-Pa strokovnjakov sodi, da je brez večjega pomena, če krma vsebuje več ali manj yode. To zlasti velja v kra-3ih s suhim podnebjem in če 80 Pogoji, da žival krmo hitreje prebavlja ter v tej ali °Pi obliki izloča vodo. Žani-miva je zlasti ugotovitev, da Soveja živina poje prav toliko., suhih snovi (sušine), če 30 krmimo z zeleno, svežo krmo, ki vsebuje mnogo vode, kakor če ji pokladamo seno. To se pravi, da živina Potrebuje tem več zelene krme, čim več vode krma vsebuje, da dobi dovolj hranilnih snovi, ki so zajete v sušini ^sestavinah krme brez vode), “ri prašičih so ugotovili, da svinjam ne škoduje, ce popijejo celo po 24 litrov sirotke ?.a dan; iz tako velike količine tekoče krme žival med Prebavo pridobi dovolj hranilnih snovi, ne da bi zaradi tega trpelo njeno zdravje in ne da bi se ji zmanjšal tek (ješčnost) ter se primerno de. beli.
"Polnilne« snovi v krmi
Doslej je vladalo prepričanje, da imajo «po!nilne» snovi v krmi ali «balast» precej V.elik pomen, češ da vzbujajo živali občutek sitosti in da nekako uravnavajo prebavo, t-rasemann sodi, da neprebav-‘Jive snovi v krmi nimajo takšnega pomena, kakršnega 5°,jim pripisovali. S poskusi Pri goveji živini so dokazali, da pri kravah ne vpliva na . molznost, če krma ne vsebu-določene najmanjše količi-, ^"Polnilnih snovi ali balasta. Poraba hranilnih snovi nika-v.°r ni odvisna samo od koli-C1ne polnilne krme; Pri proiz-v°dnosti živine odločajo predvsem koristne, prebavljive nzanilne snovi,. Žival zato po-]e tem več krme. čim več je jnnd krmo neprebavljivih ali *e ((polnilnih« snovi, tako da .bi dovolj koristnih hranil-snovi. Ali drugače: Žival P1 sita, dokler ne prejme posebnih hranilnih snovi, če-Prav jo še tako pitamo in j 3' Polnimo prebavila s kakrš-11T1i koli «mašili»; če ima ži-krmo, nagonsko žre še Padalje, ko še ni použila do-hranilnih snovi, ne pa ®a bi se čutila sita ob polena trebuhu {(polnilne« krme, "ak°r so doslej na splošno , 1šlili. Groba krma, ki vše-Pu3e malo hranilnih snovi ali ' je težko prebavljiva, gre kozi prebavila živali tem hi-vre3~. da žival s hitrejšo pre-zav° nadimesti, česar organistu ne prejme- zaradi manj-Prebavljivosti krme. Z dru-5> mi besedami: Prebavila ži-
t«> se lahko prilagodijo krmi da «predelajo» (preba-t JO) iz slabe krme kot «su-v.Vine« dovolj hranilnih sno-v ,v tem krajšem času, čim dee krme je treba prebaviti, •A ko telo dobilo vse, kar
p°trebuje.
» Nova ugotovitev je tudi, da ,. ,lna na paši lahko použije 'o krme kakor je potrebuje t„ obstanek in razvoj ter za ir’ da daje mleko ali meso. Veptovili so, da krave niso k„ 6 prav nič več mleka,; ,.	50 se pasle na pašniku, j
Jer le bilo več paše in kjer | nla udi več popasle. Crase-,‘ann sodi, da so se krave sle "Sodile prirastu trave: pa-iia *S° se boD al' man' Sledp Va kako hitro je rasla tra-
je treba, da ima goveja živina rajši mlado kakor pa staro travo in da razlikuje prav dobro različne travne mešanice. V Švici so ugotovili, da ima živina rajši travniško seno kakor pa suho lucerno in deteljo. Živinorejci sami iz svoje izkušnje vedo, da se živina ne navadi takoj na popolnoma drugačno krmo, n. pr, na zeleno po krmljenju več mesecev s senom, ali na seno po dolgih mesecih paše ali zelene krme.
Pomembna je ugotovitev, da prašiči mnogo bolje izkoriščajo krmo, če jo dobijo v dobro odmerjenih obrokih, na katere se navadijo, kakor pa, če jih pitamo od časa do časa — ((nepričakovano# — s kakšnimi priboljški. Prav ta-
ko prašiči slabše izkoriščajo krmo,- ki jo dobivajo v neod-merjenih obrokih ali le neredno, kakor če bi enako krmo dobivali v rednih obrokih.
Za pičo perutnine je brez pomena, ali je hladna ali topla in kakšen vonj ima.
Večjega pomena je, zlasti pri goveji živini, na kakšno krmo se živali navadijo. Zato strokovnjak priporoča, naj bi govejo živino že mlado navadili na seno in suho krmo sploh, če ta krma prevladuje. Živali pa so tudi različne; nikdar ne bodo vse enako izkoriščale krme. Zato bi naj tudi pri odbiri upoštevali, kako žival izkorišča krmo in na kakšno vrsto krme jo je razmeroma lahko navaditi.
m
A. Spacal:
PETELIN NA BORJACU (Grafika)
ZALOŽBA tKMEČKA KNJIGA* ZA LETO 1954
NOVE STROKOVNE KNJIGE
ZA SLOVENSKE KMETOVALCE
Posebno zanimiv je kmečki koledar, ki obsega vrsto poliudno-strokovnih člankov izpod peres najboljših slovenskih strokovnjakov
moiz
ne da bi se zaradi tega ;n°st kaj spreminjala.
Taksno krmo ima živina
RAJSl?
Ok
Ra
Usnost krme nima večje-
Pomena, kakor sodi Cra-“'j.m»nn. Vendar je živina več nianj izbirčna. Upoštevati
Založba Kmečka knjiga je že pred časom poslala na knjižni trg svojo zbirko knjig za 1. 1954. Poleg Koledarja so še tri knjige:	Travništvo	izpod
peresa ing. Gvidona Fajdige, nadalje knjiga Vremenoslovec pripoveduje, ki sta jo napisala dr. Vital Manohin in France Slokan, in končno so še novele Prežihovega Voranca: po. prvi noveli nosi knjiga naslov Ljubezen na odoru.
Koledar Kmečke knjige je obširna in lepa knjiga, ureje^ na in opremljena tako, da si je vesel, čim jo vzameš v roke. Slikar Ivo Seljak-Copič je koledarska zaglavja bogato o-premil z lastnimi ilustracijami. z reprodukcijami del slovenskih slikarjev, s fotografskimi posnetki ter s slika-m; mož iz tarejše slovenske .Zgodovine in pa iz zadnjih časov, ziasti tistih, ki so bili > s svojim delom in - življenjem bliže kmetu.	11 >
Skoraj predaleč bi nas ha tem mestu vedlo podrobno o-pisovanje koledarske vsebine, saj skoraj ni področja, ki bi se ga ne dotaknila. Po Kardeljevem govoru na grobu Bor risa Kidriča je dobršen del koledarja posvečen leposlovju in literarni zgodovini. Tu so imena Mirka Rupla. Milene Topolovec, L>na Leglše, Alfonza Gspana, Branimira Kozinca, Nade Carevske. Janeza Menarta. Draga Vresnika, Toneta Pavška, Gabra, Saloma A-scha, Jožeta Šmita in Dušana Mevlje.
Po zanimivem sestavku Far-leya Merrata V deželi karibskih Eskimov .sledi zagJavje Pogled v preteklost. Univ. prof. dr. Bogo Grafenauer je tu priobčil članek Slovenski kmet in revolucija 1848. Fran Bradač je napisal Nekaj iz zgodovine in Ivo P. Drobtinice iz starih časov.
Daljše je naslednje zaglavje Vprašanje naših dni. Tu imamo najprej č!anek univ. prof. ing. Staneta Krašovca Mednarodno sodelovati'e v kmetijstvu, nato piše Blaž Singer Iz živtlenja koroških Slovencev, B.B. o Prehrambenem položaju na svetu. dr. Dušan Savnik pa o Azijskem Jugovzhodu.
Sodelavci zaglavja Kaj nas uči znanost so prof. Anton Polenec s člankom Resnica zmaguje, univ. prof. dr. Miroslav Zel, ki je napisal članek Morski zakladi, univ. docent Ciril Slebinger pa je popisal Kako naslajalo rude.
Maks Krmelj uvaja s člankom Na va'i se počasi razvijajo socialistični odnosi naslednje zaalavje Kmetijstvo, čigar nadaljnji sodelavci so univ. prof. Marjan Dorer s Kemifo v kmetijstvu, univ. doc ing. Oto Muck, ki je napisal Kaj bo s teletom?, nato univ prof. dr. Bogdan Vovk < člankom Kako se rastline hranijo, univ, prot. ing. Ciril Jeglič z Vrtnarjevim drobnim pismom. Fr. S. z navodilom Kako pulpiramo sadje m končno Zvone Zorko s član-
kom Kmetijstvo, najvažnejša industrija y ZDA.
Z zaglavjem Zanimivosti, v katerega so prispevali privlačne sestavke Franc Setmig, univ. prof. dr. Oskar Reja, univ. prof, dr. Miroslav Zei, prof. Anton Polenec. France Novšak in Vera Penca, pa vsebina koledarja še .nikakor ni izčrpana. Sledi še1 tisti del, zaradi katerega bo imel kmet knjigo vs.e leto pri rokah, da pogleda to in ono v zaglavju Kaj je treba vedeti. Razen podatkov o domovini in svetu ter o človeku so tu navodila za prvo pomoč ponesrečenim ljudem, nato poštne pristojbi-
ne, mere in uteži ter važni datumi iz kulturne zgodovine.
Zlasti pa bo uporabna dobrih šest .strani dolga razpredelnica Ce si bolan, tedaj vzemi... Tu so navedene zdravilne rastline. kaj od njih uporabiš proti raznim boleznim, kdaj cve-to in kdaj jih nabiraj. Dodana je še velika križanka.
Kot vidimo, je uredništvo zbralo za prispevke najbolj kvalificirane sodelavce, večinoma iz vrst univerzitetnih profesorjev, vendar pa so vsi članki napisani tako, da ne bo nikogar, ki bi mogel reči, da so zanj pisani preučeno. Nasprotno pa bo koledar rad
prečital kdorkoli ga bo prijel v roke. Zlasti pa našim kmetovalcem priporočamo, da si koledar z ostalimi knjigami, o katerih bomo poročali prihodnjič, nabavijo. Danes se mora tudi kmečki človek zavedati, da brez knjige ni napredka. Kmetje se gotovo mnogo na-uče iz roda v rod, sin od očeta. Toda tudi kmetje že davno več ne taje, da se je tudi način kmetovanja bistveno spremenil na bolje prav s sodelovanjem znanosti, ki je u-spešno in koristno posegla tudi v kmetovanje. Noben napreden kmet zato ne bo danes odklanjal strokovne knjige.
0 PRAVILNI VZREJI IN EARO JIH ROLJLMO
Ali je reja kuncev zares priporočljiva?
Naši kmetovalci zelo greše, ko imajo kunce zaprte skupno z domačo živino
Marsikje, na kmetih, zlasti, kjer imajo otroke, redijo kunce predvsem zato, da imajo otroci veselje z živalmi. Na koristi reje navadno ne mislijo. Reja kuncev pa je tudi vzgojna za otroke. Razen tega, da imajo otroci veselje z živalmi, se pri dečkih tudi začne razvijati prva samostojna gospodarska dejavnost — začetki premišljenega koristnega dela 2e zaradi tega je treba priporočati reio kuncev.
Skrbeti moramo, da kunci ne tekajo po konjskem ali govejem hlevu; naredimo jim primerne stajice. Ce izberemo dobro pasmo in posvetimo reji primerno skrb, tako da živali pravilno krmimo in jih znamo obvarovati pred boleznimi, nam bo reja nudila precej dobrega mesa. Kunci se zelo hitro množijo. Njihovo meso je zelo okusno in prav nič ne zaostaja za telečjim ali kokošjim mesom. Vsebuje mnogo beljakovin. Ce se odločimo za rejo kunce/ je treba izbirati: ali bomo kunce redili zaradi mesa ali	pa	zaradi	kož	in	dlake.
Ce jih bomo redili zaradi mesa,	se	bomo	odločili za eno
izmed naslednjih pasem: za belgijskega orjaka, ki odrasel	in	spitan	tehta	do	9 kg
'žive teže), za nekoliko lažjega dunajskega modrega, za Srebrnjake ali pa za činčilo.
Kunci so primerni za klanje	v	starosti	treh	ali	štirih
mesecev; belgijski orjak da v tej starosti že do 2 kg mesa. Ce pa hočemo rediti kunce zaradi krzna, jih koljemo samo novembra ali decembra — le odrasle živali.
Marsikje ne redijo kuncev, ker jin ne znajo klati To pa je zelo preprosto. Kunca položiš na desko, ga primes z levico za ušesa in ga udariš s kladivcem ali kakšnim drugim trdim predmetom po čelu. Žival takoj izgubi zavest. Potem ji položiš glavo vznak in z ostrim nožem prerežeš žile na vratu. Kri je treba prestreči v posodo. Nato kunca obrneš na hrbet in stisneš drobovje proti zadku, tako da se izprani sečni mehur. Okoli skočnega sklepa na zadnjih nogah prerežeš kožo, in jo potegneš proti trupu, da so kite gole. Potem je treba kunca obesiti na kavelj, tako da mu laže odereš kožo. Kožo je treba odreti takoj, dokler je ži-val še topla. Z manjšim, ostrim nožem prerežeš kožo na spodnji strani repa in izločiš repne kosti. Nato kožo prerežeš po stegnih in jih «slečeš». Potem je treba kožo potegniti krepko s trupa do prednjih nog in jih tudi slečeš do šap, ki jih je treba odlomiti v sklepu in odrezati. Zdaj pa kožo potegneš čez glavo, še prej pa odrežeš u-šesa.
Odrtega kunca prerežeš po trebuhu od repa proti prsim, nakar izločiš čreva in želodec z drobom. Drobovina je
uporabna, čreva pa zavržeš.
S£SLJAN
hrfe nekaj časa se pojavljajo nlrr, nas luA obrazi >n se za'
njih ° ZS naŠ 'Cla^' y°dei: P°
Tr- .Vertenju in govorici, niso Ka; ,ani. pač. pa iz Italije, za V nel{i srbi? Gotovo sre 5 Se«r'Car ze vsenl znano:
■ čin Vc	b' radi omrtvi-
jim t ,.oltohške vasi. Zato se
tlftvii« tak'> mudi z z«ra" selja _novega ezulskega na-
(<kultivira?i Iat bi nas radi
*5°mači, * 25 družinami
češ- kV6!*/0 bolj ,°Bor-naši zemi ■	i-.	®)° ezuli na
°stah 'kil.1- Portla nfij bi bili
kenli r '''u' b*l° slabo. Vo>- Dod J*v.bodo’ ker ni še
■leJo n„ ‘reho' Preveč veru-škim ^ .U^skirn in trža-
z v a b i Hr°;V	. C e so jih
s° to stnriu njihovih domov, omožijo	z n3'mi po-
lj3' bi iiwrmado hlapcev, ki ?.°vati nat,, pomaSal> raznaro-
ati narodnost^0 I)0«lab' ounostno sovraštvo.
I
J
Nas pa ti računi prav me ne plašijo, ker zaupgmo JU7 goslaviji, kot smo to izrazili tudi ko smo darovali zastave JLA, ko je tovarišica Gorja-nova dejala: «V imenu prebivalcev zahodnega dela občine Devin-Nabrežina vam darujemo tole zastavo. Čuvajte jo in z njo branite sleherno ped naše zemlje. Cimprej jo prinesite k nam in najprej do naše obale še nepriključenega slovenskega morja! Živela jugoslovanska ljudska armada! Živel naš ljubljeni maršal Tito!#
NABREŽINA
Nabrežina je dolga vas kot včasih Ljubljanca in ne ve
en konec kaj se godi na drugem, pač pa čutimo vsi ena-
ke udarce, ki padajo po nas v zvezi s tržaško zadevo, ker je točno, kar je pisalo zadnje
«Gospodarstvo» v članku ((Nočemo biti beraški narod«, kjer je med drugim rečeno; ((Danes so se vse vasi cone A spremenile v raztreseno gospodarsko predmestje velikega Trsta. To pomeni, da je vse prebivalstvo naših slovenskih vasi gospodarsko tesno povezano z mestnim gospodarstvom«. To dejstvo občutimo zlasti Nabrežinei in to vedno bolj. Dalje pravi orne-njeni članek;- «In vendar je prav ta gospodarska odvisnost od mesta za obstnnek našega ljudstva usodna! Ljudje v mestu (Italijani) delijo pravico podeželju in vladajo, če-
prav nimajo pojma o potrebah dežele...«
. Tudi to je na žalost resnica, kot je resnica tudi naslednje:	italijansko meščan-
stvo nima pojma o slovenskih potrebah, ker ga niti noče imeti. Toliko večji pojem pa imajo o potrebah, ki jim jih narekujejo njihov nacionalizem, šovinizem, raznarodovalni program, itd. Zelo dobro 'razumejo, kajko je treba čim-prej naseliti na našo zemlje čimveč ezulov in vlagati v ta namen ogromne kapitale; prav tako dobro znajo izrivati naše ljudi od dela idr. Dobro vedo, da je naša občina slovenska in je nastavitev slovenskega zdravnika v občini popolnoma naravna stvar, ker je temeljito znanje našega jezika prvi pogoj za uspešno zdravljenje. A ne! Za imenovanje slovenskega zdravnika so takoj iztuhtall zapreko. V tem, kako bi nam čim prej zadrgnili vrat so velemojstri, ki jim ni para.
Kaj mora vedeti čebelar o vzh movanju čebel
1. Pravočasno mora preskrbeti, da imajo čebele dovolj-no količino medu v zalogi (približno 10—12 kg medu).
2. Cebelni panji morajo biti o pravem času dobro oviti v odgovarjajoče ovitke, s slamo, listjem itd.
3. Panji morajo biti zdravi in brez razpok.
4. Čebelam ne sme uhajati pozimi gorkota skozi špranje.
5. Varovati moramo čebele škodljivega prepiha in prehlada. - V času_ vzimovanja mora vladati v čebelnjaku mir m tišina.
6. V panjih ne sme manjkati ventilacije, pri kateri se izločuje sopara iz panja, ki se razvija pri gorivnem procesu.
7. V zimskem času si mora napreden čebelar preskrbeti ves potreben material (voščene umetne medstene, les za nove panje in popravilo starih itd.)
8. Med važna čebelarska 0-pravila v zimskem času spada tudi njegova bilanca čebelarstva za preteklo leto. Ta naj ne obstoji samo v pregledu izdatkov in dohodkov temveč o točni presoji posameznih družin na podlagi zapiskov ali dnevnika, ki jih je delal za posamezne družine med letom. Ta pregled bi moral zajeti tole; kakšen je bil raz voj družin in donos panjev. Čebelar mora vedeti, katere družine so nad povprečnostjo in katere so pod povprečnostjo. Pri nedonosnih družinah bi moral poiskati vzroke za te pojave. Pri nedonosnih panjih bo moral čebelar menjati matice. Družine, ki so dosegle največji donos, ki sto. je visoko nad povprečnostjo, si bo čebelar zaznamoval in bo iz teh panjev vzgojil matico v bodočem letu.
9. Čebelar ima ravno v zimskem času največjo možnost, da čita čebelarske knjige in revije, ker brez znanja nikjer ni napredka.
MLEKO PROTI MALARIJI
Neki profesor tropske me-dicine na Medicinski šoli v Liiverpoolu trdi, da je mlečna dieta zelo učinkovita pri zdravljenju malarije. Raziskovanja z živalmi so pokazala, da mlečna dieta uničuje ma* larične mikrobe. Ko so obolele živali prenehali hraniti z mlekom, se je mikrob malarije ponovno pojavil v organizmu
PROTONSKI MIKROSKOP
Dva francoska znanstvenika Claude Magnan in Paul Chan-son sta iznašla protonski mikroskop, ki je močnejši od e-lektronskega. Na konferenci, ki jo je v četrtek organiziralo Društvo za pomoč nacionalni industriji v Parizu, sta g. Magnan in Chanson poročala o delih m poskusih, ki jih opravljajo že deset let v laboratorijih za atomsko in molekularno fiziko v Colege de France Ta raziskovanja so kronana v zadnjih dneh s protonskim mikroskopom.
I).
mmm
TRST Ul, Ginnastica 22 Tel. 95998 želi cenjenim odjemalcem vesel božič
Včsele božične praznike želi svojim spoštovanim postom, znancem in prijateljem
((
1
))
REPENTABOR
Trgoi/ina jestvin, oglja in drv
nmm makija
PROSEK Št. 124
vošči vesele božične praznike
vsem svojim odjemalcem
MKS1ICA
EMIL MILIC
BARKOVLJE	Ul.	Miramare 155
želi spoštovanim odjemalcem vesele praznike in mnogo uspeha v novem letu
UROGBKIJA
JOSIP ANTONČIČ
PROSEK št. 140
želi svojim cenjenim odjemalcem
vesele božične Tpraznike
Trgovina - tobaharnn
KAREL KALC
GROPADA
vošči svojim cenjenim odjemalcem
vesele božične praznike
Gostilna Švara
VIKTOR ROJC
R1CMANJE
želi vesele praznike in srečno novo leto vsem cenjenim gostom
Vesele praznike in srečno novo leto želi svojim znancem in odjemalcem
trgovina z jestvinami
KUKU) GUŠTIN
REPENTABOR
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1954 želi svojim odjemalcem in znancem
MESNICA
JLSTIIM ŠTOK
VELIKI REPEN
Vsem cenjenim odjemalcem
želi vesele božične praznike in srečno novo leto
MESNICA
JOSIP LOZAR
SV. KRIZ - SESLJAN
Vsem cenjenim klientom
zeli vesele božične praznike in srečno novo leto
gustilna “NINO,,
SV. KRIZ
Trgovina jestvin Slanim S V Ali E L J
BARKOVLJE	Strada Friull 271
želi vesele božične praznike in srečno novo leto vsem svojim klientom in znancem.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem in znancem
mesnica - Ernest SE El IVI A
PROSEK št. 197
Zaloga stavbnega materiala U A11H l/ - IIA IVI ELI IVančiška
OPČINE, Narodtna ulica štev. 77 — Tel. 21034 želi vesele praznike
vsem cenjenim odjemalcem!
BiVH M /V .10 V S K Y
KONTOVEL št. 186
vošči svoji spoštovani klienteli
vesele božične praznike in srečno novo leto.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem
Anton STOKA
trgovina krme in zaloga piva «Dreher»
PROSEK, Devinščina 2
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
gostilna
rBJoi/E SOKELLE
i
»
PROSEK
Mesnina
DAIV 11,1) PUNTAR
PROSEK it. 6
želi vesel božič
in srečno novo leto svojim .odjemalcem
CENTRAL BAR - KAVARNA
OPČINE
želi vsem svojim cenjenim gostom
vesele božične praznike
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
trgovina in tobakarna Josip UK UD EN
DEVIN
mitu v \ tit 111:živi
predvaja danes in jutri ob 16, in 20. uri zelo zanimiv barvni film
«MA!,A PK1I\ICK/II\I.IA»
V nedeljo pa je na programu film
«ŽENE P H OTI NEZNANEMU*
Ob tej priliki želi uprava vsem svojim obiskovalcem prav vesele ui zadovoljne božične praznike
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem
m o s a r i j a
Fuks - Volpi Jože
Nabrežina
Vesele božične praznike in srečno novo leto
želi svojim klientom
trgovina drv
PANK0S
NABREŽINA
TRST, Ul. Coroneo 3 Tel. 3818
(UajšaoG pli plačilu
TJEtST, petek 25. decembra 1955
PRIMORSKI DHEVHIK
DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI I
GORIŠKA GOSPODARSKA KRIZA
Krajevne oblasti naj pošljejo
memorial rimskim oblastem
VREME
Vremenska napoved za danes: Napovedujejo pretežno jasno vieme z manjšimi krajevnimi poobiačitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 5.3 stopinje; najnižja 2.4 stopinje.
ČAJANKA GOSPODINJSKEGA TEČAJA V SOVODNJAH
Zupan tov. J ožet Češčut za ustanovitev dvoletne šole
Občina bi priskočila na pomoč z materialnimi sredstvi, vendar bi se morale z ustanovitviio strinjati tudi šolske oblasti
J nndv-e lepo okrašenih jstorih 'osnovne šole v So-dnjah so domača dekleta, ajnice večernega gospodinjca te£aja, ki ga vodi do-ičinka Nada Rojc, priredile torek zvečer božično čajan-za zaključek dosedanjih sdavanj, ki se bodo nadalje-la po praznikih. Na čajanko bili povab. ;eni tudi pred-ivnikj šolskih oblasti, ^med mi šolski skrbnik De Veita, ski inšpektor ter župan Jo-f Ceščut
Tostom so dekleta pokazala pehe dosedanjih naporov iredile so majhno zakusko z loženimi kruhki, zatem pa tanko. Vse so pripravile sa-; in s svojimi prihranki. Prilit e v je bila zelo prisrčna je dobro uspela. Tečajnice zelo pohvalil šolski skrbnik jim voščil obilo uspeha pri e n ju gospodinjskih ved kot kuhanje, šivanje, vezenje in ugo. Čestitke celotne občine dekletom izročil župan, ki izrazil obenem željo, da bi dosedanjega tečaja prav za-di uspeha, ki ga je pokazal, stala vsaj dvoletna šola. kjer dekleta dobila znanje, po-tbno za dobro gospodinjo, in „j, ;ahko nudile tudi drugim rbam Občina se je zelo po-nimala za delovanje gospodi iškega tečaja in vanj vlo-a tudi materialno pomoč, to-od ‘šolskih oblasti je od-sno, če se bo tečaj nadalie-1 in če se bodo dekleta popol-Ima izučila v gospodinjstvu,
samomor pon ulaKom?
Železniški čuvaj )e našel 49-letno Marijo Kvomich iz Trsta inrtvo med postajama Ronke in Tržit____________
V razmesarjeni ženski so spoznali 49-letno Marijo Kvomich, por, Stefanini, doma iz Trsta, Ul. Boccaccio 29, ki je bila vodja podružnice «Nec-chi» v Tržiču, Corso del Po-polo. Poleg moža je zapustila še (j-letno hčerko.
Menijo, da gre za samomor. Vsa prizadevanja oblasti, da bi razčistile zadevo so bila brezuspešna. Domnevajo, da je bila Stefanini povožena od vlaka štev. 1660, ki je prihajal iz Benetk in nadaljeval pot proti Ronkam ob 22.40. To pa spet ne bi držalo, če upoštevajo, da je zapestna ura Ste-faninijeve kazala 17.10.
ŠPORT
Zatopek in Mihalič na teku v Sao Paolu
SAO PAOLO, 24.	— Za
XXIX. nočno dirko «Sao Silvestre« so se doslej poleg več tisoč domačih atletov priglasili tudi ti-le tuji tekmovalci: Ceh Zatopek, Jugoslovan Mihalič, Nemec Eberlein, Francoz Vernier, Sved Nilson, Finec Tiapale, Belgijec Teys, Japonec Inoe in Spanec Amonza Lopez. Favoriti so Zatopek, Mihalič, Tiapale in Eberlein. 2 največjim zanimanjem pričakujejo boj med Zatopkom, ki drži pet svetovnih rekordov, in lanskim zmagovalcem Mihaličem, ki je pretekel pro-1 go v rekordnem času 21:38,4.
letni paznik železniške e Adriano Manguno iz : Ul. Manzoni 3, je prejš. noč pregledoval progo od : do Tržiča. Bilo je okrog re ko je prispel do pod-rn tam našel razmesar-truplo neke ženske. Taje o tem obvestil načel-postaje, ki je obvestil devi tamkajšnje orožnike ri so takoj prišli na kraj varovali truplp vso noč, er ni naslednji dan pri-na kraj sodnik Malacrea
Tako mislimo	mi	
Bologna - Milan	X	2
Fiorentina - Torino	1	
Inter - Genoa	1	
Juventus - Novara	1	
Legnano - Udi nese	X	
Palermo - Spai	1	
Roma • Napoli	X	t
Sampdona - Atalanta	X	1
'ITIestina - Lazlo	1	
Alessandria - Cagtiari	X	2
Pavia - Catania	X	2
Piombino - Modena	2	X
Parma • Venezla	t	
Carrarese-Arstaranto	t	
Kmpoli - Carbosarda	1	
SIMCA
Opozarjamo vas na sledeče U > HM ■ ■■ oddaje: Jug. cona Trsta: 14.40:	A	”
»Skrinja uarehava, lubca balehava« in druge tržaške narodne. Trst II.: 20.00: Zbor Slovenske filharmonije. Trst I.: 21-05: Sinili,nični koncert. Slovenija: 16.15: B. Ipavec: Serenada za goda hi orkester.
ommvorm urednik STANISLAV KENKU - UREDNIŠTVO:	ULICA MONTECCH1 it. 6 Ul. nad. - Telefon »tevllka 93-808 m 94-638	- Poštni
nrJdal 502	- UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 30 - Telefonska Številka 73-38 - OGLASI: od 8. do 12.30 lu od t5 • 18	- Tel.
rt-« — Cene oeiasov Za vsak imn vtšlne v Sirim 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice »0 tir — Za FLHJ za vsak mir. širine 1 stolpca za vrste oglasov po 25.. din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podmtn Gorica Ul. S. Pellico MI Tei. 33-82	-	Roknmsi	se	ne	vračajo
*	10	mesečno	210	din.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod , Mj0gba Slove-PoStm tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega lnoze,l|'tiska D. ZOZ - Trst
mje, Ljubljana. Stritarjeva 3-I„ tel. 21-928, tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 - T 8T2 — Izdaja Založništvo
llutlt Franc
bbiavhim
T K S T
Ul. F. Crispi 15 Te/e/on 952 M
Kine na Opčinah-,
V njem naj podrobno navedejo sedanje gospodarsko stanje v pokrajini in se sklicujejo tudi na De Gasperi-
jeve izjave - CISL zahteva
Zimski čas nedvomno prinaša s seboj večje težave za vzdrževanje in obstoj tistih številnih brezposelnih v go-riški pokrajini, ki dosegajo pri 130.000 prebivalcih kar 10 odst.. To visoko število povzroča skrbi sindikalnim organizacijam in pokrajinskemu ura. du za delo. Visoko število brezposelnih v goriški pokrajini je postalo znano že po vsej državi; posebno slab položaj je priznal tudi sam nekdanji predsednik vlade De Gasperi, ko je obiskal Gorico pred letom dni. Prav glede na izjavo CISL v svojem pismenem vprašanju goriškemu žu-panu.da ga vključi na dnevni red prvega zasedanja občinskega sveta, bi lahko goriške oblasti, predvsem prefektura in ostale pokrajinske ustanove. izkoristile predsednikovo priznanje in dostavile predsedstvu vlade v Rimu spomenico, v kateri bi bil podrobno obrazložen položaj goriške pokrajine in zahteve po izboljšanju
Toda dejavnost pokrajinskih oblasti je ostala ničeva, ugotavlja pokrajinska sekcija C1 SL, in tudi na ponovni predlog sindikata, da se pošlje v Rim posebna delegacija, ki bi prikazala osrednjim oblastem težave goriške pokrajine, ni bilo odgovora.
Predstavniki videmske pokrajine so pred nekaj dnevi bili pri predsedniškem svetu v Rimu. Prinesli so s seboj dokumente in zahtevali poseb. no pomoč vlade zaradi posebnega položaja, ki ga zavzema videmska pokrajina (bližina meje!) in so seveda tudi dobili precejšnje obljube. Na istem sestanku' je bilo tudi govora o goriški pokrajini, vendar bi se za njen ekonomski položaj, v katerem se je znašla, morale pozanimati njene oblasti. Zatorej sindikalno vodstvo zahteva od goriškega župana, ki je do sedaj pokazal razumevanje za pereče gospodarsko stanje Gorice in pokrajine. da organizira sestanek odgovornih pokrajinskih oblasti in predstavnikov raznih organizačij in ustanov, ne. katere naj bi najprej pregledale vse zahteve, ki bi se nanašale na rešitev gospodarske-
razpravo na občinski seji
ga položaja občine, predvsem visoke brezposelnosti, in končno naj bi se na tem sestanku določil tudi datum sestanka s predsednikom vlade, ker edino z neposredno pomočjo o-srednjih državnih oblasti bi bilo mogoče kolikor toliko rešiti goriško gospodarstvo pred gotovim propadom.
Poštni uradi in prazniki i
Za praznike bodo poštni uradi delovali kakor sledi:
Danes bodo vsi poštni uradi imeli prazniški urnik; v soboto 26. t. m. bodo vsi glavni izvršilni uradi, krajevni uradi m agencije v dopoldanskih urah izvrševali službo (brzojav, raznašanje pošte in paketov ter plačilne službe). V nedeljo 27. t. m. bodo zgoraj navedeni uradi delovali v dopoldanskih urah samo za raznašanje pošte in paketov. V petek 1. januarja bodo vsi poštni uradi imeli prazniški urnik.
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni - Bassi, Raštel 26 - tel. 33-49.
KINO
CORSO. 16.40: ((Operacija Z», R. Mitchun in A. Blith. — 26. t. m.: «Pesmi »pesmi, pesmi...«
VERDI. 17: «Ujetnik Zendei), S- Granger in D Kerr.
CENTRALE. 17:	«Na vojni
stezi«. J. Hall in C. Larson, barvni film.
VITTORIA. 17: »Velika vojvodinja in hlevar«, R. Young in H. Gilbert.
MODERNO. 17:	»Zarota u-
pornikov«, barvni film, G. Mac Rae.
KINO STANDREZ: danes in jutri «Poljub ob polnoči«, Mario Lanza. barvni film, predstave ob 17.. 19 in 21. V nedeljo »Tarzanov bes«, Baxter, predstave ob 17. 19. in 21.
ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA
im. Mimici! nraven z ušivimi
TRST - Ul. Valdiri-vo 3, tel. 50-34
Mizarji podjetniki kmetovalci
Deske smre k ove, macesnove in trdih lesov in tra-
me nudi najugodneje
IflSl
viale&oniif^ lil. 90441
KAROSERIJA
izvršuje vsa popravila avtomobilov io predeluje karoserije
Trst, lTl. Uologna 48 • tel. 52-82
Dr. N. G2GLIA
ZDRAVNIK KIRURG
ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jekiu. zlatu kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi.
Sprejema od 9. do 13. ure in od 15. do 20. ure.
TRSI - Ul. Torrebiauca št. 43
(vogal Ul. Carducci) - Tel. 71-18
ZOBOZDRAVNIK
Dr. Danilo Brezigar
ordinira v, NABREŽINI stev. 130
(v hiši g. Tenceta) od 16. do 20. ure — ob nedeljah od 10. do 12. ure
izdeluje načrte za hiše in vile, zemljeknjižne in katastrske mape (tavolare) ter meri in preverja zemljišča. — Urnik pisarne od 17. do 19. ure. Brezplačne informacije in tehnični nasveti.
TRST - UL. CORONEO ST. l/III - TEL 5960.
Eno nalivno pota v rlnt
STARŠI! ŠO JLA RJI!
Kdor si nabavi vse šolske potrebščine v FAPIIiMUl - 1 I S liA K X I
U. BERNARDI-Ul.Mazzini,44
TEL. 93-667
dobi v dar eno dobro nalivno pero
VSE ZA $010 PO ZMERNIH CENAH
NALIVNO PEKO BllHM lI JE NAJBOLJŠE OD VSEH DOSEDANJIH SAMO ZA 1.000.- LIR • 1 LETO JAMSTVA
Tovorni prevozi ♦ Tol. št. 58(111 ♦ Duplini avtobusni premil
AVTO OARAŽ A z
MEHANIČNO DEUAVNICO
TRST - Ulica Morcrl 7 - ROJAN
—BELTRAM—
1IUPORT ♦ Fl.Vnlrtlrtvoa/l Vel.ttO 81 ♦ K\»*ORT
Odpremlja hitro po najnižjih cenah darilne pakete za Jugoslavijo in druge države.
Pošiljajo se zdravila, tekstilno blago šivalni stroji, radijski aparati, harmonike, kolesa, vespe in sploh vse, kar je potrebno.
Tvrdka razpolaga z lastnim skladiščem v prošt; luki (Punto franco) 2-a-21. Obrnite se osebno ali pismeno na naš gornji naslov.
Ne bo vam žal, ako si boste nabavili čevlje v trgovini
TRST - Trg tro i Rivi 2.
Ima veliko izbiro elegantnih moških in ženskih modelov
Prvovrstno posrebreni pribor in pribor iz nerjavečega jekla • Vse za gostil ne, bare, dom in kuhinjo
PLAČILNE OLAJŠAVE^)
Tvrdka
TR8T - Trm * v* Ivana 1 (1'iazza M. Giovanni - Vel. 50 19)
A0TOBIOIILE
ooaftdn u
za prevoz potnikov ua STO in v inozemstvo
FRANC LIPOVEC
TRST • UL 1IMEUSŠT. 4 Tel. 90 296 • urad TeL 33113 dom
GENE UGODNE
OGLASI u,OGLAŠANJA
»OGLASOV NE PLAČUJE TRGOVEC, KI OGLASE NAROČA IN TUDI NE KUPEC, KI PRI TEM TRGOVCU KUPUJE. V RESNICI PLAČA OGLASE KONKURENT, KI SAM NE OGLASA«.
(Herbert Casson)
Velika izbira vseh vrst kuhalnikov in štedilnikov na plin, tekoči plin, elektriko, les m premog, najboljših znamk - Električni hladilniki in hladilniki na led - Naj lepši darilni predmeti, servisi iz porcelana, umetniške keramike, stekla in kristali
predvaja JUTRI 26. f. m. z začetkom ob 16. »ri
barvni film družbe «Wamer Bros«.
v glavnih vlogah KIRK DOUGLAS in ESSE MILLER.
GRMD HOTEL TOPLICE
BLED
vas vljudno vabi na
tradicionalno
silvestrovanje
Prepričani smo, da boste s postrežbo in prosto zabavo zadovoljni.
Naslednji dan bo otvoritev žičnice na STRAŽO v neposredni bližini hotela. — Gostom je na razpolago bazen s toplo termalno vodo (23 stopinj C) v samem hotelu.
CENE PENZIONA za 7-dnevno bivanje po 958 din dnevno; za 5-dnevno bivanje po 1000 din dnevno; za 3-dnevno bivanje po 1050 din dnevno.
Za cenjeni obisk se priporoča uprava hotela.
TRG GARIBALDI 11 tel. 90 280
za dame in gospode
Najmodernejša izdelava tajerjev plaščev — velika izbira dobrega in modernega blaga najfinejših tovarn — plačilne olajšave.
ki se je preselila v
MOTOM 48 CCM
Čudoviti motorček. ki vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje. hitra popravila
Zasiopstvo „Gilera"
MOSCHION i FR1S0R1 TRST. Ul. Valdirivo 36 tel. 23-475
Začetek ob 16. uri.
| STARA IN ZNANA TVRDKA Til M M
R0D0LF0
Ul. delia Mia 15
tel. 95089
z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke
ivoiski zak
u
3
s križnim šivom za gumbnice, pritrjevanje gumbov in čipk ter vezenje brez okvira.
23-letno Jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljivi stroji in v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju.