I ^justice Ameriška Domovina IVI E RICA Ul- H O (VIE1 SLOVENIAN MORNING NGWSPAKft CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, JANUARY 7, 1948 LETO L. - VOL. L. DR08NE 1M$L0VEN,JE Kongres igra zgodovinsko vlogo ITALIJANSKE OBLJUBE, ci odprle. Hočejo, da bi tudi so V Gorici izhajajoči protikomunistični tednik "Demokracija" našteva v svoji 28. št., kaj so vse Italijani včasih Slovencem obljubili pa nikoli držali, že leta 1866, ko so prišli Beneški Slovenci pod Italijo, jim je ta izrečno obljubila slovenske šole, pa jih ni nikoli dala. Slovenščina je ostala le v družini, v medsebojnem občevanju in v cerkvi. Fašisti so jo celo v cerkvi preganjali. Druga taka obljuba, ki je Italija nikoli ni držala je bila izjava Giolittijeva po prvi svetovni vojni. Takrat je prišla Primorska pod Italijo in dobila obljube o narodnih pravicah. Tudi te obljube je Italija poteptala. Zato imajo tudi sedaj pod Italijo ostali Slovenci malo upanja, da bi kaka italijanska beseda kaj veljala. SLOVENSKE SOLE V SLOVENSKI BENEČIJI. _ Kakor beremo v “Slov. Primorcu,” se je italijanska vlada odločila, da v smislu mirovne pogodbe odpre tudi za Slovence v Benečiji narodne šole. Tgga se veselijo vsi tamkajšnji Slovenci, ki si niso dali od prejšnjih italijanskih vlad ugrabiti narodne zavesti. Slovenske šole pozdravljajo z veseljem posebno duhovniki, ki vedo kako velik zaklad je materin danja vladina beseda ostala neizpolnjena obljuba. Proti tem šolam posebno agitirajo s tem, da zahtevajo slovenske šole komunisti. Italijani namenoma vse Slovence nazivajo komuniste, da bi tako italijansko javnost varali. V repnici pa so beneški Slovenci vedno odklanjali komunistično agitacijo in titovci med njimi niso našli rodovitnih tal. BENEŠKI SLOVENCI NOČEJO ŠOL, PRAVIJO LAHI. _ Ko to pišejo se sklicujejo na neke župane, ki da so rekli, da nočejo šol, kjer bi jih učili komunizma. Ti so bili zapeljani z agitacijo, da je slovenstvo in komunizem eno in isto. Ko “Slov. Pri-rec” na to odgovarja, dostavlja, kako žele ti Slovenci, ki so tako dolgo živeli pod Lahi, da bi bili v cerkvi vedno postreženi v slovenščini. Ako sede v spovednico italjianski duhovnik, ljudje kar odlete od spovednice. Na račun italijanskih duhovnikov se je zgodil tudi slučaj v Sovodnjah. Tam je duhovnik Italijan. Zbolel je starček in si zaželel slovenskega duhovnika. Predno so mogli katerega dobiti, je starček umrl. Ljudstvo hoče svojo govorico ohraniti in si zato želi svojih šol. Listine dokazujejo,Mo je Hitler kazal dvojen obraz Rusiji Vse kar misli italijansko seve- Nuernberg. — Pri sodni obravnavi proti bvišimKruppovim uradnikom so bile predložene listine, ki jih je zapustil nemški general George Thomas. Ta pripoveduje v svojih dokumentih, da je Hitlerjeva vlada leta 1939 pritiskala na Kruppovo municij-sko podjetje ,naj gleda, da bo dobila Rusija vse orožje in muni-cijo, za kolikor se je pogodila v paktu z Nemčijo. Hitler je rekel, da se Rusija drži pogodbe in pošilja redno obljubljeno količino živil in olja, zato mora dobiti tudi od Nemčije vse orožje in municijo v zameno, kakor govori pogodba. Thomas dalje pripoveduje, da je Herman Goering leta 1939 obvestil vodstvo Kruppovih tova-ren, naj pošiljajo Rusiji zahtevano orožje in municijo samo d3 pomladi 1941. V juniju istega leta je namreč Hitler napadel Rusijo. General Thomas je bil med tistimi, ki so hoteli 20. julija 1944 spraviti Hitlerja s poti v znanem bombnem napadu. Thomas je umrl lanskega marca. N03T ta sklep težko prenaša. Italijanski listi pišejo proti temu, da bi se te šole tudi v resni- čem išče vzrokov tam, kjer jih v resnici ni. NAPAD Z BOMBO. — Ker _____(Dalje na 3. itrani) Gevelandske firme bi rade delale po 48 ur na teden in ne 40 Kakih 19 večjih clevelandskih tovaren se je začelo poganjati, da bi kongres odpravil 40-umi tednik in zopet vpeljal tednik po 48 ur in to brez vsakega nadurnega plačila za delo nad 40 ur, Firme trdijo, da je bil vpeljan 40-umi tedenik tedaj, ko se je začela širiti brezposelnost in ko je bilo že 9,000,000' delavcev brez, dela. Zdaj pa brezposelnosti ni, istočasno pa primanjkuje produktov za odjemalca. Firme tudi trdijo, da bi rade zaposlile delavce celo 6 dni v tednu, toda postava to prepoveduje. Pravijo pa, da naj se vpelje 48-umi tednik le v tsitih tovarnah, kjer bi za to odglasovala večina delavcev. V AMERIKO SO PRINESLI JEDILA IZ POLJSKE New York. — S parnikom Ernie Pyle je dospelo 600 potnikov iz poljskega pristanišča Gdynia. Mnogi so prinesli s seboj v Ame- to storili vsled govoric, ki se širijo po Poljskem, da bo ameriški denar kmalu zamenjan in da v Ameriki zelo primanjkuje hrane. Carinski uradniki so jim dovolili vzeti na suho gobe, ne pa mesne konzerve. Od vseh 600 potnikov, je bilo 594 ameriških državljanov, ki se jim je končno posrečilo priti nazaj v Ameriko. Ka| pravilo Hani SNPJ! Nek slovenski list v Ameriki je pred nekaj leti ponatisnil brez vsakega svojega komentarja nekaj vrst-iz ljubljanskega "Jutra.” Tam je bilo nekaj lažnjih obdolžitetr, ki so se tikale dveh oseb v Clevelandu. Osebi sta prijeli časopis, ki je bil pripravljen plačati lepo vsoto, samo da ne Zed. države so dovolile Angliji, da sme dati orožje in municijo Grčiji Washington____Vlada Zed. dr- žav je dovolila angleški armadi na Grškem, da izroči grški arma. di vse orožje in municijo, ki jo je dobila iz Amerike. Ta objava je prišla v javnost prav takrat kot naznanilo, da je bilo dodeljenih okrog 1,000 ameriških mari- pride do tožbe. In je tudi plačal nov za službo v Sredozemlju. Ma- lepe stotake. Niti z besedico ni časopis stokal, da je ogrožana svoboda tiska, ampak je bil še hvaležen, da se je izmotal tako poceni. To naj bi kdo povedal vašim urednikom, morda bodo potem verjeli, da je svoboda tiska eno, svoboda zmerjanja pa drugo. Ako pa gornjemu ne verjamejo, jim lahko postrežemo z imeni prizadetih strank. Morda bo ko. ga zanimalo (tudi to, da je naš urednik takrat osebno posredoval za časopis, da ne bi toliko plačal ____________ MILLER NI DOBIL BLAGOSLOVA OD STRANKE Columbus, O. — Sem je prišel iz Clevelanda včeraj Ray T. Miller, kandidat za ohijskega guvernerja, ki je postal kandidat največ zato, da bi preprečil izvolitev bivšemu guvernerju Lauschetu. Tukaj je zboroval državni izvršni odbor demokratske stranke in šiilter je prišel, da bi ga odbor odobril za kandidata. Toda odbor je molčal in politi-karji si razlagajo to tako, da ho- CEA IN 3. STRANKO Albany, N. Y. — Delavska organizacija CIO v državi New York je obsodila predsedniškega kandidata Henrya Wallaces in njegovo tretjo stranko. Izvršni odbor organizacije je sprejel resolucijo, da se apelira na vse podružnice CIO, ki so združene z Ameriško delavsko stranko, da to stranko zapustijo, če bi podpirala kandidaturo Wallaces. CIO ostro obsoja Wallaces in če odbor čakati, še bo Frank doma. Mednarodni položaj je ustvaril tri glavne probleme, katere mora načeti in rešiti to zasedanje kongresa: 1) ekonomska pomoč Evropi in drugim delom sveta; 2) boj inflaciji doma, ter 3) vprašanje dohodninskih davkov Lausche naznanil kandidaturo ali ne. Govori se celo, da bi odbor raje odobril Lauscheta, ker da je dobil tako besedo tudi iz Washingtons od predsednika Trumana, ki bi raje Videl, da bi kandidiral za guvernerja Lausche kot pa Ray T. Miller. Frank Lausche se še ni izjavil, če bo kandidat, pričakujejo pa vsak čas, da bo nekaj tekel, tako ali tako. Vse te probleme dela še bolj težavno dejstvo, da se vršijo letos v Ameriki predsedniške volitve, v katere je vsak kongresnik zainteresiran, več ali manj. Uradno delo kongresa bo prjjr čelo danes, ko bo stopil pred združeni zbornici predsednik Truman, ki bo kongresu izročil ji ne odstranijo lesene ograje, ki -h Iz raznih naselbin Chicago, 111. — Umrl je rojak Anton Emčimer; zapušča žalujočo ženo, enega sina in hčer omož. Pery, sestro omož. J. Ude ter več drugih sorodni- riko velike zavitke suhih gob in mesnih konzerv. Rekli so, da so 1 nego ve pristaše, ker hočejo orga- nizirati tretjo politično stranko v Ameriki. V političnih krogih smatrajo za korak CIO koristen za Trumana in Deweya v državi New York, kjer je Ameriška delavska stranka zelo jnočna. o------- Brazilski poslanik pravi, da je Stalin ohromel Rio de Janeiro. — Brazilski poslanik za Rusijo, Mario de Brandao, pripoveduje, da je ruski Stalin bolan človek in da je najbrže po eni strani telesa ohromel. Poslanik se je pred kratkim vrnil iz Moskve in je pred odhodom Stalina videl. Takrat je stopal Stalin ravno na Leninov spomenik in pri tem so mu morali pomagati vojaki. Ena roka mu je visela ob telesu, kot bi bila hroma. Eno nogo je pa Stalin vlekel za seboj, kot bi mu ne mogla nositi teže telesa. Umrl je tudi rojak Matt Da-rovec; zapušča družino. Naj o-ba počivata v božjem miru. — J. M. zast. Predsednik AFL proti Wallace-u za predsednika Washington. — William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je včeraj ostro obsodil predsedniško kandidaturo Henrya Wallacea in njegovo tretjo stranko. Green je rekel, da Wallace ne bo napravli drugega, kot da bo s svojo kandidaturo pomagal kakšnemu reakcionarcu do izvolitve za predsednika, kot je, na primer, senator Taft. Ako bo Taft izvoljen, proti kateremu bo vse organizirano delavstvo, potem se bo treba zahvaliti samo Wallace-u in njegovim trabantom, je rekel delavski Vodja. Glavni problemi tega zasedanja ameriškega kongresa so: ameriška pomoč Evropi; pobijanje inflacije doma, in znižanje dohodninskih davkov. Washington. — Drugo zasedanje 80. ameriškega kongresa je pričelo včeraj. Ta kongres bo imel eno najbolj važnih nalog, ker od njega bo odvisna ekonomska in politična usoda skoro sveta. novno zahteval od kongresa, da mu podeli oblast, da lahko vpelje racioniranje živil, da ima v rokah kontrolo nad cenami in mezdami. To mu je kongres že enkrat odbil, pa bo morda zdaj drugačne volje. V veži sodnega poslopja v Clevelandu so postavili veliko božično drevo. Po praznikih ga je bilo treba spraviti proč. Pa hi šlo. Elektrikraji niso hoteli vzeti žarnic z drevesa, dokler karpenter- svojo poslanico v imenu dežele in povedal, kaj želi od kongresa. Mr. Truman bo povedal naravnost, kaj pričakuje dežela in kaj pričakuje svet, od tega kongresa. Včeraj popoldne je poklical predsednik k sebi svoje kabinetne uradnike, katerim je pokazal svoj govor kongresp. Predsednik je delal včeraj f,udi na bud- Kar se tiče finančne pomoči Evropi je predsednik zadnje dni umaknil svojo zahtevalo za 17 bilijonov dolarjev pri Marshallovem programu. S tem je preprečil veliko debato v kongresu, ker slišali so se glasovi, da je ta vsota prevelika in tudi, da se kongres ne bo zavezal zdaj za dajatev v prihodnjih, štirih letih Ev- Razne drobne novice b Clevelanda In te okolice n Y znamenju leh lasov je bila postavljena okrog drevesa. Kaj se ve, morda pridejo še drugačni časi. • * * Cleveland ima dozdaj 10 palcev snega premalo to zimo. Za toliko so ga nam premalo poslali iz Kanade, Torej le sem njim! « * * V-Milanu, Materinski klub— Nocoj ob 8 bo redna seja Materinskega kluba fare sv. Vida. Matere naj vse pridejo na kratko sejo, potem bo pa praznovanje tretje obletnice ustanovitve tega kluba. V bolnišnici— ^ Joseph Košak iz 1C213 Aetna Rd. ‘je v Charity bolnišnici v svrho operacije. V bolnišnico se je podal še 29. decembra. Upamo, da bo vse srečno prestal. Osma obletnica— V četrtek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Frances Kobe v spomin 8. obletnice njene smrti. Vesela vest— Rojenice so prinesle družini Mr. in Mrs. Edward Zivkovic, 20651 Lake Shore 31vd. zalo hčerko prvorojenko v Glenville bolnišnici. Vnukinje so veseli Mr. in Mrs. Anton Ferhec, iz 20150 Tracy Ave., Euclid ter-Mr. in Mrs. Sam Zivkovic, 20651 So. Lake Shore Blvd. Čestitke! Vabilo na sejo— Podružnica 3 3SMZ bo imela v nedeljo popoldne ob 3 sejo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Članstvo naj se udeleži v velikme številu. Obisk iz N. Y- _ I(PW ,komunisti) deset tisoče mfedih , -T, _ , fantov, ki so se naučili rabiti oro-*0^' *>t *ta žje med partizani in ki so pri- New Yorka. Misli da se bo stal- pravljeni prijeti ga vsak cas v roke. Potem je pa naglo pristavil, da to ni nobena grožnja, kakopak. V Detroitu je avto, ki ga je vozil Richard Ridgeway, zaple- ropi, ampak bo najbrže sprejel saI P° ledeni ce3^- Avtomobili, predlog, da odloči vsako leto po- ki so vozili za njim, niso mogli KDO BI HOTEL rini so vzeli s seboj vso bojno opremo, vključno tanke in topove. Dva transporta marinov sta KAJ POMAGATI se odpeljala proti Sredozemlju in sicer en dan prej, kot je bilo pa naznanjeno javnosti. Državni oddelek ni. povedal, koliko tega ameriškega orožja ima še angleška armSfc v Grči- Pravijo, da zdravniki niso hoteli priti Santa Ana. — Policija in ognjegasni oddelek trdita, da sta poklicala 24 zdravnikov v nekem slučaju po polnoči, in da noben zdravnik ni hotel priti. Poklicani so bili k nekemu bolniku, ki je dobil sr^n napad. Eno uro se je požarna hramba mučila z njim, dočim je policija klicala zdravnike. Nekateri so bili zaposleni drugod, drugi so bili sami bolni, zopet drugi so imeli zjutraj operacije in tako so imeli razne izgovore, dočim se je bolnik naveličal čakati' in je umrl. o- sebej vsoto za to odpomoč. Kongres bo kmalu začel obdelovati predlog za znižanje dohodninskih davkov. Republikanci imajo pripravljen predlog, da znižajo davke za $5,600,000,000. Voditelji so prepričani, da bo ta predlog sprejet tudi, če bi ga predsednik vetiral. Toda kongres bo danes slišal od predsednika, kaj misli o znižanju teh davkov. Dozdaj je bil vedno vztrajno proti vsakemu znižanju.* Kongres bo najbrže planil po budžetu, ki ga bo predložil predsednik za bodoče fiskalno leto v vsoti $41,000,000,000. Republikanci pravijo, da je ta proračun za vladne izdatke dosti prevelik in da ga bo treba ščipati. Predsednik bo v svoji poslanici priporočil, naj izboljša zakon za socialno varnost, zviša minimalno mezdo in druge izboljšave. Predsednik bo najbrže tudi po. ji. Znano pa je, da ima najmanj žina je v stiski in vsak najmanj 1,500,000 nabojev za protizračne topove. To bo izročila grški armadi takoj. Po naročilu Ameri. ke bo izročila angleška armada POGORELCEM Iz Brooklyna, N. Y. smo dobili obvestilo, da je na Silvestrovo jutro pogorela hiša z vsem pohištvom vred družini Starin. Dru- ši dar ji bo prav prišel, zlasti še v tej hudi zimi. Ako bi hotel kdo kaj darovati, naj pošlje na naslov: Mr. jn Mrs. Turčiji 2,100,000 pol palčnih na- Anton Starin, 1223 Greene Ave. bojev. Brooklyn, N. Y. ustaviti in kmalu je bila tam na cesti pravcata “živa kopica” avtov. Nič manj kot 39 se jih je zgnetlo na kup, toda samo 9 jih je bilo toliko poškodovanih, da so jih morali odpeljati; drugi S odšepali s pozornice s svOjo lastno močjo. Od vseh voznikov se je nekoliko poškodoval samo prvi, ki je povzročil ves ta cirkus. V neki gostilni na St. Clair Ave. je v pondeljek popoldne “zborovalo” 6 ali 7 mestnih odbornikov, vsi demokratskega iz-povedanja. Pametna ideja in mi predlagamo, da bi v bodoče vsa naša društva zborovala v gostilnah. Rekordna udeležba je garantirana, bi rekli. Bivši Reichstag bodo zdaj podrli Berlin—Bivše poslopje Reichstags, ki je Vbilo zažgano leta 1933, bodo zdaj porušili do tal. MATI JE PORODILA OTROKA, GA VRGLA NA STREHO, POTEM JE ŠLA PA NA DELO no naselil v Clevelandu. Rojen je bil v Ameriki, toda starši so ga vzeli nazaj v Domžale, kjer je ostal 20 let. Starši so ostali doma, on sam je prišel pa pred enim letoire nazaj v Ameriko. Zaroke— Družina Jesenovec iz 5812 Prosser Ave. naznanja, da sta se zaročili njih dve hčerki in si-eer Lillian z Mr. Joe Bavecom iz 7412 Cornelia Ave., Helen pa z Mr. George Jclskovic iz 6006 Utica Ave. — Mr. in Mrs. Longar, 14114 Hale Ave. naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Josephine Alice z Mr. Raymondom Svigel, sinom Mr. in Mrs. Rudolph Svigel, 1411 Clermont Ave. — Na božični večer sp je zaročila Miss Mary Jane Zehner, hčerka Mrs. Mary Zehner iz 1016 E. 72. St. z Mr. Louis Lindič, sinom Mr. in Mrs. Louis Lindič iz 3610 E. 81. St. Fes sedanji odbor— Društvo sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ je na svoj letni seji izvolilo ponovno ves prejšnji odbor razen blagajničarke, ki ni želela več sprejeti urada; na njeno mesto je bila izvoljena Louise Mlakar. Za mladinske in ženske aktivnosti je bila poleg sedanje zastopnice Marie Gornik izvoljena še Ana Slapnik. ---------------o----— vi Metalec žoge zasluži lepe denarje New York. — Joe Di Maggio, Poročali smo že, kako je neki (son zadnjih par dni mnogo bolj _____ _____________ soboto rano zjutraj .sloka in bleda. Policija jo je za-.^j je metalee žoge pri newyor- . j , snsai oirossi jok na strehi ve-!čela 3praševati. k,ončno ‘Vaškem krožku, je podpisal pogod- Sinova sta gledala umor matere Detroit. —• Clyde Ferris, njegova žena in dva sinova so sedeli pri kosilu, ko sta se za- tam novorojenega otroka, ki ga zi okno na streho verande. Johnson v slišal otroški jok na strehi ve-, - , , , . , ---------- _.j flvniim nVnnm na I v<^a*a ter povedam, da je v sobo- bo za letošnjo sezijo. Pravijo, «w E«.id »„. v Poklical je policijo, ki je našla ^ la v časopisni papir in vrgla sko-!s){e?a krožita dobiva pa celo čela starša prepirati radi nekih slik. Oče je potenil samokres in poslal 4 krogle v svojo ženo, dočim sta sinova, stara 14 in 9 let, preplašena gledala. S petim strelom si je hotel oče končati življenje, pa je zgrešil. $80,000. Kdo bi še študiral'! je naglo odpeljala v bolnišnico, 10 dopoldne je šla pa na delo v kjer je umrl. Otrok je bil star, neko restavracijo v mestu in je ko so ga našli, komaj poldrugo delala ves dan. uro. Rekla je, da ni povedala možu, Johnson ni vedel, da je to nje-j da je noseča in da je otroka za-gov lastni sin. Policija je nam- vrgla, ker ima že štiri druge otro. va M preiskovala v dobi, 5 let, v reč poizvedovala in neka ženska ke, mož ne dela in tako ni vede?, koliko vpliva !..............‘ je rekla, da se ji zdi Mrs. John-1 la, kako ga bo preživela. Preiskavo y Preiskava, če alkohol vpliva na zločin Copenhagen___Danska drža- _____________L flMERTSKA DOMOVINA, JANUARY_7,_194g_ &| AMERIŠKA POUOVIIMA (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. CUur Are. HEnderton 0628 ClevelMd S, Ohio Published daily except Ssturdsys, Sundays and Holldayi NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00-, za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50.____________ SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.60 for 3 months. Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Pott Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1878. »83 No. 4 Wed., Jan. 7,1948 Preganjana nedolžnost “Prosveta” se je morala še na zadnji dan lanskega leta raztogotiti. S strašno jezo v srcu in na ustih se je poslavljala od usodnega leta 1947. Kako bi tovariš urednik ne bil srdit, če pa mu “nazadnjaška klika” okrog “Ameriške Domovine” streže po življenju! Vi morebiti tega ne verjamete, toda tovariš v Chicagu pravi, da gre celo za življenje vse naprednosti in zato podžiga na svet boj proti jezuitizmu, proti “klerikalnim krogom, ki slepo drve za vatikansko politiko moči,” proti “črni reakciji, ki izrablja vero in cerkev le za svoje temne namene.” Vse to in še več je strašilo tovariše pri “Prosveti” na sam veseli Silvestrov večer. Kadar pristaši Mohamedove vere začutijo, da je mohamedanstvo v nevarnosti, tedaj okličejo sveto vojsko, nabrusijo nože in hajdi nad nevernike. Sveta jeza jih razjeda, ko udarijo po sovražniku vere. Tako razjeda sveta jeza tudi tovariše okrog “Pr.”, zato brusijo bridke sablje, zato pozivajo ^vse vernike prave naprednosti na sveto vojsko, da rešijo “naprednost” in da je “temna klika" “bogate cerkve” ne zaduši kot nebogljeno dete. * Zakaj vihti tovarišica z Lawndale-a bojno sekiro naši čitatelji že vedo. Gre za tisto tožbo, ki jo je vložil F. Gabrovšek radi razžaljenja časti proti trem za titovci drvečim časopisom. Namesto da bi storjeno krivico "Pr.” popravila in svojo zmoto obžalovala, hoče pri “naprednih vernikih napraviti vtis, da je ona usmiljenja vredna preganjanka. Preganja njo in vse napredne ne samo tisti "kaplan ’ Gabrovšek, ampak vsa “črna reakcija” gori do Vatikana. Kle--rikahri rmaj-c vsemi, sedmimi glavami grozi požreti napred- < -ne liste in z njimi seveda vse zaslužne napredne dopisnike, ; vse varuhe in pastirje napredne misli in naprednost kratko- • malo sploh. — To je tedaj zunanji povod svete vojske naprednih muslimanov. Ko so napredni poglavarji prvič trobili in bobnali alarm radi imenovane tožbe, so segli tako daleč, da. so celo trdili, da hoče tisti “kaplan” prekucniti ameriško konstitucijo in uničiti v njej zagarantirano tiskovno svobodo. No, pri “Pr. ’ so sedaj v tej točki odnehali, odkar so slišali o Kroparju na Lawndale-u ki je spoznal, da zloraba svobode ni isto kot svoboda. Ameriška konstitucija je že rešena, edino naprednost je menda še v nevarnosti. Za to naprednost kliče Pr. na pomaganje. Ali je res kaka naprednost v nevarnosti? Vprašujemo se, kaj v Chicagu imenujejo naprednost. Ali je naprednost v tem da kak tovariš sam sebe smatra samo za “mislečo žival,” da se ob vsaki priliki in nepriliki zaletava v Petrovo skalo, ali da smatra za moderno tajiti Boga? To je vse strašno zastarela naprednost; stara kot človeška neumnost. Ali je morda naprednost v tem, da se tovariši po božje klanjajo Stalinu- in Titu? Tudi to je staro. Stari Egipčani so že molili bika in Izraelci so častili teleta. Bog zna, kdo je bil bolj modem, Izraelci ob teletu ali titovci ob Titu. Ali je naprednost v hrepenenju po totalitarni diktaturi, kjer bi, recimo, ne bilo treba kakih ameriških volitev, ampak bi ljubček naprednosti Wallace kar po titovsko zavladal nad Ame-rikanci in obesil nase maršalsko uniformo s svetlimi medaljami? V čem bi bila tedaj tista vaša naprednost, ki je v nevarnosti? Dajte, razložite nam to skrivnostno naprednost. No, vsako ve, da ni nikake nevarnosti ne za ameriško konstitucijo in tiskovno svobodo in za nobeno še tako neumno naprednost. Nevarnost je drugod. V žep bo treba seči in plačati za svojo neumnost lepe tisočake, kot pripovedujejo sami napredni listi. Tu je jedro javkanji o naprednosti. In kdo bo plačal? S.-N.P.J. To sestavljajo člani. Ti bodo plačali. Plačevali bodo v eni ali drugi obliki za surovost in lažnjivost svojega lista. Tovariši okrog “Pr.” ne vidijo radi, da bi člani na pravi vzrok plačevanja mislili. Zato je treba njih misli obrniti drugam. Zato jih je treba pognati v sveti hoj za neko skrivnostno naprednost. V kalnem se da napredne ribice tako lepo loviti. Ali naj spomnimo na par takih ribolovov? Pred mnogimi leti so lovili za neko republikansko združenje. Kaj je' prišlo pametnega iz tistih zbirk? Pred-enajstimi leti so zbirali za ambulanco za komunistično vojsko na Španskem. Kdo ve, kje je tista ambulanta. Toda za naprednost je šlo. Pa so zbirali v potu svojega obraza za neko bolnišnico, ki je ni in ki je bo. Vse za potrpežljivo naprednost. Pa naj le plačuje naprednjak za češčenje svojih malikov. On ne hodi v cerkev, da bi ga tam “obrali,” naj torej žrtvuje za napredno vero. Vsak časti svojega boga po svoje. Toda nekaj članov SNPJ ne mara bogov kot sta Tito in Stalin. Zakaj naj bi ti plačevali za obrekovanja “Pr.” s svojo članarino? Zato bi bilo res spodobno, da čisto “ta pravi” napredni sami zbero in. podare toliko, da ne bo treba plačevati nenaprednim članom. Torej pridno na delo! x Skoro boječe si dovoljujemo opozoriti še na en vir, zelo napreden vir dohodkov. "Pr.” se izgovarja, da je napisal tisti napad na “kaplana” Gabrovšeka Sansov tajnik Kuhelj. > nočemo vtikati v notranje spore naprednih. Naj to le kar sami med seboj opravijo, kdo je drugega speljal na led. Mi imamo praktičen predlog. Tiste podatke, pravi “Pr. , je pobiral Kuhelj iz komunističnega lista v Ljubljani. Res, da je Samsov tajnik mešanici, ki jo je v Ljubljani napisal komunist Vičič dodal svoja zmerjanja in natolcevanja, pa vendar je jugoslovanski komunizem prvi vir nesreče “Pr.” Tam so vsi listi pod kontrolo države in komunistične stranke. Ali ne bi stopili napredni k jugoslovanskim tovarišem, ki se zanje bijejo po Ameriki, pa bi jih spomnili, kaj se spodobi. Saj bi Kuhelj ne -imel.ljKožajže pisati tako neumne izmišljotine, če ga ne bi v laž /apeljalbjugoslovanski komunisti. Kuhelj je pač prezrl, da se v Titovini sme lagati, v Ameriki pa ne. Morda po taki razlagi le dajo titovci tiste tisočake. Če je našla jugoslovanska vlada denar, da je plačevala protestan-tovske pastorje na njih zfetu po Titovini, zakaj ne bi dala nekaj za svoje zveste v Chicagu in seveda v Clevelandu tudi. Kakor vidite iz teh naših nasvetov smo zelo za to da naprednjake izvlečemo iz blata, v katerega so zagazili. Ali ne? Eno iz “Pr.” pisanja pa ne gre ne nam, ne članom S. N. P. J. v glavo. Če je “Pr.” taka preganjana nedolžnost, zakaj sploh govori, da bo morala v tožbi plačevati. Ali tudi nedolžni plačujejo? Al resne zaupa toliko ameriškim sodiščem, da bi ta belo napredno jagnje zavarovala pred črnimi volkovi? Ali ne priznava “Pr.” s svojim pisanjem že naprej, da ne upa zagovarjati pred sodiščem, kar je napisala ? Izgo-vori na naprednost nič ne pomagajo. Tudi ne nove laži v “Pr.” Ta list pravi, da Gabrovšek ni zanikal obdolžitev v Kuhljevem spisu. 6, ne samo zanikal, celo podrobno je razložil, kje je zmota in hudobija. Naj kar prinese “Pr. ’ tisto pojasnilo v celoti. Njeni čitatelji bodo videli, da se je hotel nekdo z novo lažjo starih oprati. Vzornik vseh “tovarišev” Lenin je učil, da je treba la-gati in slepariti. Ni rekel za naprednost, ampak za zmago komunizma. V komunističnem svetu more kdo -lagati in obrekovati, če to po njegovih mislih komunizmu koristi. \ Ameriki pa še zmeraj velja pri ogromni večini tista stara. Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega! Tu je razloček med enim in drugim svetom. Med tistim naprednim v i____t-..::: „„ to Titn vneti listi in med am smrti ali ječi. Nekdanji poljski premier in vojak dveh vojn je prepričan, da ima v svojih zapiskih povest, katero bodo Amerikami z zanimanjem čitali. Ti Mikolajczykovi članki bodo izšli izključno le v The Cleveland News. ■o Jugoslaviji, ki ga občudujejo za Tita vneti listi, in med ameriškim svetom, ki še veruje v Boga, ki je dal postave tudi proti laži, obrekovanju in sumničenju. Če je naprednost i titovstvu in v komunizmu, potem bi bili mi seveda nazad n jaki Zaenkrat je silna večina Amerikancev na strani takih nazadnjakov. Zato bodo morali “napredni” listi odgovarjati za svoje hudobije po ameriških postavah, ne po titovskih. V Ameriki je treba storjeno krivico popraviti, če tega kdo noče prostovoljno, mora prisiljeno. In tu je vzrok bolečine in jeze Titovih prijateljev na sam Silvestrov večer. Toda jeza gor, jeza dol. Sedaj ostane samo dvoje: Ali dokažite, da niste poročali neresnice in da niste surovo obrekovali, ali pričakujte — kazni! Neumnost je bita pač vedno draga stvar na svetu. muiiiiii11.........................Miiiiiiiiniw* BESEDA IZ NARODA , fun...............*****.........**************** Novice iz Willarda Willard, Wis. — V zadnjem mojem poročilu v Ameriški Domovini sem poročal, da je Mrs. Podobnik resno obolela. Sedaj pa noram poročati, da jo ni več med živimi., Umrla je za možgansko kapjo. Pokojna Mrs. Mike Podobnik (Ivana roj. Jurkovič) je bila doma iz Ravne gore v Jugoslaviji. Rojena je bila junija 1880 in umrla pa je 15. decembra 1947 bolnišnici. Pogreb s sv. mašo zadušnico je bil 18. decembra, katero je daroval domači č. g. župnik iz Greenwooda, Father Novak ter opravil vse druge cerkvene pogrebne obrede. Bila je članica društva sv. Družine št. 136 KSKJ, katerega članstvo se je številno udeležilo pogreba. Pokojna je bila med vsemi priljub-jlena, kakor sploh vsa Podobnikova družina. Zapušča soproga in osem otrok, kateri pa so večinoma že vsi poročeni. Blagi ženi želimo raj nebeški, preostalim pa naše sožalje. Gospa štorklja se je oglasila pri Mr. in Mrs. Frank Artač in jima pustila za spomin prav luštkanega fantka — prvorojenca. Naše čestitke! Naš č. g. Fahter Bernard je bil' prav resno obolel, da je moral ostati dalj časa v bolniški postelji. V času njegove bolezni je tu med nami č. g. Father Ciril iz Lemonta. Father Bernard je sedaj že na potu okrevanja in upamo, da kmalu popolnoma okreva, kar Bog daj. Na sveti večer smo imeli polnočnico. Cerkev je bila do zadnjega kotička napolnjena. Pred nobenkrat tako lepo petje. Vsa čast našim pevcem! Cerkev je bila vsa ozaljšana. Kar pa je bilo nad vse lepo, je bilo to, da so skoro vsi navzoči verniki pristopili k mizi Gospodovi ; posebno moški so se pokazali, da je še živa vera v njih srcih. Možje in fantje, ne samo na sv. večer k obhajilni mizi, ampak večkrat v prihodnjem letu. — Pa še drugič kaj. Ludwig Perushek. Mikolajczyk piše za Cleveland News Stanislav Mikolajczyk, vodja poljskega odporniškega gibanja bo v Cleveland News opisal v ve-čih člankih, ki pričnejo izhajati "iž- januarja, ter pojasnil o terorju, ki vlada za ‘železnim zastorom.” Mikolajczyk, katerega dramatični pobeg izza “železnega zastor j a” je presenetil ves svet, bo .. v o „...,_________v* več člankih povedal resnico o sw niašo je bilo slišati iz zvonika življenju pod vlado rdečih. Ti prav lepo ubrano potrkavanje članki, ki jih bo podal voditelj zvonov. V cerkvi je vladal naj- poljskega odporniškega gibanja lepši red. Cerkveni pevci pod Pioti Hitlerjevi diktaturi in Sta-vodstvom naše organistinje Mrs. linovi policijski državi, bodo po-Angeline Ružič so tudi prav do- vedali o mnogih prelomljenih po-bro izvršili svojo nalogo. Osem' godbah, izdajstvih in krutostih, in dvajset tet sem tu na Witliar- On je edini še živeči vodja vazal-du, pa na sveti večer ni bilo še skega naroda, ki je pobegnil Neprevidni avtomobilisti Cleveland, O. — V noči od 25. do 26. decembra, ko so se nahajali trije bratje Thomas (Tomc) pri prijateljih, je šel eden izmed njih, Albin, kmalu po polnoči domov s trukom po neko stvar. Ko je vozil po 74. cesti proti Superior Ave. je zagledal, da doli od Myron Ave. nekdo drvi s svojim avtom po napačni strani ceste. Ko je Albin uvidel, da se nasproti bližajoči avto ne misli umakniti, da ne bi skupaj trčila in se pri tem ne le hudo pobila ampak lahko tudi ubila, zato je Albin v zadnjem trenutku zavil s trukom v stran in pri tem zadel v obcestni drog s tako silo, da ni samo čudno, da se ni hudo pobil, ampak je res čudež, da ni bil Albin na mestu ubit, kajti truk, ki je tam obstal in z njim Albin obležal nezavesti' z manjšimi poškodbami, je tak« razbit, da bo treba za popravilo istega dolgo čakati in odšteti težke stotake. Ko sta ostala brata, Andy in Fred že dalj časa čakala na povratek Albina, ju je pričelo skrbeti, da bi se mu kaj hudega ne bilo zgodilo. Telefonirala sta najprej domov, pa sta zvedela, da ga domov niti ni bilo- Nato sta bila še v večjih skrbeh. Po daljšem času pa se je oglasil Albin iz bolnišnice in povedal o nesreči ter da se že skoro vrne iz bolnišnice, ker je bolj na lahko po-,bit, a brez truka. Po nesrtči, ki jo je neznanec povzročil in nato odpihal naprej, čeprav je tudi njegov avtomobil precej dober sunek, je po daljšem času policija zbudila Albina iz nezavesti ter ga odpeljala v bolnišnico. Nekateri ljudje so že tako nesrečni, da se še iz ene nesreče ne izkopljejo, pa že druga pride in če ne sama, jim jo pa drugi povzročijo. Ni čudno, da je toliko nesreč, ko so pa taki vozniki na cestah. Naj bo človek še tako pazljiv in previden, kaj mu pomaga, ko je pa lahko vsak čas žrtev takih brezglavih avtomobilistov, kot je bil zgoraj omenjeni ali pa kot je tisti, ki je .nedavno na Superior Ave. in 71. cesti pred cerkvijo sv. Frančiška zavil, s ceste z avtom in preko, dveh ograj zdrvel preko več stopnjic pri cerkvi, katere je tako razkopal, kot bi bila tam kakšna raz-strelba. Več previdnosti in pameti je treba, pa bo manj nesreč. Obžalovanja je vredno, da v mnogih slučajih nedolžni trpijo nesrečo in škodo, krivci pa, ki jo napravijo, pred pravico srečno odnesejo pete.—A. T. “Ti;” povzame zopet Jože pri sebi obljubil, da mu ne bom Zalokar besedo, ki je bil kar niti pičice verjel. Saj gre vse nekam zibseden, ko je poslušal ____^ winrliTiwlinm 1A1T11 zgodbo* o medvedjem lovu. Kaj vem, ali je res kar koprnel po tem, da bi se njemu kaj takega primerilo, ali je bolj delal na tak način, kot tisti, ki je na ves glas žvižgal, ko je šel ponoči mimo pokopališča in si s tem delal korajžo. Morda je Jože samo zaBtran tega delal tako pogoste meflklice, da bi kdo ne mislil, da ga je strah že ob samem pripovedovanju o medvedu. “Ti,” je zopet naslovil medklic v svaka Gašperja, “kaj pa, če se je takrat kaj napačnega primerilo, da se nisi mogel premakniti z mesta. Sem že slišal o takih slučajih. Saj me razumeš, kaj ne, kaj hočem reči?” “Aha, prav dobro te razumem in kar iz oči se ti bere, kako bi rad kar naravnost povedal oziroma vprašal, če sem bil potreben, da bi me kdo z vso opremo vtaknil v žehto in obesil na sonce, daleč proč od človeških bivališč zastran hudih duhov,” meni Gašper. “Sem že prej rekel, da ti. vse meriš po tem, kaj bi se primerilo tebi v danem položaju. Le kar brez skrbi bodi, da se z menoj ni kaj takega zgodilo.” “Jože, pusti Gašperja, naj pove do konca. Vidva še'lahko doma pomenita kako in kaj, mi bi radi slišali zgodbo,” posežem jaz v besedo v imenu visoke, cenjene-ekspadi- sebi cije, ki je bila nevtralna in se je vesefo pasla od debati med svakoma Jožetom in Gašperjem. Gašperju pa vsa čast, da je svojo vlogo tako imenitno igral. Vendar sem bil celo sam radoveden, kako bo vso stvar izpeljal in kako daleč seže njegova domišljija. Da bo prigodbo močno zabelil, to sem vedel in kar naprej sam samo za to, da se kolikor mogoče grdo naslika krvoločnost medvedje zverine, da bi Jože bolj tekel drugi dan v daljave. “Torej poslušajte, če hočete, kakšne so bile prilike potem, ko sva si stala z medvedom z oči v oči in nisva vedela, kako bi se obrnila, da bi bilo za oba prav in pošteno. Povedal sem že, da obrniti se in jo ubrati z odra, ne kaže, ker sva si s pošastjo preblizu in s tem bi mu tudi jasno in razločno povedal, da se ga bojim. Dokler stojim na mestu in branim svojo pozicijo, sem kar varen pred napadom. Da bi se lepo na tla vlegel, zamižal 'in se delal ranjkega, kot sem bral o nekem lovcu, je bilo že prepozno, ker bi medved ne verjel v tako nagel prehod s tega na drugi svet in bi hotel morda kakšnih konkretnih dokazov, ki bi pa meni najbrže zelo napek hodili v danem slučaju. Vendar, tako ne more za vedno ostati, nekaj je treba napraviti. Ampak kaj? “Kaj jaz vem, kaj.!” vštuli Jože vmes svoj pomislek; ker se menda ni mogel premagati in je bil tako zaverovan v pripovedovanje, da je smatral pametno, če pomaga govorniku izvršiti nalogo. “Kdo je pa tebe kaj vprašal, a?” ga pouči Gašper. “Tisto vprašan Dve begunski pismi Begunska zahvalna nedelja V taboriščih, kjer bivajo slovenski' begunci v Avstriji, se opravlja mnogo molitve za dobrotnike. V največjem slo venskem taborišču v Spittalu ob Dravi pa se je vršila posebna zahvalna nedelja za vse begunske dobrotnike dne 9. nov. Pri vseh službah božjih so cerkveni govorniki pridigali o krščanski hvaležnosti, ki smo jo dolžni svojim dobrotnikom in ki jo moremo sedaj kazati pred vsem s tem, da begunci molijo za nje. Ob 10. uri pa se je vršila še posebna skupna služba božja za vse dobrotnike slovenskih beguncev. Sv. mašo je opravil monsignor Matija Škerbec, ki je ob nabito . polni kapeli razvijal v svoji pridigi sledeče misli: Slovenski begunci se ve dno s hvaležnostjo spominjamo svojih dobrotnikov in vsaki dan molimo za nje. Potrebno pa je, da tudi naša celotna skupnost javno pokaže svojo hvaležnost napram svojim dobrotnikom, ki nam lajšajo begunsko trpljenje. Radi tega smo se danes zbrali v tako velikem številu, da skupno opravimo sv. mašo in druge molitve za vse naše dobrotnike. Zakaj je Bog dopustil v sedanjih časih toliko trpljenja, nam je v podfobnostih pač še skrito. Verujemo pa trdno, da božja Previdnost vodi vso zgodovino narodov. Tudi s svetovno katastrofo, ki je prišla na ves svet z zadnjo svetovno vojno in njenimi posledicami, ima Bog pač svoje namene. Tudi mi begunci vršimo v tem času svojo nalogo, ki nam jo je naložil Bog v svoji Previdnosti. Mi smo priče vsemu svetu, priče katoliških načel in zvestobe Cerkvi, radi česar smo morali zapustiti svojo domovino. Smo pa tudi žive priče pred vsem svetom, kaj vse rodi brezgož-ni komunizem. Mi smo pa tudi klicarji in budilci krščanske ljubezni. Vzrok vsega trpljenja sedanjih dni je to, ker je med narodi opešala ljubezen. Naše trpljenje pa danes vsemu svetu kliče v spomin prvo krščansko zapoved — ljubezen. Kakor smo priče nasilja in krivic brezboštva, tako smo tudi priče krščanske ljubezni, ki se obuja med narodi k novemu življenju. Med svojimi rojaki v USA smo našli mnogo razumevanja in ljubezni. Vsaki dan prihajajo o tem dokazi v (Dalje na I. atnnl) nobene pumw., ... . dati ne bi mogel. Se postavljaš, na tisto si menda pa že čisto pozabil, kako sta te motala dva držati, da jim nisi ušel, ko so ti rekli, da nesi žrebcu zobanje, pa ki je bil vendar dobro privezan. Kaj bi šele storil, če bi zagledal medveda v gošči, ki bi šel na aufbiks proti tebi. Le nikar se ne delaj takega junaka, ko se pa poznamo.” To je pa menda Jožetu sapo zaprlo, ker naglo je vtaknil cigareto v usta, ampak porabil je sedem žveplenk, predno je zapalil svalčico.*« Morda je bilo res kaj na tistem in Jože ni maral, da bi zdaj vlačili na dan, ki se zastran svoje vojaščine tako rad postavi. Saj je bil drugače zares brhek konjenik, z bridko sabljico ob strani in ostrogami na petah, da so si dekleta zavijale vratove, ko so se koprneče ozirale za njim, da bi jih pogledal vsaj s koncem svojega očesa- Ce bi se jim pa celo malce nasmehnil, bi pa kar strepetale in se topile kot binkoštna rosica pred pekočimi sončnimi žarki. “Samo toliko sem si upal spustiti zverino z oči, da sem naglo pogledal okrog sebe, da bi si razgledal pozicijo, ki sem jo branil in če bi se ne dalo morda- položaja spremeniti. Nekaj korakov vstran zagledam obilno smreko. Zalegla bi, sem si mislil, če bi jo postavil med medveda in med moje kosti. Za nekaj časa bi že odleglo, potem se bo pa že še kaj ukrenilo. Premeril sem razdaljo do zveri in preračunal, da bom jaz prej za smreko, kot pa medved, če se dobro zaženem. “Naj da kdo Gašperju par kapljic na jezik, saj vidite, kakšne stvari pripoveduje,” prekinem jaz dopovednika, ki jo je tako lepo rezal, da se je zares lepo poslušalo. Majhen odmor bo prav prišel, da bodo Jožetu segle besede bolj globoko v spomin. AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 7, 1948 Sin mrtvega ROMAN Ka»«l Mau«er “Seveda, ko vsi z njim vleče- pomeniti. Sicer je na redke ča- te,” je zrastel Žalebarjev. “Saj s tejje-j ne moremo,’’ ga je usekal Klemenčev. “Ti pa molči, ki si kajžarjev. Mene ne bbš učil.” “Si preneumen, da bi te sploh učili,” ga zbode zdaj še Mati-jevčev. 7 “Čigav pa si, hudič? Tako pameten seirrše zmerom kot Klevžev mušec.” Zdaj se Jernej ni mogel več zdržati. “Se enkrat reci.’’ “S teboj se še ne menim ne, pritepenec.” Jernejeva pest ga je vrgla proti mora j ni. Fantje so vstali. “Tepli se ne bomo. Fronc je pijan, in ne ve, kaj govori.” Kodranov se je koj postavil. “Kdo je pijan, kvaka Kodra-nova?” Zdaj je bilo tudi Kodranove-mu preveč. “Grega, odpri vrata.’’ Boltarjev jih je odprl na stežaj. Kodranov je zgrabil Fronca za vrat in ga odnesel ven na sneg.' “Ohladi se, potlej pa spat.” Fantje v gostilni so se smejali na ves glas. Vendar so se pod noč razšli nekam slabe volje. Jernej se pa le ni mogel zdržati, da bi domov grede v Vrskah ne zavriskal. Minca mu je spet rekla, da Fronca ne. Raje za deklo kot pa k Žaleharju za gospodinjo. Presneti deklič! Po vasi se je kmalu zvedelo, da sta si Klevžev Jernej in Ža-leharjev Fronc v sovraštvu, Ža-leharjev ni prišel več v družbo ’•"’ar gaj je zaneslo klrine.” ni bilo botri. se pričel tudi v hišo, toda ne za dolgo. Toliko, dfj po vasj ni bilo preveč govorjenja in da je dražil Žaleharjevega Bregari-ca je bila še dokaj prijazna, Bregar je bil pa kratek. Vpraševal sploh ni, samo odgovarjal je, če ga je Jernej kaj vprašal. Minci in Jerneju, obema je bilo nerodno, Minci še najbolj, ko je videla, kako se oče držijo. Jernej je komaj čakal na pomlad. Sonce je sicer v Grapi porivalo sneg pod cesto, toda Jernej je vedel, da ne bo prave pomladi, dokler ne prične deževje. Šele potlej, ko bo snežnica s curkom tekla v turško jamo, bo ozelenel breg. Kakor brž bo. do kurjice pod Grmado, bo Grapa zadihala v pomlad. Začelo se je prvo oranje. 0-ral je Jernej sam. Vodil mu je pastir. Klevža je zima na moč vzela. Posivel je in upognilo ga je, da se je sam ustrašil. Pričel ga je mučiti tudi revmatizem. “Ko bi me ne bilo sram, bi šel ob nedeljah k maši ib palici,” je nekajkrat potožil. “Noči me jemljejo, noči.” Še Nažo je jemalo ob njem. “Tak si, kot da si le na pol živ. še nobena Izima te ni tako zdelala.” “Kar zdrav nisem,” se je izgovarjal Klevž. V vojski sem se pokončal. Do smrti se bom tepel z boleznijo. Oba sva gnila.” Jernej je komaj zdeloval de. lo,. “Bi še enega hlapca vzeli, Jernej?” je pripravljen Klevž. “Raje dekli nekaj primaknite. Pridna je. Kadar nas bo basalo, pa najamemo. Pastir je tudi že zrasel in kar precej od- Jernej je koj čutil, da se je rr t Idrija S. P. D. SV. MOHORJA Ustanovljena 31. decembra 1931 inkorDortrana 13. oktobra 1933 Re-inkorgqrlnma 8. ep- CHICAGO, IUL Odbor za loto 1947: Predsednik: John Mlakar. 1925 W. 32nd Place Podpredsednik: Frank Puklavec. 338« So. tlet Ot, Olcero. IU. Tajnik: Joe. J. Kobal 2113 W. 23rd Street Blagajnik: Joe. Oblak. Jr.. 18« W. 33nd place Zapisnikarica: Anna Zokal 2060 W. Coulter Street Duhovni vodja: Rev. Leonard Bocolin. O. F. M, 1862 W, 22nd Place Nadzorniki: John Dense, 2730 Artblngton Ave. — Karolina Flchman, 2328 So. Wolcott Ave. - Frank Dolenc. 3066 W. 28rd St. Porotni odbor: Math Hajdinjak; 2017 W. 21st Plačo - Leo Mladic, 1919 W. 22nd Place - Pauline Oabott. 2030 W. Oermak Rd. -Anna Zorko. 1664 W. 21st plaoe Družbena zdravnika: Dr. Joe. K Undch, 1901 W. Oermak Road In Dr. F. T Grili 1868 W. Oermak Road Vratar: Frank Roblek. 1833 W. 32nd Place Uradno Glasilo: “Ameriška Domovina” Seje se vrtijo vsako drugo soboto v mesecu ob A uri sveder U Sv. Stefana na 22nd Place in Wolcott Ave. kvenl dvorani Sv. i v cer- Družba sprejema v svojo sredo motke ln ženske od 6. do 46. leta i je prost. Za natančno pojasnilo glede Družbe starosti. Pristop v Družbo Je prost. ............... in njenega poslovanja se obrnite na Družbenega tajnika ali predsednika. To Je izvanredna ugodnost za vsakega katoliškega Solvenca v CM-cagi. Rojaki, pristopajte v to domačo Družbo! e in potem skozi Žiri in Poljansko dolino v Škofjo Loko. Stara Avstrija se je pečala s to mislijo, da bi imela še eno vojaško pomembno železnico za slučaj vojske z Italijo. Sedaj so partizani to misel pograbili. Tudi njim bo ta železnica, če bi prišlo do njene izvršitve, pomenila pred vsem vojaško progo. Komunizem pač misli na vojsko z zapadnimi državami,, TRGOVSKA POGODBA MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO je bila podpisana 28. nov. Podpisala sta italijanski zunanji minister Sforza in jugoslovanski poslanik v Rimu dr. Ive-kovič. Italija bo dajala Jugoslaviji električne, mehanične in kemične proizvode svoje industri. je, zlasti pa razne stroje. Jugoslavija bo to plačala z rudami. Pogodba obsega trgovsko izmenjavo v višini 250 milijonov dolarjev. Ob tej priliki so oboji za- DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Dofle preko Trste) (Nadaljevanje s l. strani.) leznice je bil med vojno težko govorimo o italijanski zagrize- poškodovan. Večinoma so to ško- nosti proti Slovencem, naj ome- do napravili partizani sami. Ta- rem. Jernej ni hotel novih lju. di. Grapa se mu je zdela kra- tudi Bregar ohladil. Nič več ni ijestvo, v katero nima nihče več bil tak kot od početka. Kratek v govoru, včasih skoraj zbadljiv. Počasi Jerneja ni bilo več v vas. Ob nedeljah po nauku je raje zavil koj za Jeršinom na bližnjico, samo da se je'ognil Bregarjeve hiše. Minci sami je bilo tako bolj všeč. Oče so postali špičasti. Kar čakala jč, kdaj bodo prišli z odkrito besedo na dan. Oni dan so dolgo govorili s. starim Žalehafjem. Nekaj sta morala imeti zavoljo Jerneja, ko je mati zvečer, ko je bila Minca v kuhinji, rekla: “Siliti je ni treba. Še nič ne veš, kako bo v'Grabnu. Klevž lahko še vse na Jerneja prepiše. Punci Fronc ni všeč. Nobenega ne moreš v ljubezen siliti.” Potlej so oče nekaj godrnja-•li o izgubljenih letih. Prav natančno jih ni mogla slišati. Hu. do ji je bilo pa tako nazarensko, da bi najraje na glas zajokala. Pa s; ni upala zavoljo o-četa, če bi slučajno na tiho stopili v kuhinjo. Koj bi začeli spet gosti. Jerneju so ostale samo še no. či, da se je mogel z Minco kaj MAKI .mi VITAMIN CAPSULES YOUR BUY WORD XzxsiSZ-""* fiwttsi rig Me CM MM* MOKAf*!" Tssxrswtm ter * Mir CM MM* "* **• •MC8CONOMT. •umantb. Vcw Umv b* «.C*> Ic*8 c **0**CiT * VteaU Ccgcdc MOT ** K’StSi Sstut TZ2r< MUB UBpUTOMB, M& dostopa. Na Gregorjevo je Jernej na Pernači oral praho za krompir. Koj zraven Žaleharjevega. Tudi Žalehar je oral. Jernej se še zmenil ni zanj, čeprav ga je imelo, da bi jih- staremu napel. Ko sta na ozarah obračala, je Žalehar hrknil. “Ti, Klevžev, nemara si previsoko nameril. V naši vasi hlapec še ni dobil gruntarske. Toliko, da veš.” In je z otko zamahnil nad konjem. Jernej koj ni mogel niti do besede. Topo je gledal za starim, ki je trdo držal ža ročice. Ko sta se na sredi spet srečala, je Jernej zavpil: “Oče, če bo Fronc še kaj dolgo jezik vr-til nad mano, naj sam sebi pripiše. Stolkel ga bom, da bo pomnil.” Žalehar je zapihal in pri priči bi se spustil v kreg, da mu ni vrglo pluga iz brazde. Tako pa je samo zaklel in pričel zmerjati pastirja, kj mu je vodil, Nad enim se je moral znesti. VIII. Na belo nedeljo — na malo Veliko noč — je bil semenj na Taboru. Štantov je oilo toliko, da že zlepa ne kakšno leto. Lju-benski čevljarji so razpostavili svojo robo pod kostanji, tr-žiška Micka lectarji o pri prvi postaji križevega pota, Kleš-manova Marjeta- pa svojo br-klarijo prav pri mežnariji, v kateri so ta dan točili vino in pivo Drugi štanti so se vrstili na desni strani ob mežnarijskem travniku. Zadnji je stal že na poti proti Podržaju. Pomaran-čarji so se postavili pod križe. Celi jerbasi pbmaranč, debelih in drobnih, tistih, ki imajo rdeče in tako cukreno meso, da se sok kar sprijemlje med prsti. Klevžev Jernej je do maše pritrkaval. So bili kar stalni: Bregarjev, Matijevčev, Španov z Bistrice, Špehanov in Klev- nimo, da je bila 9. nov. v Gorici položena pred hišo, kjer stanuje goriški župan dr. Stecchina^ bomba, ki je napravila poleg strahu kakih 30,000 lir škode. Italijani so razglasili, da je bil atentat napravljen radi tega, ker da župan ne nastopi proti Slovencem. “TITINI.” — Ta italijanska zagrizenost se. kaže celo nasproti otrokom- Tiste, Jn,govore sloven, sko v slovenski Benečiji zmerjajo s titini, to je titovci. Italijanska učitejica je otrokom celo naročala, da ne smejo moliti slo. vensko, ker da jih bodo drugače imeli za titine. — Tako to titov-stvo, ki so ga zanesli partizani na Goriško vsem od kraja škoduje. Kako naj tudi iz komunistične hudobije pride kaj dobrega! PRVACINA — REPENTA-BOR. — 9. novembra so spet odprli železniško zvezo med Prva-čino in Repentabrom. Ta del že- ko je tudi pripovedovala ob zopetni otvoritvi ministrica Lidija šentjurčeva. Pravila je, daje med vojno bilo rušenje nujno. Ali so sovražniku s tem res kaj škodovali, je drugo vprašanje. Gotovo ni bilo treba rušiti društvenih domov in šol, pa so jih tudi. Kakor morajo to železnico sami popravljati, tako bodo morali tudi porušene vam In šole in Le malo Avstrijcev — ali sta priporočila Kanado v slove- btopniki govorili, da bo trgovska pogodba najboljša pot tudi za prijateljsko zbližanje. SPORI MED RIBICI. — Ob tej priliki je Sforza omenil spore med dalmatinskimi in laškimi ribiči. Ti spori so stari že stoletja. Na italijanski strani Jadranskega morja je namreč manj rib kakor na jugoslovanski. Zato so italijanski ribiči radi šli na lov daleč proti Dalmaciji, da so več nalovili. Kadar so jih pri tem zasačili dalmatinski ribiči, so jih napadli in jim pobrali ribe in mreže. To se tudi sedaj ponavlja. Ravno dan pred podpisom trgovske pogodbe, so Dalmatinci ujeli 22 italijanskih ribiških ladij in jih odpeljali. Ladje in ribiče so kasneje izpustili, ribe in mreže pa obdržali po starih navadah. Zato je Sforza to omenil pri podpisovanju in želel, naj morje druži obe deželi in ne razdvaja. / nič — je tekih, ki bi se preživljali le s temi uradnimi količinami hrane . . Begunci v taboriščih pa večinoma niso prejemali niti te količine hrane, ki je sicer uradno določena. Priznati moramo, da so bili tu in tam taboriščni komandantje oziroma direktorji, ki so se z vso vnemo trudili, da bi izboljšali hrano beguncem. Tako se je v par redkih slučaji^ tekom dveh let in pol dogodilo, da so'taki direktorji uspeli, da je bila začasno prehrana v njih taboriščih boljša, da je imela ved kalorij kot jih je bilo uradno določenih. Tako se je na primer direktor major Young z vso vnemo trudil, da bi v taborišču Peggez pri Lienzu izboljšal prehrano beguncev. Toda to so 'bili bolj — izjeme. Dokazuje pa dejstvo, da je vsa prehrana v taboriščih več ali manj odvisna od komandanta oziro-direktorja in njegovega sni izjavi Materi božji. Orožni lat “Vi ste zaprosili za orožni list. S čim to utemeljujete?” Prosilec: "Večkrat imam pri sebi večjo denarno vsoto.” / “In se bojite roparjev?” “Teh ravno ne, pač pa svojih upnikov.” Delavce se sprejme Punoh Press operatorje; plača od kosa z garantirano plačo na uro. American Stamping Co., 978 E. 64. St. (6) prosvetne domove sami popravljati. Sedaj se kaže *vsa neum- DVE BEGUNSKI PISMI S strani) nost partizanstva, ki si je izbra. naja taborišča od Baših bratov lo za boga požig in umor in rušenje. SEŽANA — DUTOVLJE. — Radi nove meje se je pokazala potreba, da bi zvezali gori imenovano železnico z nekdanjo južno železnico in napravili' progo Dutovlje-Sežana. SVETA LUCIJA — IDRIJA — ŠKOFJA LOKA. — Komunistični listi prinašajo vest, da bodo gradili v bližnji bodočnosti tudi progo od Svete Lucije do Na$im naročnikom v Chicagu naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi za oglase: TISKOVNA DR. “EDINOST” v Chicagi, na naslovu 1849 W. Cermak Road. Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne oglase, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo. Sprejme se omivalca oken za poslopje v mestu, stalno delo, 40 ur na teden; v slabem vremenu drugo delo. Zglasite se v DELO DOBIJO Omivalec oken v Ameriki. Enako smo našli tudi med katoliškimi Švicarji mnogo razumevanj^,za naš položaj in mnogo dejanske podpore. Tako raste v težkih preizkušnjah sedanjih dni živo občestvo krščanske ljubezni. To občestvo kažejo naši dobrotniki s svojim sočutjem in podporo, mi pa ga kažemo s svojo hvaležnostjo za prejete dobrote in s svojo molitvijo za svoje dobrotnike. Naj posebno danes kipi kvišku k Očetu Dobrote naša molitev za vse dobrotnike! Naj jim povrne nebeški Oče stotero in tisočero tu in enkrat z nebeškimi darovi, kar nam dobrega store. Prehran* bnguncev Avstrijsko prebivalstvo dobiva kot dnevni obrok hrane na karte nekako za 1550 kalorij. Zadnje čase se piše, da bodo te obroke zvišali. Kdor bi se namreč hranil le s temi uradno določenimi kalorijami, bi ne tlačil dolgo te tužne zemlje osobja. Ko bi imeli begunci sami v rokah prehrano, bi bila ta gotovo mnogo boljša. Ko so prišli slovenski begunci v taborišče Peggez pri Lienzu koncem junija 1945, so prejemali komaj — niti ne — za 800 kalorij hrane. Med tem časom si mogel kupiti zunaj na črni borzi mesne konserve v originalnih zavojih kot so jih imeli v skladišču v taborišču Tudi za plesne prireditve, katerih se slovenski begunci niso udeleževali, so bili vedno kaki dodatki, za stradajoče otroke pa se ni dobilo ničesar, dasi je bilo takrat še mnogo hrane iz zalog bivše nemške vojske. Kasneje se je prehrana pod direktorjem Youngom izdatno zboljšala. Tako so prejemali junija meseca 1946 otroci od 1 do 3 leta 1603 kalorij, od 3 do 6 leta 1564, od 6 do 12 let 1348 kalorij, normalni potrošniki 1195 kalorij, težki delavci 1635 kalorij, noseče matere 1716 kalorij, stari nad 60 let 1344 kalorij. Septembra 1946 so prejemali otroci do 3 leta 1398 kalorij, od 3 do 6 let 1358 kalorij, od 6 do 12 let 1513 kalorij. Normalni potrošniki 1260, delavci 1901, težki delavci 2571 kal., starčki nad 60 let 1250 in noseče matere 2090 kalorij. Sedaj pa so prejeli v dobi od 13. oktobra do 9. nov. 1947: Odrasli 1422 kalorij na dan. Otroci do 3. leta 1064, od 3. do 6. leta 1349, od 6. do 12. leta 1352. Matere so dobile še dodatka 618, delavci 459, in težki delavci 925 kalorij. Ob tem naj begunec živi! Koliko znese 1422 kalorij? Toliko, da bi se samo enkrat na dan najedel, če bi vse skupaj pojedel na enkrat, kar dobi za celi dan. Tako, dober ameriški zajtrek je hrana begunče-'va za celi dan! Da mnogi pri tem pešajo, dobe tuberkulozo, je jasno- Če bi to imelo trajati še več kot leto dni, bo večina beguncev, ki ne dobi kake pomoči od drugod brezobzirno zapisana jetiki. Da si po tem skuša vsak begunec najti kak priboljšek k hrani je razumljivo. Najhujše je pač, kjer je več otrok. Kakšen priboljšek je taki družini, če pride ČARE paket iz Amerike ali kaka druga hrana, je več kot jasno. Kadar pride tak paket od dobrih duš \% Amerike je kot ohcet v družini. . . Cleveland Electric Illuminating Co. 75 Public Square soba št. 901 ženske za čiščenje Od 6 zjutraj do opoldne, poln čas. Zglasite se v Employment uradu, 5. nadstropje Wm. Taylor Son & Co. 630 Euclid Ave. Strežkinja Sprejme se strežkinjo za delni čas od 4 popoldne do 8 zvečer. Zglasi naj se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. (6) HALI OGLASI Mi brusimo nože, britve, škarje, žage in vse enako orodje; popravljamo radijske aparate. Cene so zmerne. 1493 E. 65. St. Norwood čez Superior Popravljamo pohištvo Popravljamo tapecirano pohištvo v vaši hiši; pritrdimo springe, iznova napolnimo blazine in vse, kar je potrebno, da bo pohištvo kot novo. Pokličite SW 6890. 1142 E. 66 St. (x) Vas muči glavobol! Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni. Prebivalci Kanade Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Road Cleveland 10, Ohio lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. SEDMAK , Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 St kb om 1 4 Bolezni na mehurju jžev. Presneto so jo dajali. Zrak I se je kar tresel okoli lin. Ko se delavci vračajo zdela v Parizu. — Slika je bila posneta v času zadnje stavke voznikov' busov in poulične, ko je bilo za prevoz Parižanov le tiekaj basov na razpolago, da so delavci vračajoči se iz tovoren morali čakati v vrstah predno so prišli m rnto. Stavka je končana in sedaj pravijo, da je ie ose zopet v normalnem stanju. , V Kanadi je 43 % vsega prebivalstva katoliško in od teh je 80% praktičnih katoličanov, ki žive in delajo, kakor uči in veleva Cerkev. Celo v velemestih nad 80% živi praktično katoliško življenj«. Šolstvo prevjeva, krščanski duh. V Kanadi ao tri katoliške visoke šole v francoskem delu, v angleškem delu pa ena katoliška univerza. Marijanskega kongresa se je udeležila tudi vlada. Katoliška ministra Ako imate težave z vodo. in vas nete v odvodnem kanalu, ali če morate veikrat na vodo »li čutite teletine v hrbtu. Je to nevarno znamenje. Posvetujte se z zdravnikom, it ima 15 let uspešna izkušnje v bolnišnici v ■el posebnosti. DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CUNIC 423 Citizens Bid*. 868 Euclid Ave. Telefon MAin 8311 Uradna n.0^13* 4 razen ob AKM&ISKA DOMOVINA, JANUARY 7, 1948 $ •mammmmmmmmmmmmammammmmmmmmmmm BELI MENIHI Povett ji prva polovic« XII. itolatja f | . spisal IVAN ZOREC v / “Jezus—razbojniki!” je voznik do kraja pritegnil zavoro, da se je voz ustavil. Tudi drugi vozovi so obstali. “Slabe, zdaj pomagaj!” je mož zavpil in skočil naprej, pa Slabe je bil že planil. Prednji vozniki so se mirno otepali, razbojniki, dobro dosti jih je bilo, niso bili kdove kako silni. A ko sta se od strani vanje pognala še Slabe in njegov tovariš, že niso več napadali, le branili so se in odmikali Slabetu, k; jih je z grjačo klatil, da se je zdaj ta, zdaj oni renče zavalil po tleh. “Vozniki, streljajte!” se je Slabe za tren oči obrnil. “Stre . . .,” pa že ni več utegnil ponoviti zvijače: hud udarec je njega samega podrl na cesto. Voznikj so pritisnili, razbojniki so planili v goščo, najbrž so verjeli, zdaj zdaj začno pokati pištole. Na cesti je obležalo troje razbojnikov, en voznik in Slabe. “V pečico me je dregnil,” se je voznik ječe držal v dve gube, “ na voz me dajte.” Slabe jo je skupil huje, pa v temi ga niso mogli pregledati, tudi mudilo sp jim je z nevarnega kraja; omedlelega so tudi njega vzdignili na voz; za razbojnike, ubite ali pobite, se niso menili. “Naj pride ponje, kdor hoče ali pa nihče, škoda ni nobenega teh malopridnežev!” Zavore so odnehale, vozovi so vali, ko je hotel naprej.” "Anti namenjeno mu je bilo.” “Saj se mi smili, vendar pravim, da ne vem, ali bi mi z vsem blagom bili zdajle tu vsi, če med nami ne bi bilo njega.” “Zavoljo nas se je dal skoraj ubiti, Bog daj, da bi se kmalu izlizal.” ‘Sicer nas pogubi Pljuskari- “Moško bo, če ji povemo, ka ko je bilo.” “Huda bo,prebito bo huda.” Prot; jutru je Slabetu odleglo. “Kje pa sem?” je pogledal dremavega hlapca. “Kaj pa vozniki?” je še hotel vedeti. “Ali so šli dalje?” “Tu so ostali. Glej, že vstajajo.” Res so se kmalu pririnili noter. ‘Slabe, ali si zatorej, da bi te vzeli s seboj do Trlepa?” “Sem, sem,” je dejal, se dvignil in precej omahnil. "E, vrtoglav sem še; pomagajte mi na noge, pa bo.” Spravili so ga na voz in pognali v prijetno jutro. Spotoma je potlej dosti premišljal. Hm, kako neumno se je spuščal v nepotrebno nevarnost. Mar bi bil poslušal svojo vest in hodil sam, pa bi bil zdrav prišel do Trlepa . . Vožnja je bila počasna, tresla ga je pa vendar, da sp se mu misli zečele megliti. Pre- počasi odškripali navzdol, voz- den so vozovi priškripali do niki so poprijeli grjačo, daleč 1 P' - "je še bilo do Trebnjega. V Trebnjem so se ustavili ob krčmi in dobili postelj za oba ranjenca. “Po glavi jo je dobil, za kru-ško debela bunka mu je stekla,” je razpoznaval star Tre-banjec, ko je ob goreči trski pregledoval Slabeta. “Morda ne bo hudega. Dajte vode, da ga zbudimo, v omitici ga ne kaže puščati.” Hladna voda je res storila svoje, ranjenec je zaječal in motno spregledal. Malega Gabra, so mu oči zlezle vkup, trdna omotica ga je vzela s seboj. Iz Trlepove hiše so vozniki izbezali samo deklo Ančko z Marjanico, “Kje pa je gospodar? Slabeta smo mu na pol živega pripeljali.1 “Križani Jezus!” se je ustrašila. “Kam so Trlepi?” “Ne vem,’ ’je tajila, “niso mi povedali. — Pomagajte, da ga spravimo na postelj.” Vozniki so prenesli omočen- “Pustite ga, prespi naj se, najbolje bo tako,” je krčmarica pametno svetovala. “Kar pojdite, pokličem že hlapca, da bo bedel ob njem.” Vozniki so izpregli in legli. “Slabe je kakor 'vedel, kaj bo,” jih je vest nekoliko pekla. “Da, preveč smo ga zadrže- “ Air ste ga v Trebenjem dali vsaj prevideti?” se je še domislila. “Nismo; saj ni tako hudo, kar pomiri se, Pljuskarica.” Pa se ni pomirila. Vse je brž pozaklenila in urnega človeka pognala do patra Tončka, potlej pa se na ves splav zadre' vila v Mali Gaber in kakor brez uma obstala ob Slabetovi po-telji. Slabe se je bil prebudil iz omotice. Ančka ga je silila toplim mlekom in mu glavo zdaj pa zdaj spretno ovijala debelo prteno krpo, namočeno v hladni vodi. “Jurko,” je Pljuskarica zaihtela in odrinila Ančko, “za pet ran božjih —.” Ni mogla odgovoriti, jok jo je posilil. “Saj ni nič,” se je skušal nasmehniti. “Opravil, glej, sem pa le dobro, nobenih zavir ne bo več.” “Molči, Jurko, ne govori, škodilo bi ti,” ga je milo gledala. "Počakaj, da pride pater Tonček, poslala sem ponj.” “Pametno,” je dejal in zaspal, govorjenje ga je vendarle utrudilo. Pljuskarica je sela ob postelj, otožne in vesele fnisli so j j polnile glavo in srce. XXXIII. Sotečan se je smejal pismu, ki mu ga je prinesel stiški sel, smejal opatovi prošnji, smejal kmečki grožnji. “Samo gane naj se mi kdo!” je pihal. Močno pa se je ustrašil glavarjevega uradnika iz Novega mesta in hudega pisanja. “Vse mi še ovoha tale pe-rogrizec,” je po strani trenil na uradnika in ga toliko zamotil, da je skrivaj velel valptu, naj neutegoma spusti in iz gradu zapodi oba Trlepa, France in^JJace sta se veselo oddehnila in jo mahnila k Poloni. “Hvala Bogu, da sta le spet svoja!” se jd, veselila. “Dosti sem premolila! za vaju.” “Premalo,”/se je France šalil, “slabo sp je nama godilo, ves čas sva bila zgolj ob kruhu in vodi.” “Jojhata,” je poskočila, “čakajta, precej vaju napasem, precej!” “Tako je prav, vidiš,” se. je France potlej smehljal, “sicer bi bila požrla kar tebe, tako sva bila lačna.” ‘Mene? Kaj bi pn Tone dejal?” . “Saj res, pa naj te on, če misliš, da je tudi potreben.” “Zdaj bo dobro,” ji je Nace pravil, da so ju spustili, ker je prišel glavarjev človek in privil Sotečana. “Kako veš?” jo je privzdignilo. “Birič je nama povedal, ko je ■naju.opustil iz grajske jazbine.” \ “Hoj, kcfo je pa ta?” je Nace skozi/okno pokazal na mestnega človeka, ki se je z grajskim biričem bližal Slabetovi-ni. “Ne poznam ga,’ se je Polona ustrašila. “Pa ne, da bi šel spet po vaju?” “Nak, kaj drugega bo.” (Dalje prihodnjič.) ATTENTION VeteraiM-Civiliani DE Simo SCHOOL SHOE REPAR G. L Approved REGISTER NOW—DON’T DELAT Learn a Profitable Trade CLASSES: 8 A. M. to 1 P. M. I P. M. to 8 P. M. 6 P. M. to 10 P. M. Interview at 418 FRANKFORT AVE. or Phone SU S842 1111111111111 = OBL.AK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2730. 1148 E. 61st St. ca v hišo in se odpeljali. “Saj se bo izlizal,” so upali, ko so se bližali Pljuski. Pri Pljuskarici so postali in ji hudo novico dali tako po srcu, da je kar omahnila za mizo. Potlej je ščeketala vanje, zakaj ga niso pustili, da bi hodil _-AND THE WORST IS YET TO COME \