DOMOLJUB.
Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo.
i*s>s kot priloga .8LUVKNVU- seefcr v,ak prvi in tr*(J4 totrfk
■	t #Mi1 Hiti • M kitk Lo a^	I.i.	#l	b .
•obrti cvn« n« k #0 fcr i.	---c*" "v *v"	«»«•«««. 4*0 /« t« d<m praini*, rnd« ,DOMOLJUB• dan
S^vviiiz."; sls	* —
fwsy«j0 po dopevom.
tiprijornajo im
G.
V Ljubljani, 19. marcija 1896.
Letmlk IX.
Kam smo prišli?
Pri nun na Slovenskem so godu tako čudno stvari, da bi prav zelo potrebovali novo luči, da bi našim liberalnim mogočnežem malo pogledali v glavo, če ae njili možgani tako ložo, kakor ao jih a aeboj na svet prineali. Kajti kozolci, katero ti možjo prebraiajo, nas nehote silijo misliti, da v njih glavah ni vae v redu.
Le poslušajte ! Tega se gotovo šo prav dobro spominjate, da so nad vso narodni slovanski mestni očetje lani volili odpadnika barona Svegeljna za častnega meščana ljubljanskega; tudi to je šc br/.kono v spominu vseh, da so se liberalci pri zadnjih volitvah zavezali z Nemci in so vsi liberalni Nemci volili v Ljubljani liberalna kandidata in ravno lako v Trebnjem, kjer so liberalci oddali svoje glasove nemškemu baronu Ucrgu. Ali krono VBoinu temu početju j«i si jo spletla »narodna« stranka 3. marcija letošnjega leta. Tedaj j« namreč deželni odbor imel voliti dva odjKwlanca v najvišjo šolsko gosposko na Kranjskem, v deželni šolski svet. In glejte, liberalni deželni odborniki so volili Murnika, tistega, ki pravi, da se ni treba pri deželnem proračunu ozirati na slabo letino, in pa liberalnega Nemca dr. Šafbrja. Kdo pa jo ta mož?
Ta moi jc še iz tistih starih časov, ko so bo naši slaroji možjo pri volitvah borili za to. da bi jim na domači zemlji sledili domači sinovi, ne pa tujci, ki so naši narodnosti in naši veri nasprotni. Med najhujše nasprotnike slovenstva smemo po pravici šteti dr. Ha-ferja, ki su vodno, od onih dnij pa do dane« skozi 25 lot bori Io za to, da bi nam zopet vladali v deželi liberalni Nema. — Glavar nemško stranko baron tW gelj in pa glavar liberalno alovenske stranke dr. Tavčar »ta bržkone tako-le naredila pogodbo. Švegelj je dejal: »Jaz namignem naši nemški stranki, da voli Vas, dr. Tavčar, v deželni odbor; vi in Murnik pa oddajla Saforju •vojo glasove, da prido v deželni šolski svet, bo pa za obojo prav.« In res, ponoani dr. Tavčar jo uklonil svoj
vrat prod »milostljivim« baronom Švegelnom in je na* redil, kar so mu je ukazalo, ker na tak način katoliški-narodni stranki priloži zaušnico, sam pa zleze na atol deželnega odbornika.
Nc, nam ne priloži zaušnice, ampak svoji stranki. Gotovo bi bilo za nas bolje, da bi sedel na dr. Šaferjevem mestu kak odličen mož naše stranke, a sramota ni to za nas, ker z nepoštenimi sredstvi se vsaka, šc tako dobra atvar, vsaj za nekaj časa zadržuje. Toda, da »narodna« stranka tako sne svojo besedo, da se bo borila vedno Ic za narod, to je tako grdo, da nimamo druge besede, kakor da rečemo, rajni slovenski prvaki kakor lilcivveis in drugi zlata vredni možje bi sc gotovo v grobu obrnili, če bi vedeli, kako dela stranka, ki hoče biti narodna Se možje, navadni priprosti kmečki možje sc hudujejo nad drugim, ki dano možko besedo prelomi, in ga zaničujejo, da ga mora biti sram svoje nemo-žatosti. Pa mislite, da jih je res kaj sram tega? Kaj šc, tako malo jih je sram ko psa strah, nasprotno, pred ljudmi sc skušajo omiti in celo nam podtikajo vso svojo neznačajnost ter zavijajo in lažejo, da jo kar grdo.
Prva lažje ta le: Liberalci trdijo, da so provzv. gospod knezoškof ponujali Nemcem pred volitvami spravo in zvezo, da Io vržejo narodno stranko. Mi pa odgovarjamo: to jo čisto do cela zlagano, ampak kar jc resnico na tem je, to-lo: Nemški libcralci sami so ponujali naši stranki zvezo in obljubili pomoč ob volitvah; toda noša stranka je to odbila in zato so šli Nemci k liberalni stranki in so so pobratili. To je gola resnica, vso drugo jc zlagano in pridojano. Ampak aami so tako storili, kakor so je pokazalo pri volitvah.
Druga laž: Liberalci trdijo, da so provzv. gospod knezoSkof imenovali po svojem prihodu v Ljubljano » deželni šolski svet dva duhovnika, med njima enega nemškutarja. Odgovarjamo: To sta ravno tista dva duhovnika, ki ju je rajni škof imenoval, in zoper katerega »Narod« nima nikdar očitat; ampak ga celo hvali.
Tretja lai: Čo ne bi biii liberalci glasovali za R000 tflil. za nemško gledišče, tudi slovensko gleiliMe nc bilo nič dobilo. Naravnost iz trte zvito, saj jo na*a stranka posebno delala na to, da dobi slovensko gledališče določeno podporo.
Četrta in največja laž pa je tale: Liberalci pravijo, da jo nemška stranka drugačna kot pred 20 Mi in da so lahko ž njo shaja. Treba je pa tudi nasproti Nemcem biti pravičnim, t Ogovarjamo: Volk ostane volk, lc obleče so v ovčjo kožo, da potem jagnjosno; liberalni Nemci pa so bili, tiodo in ostanejo krivični nam Slovencem, kdor se jih drzno braniti, je sam izdajica naroda. Le čakajte, vi narod o v c i, kmalu pride veliki četrtek, ko bo je Judež obesil in takrat je vaš drugi god, prvi pa jc bil pustni torek zaradi vašo neumnosti; kajti vi pravite: Do Nem cev moramo hiti pravični; gotovo, a lo v toliko, kolikor je prav 30.000 Ncmccv ima na Kranjskem primeroma več poslancev in odbornikov ko pa vsi drugi Slovenci; je-li to prav ? Ko smo so pa mi potegovali predlanskim za sloven»ko-nem*ke napise in smo dejali, dajmo tudi tistim par tisoč Ncmccm to, kar jim gre, da tudi oni v drugih krajih dajo nam Slovencem kar nam gre, tedaj je liberalna atranka nas imenovala »nemškularje«; a danes, ko pa sami tedanji vneli Slovenci branijo liberalne Nemec, jc pa vso prav, zato ker vi liberalci tako hočete, kaj nc ? Za vaB naj bo prav, /a nas nc; ali atc bebasti! Dragi bralci Domoljubov!! Prišli so res čudni časi. Vse, kar je bilo Slovencem nekdaj sveto, danes teptajo z nogo in mečejo v blato. Kes, sedaj je tudi narodnost v nevarnosti, ko so Slovcnci, navzeli liberalnega duha, zavezujejo z liberalnimi Nemci, da L pijejo jamo lastnemu narodu. — Mi pa sc kropko oklenimo naše zastave, zastave katolisko-uarodm- stranke, zastave pravičnosti. Stalo bo aicer truda, kor proti lažt-m se boriti jo najhuje, a upamo, da zmaga pravična tiar.-dna stvar Vi \oate sedaj, kaj in kako delajo liberalni Slovcnci, tisti, kateri prisegajo na »Narod« in »Rodoljuba«, za narod in zdaj volite: Ali z nami z vero za narod, ali z liberalci brez vere za d« nar in narodov pogin. Ali hočete, da res tekom 10» lot pridemo Slovenci ob vse pravice, kar so bo gotovo zgodilo, če hodimo za lib- ralci'/ Prepričani smo, da vendar večina naroda misli drugače ko nekateri ošabni mogočneži. In to n.iB tolaži!
Kaj jc novega po svetu?
Gotovo sle se zadnjič razveselili, ko ste slišali, da so v dveh razredih na Dunaju zmagali pri občinskih volitvah nasprotniki judov in liberalcev. In dejali ste, da bi tudi pri nas lako bilo! Le potolažite se, naši slo venski liberalci in njih »srčki* Nemci niso le zadnjih vrat sa aeboj zaprli, ampak precej vrat je 8e odprtih, skozi katere jim prej airslej vendar le pokažemo pot. — Toda na Dunaju so občinski hlev precej skidali, kajti tudi v I ružredu se je liberalcem in židom prav slabo godilo, ker so njih nasprotniki pridobili 4 glasove,
tako da im*jo sdsj kristjani 06 glasov, liberalci pa le
42. Mtljone so potrošili židovski liberalci, a vse ni nič isdalo, volili so možje po prepričanju in ne za »purmane in golaž«, kakor že veste kje. Hadcnijeva vlada je z vsemi kolmi skušala podpreti klop, na katen so liberalci sedoli v občinskem zboru in gospodovali na Dunaju, a polomila se je le in le neksj možičkov is starih liberalnih časov je ostalo na pol podrti klopi. Dunajčanje so zelo veseli svoje zmago, in mi jim to prsv iz srca privoščimo. — Ilolj kislo pa se drži g grof Uadeni, kuteri ima v tem oziru strašno smolo. Ko je prvikrat tako dognul. da Lueger ni bil potrjen za župana, je mislil, zdaj bo pa že llo po moji volji. I'a nove volitve so pokazale mogočnemu grofu, da se je precej urezal, ko je mislil, da se dado proli-liberalci ustrahovati kol pes, če zaceptaš nad njim. Skoraj gotovo bo zdaj zopet voljen Lueger in potem atoji lladeni pred brezdnom. Ce priporoči I.uegerja cesarju v potrjenje, se zameri židovskim liberalcem in potem se mu je ministerski stol omajal, če ga pa no priporoči, potem se zameri proti-li^eralcem, ki pa ne bodo niti za las odnehali, in na vsak način, naj naredi tako ali tako, Iiadeni bo lel t drugimi ministri v pokoj. — Le to Badenija tolaži, da bo njegova volilna predloga popolnoma nespremenjena vsprejeta, toraj da bodemo mi na Kranjskem na popolnoma nov način volili le jednega poslsncs. Te krivice nam naši poslanci niso mogli odvrniti, ker so bili drugi zoper to. Druzega posebno zanimivega in novega ne vemo z Dunaja nič, ampak mudi se nam silno na Laško in v Afriko. Sicer je dolga pot to, a mi t našim duhom kar skočimo tja in kaj vidimo?
Italijani so toliko časa slikali in iskali, ds so dobili. Kakor morebiti že veste, je Krispi prejšnjega generala lluratjeri -ja poklical nazaj, češ, da se prepočasi obrača in nikamor ne pride. Zato je poslal generala lialdiserija, ki je bil svoj čas častnik v avstrijski vojtki in je tudi precej časa slanoval v Ljubljani in na (irmu pri Novem meitu. liuratjeriju pa se je to pokadilo ia hotel je pokazati, da novega generala ni bilo prav nič treba, ker zna tudi on več ko hruške peči. Zato se je spustil dnč 1. marca pri Adovi v boj z Abesinci. A bil je popolnoma pobit, padlo in ranjenih je bilo nad 12 000 mož, 2000 mož in več generalov vjetih, zgubil je vse topove, konje in tovorno živino, in tisti dun js moral bežati s svojo vojsko lako daleč, kakor bi dejal od Ljubljane pa do iUdoljice. In glejte prst božji I To je bil ravno isti general, ki je pred 25. leti vzel svetemu Očetu Rim, in ravno s tistimi lopovi in puškami so bili Italijani tepeni, katere so vzeli papeževim vojakom ia ki so potem bile prišle Abesincem v roke. Tako Hog spominja l,ahe na 25letnico osvojitve Rima, za katero so lani tako noreli. Lahi in Francozi imajo ta-le pregovor: »Kdor je od papeža (t. j. kdor se pregreši nad njim,) ta umrje * In res, Italija je ob kraju groba. Zakopana čez glavo v dolgovih, polna le beračev in revete*', polna ljudij, ki gledajo lo na to, da si zlahka slutijo kruh, in če treba, tudi z goljufijo, ljudij, ki niso vajeni mraza ni vročine (kejti v Abesiniji je čudno podnebje;
v znožju gorA silno vroče, na visokih Dlnninuh ,»
mm«), U Italija aa vojskuje z ljudmi ki ii „ '"'I ukaza,i'c"tniki 2 vojaki bolj človeško ravnajo kakor ---------... . .	J BU- J" niao nič do sedaj. Seveda Uusija to zakriva in se huduje nad
žalega storili, le aato, da bi dobila ko. dežele in malo vojaške slave, le zato potroli - brezmiaelno vojsko vaak dan pol miljona gld! Razumljivo je, da je na Laškem vse pobito, in da mnogi ljudje, ki nimajo prav nič vesti, uhajajo sedaj čez mejo, da se odtegnejo tako vojaški suknji. Kajti kralj kliče na vojsko, ker komaj je novi general pr.šel v Afriko, takoj je zahteval nove vojalko pomoči in poslali mu bodo 25.000 vojakov, p* se reci kdo, da ni Bog Lahov naravnost kaznoval po njih početji. Kajti laski vojaki, ki to se tedne in tedne urili a puSko na rami, morajo bežati prod Abeslnci, ki so se tako rekoč pol divji. In pa Sc lo, da so Luhi Uko zaslepljeni, da it gole dobičkarije prelivajo kri svojih sinov. — No, pa ta nesrečna vojska ima Se dve drugi posledici. Prva je ta, da je znani goljuf Krispi odstopil od mmisterstva. Mol, ki mu nobeno njegovih goljufij niso mogli dokazati in ki je mislil, da bo Se kot minister sodnjemu dnevu kaSo pihal, se je moral silnemu pritisku vdati in Sel je. Zdaj je ailno zbolel Pravijo, da bodo njega in njegovo tovanse in generala Baratjeri-ja postavili pred aodiSče. Mogoče. Vsaj ljudstvo je ailno razkačeno na Kriapija, ki je Uko zavozil državni voz, da aedaj drvi naravnost v prepad. Novi ministerski predsednik je Rudini in tudi druge minutre je pomlad vzela ler so priili na njih mesto novi. KakSni da so, ne vemo, a pokazala bo prihodnjost. Drugo pa je to-le: Kakor je znano, so se pred par leti zavezale Avstrija, Nemčija in Italija v trozvezo. Toda kaj hočeta zdaj Nemčja in Avstrija t oslabljeno Italijo, od katere utegneta le Škodo imeti a koristi prav nobene. Ta zveza ic bo skoro gotovo razdrla in zato se bo precej zopet spremenilo politično vreme. Toliko za zdaj o Lahih, katerim le samo to telimo, da bi te vendar le spametovali in pustili Abesince pri miru ter raji doma lepo pospravili.
Tudi Sjtanoi na Kubi so v podobnem položaju ko Lahi, da namreč mnogo denarja izmečljejo za vojsko, katera bi ac dala z lepa poravnati. Zdaj pa je popolnoma očito, da Kubanccm pomagajo zvezne države severne Amerike, ki ao naravnoat izreklo, da hočejo Kubo vzeti v varstvo. Seveda Spanci godrnajo, ker ne marajo, da bi se jim kdo vmešaval v njih stvari in prete tudi t vojako, do katere pa le znabiti ne pride, ker tudi Španija je precej ubožala. Sedanji general je pa precej grozovit mož in ravno zato se nočejo Kubanci podati. Na kapljico medu se več muh vjame, ko na liter jesiha.
Rusija je poslala v Abesinijo oddelek društva rudečega križa, ki ima namen bolnim in ranjenim vojakom streči na bojišču. To se pravi, Rusija pomaga Aoeaincem zoper Lahe. Tudi na Koreji, kjer je bila lani vojska med Japonci in Kitajci, \meSavajo se Rusi. Povsod Rusi: na Balkanu, na Koreji, v Afriki. Kaj bo lo? Upamo, da nič hudega, ker Anglež ravno lako dela in pri tem večkrat Rusiji prestriže poU. Na las so si države podobne: doma ne gledajo dosti, kako se gospodari, pač pa hočejo zunaj si osvojiti cele dežele. Tako na primer je moral v Rusiji general Roatande
generalom, ker je pokazal akrivne, boleče rane.
Ca omenimo Se, da na Turihem Se vedno ni miru in da Se zmeraj kriatjano preganjajo in more, in da druge »krščanske« vlade to mirno gledajo, potem smo smo že povedali, kar se je v zadnjih 14. dneh važnega zgodilo po svetu. SploSno rečeno, jedna država skuSa drugo pripraviti ob veljavo in povaodi manjka krščanske ljubezni, katera mora tudi v politiki veljati.
Kaj je norega po Slovenskem ?
Kranjsko. (Občni zbor kat. pol. društva v Vipavi.) Prvo postno nedeljo imelo je politično društvo vipavako svoj letni občni zbor. V prostorih g. Perbovca v Trgu se ja zbralo do 40 društvenikov. Gotovo bi jih prišlo mnogo več, da ni bila tako silna burja, da se nekateri niti i vozmi niso upali od doma. — Društveni predsednik , g. dekan Erjavec, pozdravi pričujoče ude z običajnim krščanskim pozdravom ter da besedo tajniku, g. župniku Arkolu, da poroča o društvenem delovanji v minulem lelu. Iz poročila posnamemo kratko to-le: Drušlvo je štelo 232 udov. Odbor je imel vsega skupaj 5 sej, pri katerih se je razgovarjalo o raznih dnevnih vprašanjih in vipavskih gospodarsk.h zadevah. Odposlali sU se dve proSnji, podpisani od vseh vipavskih županstev, da ie gradi vipavska železnica; odposlala se je jedna na državni zbor, ki je bila ludi v državnem zboru prebrana in sprejeta v stenograliški zapisnik — druga na vojno ministerstvo. Kakor nam je v teku zborovanja g. poslanec Lavrenčič pojasnil, svetli ae upanje, da vendar dobimo tolikanj potrebne in zaželjeno železnico. V odborovib sejah razgovarjalo se je tudi o pomanjkljivosti domovinska postave, ki nalaga kmečkim občinam volika bremena. Odbor je odposlal prošnjo na državni zbor, opisujoč slabe nasledke sedanjega domovinskega zakona, z izraženo željo, da se v novi poatavi ozirajo na kmečke potrebe, vzlaati, do se to spremeni, da ne bodo ljudje, ki so prebili celo življenje v mestih, na starost rojstnim občinam prihajali na rame. V postu lanskega leU vršil se je v Tigu shod, katerega so se udeležili posebno društveni poverjeniki, in pri katerem se je pojasnil zborovalcem pomen prihodnjih deželno-zborskih volitev in važnost in — namen katoliško-poli-tičnega društva. Reklo se je: Vsak kristjan ima dolžnost — vestno dolžnost — za tacega poslanca delati in tacega poslanca voliti, ki se bo zavedal dolžnosti do sv. Cerkve. Slab otrok je tisti, ki avojo mater ne ljubi, in kristjan dober ni, kdor Cerkve ne spoštuje. Cerkev pa nam govori po cerkvenih predstojnikih. — Društvo je priredilo 2 javna shoda, jednega dnč 15. septembra v Vipavi, in jednega 27. oktobra v Sent-Vidu. Na prvem Bbodu govorilo se je o političnem položaju — govornik dr. Ign. Žitnik. Opozarjalo se je ob enem občinstvo na posojilnice, v prvi vrsti na posojilnico na Slapu. —
Velik« potreb« sa vipavsko dolino, vzlasti v poletnem času, j« dvojna poitna ivozi • Postojino. 0 tem •e je društveni odbor poivetoval, opustivti ps nadaljne korake, ko je iav«d«l, da je vže atvar v pravem toku. 2«leci j« r«i tudi s otirom n« sadno kupčijo, d« le eno polto dobimo. — Velikemu delu vipavsk h prebivalcev valaati Tržanom dela preglavico voda VipavSčica, ki preplavlja bile in polje. Da bi ae tolikrat obetovano vravnanje vipavikih vodA ne posabilo, in savieklo, je poslal odbor za letolnje zasedanje prelojo na detelni zbor, da ae to delo po motnosti pospešuje. G. poslanec Lavrenčič poročal je na to, kakov vspeh je ta proioja imela. Poslanec opozarja, da je to vprašanje zelo težavno, Se poiobno pri sedanjih raamerab, ker je detela vsled potresa silno budo prizadeta. Tudi bi morali gospodarji sami po sedanjih proračunih od 70 — 100000 prispevati. V teku zborovanja oglašali so se razni skupSči-narji: Gg. župnik Skvarč«, kapelan Rajčevič (o obrtni noveli) UrSič . . Zanimanje je abudil nasvet trgovca Bratovža, da naj dela odbor na to, da se preloži mitnica pri Oradiiči, na staro mesto, ker je sedaj Gradiftčanom zelo na škodo, ker morajo milnino plačati, da se le na cesarsko cesto prikažejo; ravno tako naj bi se premestila mitnica na Colu. — Pri volitvi novega odbora je bil večinoma stari odbor potrjen; le g Ivan Malik, župan na Slapu, je na novo vstopil v odbor. — Proti sklepu je eden govornikov povdarjal, kako potrebno je, da se katoliška načela razširjajo med ljudstvom. Cerkveni nasprotniki delajo a vso silo. Ako se ne ganemo — pademo! Bog mora v politiko) — Nadejamo se, da je letolnji občni zbor prepričal iborovalce, da se po svoji moči druitvo trudi sa pravi blagor vipavske doline. Zalo, Vipavci, oklenit« se katoliško-političnega druitva! — Na ljubljanskem močvirju so dobili 1. 1895 24,406.000 kosov Sole. — V Rovtsh nad Logatcem eo 2. marca otvorili ratfTetsenovo posojilnico. — Mlekarsko zadrugo bodo ustanovili posestniki v Koiani na Notranjskem. — V Ribnici začetkom t. m. hudo razsajajo kose. Sola je uprt«. Zbolele so večinoma ženske brez ozira n« starost. — Doktor av. pism« je 5. maroa na visoki Soli v Inomostu postal Gregor Pečjak, duhoven ljubljanske Škofije. — V Škofji lx>ki umrli c. kr. atotnik g. Fr. Kcrmel je tapualil 1000 gld. za loške ubožce. Reltlno talijo je dobil Fr. Perpar iz Pokojnice, ker je ia vode relil 9. letno učenko Marijo Kikelj. V Orehku pri Postojni j« 5. t. m. umrl« občeepostovana gospa Než« Nolli-jeva. Bil« je daleč o« okolu znana kot pobožna in dobrotljiv« gospodinj«. N. v m. p. — Za železnico Ljubljen«-Vrhnik« bo Kranjska hranilnica prevzela za 14.900 gld. delnic. — Na ljubljanski mesečni sejm so prignali 1603 konje in vole, 342 krav in 61 lelet. Kupčija sploh srednja, boljla z volmi. — Č. g. ekspozit Frančišek KuSar je začasno nastavljen kot župni upravitelj pri av. Vidu nad Cerknico. — Začasni odpust je dobil C. g. Ivan Prislov, kapelan v Črnomlju. — Č. g. Ivan Dolinar, k«pel«n v St. Petru pri Novem mestu, je prestavljen kot kRpelan v Črnomelj, č. g. Jakob Pokom pa kot kapelan v 8tari Trg pri Poljanah. - V nedeljo
15. t. m. so v Dobrepoljah na Dolenjskem imeli usta. novni shod kmetijske zadruge. Bog daj obilo blagoslova.
—	Posojilnica v Horjulu j« imel« v prvem letu obstanka 149 gid. čistega dobička. Trgovinaki minister je potrdil izvolitev g. Ivana Perdana predsednikom in A. Kleina podpredsednikom ljubljanske trgovinske in obrtne zbornice. _ Gospa Amalija Pevio je darovala 2000 gld., da ae prenovi božji grob in križev pot v Dednem dolu pri VUuji gori. —- Na Bledu ao iavolili načelnikom gasilnega društva g. And. Vrhunca. —■ Glasbena Matio« priredi 23. in 25 marca na Dunaju dva koncerta v zahvalo, ker so Dunajčani toliko darovali kranjskim potreseDcea. Državnih oest je v nali kronovini 600 34 km. okrajnik 2348 76 km. in občinskih 26GO 82 km. V preteklem lem bo se državne ceste podaljšale za 6-685 km., opustilo s« jih je pa 5 622. V kranjskem okraju so se okrajna ceste I. 1895 podaljšale za 3 94 km.
Koroiko. V Št. Pavlu v labudski dolini bodo benediktinci svojo gimnazijo ralirili v viSjo s 8 razredi. — Dva otroka sta zgorela dnč 23. februvarja v St. Jakobu ob Krki na Koroškem. Mati j« pustila fanta, stara po 6'/« in 3V, let, sama doma. Igral« sta bržkone a klinčki in užgala na samoti stoječo bajto. Predno so zapazili ogenj, zgorela sta obadva. — Beljasko »K. N.« io »Fr. St « pišejo, da pride za vodjo celovške pripravnice neki slo-venskikatehat, rodom Kranjc, in da je učna uprava odklonila predlog dež. Šolskega aveta. Koliko j« n« lem iatin«, bodemo videli. Za bcljalko gimnazijo je služba profesorja vnovič razpisana S«d«j se v razpisu zahteva tudi znanje slovenščine kot postranskega predmeta. — Dež. razstav« v Celovcu ne bode 1. 1898. Odložili so jo n« poznejši čaa, ker bi v imenovanem letu zbog mnogih drug-b razstav bila bržkone alabo obiskana. — Novo pošto otvorijo dne 16. t. m. v Frazah. V Beljaku se ja zadušil 52-l«tni M. Švinger, ko j« s ogljem kuril peč. — Pri Guttajnu je v Meti utonil nek delavec. Daai so bili njegovi tovariši blisu, g« niao več mogli rešiti.
—	Plaz je sesula v kanalski dolini posestnik« J. Ksteria in nekega delavca. — Misijon ao imeli od 1. do 9. L m. v Bistrici ob Dravi, od 1. do 5. marca pa v St. Lenartu v labudski dolini. Na prvem kraju «o ga vodili radem-ptoristi, na drugem jeauitje. — Prezantovan je č. g. Ivan Druaeckjr, provizor v Mcdgorjah, aa župnijo Pačaica, in č. g. Al. Van«, proviaor v Sviaici, na župnijo W«il«nfela. —■ Nevarno poškodoval ae je znani iskreni rodoljub, vč. g. Štefan Baver, župnik v Pokrčah. Ko j« bolel iti v cerkev k av. masi, padol je Uko nesretao, d« ai je zlomil rebro. — Umrl je dnč 2. t. m. č. g. Jolef Piki, kaplan v St. Jakobu v Možu. Bolehal j« dolgo č«sa, iskal zdravja tudi pri Kneipu, žal zastonj. — Na župnijo v Selah je prezentovan č. g. Fr. Bup. — Č. g. k«pl«n V. Tesar je premeščen iz Volsborga v Požar «;oo.
Primorsko. Na Reki bodo v kratkem pričeli velika del« n« pristanišču, ki se bodo nadaljevat« akoai 3 leta ter stala 4 milijone gld. — Deželni odbor goriški je imenoval deželnim računarjem g. Ivan Kranjeca. C. g. Janez Kolavčič, župnik v Solkanu, je nevarno zbolel. Priporoča se v molitev. — Vinko Fafanel, župan v Mirnu, je umrl
9. t. m. Pokojnik j« bil dobrotnik slovenskega alojzije-vilča v Gorici. N. v m. p. — Ponetrečil te je na železnici 44 letni F. Lrnek iz DivaCe, ko je šel 26. febr v najhujši burji domu. Povozil ga je železnični itroj, vendar pa ni nevarnoiti za življenje. — Ubil *e je v Soči 52 letni Andrej Komuc. V renškej občini io zgorele Itiri bile, tri zavarovane, jedna nezavarovana. — V Črničah »ta ao igrala dva otroka z alamoreznioo. Jeden je apravljal z roko aeno pod ostrino, drugi pa je prav v iatem bipu kolo zavrtel Rezilo mu je roko odrezalo za pestjo tako, da ae jc le nekoliko le za kolo in apodnjo kilo držala. Nekateri zdravniki so boleli, naj se mu roka odreže, vendar se je poskulalo, ali se mu zaraste. Treba jc pač kolo pri slamorezn cah privezati ali pritrditi. — Vlada si je izgovorila od konzorcija ta vrbnilko železnico, da se kolodvor tako zgradi, da se bo železnica najložje gradila dalje proti Gorici. Vojaški krogi bsje posebno žele, da se vrhmlka železnica podaljla proti Gorici. Konzorcij za vrhniško železnico je že prosil za dovoljenje sa merjenje železnice do Ajdovlčine. S to železnico se skrajša pot iz Ljubljane do Gorice za kacih 60 kilometrov. Precej upanja je, da sc bode gradila ta železnica. — Lahi ae tresejo pred Menelikom, zato betč is domovine, ker jih kralj kliče v Abesinijo. Listi poročajo, da jc v naše Primorje čez mejo pribežalo več sto laških korenjakov, kateri rajše bežč k nam, nego pred Afrikanci.
Listek.
Krvavo preganjanje Armencev.
(Poročilo misijonarjev.)
Na Turškem gre vae narobe. Kristijan tam ne dobi pravice, ker mu turške gosposke včaaih nočejo, včasih pa no morejo pomagati, ker nimajo dosti moči in veljave.
Pod turlkim cesarjem namreč no žive le Turki smpak tudi več drugih narodov. Med tem ao tudi Armenci, po6teni in delavni ljudje krlčanske vere. Te so Turki te doigo časa sem aaUrali. Armenci so to večinoma mirno potrpeli, in se tolažili z nado, da se bo obrnilo oa bolji«. Toda sovraitvo Turkov je postajalo vedno večje in naaadnje ao začeli z mečem v roci preganjati ubog« Armence in jim potigati njih vasi. Kako te je vae to zgodilo, dozdaj niamo natanko zvedeli, kor ■o hoteli Turki vso utajili.
V zadnjem času so pa popiaali misijonarji, ki v onih krajih delujejo, to preganjanje prav natanko in po njih pismih amo tudi mi seetavili naslednje poročilo.
Ze leta 1894 so začeli Turki po nekaterih krajih moriti Armence. Toda evropejaki vladarji so se potegnili pri turškem sultanu (tako se imenuje turtki cesar) « uboge Armence, in ta je obljubil, da jih bo branil in jim olajlal njih stanj«. Na to je bil nekaj časa mir, to se pravi, Turki niao ravno morili Armencev, pač pa »o jih U zmeraj aatirali, da je bilo groza.
Zdaj j« hotelo nekaj Armencev, bilo jih j« okoli 400, meseca septembra lanskega leta pokaaati v Carigradu, kjer prebiva turtki cesar, očitno svojo lalost in nezadovoljnost. Turke je to jezilo in so planili na nje z orožjem v roci. Armenci se pa niso dali meni nič tebi nič pobiti in so se postavili v bran. Na to se je začel po mestu boj, kateri je trajal več dni. Turki ao napadali tudi popolnoma mirne ljudi in jih mesarili in pobijali.
Le s težavo se je posrečilo turlkemu sultanu, da je napravil mir v avojem glavnem meatu.
Malo dni po teh dogodkih se je začelo mesarjenje v vasi Akisar, kjer je prebivalo okoli 150 armenskih družin. Ker je bil tisti dan ravno semenj, je priilo ludi iz sosednjih krajev dosti ljudi v vas. Tu planejo na določeno znamenje Turki na neoborožene in nič hudega sluteče krialijane, jih brez usmiljenja pobijejo in zmečejo njih trupla v vodnjake in v mimo tekočo reko, da bi jih gosposka ne zapazila Še le proti večeru je prišel iz bližnjega mesta turtki poveljnik in sapo-vedal mir.
Dne 4. oktobra ae je začelo grozno klanje v Tra-pecuntu, glavnem mestu neko turške pokrajine ob Črnem morji. Najprvo se je zaslišalo po meetu trobentanjo, kar je bilo določeno znamenje. Zdaj napadejo turški razbojniki od vseh strani kristijane in jih more in mučijo cele 4 dni. Toda to Se ni bilo dovolj. Šiloma vde-rejo tudi v hiše armenskih trgovcev, poberejo vse blago po skladiščih in prodajalnicah in razbijajo omare, v ka-torib je bil shranjen denar; gospodarje pomore z vsemi pomočniki vred.
Se celo praznih bil niso pustili pri miru, ampak jih požgali in razdejali, tako da ao bili oni reveži brez strehe, katerim se je posrečilo ubotati groznemu klanju. Da bi se ne zmotili, so te popred vaako armensko hilo s posebnim znanaenjom zaznamovali. Niso ai namreč upali napasti hile tujcev, ker so vedeli, da bi jim stopili potem tuji vladarji na prste.
Pri vsaki zaznamovani bili ao aajprej z meči, sekirami in bajoneti razbili vrata. Na to ao vdrli v bito; grozovitoeti, katere ao tukaj počeli z ubogimi trpini, ne moremo in ne tmemo popisati. Neki nemški popotnik, kateri je nekaj dni potem šel akozi meato, pravi, da j« videl po vseh cestah in trgih široke mlake krvi. Kakor še zmeraj doadaj, tako se je tudi takaj pokazalo, da so najboljši prijatelji revežev in trpinov katolilki duhovniki in redovniki.
Več sto preganjanih Armoncev je namreč dobilo v onih nevarnih dneh varno zavetje pri kapuoinih, ki so stanovali v mestu, in pri šolskih bratih. Pri zadnjih jc nasadil pogumni brat Jotef na streho francosko zastavo in vzel pod njeno varstvo okoli 1500 nesrečnetev. V samostanu je seveda nastala velikanska gnječa, vendar so obdrtali bratje reveže toliko časa pri sebi, da se je vrnil mir v razburjeno mesto. Neki armenski duhovnik se je skril v klet in je ostal tu šest ur, akoravno bi se bil skoraj zadušil. Truplo bogatega trgovca so našli v drobne kosce sesekano. Vaeh pomorjenih je bilo naj-
manj 800—900. Sa la datrti dan je posegla gosposka vmes in ukazala najhujše razbojnike zapreti in postre-h ti. Toda kaj je to potem, ko je nedolžna kri že prelita. Tej prvi nesreči je sledila druga, namreč lakota in bolezen. 500 katoliških družin je sedaj brez kruha in bres pravega atanovanja. Bog se jih usmilil
Še hujSe kot tukaj se je godilo v Krzerumu, glavnem mestu Armenskega. Dne 30. oktobra se je zaslišalo ravno opoludne zgovorjcno znamenje, in takoj so začele po vsem mestu pokati puSke. V treh urah so bile že vse armenske h.te, sklsdišča in prodajalnice prazne in oropane, trgovci in njih služabniki pa so ležali mrtvi na trgu in po ceatah. Večino prebivalcev so pomorili že v hitab. Neusmiljeno so sekali tukaj glave. Niao jih ganile ne solze nedolžnih otrok, ne do srca segajoče zdihovanje mater, ne boječi klici nesrečnih deklet. Kogar ao doaegli morilci, je moral umreti, naj je bil že atar ali miad, zdrav ali bolan. Pero se brani popiaati vse, kar se je godilo tisti dan v nesrečnem mestu. Se le noč je ustavila grozno klanje.
V srce segajoč je bil drugi dan pogled po mostu Krzerumu. V hudem mrazu so tavali otroci, katerim so pobili stariSe, po mestu in po okolici; bili so vsi lačni in premrazeni. Oni, kateri so ubežali gotovi smrti, »o se zdaj vrnili nazaj in začeli iskati svoje domače Tu so jokali otroci okoli svoje mrtve matere, tam je zdi-hovala žena za svojim možem. Slišalo se je vpitje ranjenih in ječanje umirajočih.
/.daj so začeli tudi mrtve pokopavati. Turška gosposka je dovolila, da ja smel vsak svoje domače pokopati. 5t<0 mrtvih je bilo pa tako razmesarjenih, da jih niso mogli spoznati. Zato ao jih položili v jeden, velik skupen grob. Duhovnik, kateri jih je blagoslovil, je od žalosti komaj zamogel pogrebne molitve opraviti.
Skoraj neverjetno je, da so se tudi turški vojaki udeležili moritve in to na povelje svojih višjh. Neki Anglež je pralal turške vojake: »Kje ste bili, ko ao je klanje začelo?« Ti mu odgovore: »Ravno amo kvartali, kar zaslišimo glas trobente, ki nas je klical akupaj. Hitro se postavimo v vrsto. Nas častnik nam reče: »Nabro-site svoje sablje; potem pa pojdite in pomorite vse kristjane, kolikor jih zamorete v šestih urah. 1'bijte vsakega, kogar zagledate!« In res niso smeli vojaki nikomur prizanesli. Jeden izmed njih je hotel svojega armenskega prijatelja rešiti. Častnik to zapazi in mu osorno zapove, naj ga takoj prebode.
Iz glavnega mesta se je razširilo preganjanje ludi po deželi. Nad 50 vasi so Turki pokončali. Pridrvili so sc kar nenadoma v vai med mirne nič sluteče prebivalce, in jih začeli sekati. Vso je moralo umreti, kar je dosegel njih meč. Nn več krajih so obstopili hiSe, da ni mogel nihče na proalo in so jih potem prestrašenim prebivalcem nad glavami zažgali. Kmalo je reveže doaegel ogenj in začeli so klicati v neizmernih bolečinah z vso močjo na pomagaj e.
Toda ti pretresljivi glasovi niso ganili src razdiv-janih Turkov. Da, li ao se jim Se celo posmehovali in jih zasramovali. Ko ni bilo več živega bitja v vasi, za-
čeli so ropati. Pobrali ao po hiSah, kar se jim je zdelo ksj vredno; posebno poželjivo so iskali denar, obleko in živež Podobe svetnikov so razrezali in razbili. p0 cerkvah so najpoprej poropali svete podobe, potem jih pa oskrunili. Duhovnike so brez usmiljenja pomorli. Sploh so le tistim prizanesli, kateri so odpadli od ker-Sčanske vere in sprejoli turško. V nekej vasi je to ito-rila polovica prebivalcev in si s tem retila življenje. Ostali niso hoteli zatajiti Kristusa in so morali na mestu umreti. Ne daleč od lam je postala cela vas tursks; valčani so si s lem sicer rešili čaano življenje, toda kako bo z večnim?
Tako ao razsajali Turki po celi armenski deželi. Hazdejali so več sto vasi in pomorili na tisoče ljudi. Vseh mrtvih je okoli 100000 kristjanov. Predolgo bi bilo, ako bi hoteli za vsak kraj posebej opisati grozo-vitosti, ki so se lam godile. Saj »Domoljubovi« bralci sami vedo, česa je zmožen razdivjani človek in poznajo sovraštvo Turkov proti knstijanom.
Priznati pa moramo, da se nahajajo tudi mod Turki usmiljeni ljudje, kateri ne odohrujfjo ravnanja svoj h rojakov. V mestu Amaziji n. pr. se je io začelo divjanje in 50 Armencev je bilo že mrtvih, ko zvo zato turški mestni poveljnik. Ta takoj pokliče vojake iz vojašnic in naredi z njih pomočjo mir. Toda kmalo bi bil moral z življenjem plačati to avoje blago dejanje. Neki častnik je namreč pred vsemi vojaki imenoval poveljnika »prijatelja kerft'anakih psov« in pozivljsl vojake naj ga vstrele. K sreči ga nobeden ni ubogal.
Katoliškim redovnikom in usmiljenim sestram so Turki skoraj povsod prizanesli. Dobro namreč vedo, da so ravno li njihovi največji dobrotniki. Neki Turek je rekel: »Ker so nam očetje in sestre takrat, ko je bila pri nas kolera, tako ljubeznivo stregli, se jim zdaj oi treba nič bati. Jih bomo že mi varovali.«
Se mnogo bi lahko piaali o nesrečnih Armencih, toda prostora nam zmanjkuje. Pa ssj so apoStovsni bralci že sednj dosti groznega in neusmiljenega sliSsli, in si tudi lahko mislijo, kolika beda in koliko pomen-kanje vlada sedaj med onimi nesrečneži, ki so si z begom relili življenje. Saj so nekateri zgubili čiato vse, dom, premoženje, sorodnike, itd., in nimajo pod milim Bogom druzega svojega kol obleko na aebi. Misijonarji jim pomagajo kolikor morejo, toda kaj, ko jim samim vsega zmanjkuje. Povsod kjer bijejo gorka srca za nesrečo bližnjega, se nabirajo mili dsrovi za nearečne kristijsne ki toliko trpe pod turškim jarmom.
\arodno gospodarstvo.
Hojaki! Na gospodarsko delo !
Poljedelski minister grof Ledebur je prinosel v državni zbor predelano predlogo nove postave za ®»l»* novske zadruge poljedelcev.« Ako državni zbor to predlogo sprejme in jo cesar potrdi, kar je oboje skorkl gotovo, se bodo morali zdiužiti kmetje po okrajih *
zadruge ali druitva in sicer tako, kakor postava bole imeti.
Ako pregledate, kaj vse (a nova postava namerava, koliko pravic pa tudi dolžnostij zadružnemu vodstvu na klada, bote takoj lahko sprevideli, da bode treba bistrih pametnih in precej učenih poljedelcev, da bodo zamogli prevzeti nalogo voditi zadruge.
Namen teh zadrug je namreč varovati in pospe-levati koristi poljedelcev na vse strani. Vso kar je potrebno v ta namen, mora vodstvo zadruge preskrbeti, in to ne bo le ena ali druga reč, to bo treba na stotine raznih slvarij. Zato bo imela vsaka zadruga avojo pisarno, lam v pisarni raznih knjig in zapisnikov. Treba bode torej prebirati, pisali, računali na dolgo in široko. Zato pa ne bo dovolj, da bi znal kdo le svoje ime pod-piaati, ampak bo treba spretnosti v pisanju in računanju. Teh spretnosti si je treba pridobiti že zdaj, predno se postavne zadruge vpeljejo, da bote potem znali poprijeti se jih sami brez plačanih pisarjev, ki te zraven niso vselej zanesljivi.
VpraSanje pa je zdaj, kje in kako si naj na« kmet pridobi teh potrebnih v£d in vaj? Odgovor na to vprašanje Vam di^e danes »Domoljub«. Premislile in pre-vdarite dobro, da vas nova postava ne najde nepripravljenih in Vam ne naloži novih bremen vsled vase malomarnosti
1.	»Gospodarske zadruge,« Kar hoče vpeljali nova postava, to že imajo poljedelci po raznih deželah prostovoljno vpeljano — gospodarske zadruge. Pri naa imamo le vinarske, sadjarske, mlekarske in enake posebne zadruge, a cele gospodarske zadruge še niso nikjer ustanovili, pač pa imajo Nemci in Frnncozje veliko takih gospodarskih zadrug, ki so neizmerno ko riatne za poljedelce in so re«ile mnogo poljedelcev popolnega propada. Kdor je pri taki zadrugi delal, ta že vč in pozna delo in poslovanje takih naprav in temu nove postavne zadruge ne bodo delale posebnih ležav. Kdor pa Se ni videl tega dela, naj pride bližej in si je ogleda.
2.	Raj fa j s nove posojilnice. Ca prav mi na Slovenskem nimamo pravih gospodarskih zadrug, vendar imamo nekoliko druzih naprrtv, ki so v zvezi z zadrugo, in ki imajo podobno poslovanje, in to so po sojilnice in hranilnice. Te so se, hvala Bogu, zadnji čas lepo pomnožile, tako da že imamo mnogo slovenskih mož, ki so toliko izurjeni in izučeni, da jim poslovanje zadrug ne bo delalo preglavice.
Vendar je Se premalo izučenih poljedelcev za pri-
hodnoat
Nova poatava govori, da bode vsak sodnijski okraj imel avojo aadrugo, torej bo treba v vsacem sodnijskem okraju takih vajenih poljodelcev za vodstvo zadruge, in kje jih vzeti ? Toliko zavodov še nimamo, da bi ravnatelji teh poaojilnic prevzeli vodstvo poljedelskih zadrug. Torej na noge, dragi rojaki, ako pri vas se nimate Rajf-ajznove poaojilnice in hranilnice, zadnji čas je, da si jo postavite. Ako ne veste kako, obrnite se v Ljubljano na »Domoljuba« in Vam bo preskrbal vse potrebno. Potem
pa pridno delajte pri posojilnici in kmalu boste znali, kur je potreba za take posle.
3, Konsumna društva. Posebna vrsta gospodarskih zadrug so tudi konsumna društva. Konsumno druilvo je tako društvo, kjer udje skupaj kupujejo raznih potrebnih rečij, jih zato ceneje dobijo in dobro blago, ker naravnost iz prve roke jemljejo. Na ta način se ogibajo raznih meSetarjev in goljufov.
Res je nekoliko truda zraven, vendar ne toliko, kakor se trdi od nasprotne strani. Konsumno društvo ni treba, da bi bila prodajalnicana drobno, ono lahko samo na debelo kupuje in oddaja in zato ni treba prostorov ne prodajalcev, zato se ne porabi mnogo časa, tudi knjigovodstvo in računi niso posebno težavni. Da je to res, vidimo z lastnimi očmi, ko si ustanavljajo konsumna društva preprosti delavci in neuki poljedelci, in glejte, povsod jim gre dobro, ako imajo na čelu le pametne in poštene mote.
Ako je pri vas resnična potreba za konsumno društvo, ne bojte se dela, kar uatanovite si ga. Blago bote dobivali ceno in dobro in poalovanje konsumnega društva je dobra šola za prihodnje poljedelske zadruge.
Razne novice.
(Navidezno mrtev.) U Carigrada poročajo naslednje: Grsko razkolniski nadškof na otoku l^sbos, 80 letni starček Nicefor Glikas, je že dalje časa ležal bolan. Zadnje dni poslajalo mu je vedno bujSe in pričakovali so njegovi domači smrtne ure. Nekegu dne zvečer izreče zdravnik, da je metropolit mrtev. Po ukazih grSko-raz-kolniske cerkve so mrtveca oblekli v Škofovsko opravo in ga v stolnici posadili na tron. Dva dni in dve noči so duhovniki Culi pri ranjem nadškofu in molili. Tudi (jueslva se je vse trlo, da bi Se jedenkrat videli svojega višjega pastirja. V teku druzega dne pa sc gibati začne mrlič, vstane in začudeno gleda okolu sebe. Groza prešine vse navzoče. Metropolit se je bil vzbudil iz svoje smrti podobno omedlevice. Odvedli so ga na dom. Nekaj dnij na to pa je škof res umrl.
(Živi pokepani.) V nekem zapuščenem rovu pre-mogokopa v NVheelingu v zapadni Virginiji (Amerika), našla so se te dni okostja štirih premogarjev. Jedno okostje je slonelo ob zidu, poleg njega je ležala steklenica v kateri se je našel listek. Na tem listku se bere: 2. novembra 1893. Ce se la listek kdaj najde, iavedite, da smo tu pokopani, ker se je rov zasul. Jesti in piti nimamo nič. Ze osem dnij smo zasuti. — 4. novemora. Ewing in Akelsohna sta snedla svoje škornje; luč uga-suje, zrak je čedalje slabši. — 6. novembra. Evving ja Akelsohna ubil, mu odrezal noge ln jih zavžil. Zdaj pleše z nožem v roki kakor blazen. — 7. novembra. Zdaj sem sam. Evving me je napadel in jaz sem ga moral ubiti. Zavžil aem drugi Škorenj in sedaj denem ta listek v steklenico, da se izvč naša usoda. Jožef Oiny.
—	Prebivalci dotičnega kraja a« Sa dobro spominjajo, da so I. 1893. izginili Štirje premogarji; dva sta bila Angleta, dva Amerikanca.
ikako ae naraščali davki in daljavi v Avatro-Oger-tki. Leta 1830 imela je celo avstrijsko cesarstvo 93 milijonov gld. dohedkov, kateri so narasli do 1. 18ti7. na 463 milijonov gld. Prvo Uto dualizma je imela Avstrija 325 milijonov gld. dohodkov, ki so do I. 1806. narasli na 637 mil. gld.; Mažaraka pa je imela I. 1676. dohodkov Sli mil gld., I- 1S95. 469 mil. gld. Skupni duhodki cele drŽave ao tedaj naraali od 1. 1830.—1895. od 93 mil. gld. do 1105 mil grld., poskočili ao 11 krat. — Državnih dolgov je imela drtava leta 1845, samo i*J2 mil. gld. ; I. 1867. te 3025 mil. gld. Danes ga je v Avstriji dolgov 4660 mil. gld., v Matarski pa 2350 mil. gld. tedaj skupaj 7 milijard gld., za katere se mora vsako leto plačati 889 milijonov gtd obresti. — Teh 288 milijonov izgine večinoma v iepe tidovskih kapitalistov, zalo ae nam ni treh« čuditi, da eo na Dunaju protiaemiti.
(Nove baakevee po 10 kras ia nere irebrajake po
5	krei) b^mo dobili. Bankovce bode izdajala avatro-ogrska banka, srebrnjake pa boate kovali vladi na Dunaju in RudapeSii.
(Velike pevedaji) ao bile pretekli teden po nemških deželah nagega cesarstva. Na Solnogr&Skem in Zgornje-Avatrijakem ao reke Uko narasle, da so poplavile mesta in vaai. Mnogo (kode je pri teleznieah, cestah in na polju.
(Izpred porotnega sediila) Dar 2. marca so porotniki oprostili Jerneja Habjana ia RaatovS, v selški dolini, ki je 24. nov. 1896 a samokresom ustrelil Matijo Botiča, ko je ta silil v bilo. Habjan se je zagovarjal, da ae je samo branil, ker ga je Božič hotel s sekiro Tudi porotniki ao bili tega mnenja. Habjana ao obaodili na 24 ur zapora, ker ni imel dovoljenja noaiti orožja.
—	Valentin Zeln k is Orehka je bil oprotčen. ker mu niao mogli dokazali, da je zažgal Janezu Staretu kozolee.
—	Janez Gaber iz Papirnice pri Žko&i Loki je dobil
6	let ječe. ker je s kamnom vdaril Val. Kajdigo in mu vzel nekaj denarja. — Janez Zorman in Jan. Kriič is Zaloga, kamn tki okraj, sU dobila 5 oziroma 4 leta ječe, ker aU 17. nov. 1.1. ub.la Fr. Zormana. — Dne 4 marca ao aedeli pred porotniki rokovnjači Mat. UrSlč, Andrej Uubnič in BoSt. LrSič. Kradli ao te od 1. 187» naprej. L 1890. ao v Go£ab na Vipavskem ukradli monilranco a posvečeno hoatijo. Mat. l'rtič je dobil 8 let, Andrej buboič 1 m pol leU, boli. I'rtič je bil oproSčen. — Henrik Kopač, tudar v Idriji, je bil radi poailatva obsojen na 15 meacev tetke ječe.
(tieseral BaldisaeraV sedanji laiki vojskovedja v Afriki, je bil kot avstrijski nadporočmk nastanjen v ljubljeni, kot stotnik pa pred vojsko leU 1866 v Novem Meatu in je aunoval na Grmu. Bil je v Novem Meatu Udaj dobro poznana in priljubljena oseba.
(Kaj je natega pri naaik amen Lanskih bratih.) Slovenci ao sklenili v Kaliforniji kupiti veliko poaeatvo v Kden Vallej, obstoječe is ogromnega hotela, 3. hlevov in drugih pohilUv, vozov, konjske oprave, krme, tila, orodja, 225 lepih proiičev, 38 konj, 6 oalov in 1250 glav
goveje iivine itd., aadni vrt i. dr. aa 75 000 dolarjev, kateri se izplačajo v 5letnih obrokih. Slovenci ao ae združili v delnilko društvo in bodo zbrali potreben denar. Upanja, da se obnese, je veliko. Bog daj arečo Slovencem v Kaliforniji.
(Piaamit v avintnikn.) Minolo nedeljo hotel ai j« v NikeUburgu dvanastletni sin črevlarja Matije Kellnerja oSpičili svinčnik. Ko je svinčnik obrezoval, je zadel not na neko trdo atvar. Da to premaga, je funt huje z nožem pritisnil. Svinčnik se je razletel, kajti v njem je bila vdelana dinamitna patrona. I)ečkn je odtrgalo na levi roki tri prste, na desni palec in poškodovalo ga po obrazu Sodi ae, da je kak anarhistični delavec vdelal v svinčnik dinamitno patrono in da je bil avinčnik komu drugemu namenjen.
(Črii anejO I rad za vreme v Waachingtonu v Severni Ameriki je preiskal črni sneg, kateri jc padal pred kratkim v Cikagn in na aevorozapadu, v njem jc nalel 96 odat. fine zemlje in 4 odat. organičnih tvarin, kakor od zeliSč itd. Take snovi nese veter v srak in potem padajo z detjem pomešani na zemljo. Veliki deli Ne-braake ao pokriti a takimi tvarinami. Dogodilo ae je te da je vrtinec po Seat čevljev semlje odnesel Januvarija meseca I. 1895. je padel tudi Uk »črni sneg« na ameriškem aeveroiapadu.
(.Pri Matjaževih, ao mati skuhali sa nedeljo sjutraj veliko skledo ajdovih tgancev, katere ao pa le samo na jedni strani z ocvirki poauli. Skleda je bila na misi tako obrnjena, da ao Matjatev ode imeli ocvirke pred aeboj Velikemu hlapcu suhi tganci seveda niso bili v Seč, zato skledo obrne rekoč: »Svet se suče.* Ker pa Matjatev oče tudi za suhe tganjce niso marali, obrnejo zopet skledo, rekoč: »Janez, li nisi stvarnik, salo nikar ne obračaj sveta!«
(Odkritostim natakar) Pivec: »Tu, natakar, ima* desetico, da mi pnncies dobre kapljice.« — NaUkar (tiho): *0^ka, ako hoicte dob.L dubro kapljico, pojdite v sosedovo krčmo«.
Premeten kmet i Na otoškem moatu je moral vaak peiec plačati 2 kr. mostnine. Nekega dne je priiel do moatu krojaški pomočnik, ki pa ni imel bora v tepu. Moalniuar ga ne puati čes. To je vnlel kmet, ki je ludi hotel čes most. Obrne se tedaj k moalninarju ter ga vpraSa: »Koliko je pa plačati od robe, ki jo čes moal nesem?« *Kar nesete je prosto.« »Dobro!« pravi kmetič, hitro pobaSe suhega krojača na ramo ter ga odneae čes vodo.
(Strašna eksplozija) V Langradu v tranavaakki republiki v Afriki se je vnelo na kolodvora 8 vagonov dinamiU. Jeden del mesta je skoro popolnoma razruiilo. Nad 500 ljudij je mrtvih. Več ato ranjenih. Vae hiše v obližju kolodvora je kar odneslo. Kaka moč je bila, videti je ii lega, da je razpah napravil v Ua 30 čeripv globoko luknjo.
|TroJ6ke) je povila v Lašah, okraj mariboraki, 8. t. m 38 letna Mari|a Poljane« avojemu 61 letnemn moka Ja* kobil Novorojenčki, 2 dečka in deklica ao zdravi.
(JoKeflnnm.) K najblagonosnejim zavodom našega mesta moramo gotovo prištevati zavod ta posle, „J0He-finum". Znano je namreč, kako obžalovala vreden je položaj službenega csobja, kak* beda čaka posebno ženske posie. ako so v starosti nezmožni z* delo in zaslužek. Gotovo zasluži toraj največjega zanimanja in vsestranske podpore zavod, čegar naloga je, da Isjša težave najrevnejšim, in že m sel, ki je dala povod ustanovitvi .Jose-fiouma', mora o tem prepričali srce vsakega prijatelja trpečih ljudij. Vsled tega se nam zdi potrebno, še enkrat spominjati se tega podjetja s prošnjo ta nadaljno pomoč ; tato v nasledoiem podamo splošno sliko o ustanovitvi in namenih tega zsvods. Zsvetišče za slnžbeno osobje .Jose-finum" se je ustanovilo ca Željo mane dobrotnice gospe Hotschevarjeve, ki je v 1.1889 itročila glavnico 20 000 gl. gospejuemu društvu a tem pogojem, ds si kupi hišo, ki ima služiti v zavetišče u delo nezmožnim, starim io bolehnim ženskim poslom. Gospejno društvo si je Ukrat kupilo staro otroško bolnišnico, ki se je ps morala tako prezidati in prenoviti, da je bilo droštvo žalibog prisiljeno, izposoditi si ns imenovsno poslopje 10.000 gld., kateri dolg je še danes na hiši. Velikodušno darilo 5000 gl., katero je naklonila lani gospejnemu društvu kraniaka hranilnica, je bilo namenjeno za delno pokritje tega dolga ; toda to je preprečila grosna potresna katastrofa, pri katori je .Josrfinum" veliko trpel, Uko da je sUla poprava in dozidava 14.000 gld. Oospejno društvo si sedsj prizadeva zadostiti želu plemenite usUnoviteljiee in prirediti .Jose-finum" v pravo zavetišče ia posle, v katerem najdejo za delo nezmožni ženski posli pri najboljši postrežbi pravo domovje in brezposelne aluikiaje. katerim, kakor snano, v ukem položaju preU velike nevarnosti, varno zavetje. Tudi dekleU t dežele, ki iščejo službo, a« vsprejmo v tsvod, ds pridejo is njega dobri posli in so namenijo na dobra mesta, ker se jim nudi prilika izuriti se i v kuhanja i v vseh ženskih domačih delih. Vsak bode toraj pritrdil, da je .Josefinum* pravi blagoslov za občinstvo, ka|ti ae slei« samo v to, da preskrbuj sa delo nezmožne iu varuje mlado posle, smpak je tudi velika dobrota za gospodarje, ker zveste, dolgoletne posle z malimi stroški izroie tavodu do njihove smrti, nasprotno so pa tudi zagotovljeni, da dobe it zavoda dobre služkinje. Za U blago nosen zavod se bodo sedsj. kakor smo ž« poročali, pod pokroviteljstvom blagorodne gospe baronovke H e i n-ove prireiale dobrodelne predsuve. Radodarni, plemeniti ljudje so te obljubili svoje sodelovanj, in prošnja na dobrosrčnost naših someščanov gotovo ne bode brezplodna. Kako bi bilo tudi drugače mogoče! Kako rado-voljno bude gotovo vsak prispel i malim darom x zavestjo, da je pomagal v svojih boljših dneh lečiti splošno bedo.
| Is mestnega »berm Ijabljanskega.) V soboto in nedeljo je imel mestni zbor seji, v katerih se je večinoma pečal s pogoji, pod katerimi se uvede v Ljubljani električna razsvetljava. - O tem poročamo še kmalu na drugem mestu in bomo še ob širneje poročal.. Tuka) le omenimo, da je mestni »bor nadinienerju g. ^ u te «-u in članom tehnične enkete odbornik,m Brhkemu. Sene-koviču in fiubica izrekel zahvalo za ves trud, ki so ga pri
tem imeli. — Po predlogu odbornika Hraskega se »klene v zvezi t električno vpeljavo napraviti v Ljubljani javne kopeli in perilnico. Odbornik dr. G r e g o r i č izraža željo, naj magistrat poskrbi, da se vsa ta zadeva objavi ter poljudno pojasni širšemu občinstvu.
(Tržne cene v Mariboru.i Pšenica 5 gld. 40 kr., rž 4 gld. 50 do 90 kr., ječmen 4 gld. 15 do 55 kr., oves 2 gld. 95 kr. do 3 gld. 25 kr., koruza 4 gld. 15 do 45 kr., proso 4 gld. do 4 gld. 40 kr., hajdine 4 29 do 60 kr, fižola 5 gld. 20 kr. do 6 gld 80 kr., vse po hektolitru; kilo govedine 48 do 68 kr., teletine 54 do ft4 kr., ovčetine 40 do 50 kr, svinjetine 50 do 64 kr, svinjetine povojen« 75 do 85 kr.; liter pšena hajdin-skoga 10 do 11 kr., prosenega 12 do 14 kr., ječme-nega 10 in 11 kr., kilo riže 12 do 28 kr., graha 24 do 30 kr., leče 24 do 26 kr., fižole 9 do 11 kr., krompirja 4 kr., čebula 8 in 9 kr., česna 24 do 26 kr.,; 7 jajec po 20 kr.; kopun 1 gld. 60 kr. do 2 gld. 50 kr.; kilo jabolk 16 do 20 kr., hrušek 14 do 18 kr.; 100 kilo slame 3 gld. 30 do 60 kr., za krmo 2 gld. 40 kr., za steljo 2 gld. do 2 gld. 20 kr.
(V škofoviai Mariborski) je ob novem letu po 24 dekanovinah prebivalo okoli 499 tisoč ljudij, po 219 župnijah sli fsrab, kapelanij bilo je nameščenih 133, a 60 praznih vsled pomanjkanja duhovnikov. Po škofovim nahaja se 661 cerkvft in kapel. Zlatomatnikov imajo 12. to ao prečaatiti gospodje: Župnik Toplak pri svetem Lenartu bliso Velike Nedelje, nadžupnik Frohlich na Slatini, prelat Orožen v Mariboru, dosluleni župnik Malonedeljski Franc (»renčič v Radgoni, župnik Rath pri Sv. Ix>vrencu na Dravskem polji, župnik Zabukovšek v Zicab pri Konjicah, župnik Rantafla pri 8v. Juriju v Slovenskih Goricah, dosiuženi župnik Zužemaki Ciringer v Slivnici, dosiuženi kapelan Andrej Lorenčič v Radgoni, dosluteni profesor io župnik Bizeljaki Kleine v Celji, častni kanonik Stranjšak v lločah, častni kanonik Rožanc v Mariboru. Letos bodo zlato sveto mašo slutili: častni kanonik Kosina v Kozjem, župnik Kopriva v Selib pri Slovenj'Rradcu, Matija Košar, doiluženi župnik Perniški in sedaj bivajoči v Radomljah na Kranjskem.
(Čndea zverinjak i Te dni je prišel k dunajski policiji širokopleč mož, oblečen v nenavadno široke hlače in ogrnjcn z dolgim plaščem ter prosil dovoljenja, da sme prirejati s svojo menežarijo prcdaUvc. Razložili so mu, da mora vložiti pismeno prošnjo. Mož se je izgovarjal, da ne more tako dolgo čakati, češ, da bo njegove živali lačne in da jo sam potreben zaslužka Vprašan. kje ima menažerijo, je mož razgrnil svoj plašč in odvezal mladega medveda, katerega je imel privezanega okolu pasu. Ko so uradniki še slrmč ogledovali medveda, zažvižgal je mož, in iz širokih hlač ste skočili dve izučeni podlasici, iz raznih iepov pa je zlezlo 12 podgan, ki so se nc zmenč s« za uradnike, začele poditi po sobi. Kedo jo vže videl moža, ki bi vse svoje živali in zveri noBil pod plaščem?
Prihodnja številka .DOMOLJUBA* izide dne 2. aprila. 1896 zvečer.
Loti>rl,|Hkt>
Dunaj. 7. mareijt: 1.	7.V	6.	"2 4
Gradec, 7. mami|a: 17.	12.	44.	67, 24
Line, 14. marcija: 6;»	5	SO	57 47.
Tr»l, 14 nutcija: 86	1,	88	53, 7t»
Tržne eene v	Ljubljani.
11. m.ircna
		fL kr		zf.	kr
PJfnica	m. st	. ' 7 80	povojeu. kgr.	r—	fifi
Hel.	a	. . li 7 211	turovo maslo. >	_	80
JttllllvD,	a	. . 6 50	Jajce. jedna . . .	—	2.
litra	a	. . H Rli	M.t-ko. liter . . .	—	10
Ajda'	a	. . 7 6(1	Goreje matu kgr.		64
l'roao.	a	. . s ao	Telečja • • .	—	64
Koruu.	a	. . 5 50	Svimskn > • ,	—	60
Krompir,	a	. . i 2 fld	Košlrun jvg » • . » —		42
!.«■«	hkU.	. . 1 10 -	P4ai.ec.....	—1	70
tirali.	»	. . 10 —	Golob.....		1»
Filol.	»	. 11-	Seno. 10i» kgr. . .	i	32
Manili	k?r.	. . - fll	Slama. > • . .	2	M
Mast.	9	. . - 71«	Drva trda. 4 kub. mir.	6	SO
»vrt »		. . - 62	> mehka . . .	4 1	tU/
Proda »e Ii proste rok« za prst ulzko reoo
— + lUUlU li 111 et i j « i—
I rifini f/vtpvJar-kuni yo»lo]ijt
Ceno in pogoje pove lastnik, vas Čanje it 24, po*ta Blanca, StajersKo.	21 B—3
Zaradi potreaa sniiane cene I "•■»
Luka Vilhar
arar t LJalilJanl , Vodnlkote allee, pri 280 11 meaan>kein aiosla
prodaja kakor bi bila
-mm
Napriloino»tn*i»a prilika ia nakupovanj* Onih zlatih, srabraih la allMlaaatlli kopnih ar, atenskih la ar s nihal on, badllalo, rs riti o itd
V.a, tadi naJUtavnaJAa popravila izvršujejo *« d*-
taafoa ia *»j»m.;»oo dobro po nitki <-eoi
*
i i
M
Uh rciner^ i^a&sipie*
t. ^t e
primes k bohovi kavi edino zdrava
k a v i n a pijača.
Dobi •• pi.vtod, pol kil* u U kr.
Srmrijo' Zartdi oiiTr^inih po-n»r»j.jnh kadalko* J« tr»t» pulti n* iiviro* KaToj* I imttiom:
Kathreiner
Uj. svetost papež Leo XIII.
sporočili no po tvojem zdravniku pro/'. tir. Lat>l*jn i-ju y lekarnar/u ii. Picooliju r Ljubljani prinrfno zahvalo ta dopo-slane Jim steklen iiiee	(22 4,
cTinkture za želodec
Imenovani zdravnik ter
ludi mnogi drugi uloviti pro/e-Horji in doktorji zapisujejo U>-le/m vi m 1'lccolijevo ielmlfno tinkturo, katera krepfa želodec, povečuje slast. j»ixpe.4uje prebavljen je in telesna odj/rlje.
Samfila rsjtrejrtna jtroli po-vteiju iN točno iirr%< (i. Pirroli
lekarnar pri „ Angelu" v Ljubljani i»a l>uuajttki ceniti.
Cena jedni steklenici io kr.
/ y S l
\ i > ' -e?* i/M
\ P*7 1
/	V /J ^ a/
, . Skrbno \Jy V-
r r / 2 \ Suda dl|!uf6M	C
PWIX.r OVESTI
rvezfk:
Andrej Kalan
Največji izbor ^ 4 ,
M
I*
izšel je ravnokar ter ae dobiva komad 20 kr., ro pošt I M kr. v katoliki Bukvami iu Tinkami v IJuMJtaiil.
Tudi III., IV., V.. VI , VII. in VIII. r.vewk »o v zalogi.
Takoj vsprejmem
dva jermenarska učenca
A. Košir, jeraienar
Kuloitvorak« ulloe it. B® v Ljubljani.
1 1 m
s
w
v Ljubljani. ftpital»k<> ulice ftt. 5
naznanja, da bodo moral v kratkem svojo prodajalnico izprazniti, ker bode treba radi potresa popravljati. Vsled tega mora svojo zalogo kolikor možuo zmanjšati. Prodajal bodo torej
od 20. marca do 30, aprila
svoje raznovrstno blago po tovarniški ceni. — Dobil je za polletje vsake baze novega blaga; posebno lepo blago za gvante, židaue rute, štor, eajg za hlače itd., svetuje torej vsakomur, komur je ležeče
du po ceni kupi	80 »-1
naj nikar ne zamudi to dobro in ugodno priložnost.
■ I I
• T ■■ «»«»
i«» .m.«»t «»,
- -
*
I
p
M
Posestvo na prodaj
ii proste roke v rasi Zagorlea St. .»6, fars Dobrepoljake, okraj Vel. LaSče, obstoje«« iz hlle, hleva poda, akednja, vrta !■ Štirih njiv, en del gozda la »tel o I k. Proda se prav po ceni in plat* »e tudi na obroke. — Natančneje povž lastnik Ant. Mnrmir na Velikem Kormju It. 8, posta Krka, Dolenjako. 31 2-1
Takoj sprejmem
učenca
ki je poltenih starisev in vsaj U let
Anton Lenarčič,
aedlar v Kamniku
38 (1)
A g en t je,
kateri bi razpočavali pri zaaeb-nikib Iti tirat odlikovane novo-narejen* lesene prrglbajoj« ■e zaatore < Holzroleauz > in drugačne zaatore (Jalouaien) se iščejo proti ritoki proviziji. — Ponudbe * priporočili tvrdki C. Klemt, Jal. -Fabrikant in Braaasa i. B. (1'itanov 187H). Največja tovarna te vrste izdelkov.	14 (6-4)
H. P«erl iofe r j ti
„lekarna pri zlatem državnem jabolku
im DuuaJu, I.. Hln(f«rn(rnHB<< Ar
(t
in.
4	J. Pierhoferjeve
►< odvajalne kro^ice [^SS^SSSBTS!^
i Cena tem kroglicam 1 Ikatljlea li krogljle 21 kr., 1 zavoj • 6 ika
4 po polUiem povzetju nefrankovano zid 110. Č Ako s« svota vnaprej polije velja a pottnino vred: 1 tavoj krogljle fld. 1-26, 2 zavoja A J tU. 2 80. S aavoji gld. a 86, 4 zavoji gld. 4 40. 6 zavojev gld. 6-20, 10 zavojev gld. 9 20. (Manj ^ 4 "d zavoja ae ne polije.)	fc
Zahtevaj« naj ae iareena .J. Pserlitferjeve odvajalne kraljice"	a
£ ur ptJ pat,, d« ima v.aka Ikatljica na pokrovu r«de<e tiskano ime J. Paerbofer, kakorlno ^
]
Imenovane, ao aUrozaaa«, b
■ Ive.	5
ikatljleaail gM. 1-6. W4 f
1 zavoj krogljie gld. 1-26, 2 zavoja Zi
^ jt tadi na navodila im u..r»bo.
,< Balzam za ozeblino hoferjev
f 1 loaeek 40 kr, franko poslaa 66 kr.
►< Trpotcev sok. »^1«« » kr j Balzam za guSoSSASS
K< Grenka želodčna tinktura
4	(preje Življenjska eMsnoa ali Praik« kapljice.)
5	Lehkotno odvajajo«« sredstvo, olivlja in J	krepča telodec. ter pospeluje prebavlj.nj«. 4	S teki. 22 kr., dvanajst atekl. gld. 2 -
< Balzam za rane w
Prašek zoper kašelj
Ikatljica 36 kr., franko poalan 60 kr.
I
Tannochinin-pomadaiJ)"! j
jeva, najbolj!« sredstvo ta raat Ua, lonček i gl. K
Zdravilni obliž za rane *
pok prof hteudela. lonček 60 kr. poslan 76 kr.
2
franko % t
Univerzalna čistilna sol J
k. W. Bnlrleha, domač« »redjlvo proti ^ slabemu prebavljaaja. Zavoj gld. 1— ).
S	bSv^S ^bUv^ K
g »eiaake farmacevti. Kvaliteten vsi	» g " i	J	„Mk,>
liažs&ssa&ss^^^
Ka>elovaJ««a kalen M ho6.jO poairiti o marsit*o>. kar koristi DjihovMnu osojnemu gospodarstvo, priporočamo kajiiico
Kmetom v pomoč.
Varodns-goipodartka razprava
Spiaal Iv. Bele«, iupnik.
Ona 20 kr.,po poiti 23 kr. Do-bha m v .k atol i i k i Tlakami' v LJubljani
Stanarinsks
knjižice
za atranke z uradne patr]aaial dslsikaail bitnega rada v slovenske« ia ».mikam j.iiku , s razpredetbo za vplačevanj« stanarin«, vodovodne in mestne doktad«, dobd se ke-mid pe IS kr., II komadov vkup I gld. v
Katol TIskarni
« LjaUjani.
Herbabny-jev podfoafornaato-kiali
apneno-železni sirup
Te 26 Ut i najveJjim ua^hom rabljeni. prani »lrnp raztaplja apokojnj« k*š«lj, pomaajlnj« pflt. daj« a*— do Jadi, poapalnj« prebevljmje in redllnost,
slast
__^ __	_	telo
Jai&l In krsplT kleio, Ii j* t »inip^ v lahko »I prlavajajoii obliki, je j»ko koriatno »» narejen' krvi, reitopljive foe-forno apnone ioll, ki ro v n^m, . peeebno pri ilabotnlk otrocih pMpotajrjo nAroJonJo koetlj Cess »tekUstel Je 1	kr., p« poŠti 2« kr. t**
u aavljasje.	299 20 -7
firapilAt Svarimo pred po •5'OrnO. naredbemi. ki
pojavljao pod jednakimi ali podob-orni ime ii. a oo vendar po svoji •eitarl In itsJih ni Ink o i c poInorne raiiifa« od nai*g* orijfi-jjs. nelnan 26 Ut obatojeueiea pod-fV^V. fosfornaat« kislega epneno-' " llliUin sirupa. Zehteie naj U toroj veaiet Itrata« Herbabay-Jev apneno- bltial slrap. ful ««j m tadl na t«, ia Je tr«v*a stojsda •blaitrtaa protokollraaa Tantrtaa anaaska aa reakl rtakloniol .n prečimo, n« dajte M zapeljati alti a nitjo oono, alti g drnalml ar*tT»wal. da bi knpUl kake ponaredbel	27 2U-16
Dunaj, lekarna ,,zur Barmherzlgkelt"
Vili, Kaiserstrasse 78 in 75. Zalo«* tadl skoro t vsak lekarnah.
Vm stroje za poljedelstvo
Vnovič »niitme cene!
IG. HELLER na Dunaju
11/2 Praterttrasae 49 Zastopniki se iščejo!
Pred ponarejanjem «e Je treba poiebno varovati!
RUdro
Liniment. Capsici comp.
18-7 s lekarne Riohter-Jeve t Prati 296
pritnano ia vratno bolečino olajšujoče mazilo )• dobili poeodic-a po 40 kr.. 70 lir in 1 gld. v rwh lekarnah. Zabt*v» naj «e to *p!oh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 70-28
Richter-jev liniment s,sidro'
ter »prejui« U pravidnoatl le v «teklenU-ab i mano varat veno marko . aidro" kot prilta«.
Richter Jeva lekarna
pri alatem leva v Pragi.
S ilate ■'» »rebrslb kolajn. 12 tast al h In prltnalelh
2W> 7
Franc Iv. Kwizda.
\ ar
Kvvizdov
korneuburtki živinoredilni prašek,
Siietilne arsdatve ta kaaja ia eviad.
Z najocodnaiiia npttte raki «e te sad 44 let v vaeh večjih hlevih prsti pesa a j kaajs slasti, alake*« prebav IJ • n >■ v ikelj Uaje ukaee«|4ef« ki iilakNft*«« srfaka
ikatlja velja 70 kr. »ol IkatlJ«
U kr.
•i ii
M
~ a
s •
Slavna zaloga Okroina lekarna Ksrsashsri pri Ovwa|a.
SIMT« ee «
▼eek I oker«** la Aroo*n>eklk I
rr*«ajai aloa* •?•!!
Scfiicfit-
-ovo
patent
-milo
W z znamko „labud" je najboljše izmed katerega-
koli mila.
16
ItdajaUlj: Or. Ivaa ianelll.
•Miravnrni erednik Ivas Rakava«.
Tlaka .KaulUke T skarna.'
\e tratite tuje bobove kave ki nima iile redilneguf
Kdor pa «lani« ', prav*
Str a v rudečih zavitkih s tu pri>tavl|euu varstveno znamko, in 'j prave	14". 24 ;
dobi odlično redilno io dober kup kavino pijačo Na prodaj Je povsod.