Na 40 din - Leto xxxviii - Št. 38 KRANJ, petek, 17. 5.1985 GLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ^pričakovan »zamašek« na magistralki — Sredi tega tedna ^ začela za voznike neprijetna presenečenja paradi izmeničnega enosmernega prometa s semaforskim urejanjem. toperaj (četrtek) PaJe iz presenečenja nastal nepričakovan »zamašek«, saj so se kolone čakajočih z obeh strani razvle-Vjfi71" nekaJ kilometrov. Vzrok je znan: urejanje magistralnega križišča na Polici, iz katerega se bo po izgradnji moč WErii*i na avtocesto- Kaže pa, da so se ušteli tisti, ki so dolžni skrbeti za čim bolj nemoten promet na magistralni MT; Ce ni bilo moč med sedanjimi deli poskrbeti za obvoz (?), bi morda veljalo razmisliti, da bi dela organizirali "trat, ko je najmanj prometa. Zakaj pa ne morda ponoči?! — A. Ž. — Foto: F. Perdan ■L ___ _6Ja Medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Jemalo učinkovita ZK zgublja članstvo — » Če sestanke medobčinskega sveta ZKS sklicujemo H0, da se člani seznanimo s problematiko na Gorenjskem, ima-Jittisel. Če pa se komunisti sestanemo zato, da bi pomagali r©» ft ftti gorenjske probleme, potem največkrat izzvene v prazno,« torkovi programski seji Medobčinskega sveta ZKS za Go-r nJsko dejala Marija Teran. so se na magistralni cesti na Polici pri Kra- ^ na raznih problemskih kon-in drugih sestankih so se JNah tolsti lotili vrste aktualnih i^[j??n3, vendar dalj od sklepov in W° s^oraJ nikjer niso prišli. Pro-iL1, ki so jih obravnavali na pro-k ]S konferencah o povezovali vesne industrije na Gorenjskem 'i £S*i obravnav, ostajajo tako ena-^odobno e na področjih kmetij-^ lri turizma. Nič bolj resna niso I&L ^vanja za skupno načrtovanje ^* ročnega razvoja, čeprav je bilo ^ sna Partijskih kot drugih sestanki ^^jetih že veliko sklepov. Zve-^j^unistov bo morala izboljšati učinkovitost, vendar ne s še več sklepi in stališči, temveč z doslednim ugotavljanjem odgovornosti za uresničevanje njenih stališč pri vsakdanjem delu. Večja učinkovitost Zveze komunistov pa je na Gorenjskem danes še kako potrebna, saj so gospodarski dosežki gorenjskega gospodarstva v zadnjem času zdrsnili pod republiško povprečje. Komunisti nikakor ne smejo pristajati na povprečje v revščini, temveč se mora vsak pri svojem delu prizadevati za boljše delo in boljše gospodarske rezultate. Le z večjo proizvodnjo in boljšim gospodarjenjem se bo izboljšal tudi položaj družbenih dejavnosti, zlasti zdravstva, šolstva in otroškega varstva, kjer niso problem le osebni dohodki, temveč marsikje že zmanjkuje denarja za rodno dejavnost. Zveza komunisfav bo lahko zaustavila upadanje članstva le z dobrim zgledom, s premiki k izboljšanju razmer, ki jih bo spodbudila. Lani je na Gorenjskem izstopilo iz Zveze komunistov 74 članov, črtali so jih 61 in izključili 46. V tem času so sprejeli le 95 novih članov, zato se je število komunistov na Gorenjskem lani zmanjšalo za 86. Upadanje član-sta pa se ni začelo šele lani. Tako so na primer predlani izključili, črtali ali je izstopilo 230 članov ZK, sprejeli pa so jih 200. Konec leta je bilo na Gorenjskem 10673 komunistov. Več razpravljavcev je na seji menilo*»da v osnovnih organizacijah, zlasti v šolah, premalo naredijo za večje zanimanje mladih za vstop v ZK. Drugi pa se s tem niso strinjali, zlasti še zato ne, ker je odstotek komunistov med učitelji zelo nizek. Prav gotovo je treba vzrok za takšne razmere iskati v sami ZK in v neuresnicevanju dogovorjene gospodarske in socialne politike.L. Bogataj Štafeta zdomcev iz Berlina Tržič — Danes, 17. maja, ob 7. uri zjutraj je na Ljubelj prispela štafeta zdomcev —• štafetni su-permaraton iz Zahodnega Berlina, ki ga organizira jugoslovanski klub Edvard Kardelj iz Zahodnega Berlina. Na Ljubelju so jih pričakali predstavniki tržiške in republiške zveze mladine ter občinske konference socialistične zveze Tržič. Tržiški učenci so jim ob 8.30 v osnovni šoli Heroj Graj-zer priredili kratek kulturni program, dd V SREDIŠČU POZORNOSTI Zastoj kmečkega turizma Sprva potihem, zdaj na glas govore o zastoju pri razvoju našega kmečkega turizma. Novih turističnih kmetij je vse manj, posebej v zadnjih letih. Razblinila se je tudi idilična podoba kmečkega turizma. Gostje ne pomagajo pri kmečkem delu, ne jedo skupaj z domačimi za isto mizo in ne spe na senu. Gostje žele udobje, kar je docela razumljivo. Udobje pa je soba s kopalnico, dobra hrana in postrežba. Skratka — prijetne počitnice na lepo urejeni kmetiji, kjer ima gospodinja zanje dovolj časa. Sobe s kopalnico pa seveda zahtevajo veliko denarja, predvsem ugodne gradbene kredite. Teh v zadnjih letih ni več. Nekdaj so jih kmetje dobivali s 3-odstotno obrestno mero, danes je 31-odstotna. Da niso ugodni, pove preprosto dejstvo, da jih kmetje ne jemljejo več. Razlog za razvojni zastoj kmečkega turizma je torej preprost. Vse se začne in konča pri denarju. Začne pri neugodnih gradbenih kreditih, konča pri tveganem zaslužku. Prodaja je namreč slabo organizirana in kmetje so goste iskali tako rekoč sami. Turistične agencije se donedavna za kmečki turizem niso zanimale, čeprav nenehno iščejo nove posle. V kmečkem turizmu pač niso videle hitrega in dobrega zaslužka, zveze s kmetijami so težke. Posvetovanje o kmečkem turizmu, ki je minule tri dni potekalo v Škof ji Loki, je izzivajoče izpostavilo prav previsoke obrestne mere kreditov, ki bi jih morali izenačiti vsaj s siceršnjim kreditiranjem hribovskega kmetijstva. Obrestne mere torej ne bi smele biti višje od 15 odstotkov. Prineslo pa je tudi sporazum treh partnerjev: kmetov, kmetijskih zadrug in turističnih agencij, ki naj bi se v razvoj kmečkega turizma vključile tudi z denarjem. Upajmo torej, da to ne bo le papir, ki ga bodo odložili v predal, temveč resnična spodbuda. O pomenu kmečkega turizma kot dopolnilne dejavnosti posebej na hribovskih kmetijah pač ne kaže več izgubljati besed. M. Volčjak Jutri osrednja proslava na Poljani Poljana pri Prevaljah - Jutri, v soboto, 18. maja, ob 11 uri bo osrednja slovenska proslava v počastitev 40. obletnice osvoboditve Jugoslavije in zmage nad fašizmom na Poljani pri Prevaljah. Tu so se 15. maja 1945 končali zadnji boji II. svetovne vojne v Evropi Na Poljani bo odkrit tudi spomenik svobodi in miru. — Več o dogodkih na Poljani berite na 7. strani. Lani vendarle brez izgub V slovenskem elektrogospodarstvu je po nekaj letih otepanja z izgubami lanski skupni prihodek vendarle zadoščal za pokritje vseh stroškov Po nekaj letih otepanja z izgubami je v slovenskem elektrogospodarstvu lanski poslovni rezultat vendarle ugoden. Tako izgube ne bo treba več pokrivati s problematičnim zmanjševanjem amortizacije in z zakonskim zbiranjem sredstev gospodarstva, kar so počeli v preteklih letih. Prodaja električne energije je lani prinesla dobrih 46 milijard dinarjev skupnega prihodka, kar je 85 odstotkov več kot leto poprej. S proizvodnjo v domačih elektrarnah in z nakupi so prodali 10,5 milijarde kilova-tnih ur električne energije, kar je 3,8 Jutri bo otvoritev razstave mineralov in fosilov v Tržiču. Več o razstavi na 7. strani lo. serem malega gospodarstva kranj, 14.-18. 5.85 35 le INlradl tvora goMnjakl Kranj »•tem industrijska kooperacija izvoz in uvozna substitucija inovacije poslovna srečanja in poslovni dnevi večnamenska dvorana je odprt od 9. do 19. ure. Samo v času sejma je vsa gorenjska proizvodnja pripravila na enem mestu prodajo izdelkov po tovarniških cenah tekstil, konfekcija, metrsko blago, obutev, volna, avtopnevmatike, gospodinjski in električni aparati, čolni in oprema za šport, izdelki kroparske kovaške obrti hala A ■■■■■■ odstotka več kot leto poprej in prav toliko več kot so načrtovali. Za plačila v drugih republikah nabavljene .elektrike so plačali nekaj več kot 2,6 milijarde dinarjev, za domače elektrogospodarske in premogovniške organizacije, udeleženke skupnega prihodka, so razporedili 32,7 milijarde dinarjev, z dobrimi 11 milijardami dinarjev pa so poravnali plačila v jedrski elektrarni v Krškem, ki ne sodi med udeležence samoupravnega sporazuma o skupnem prihodku. Če lanski poslovni rezultat osnovne dejavnosti elektrogospodarstva primerjamo s predlanskim, ugotovimo, da je bil lani celotni prihodek za 63 odstotkov večji, porabljena sredstva za 43 odstotkov, dohodek za 151 odstotkov. Lani je pri pridobivanju premoga in uranove rude, pri proizvodnji, prenosu in distribuciji električne energije v Sloveniji sodelovalo 18.080 delavcev. V elektrogospodarstvu se je zaposlenost povečala za 1,6 odstotka, v premogovnikih za 3,3 odstotka, v jedrski elektrarni se je za 0,2 odstotka zmanjšala, v. rudniku urana v Žirovskem vrhu pa se je zaradi uvajanja redne proizvodnje povečala za 28 odstotkov. KRETA 85 VABI - KOMPAS vaš turistični servis KOMPAS KRANJ tel.: 28-472 28-473 KOMPAS JUGOSLAVIJA GLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA petek, 17. MAJA h< 1 PO JUGOSLAVIJI f Radovan Vlajković, predsednik predsedstva Jugoslavije Predsedstvo SFRJ je v sredo na posebni seji, ki ji je predsedoval Veselin Djuranovič, izvolilo in razglasilo Radovana Vlajkovića za predsednika predsedstva SFRJ. Volitve in razglasitev predsednika in podpredsednika so v skladu z ustavo SFRJ in vrstnim redom, določenim s poslovnikom o delu predsedstva SFRJ. Enoletni mandat na novo izvoljenega predsednika SFRJ se je začel včeraj. Za podpredsednika so izvolili in razglasili Sinana Ha-sanija. Predsednik predsedstva Radovan Vlajković se je rodil leta 1922 v Budjanovcih v Vojvodini, po narodnosti pa je Srb. V delavsko gibanje se je vključil leta 1940, v narodnoosvobodilni boj pa leta 1941. Član KPJ je od leta 1943. Med vojno je bil sekretar okrajnega in okrožnega komiteja SKOJ ter član okrajnega in okrožnega komiteja KP. Po osvoboditvi je v Vojvodini in federaciji opravljal odgovorne funkcije. Leta 1958 je bil izvoljen za predsednika pokrajinskega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za Vojvodino, za predsednika vojvodinske skupščine pa leta 1963. V letih od 1969 do 1974 je poslanec zbora narodov skupščine SFRJ. V letih od 1974—1981 je bil predsednik predsedstva Vojvodine in član predsedstva Srbije. Novembra 1981 je bil izvoljen za člana predsedstva SFRJ iz SAP Vojvodine. Podpredsednik Sinan Hasani pa je bil rojen leta 1922 v Požaranju na Kosovem in je po narodnosti Albanec. V narodnoosvobodilni boj se je vključil leta 1941, član ZKJ je od 1942. Po osvoboditvi je opravljal številne odgovorne dolžnosti. Bil je predsednik pokrajinskega odbora SZDL Kosova, član pokrajinskega izvršnega sveta in direktor Rilin-dje. Večkrat je bil izvoljen za člana republiške in zvezne skupščine. Bil je podpredsednik srbske skupščine, veleposlanik na Danskem in podpredsednik skupščine SFRJ. Leta 1981 je bil izvoljen za člana predsedstva pokrajinskega komiteja ZK Kosova. Na 11. kongresu je bil izvoljen za člana CK ZKJ, na 13. konferenci ZK Kosova leta 1982 pa za predsednika pokrajinskega komiteja ZK Kosova. Za člana predsedstva SFRJ je bil izvoljen maja 1984. Je član Akademije znanosti in je objavil že več pomembnih literarnih del. Samoprispevek hitro kopni V jeseniški občini plačujejo občinski samoprispevek, vendar ga je premalo za izgradnjo telovadnice in prizidka centra usmerjenega izobraževanja — Podaljšanje ali tretji samoprispevek? Jesenice — V minulem obdobju so v jeseniški občini tudi s samoprispevkom zgradili več prostornih vrtcev in tako je vsaj v mestu dovolj prostora za najmlajše. V Kranjski gori, Mojstrani in Žirovnici pa so morali nekaj otrok odkloniti. Prostori so zadovoljivi, le na Blejski Dobravi in v Žirovnici bodo morali vložiti nekaj denarja za adaptacijo ter na Hrušici odpreti nove prostore v stanovanjskem bloku. V občini ugotavljajo, da bodo morali v prihodnjih letih na Jesenicah pridobiti prostore za eno osnovno šolo, da bi ukinili dvoizmenski pouk. Ob nameravani stanovanjski gradnji bi bila lokacijsko še najbolj ustrezna stavba nekdanje gimnazije. Ko naj bi zbrali denar za izgradnjo centra srednjega izobraževanja, • naj bi v stavbi nekdanje gimnazije s primerno preureditvijo reševali prostorsko stisko osnovnih šol, osnovne šole Polde Stražišar, glasbene šole in delavske univerze. Jeseničani bodo še leto dni plačevali samoprispevek za izgradnjo šole na Koroški Beli in adaptacijo šole v Mojstrani, vendar že zdaj ugotavljajo, da bo manjkala približno polovico denarja za izgradnjo telovadnice pri osnovni šoli Karavanški kurirji NOB na Koroški Beli. Zdaj razmišljajo, kje bi dobili denar za telovadnico in izgradnjo prizidka pri Centru usmerjenega izobraževanja in kot možnost omenjajo podaljšanje drugega samoprispevka, namensko združevanje denarja delovnih organizacij ali uvedbo tretjega samoprispevka. Ko v občini obravnavajo probleme vzgoje in izobraževanja, razmišljajo, da potrebujejo delovne organizacije zelo malo strokovnjakov, čeprav vlagajo izdatna sredstva v izobraževanje. Veliko bolj se ogrevajo za kadrovsko štipendiranje srednješolcev, kot za kadrovsko štipendiranje na višjih in visokih šolah. Zato se podaljšuje nizka izobrazbena struktura združenega dela. Izobraževanje odraslih je organizirano v Centru usmerjenega izobraževanja in v delavski univerzi. Menijo, da bi višjo učinkovitost in kvaliteto dela pri izobraževanju odraslih dosegli s pripojitvijo delavske univerze k enoti za odrasle Centra usmerjnega izobraževanja, o čemer pa bi se morali temeljito pogovoriti in opredeliti v širši družbeni skupnosti občine. D. Sedej Teden mladosti na Primskovem Osrednja prireditev, ki jo bo vodil Mito Trefalt, bo v soboto, 25. maja, na športnem igrišču v Kokrškem logu na Primskovem — Dolgčas ne bo ne otrokom ne staršem je s Primskovega, in Bernarda Sušnik iz Bohinjske Bistrice. Na veselem dne- Primskovo pri Kranju — Društvo prijateljev mladine Primskovo bo skupaj z družbenimi organizacijami v krajevni skupnosti letos prvič pripravilo številne prireditve pod naslovom Teden mladosti na Primskovem. Vse prireditve bodo v vrtcu delovne organizacije Ibi, začele pa se bodo že v ponede-lje, 20. maja. Osrednja prireditev, ki naj bi postala tradicionalna, pa bo v soboto, 25. maja, na športnem igrišču v Kokrškem logu na Primskovem. Prireditev z naslovom Dan mladosti na Primskovem, na kateri ne bo dolgčas ne najmlajšim ne mladim ne starejšim, bo vodil Mito Trefalt. Prireditve Tedna mladosti v vrtcu Ibi bodo prihodnji teden vsak dan ob 17. uri namenjene predvsem predšolskim in šolskim otrokom, ki niso redki obiskovalci tega vrtca. V ponedeljek, 20. maja, ob 17. uri bodo vrtci osnovne šole Primskovo, Milena Korbar, Na klancu in vrtec Ibi pripravili razstavo glasbenih instrumentov. Nastopil pa bo tudi predšolski zborček Društva prijateljev mladine Primskovo. V torek ob 17. uri bo na programu glasbena pravljica Grad Gradič, v sredo'glasbene igre z igranjem na instrumente, v četrtek pa spet prav tako ob 17. uri glasbena pravljica Kdo je homo S. Na glasbeni pravljici, ki bo v petek, 24. maja, ob 17. uri bosta sodelovala tudi mladinski skladatelj Janez Bitenc in ilustratorka Jelka Reichman. Osrednja prireditev 25. maja v Kokrškem logu na Primskovem se bo začela, če bo vreme lepo, ob 10. uri. Mito Trefalt je za srečanje najmanjših in njihovih staršev pripravil 15 različnih tekmovalnih igric, ki bodo trajale do 14. ure. Tu bo tudi razstava 200 modelov različnih letal. V šotoru civilne zaščite bodo vrteli filme, strokovna zdravstvena ekipa bo vsakomur po želji brezplačno izmerila pritisk, Ivanka Beguš bo najmlajšim pripovedovala pravljice, zgodbice in pesmice. Predstavil pa se bo tudi letošnji slovenski par na Kmečki ohceti: Sandi Zevnik, ki živi zdaj v Bohinjski Bistrici, doma pa vu, kjer bo poskrbljeno tudi za okrepči-lo, bodo nastopali še folklorna skupina s Primskovega, predšolski pevski zbor ter učenci osnovne šole z ritmičnimi vajami, plesi in igricami. V okviru Tedna mladosti pa bo v osnovni šoli na Primskovem od 22. do 24. maja tudi razstava ročnih del in izdelkov pionirjev. ^ g Kranjska gora praznuje Kranjska gora — Krajevna skupnost Kranjska gora je ob praznovanju 40-letnice osvoboditve, krajevnega praznika in dneva mladosti pripravila pester program. Že v začetku tedna so v kinodvora-ni pripravili literarni večer z ,naslo-vom Pripovedke in zgodbe iz gornje-savske doline, na katerem so se predstavili člani literarnega krožka in otroški pevski zbor osnovne šole Kranjska gora. Na igrišču osnovne šole je bil turnir v malem nogometu, na kegljišču hotela Larix pa tekmovanje v kegljanju. Danes, v petek, 17. maja, popoldne bo pri zgradbi postaje milice tekmovanje v streljanju z zračno puško, zvečer ob 19.30 pa v kino dvorani slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti. Na prosili bodo sodelovali moški pevski zbor Marjan Vodo-pivec, recitator j i osnovne šole in mladi glasbeniki Glasbene šole Jesenice. Od 17. do 26. maja bo v Liznje-kovi hiši ob popoldnevih odprta razstava izdelkov učencev osnovne šole, in vzgojnovarstvene ustanove Kranjska gora. Dramska sekcija SKUD Josip Vandot iz osnovne šole . sanjska gora pa se bo 23. maja v k;ao dvorani predstavila z igro Poslednja vojna njegovega veličanstva. D. Sedej Omalovažujoče... Dokaj čudni so naši odzivi, če naši delovni sosedje, znanci ali prijatelji prejemajo takšna ali drugačna družbena priznanja. Najmanj, kar lahko pričakujejo, so prizanesljivi nasmeški, če ne že posmeh. Neredko morajo slišati prav nič prijazne opazke, zasoljene z dvomi o upravičenosti priznanj za njihovo delo prizadevnost ali uspešnost. .. Vedno smo na široka usta pripravlje-. ni besedičiti, da takšna priznanja pač lahko dobi vsak, ki je vztrajen pri predlogih, ki se trdovratno sili in priznanje končno tudi izsili, saj jih tako ali tako podeljujemo širokega srca in odprtih rak. Morda smo nekatera družbena priznanja — na športnem, kulturnem, političnem, gospodarskem in drugih področjih — res Karavana bratstva in prijateljstva v Kranju Kranj — Osnovna šola Lucijan Seljak iz Kranja od 16. do 19. maja gosti letošnjo Karavano bratstva in prijateljstva. Vrstniki iz osnovnih šol so v Kranj prispeli včeraj, danes in jutri pa jim gostitelji pripravljajo pester program. Dopoldne jim bodo razkazali mesto, njihovo delegacijo bo sprejel predsednik kranjske občinske skupščine, potem pojdejo v Iskro Telema-tiko, popoldne bo minilo v znamenju športnih tekmovanj, dan bodo sklenili s plesom. Jutri jih bodo popeljali na izlet po Gorenjski, v Begunje, Drago, dolino skakalnic pod Ponce, med vrstnike v osnovno šolo na Koroški Beli in na Bled. Ob 18.30 bo zanje v dvorani kina Center v Kranju svečana akademija, pa njej po poslovilni večer v hotelu Creina. Preden se bodo udeleženci Karavane bratstva in prijateljstva v nedeljo zjutraj poslovili, bodo prihodnjemu organizatorju srečanja predali prehodno zastavico. malo razvednotili, tako da je včasih spodletelo pri izb0* pravih ljudi. Predvsem pa mo^r nismo voznali nrave »mere* r nismo poznali prave številčnosti, a to še more opravičevati našega omalovažujočega odnosa do ^ grad. Pridnim posameznikom ■ jim priznanja toliko bolj zarn*fr mo, če dobijo zraven še sim" ^ čni denarni znesekje diplom* a, listina nadvse dragocena m sebnem arhivu že leta in leta nimo skromne diplome iz dostnih dni ali priznanja, ^.^ jih dobili naši otroci. Le zakd) ta priznanja tako trdovratno P^ živela vse ihtave »čistke« po P. dalih in vsa orumenela še ve& zavzemajo nadvse častno me j naših spominih in v naši zav&r" D. Sedej Zbor planinskih naravovarstvenikoV Ljubljana — Komisija za v«J stvo narave in gorsko stražo Pp Planinski zvezi Slovenije sklici v nedeljo, 19. maja 1985, zbor & čelnikov in inštruktorjev varst^ narave v .planinskih društv^ Srečanje bo v Domu v Kamni™ Bistrici, začelo pa se bo ob 10. Udeleženci zbora bodo razp'*' vljali o dosedanjem in bodoče"1 delu, zato vsem planinskim dr0' štvom priporočajo, da na pošljejo svoje predstavnike 1 zanj pripravijo pisna poročila delovanju odsekov. Po razgovor1* bo Peter Skoberne predstavil n^ kaj novejših pogledov na varov*' nej rastlinskih vrst v Slovertfr Če bo vreme lepo, bodo izvedli W di ekskurzijo do slapa Orglice dolini Kamniške Bele. . . (S/J Iz s 2 kavi Jem N>i s rs tore. Nova Varteksova trgovina na Jesenicah — Delovna organizacija VaT[ teks iz Varaždina, ki v široki trgovski in proizvodni mreži po vsej *m goslaviji zaposluje 10.000 ljudi, je tudi na Jesenicah, v Centru II, la sodobno trgovino. Varteks, ki letno proizvede 2.500 ton prediva *Jj pošlje na domače in tuje tržišče milijon in 800 tisoč proizvodov, nw. na jeseniškem prodajnem prostoru izredno pester in zanimiv prodaj11 program. Kupci bodo radi posegli po imenitnih moških oblekah m0" dernega kroja, ženskih in otroških oblačilih po najnovejši modi, puloverjih in jopicah, ki nosijo nadvse konkurenčno ceno in se ponašajo kvaliteto. Prodajni prostor v velikosti 230 kvadratnih metrov je zgf*'. dilo jeseniško gradbeno podjetje Gradbinec, Varteks pa je zanj odšte 20 milijonov dinarjev. (D. S.) — Foto: T. Gruden Damijan Slabe: VOJNA ZVEZD Orožje hitrejše od misli Računalnik — laser — zrcalo, to je osnovna kombinacija sistema, ki mu popularno pravijo VOJNA ZVEZD. O njej intenzivno razmišljajo zahodnoevropske članice pakta NATO, saj jim je Washington na luksemburškem zasedanju obrambnih ministrov atlantske vojaške zveze dal 60 dni časa za premislek. Verjetnost, da se bodo kljub negodovanju nad Reaganovo vojno zvezd priključile raziskovalnim programom, je precejšnja, saj bi se v nasprotnem primeru odločile za tehnološko veliko počasnejšo pot razvoja. Na ta način pa bi odločilno zaostale za veliko zaveznico, ki najpomembnejše elemente vesoljskega orožja z risalnih desk že seliv eksperimentalno fazo. * ' ' ^o do zdaj znanih podatkih bo glavna^ ">dlik novega vesoljskega orožja in prvi po- goj za njegovo učinkovitost neverjetna hitrost. Laserski žarek, ki naj bi prestregel in uničil jedrsko raketo, bo moral prenašati energijo skorajda s svetlobno hitrostjo, torej najmanj 100-tisočkrat hitreje kot potuje raketa. To pomeni, da bo moral računalnik voditi ves obrambni sistem, od opozorila da je bila sovražna raketa izstreljena, pa do trenutka, ko naj bi bilo nekaj deset jedrskih konic uničenih. Računalnik bi moral biti vsaj nekaj stokrat hitrejši od teh, ki jih poznamo danes. Strokovnjaki pravijo, da tako zmogljiv računalnik sploh ni problem in da so na dobri poti, ko gre za tehnološko veliko bolj kočljivo vprašlanje — energetsko izredno močan laser. k od V hribih severne Californije blizu San Pruncisca menda pbiskusrio že deluje zadnji-iz družine gigantskih laserjev, ki so jih zače- li razvijati leta 1974. Imenuje se NOVA, konstruiran pa je tako, da bo, poenostavljeno rečeno, črpal energijo podzemske jedrske eksplozije in seval 100 do 150 teravatov moči v samo stotih piko sekundah. Tera vat je trilijon vatov, piko sekunda pa triljoninka sekunde — torej je takoj jasno, da gre za številke, ki si jih je komaj mogoče predstavljati, pa čeprav že nekaj let živimo v svetu, ki si celo na najcenejših ročnih urah čas že meri v stotinkah. In če dodamo še to, da bo tak laser lahko zadel glavo bucike, potem ni dvoma, da se krivulja tehnološkega razvoja tako strmo vzpenja, da ji ni več mogoče slediti. Poseben tehnološki čudež je tudi tako imenovano »gumijasto zrcalo«, ki naj bi v kombinaciji z laserjem igralo vlogo namerilne naprave. Ker tehnološko ni bilo nemogoče narediti dovolj kvalitetnega reflektorja s premerom 10 metrov in ga namestiti v vesolju, so ameriški strokovnjaki sestavili računalniško vodeno zrcalo iz šesterokotnikov, od katerih ima vsak le 2 metra premera. Do te mere je optično kakovost mogoče zagotoviti, učinek zrcala z 10-metrskim premerom pa dobijo tako, da vsak element s pomočjo računalnika elektronsko povežejo in uskladijo v celoto. Vsi trije elementi vojne zvezd so skoraj "že" nared. Pred dvema letoma je ameriški predsednik Ronald Reagan 23, marca stopil pred znanstvenike in jih povprašal, ^ znali zaustaviti jedrske rakete. Tedaj 0 ni upal nihče niti razmišljati. Zdaj Pa sliši, da bo celoten projekt strate^ obrambne pobude operativno sposoben s goče že do konca tisočletja. To bo v Prfj$ nji meri odvisno tudi od tega, koliko z^jf nih zaveznic bo sprejelo v Luksemburg^ rečen Weinbergerjev poziv in koliko de*1■ Jjp bo zahod pripravljen odriniti za nove skave. $ Ne glede na končni učinek in, če zar1 ^ rimo dejstvo, da bo prvi lastnik takeg* ^ soljskega orožja edini možni agresor 1 $r rej diktator na celem planetu (če mu " $ veda nasprotna stran to dovolila), se ° A kem razvoju dogodkov poraja vrsta P°._)jji>' človeških vprašanj: kako nadzorovati ko, ki bo ob pritisku na sprožilec sam& $ la cilje in po lastni presoji pošiljala srn1". ^ sne laserske žarke tja, kamor se bo f lo potrebno. Če ji tega ne bomo dovoli ^i) neučinkovita, če ji bomo, bo človek v s^i pred sočlovekom prisiljen prvič v z£° ${ tako neposredno sprejeti diktat raču*1 kov in šele nekaj sekund po takem rno $0 nem vesoljskem spopadu ugotavljati, ^jj!1 računalniki resnično uničili to, kar d' pa morda nekaj povsem drugega. O tef^j f V * so že nekaj časa na vrhu paramide, ^ do-zdaj kraljeval človek, ni nobenega^ več. (se nadaljuj^ 5St 17. MAJA 1985 NOTRANJA POLITIKA k razprave na seji Medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko .3. STRAN ©Q)IMlSSoIJ©IEnGLAS kkliso: w* Štefan Nemec: »V okviru ^občinskega sveta ZKS sproti 5]j avnavamo aktualna gospodaric, ^rašanja in gospodarske do-jj.^. Sprožili smo vrsto aktivnoga boljšo organiziranost gospo-^ stva, si prizadevali, da bi delajo 0rganizaci je spodbudili k več-u izvozu, spodbujali prizadeva-j?a zmanjševanje stroškov, pri-I "^li več problemskih konferenc, J^krimi smo želeli spodbuditi j^fke na bolje na določenih po-vendar posebnega napred-Naša proizvodnja je predra- 0 organizirana in se težko $J*Via v mednarodni konkurenci. ju0, so tudi gospodarski rezultati (J* i» zaostajajo za republiškimi, P*av je bila Gorenjska dolga leta ^Povprečna. Celotni prihodek vji ^jskega gospodarstva je v pr-ijfreh mesecih sicer za 69 od-j^iKov večji, stroški pa so porasli jj ?a 2 odstotka hitreje in dohodek jjKomaj 56 odstotkov višji od lan-^Sa. Izvoz je večji za 6 odstotkov, J^ertibilni za 11, vendar je to še jj0 Pod planom. Ti rezultati kaže-|J iskanje »notranjih rezerv, ganjanje na lastne sile,« ne sme jl le fraza, temveč je gospodar-J&uja.« J Jože Bohinc: »Čeprav je uspo-°lJenost pogoj za delo komuni-1 zanimanje zlasti za zahtev- nejše oblike izobraževanja upada, posebno še, če jih morajo slušatelji obiskovati v prostem času. Zato si pri medobčinskem študijskem središču prizadevamo najti privlačnejše oblike izobraževanja, ki bi privabile zlasti mlade. Teh je namreč v ZK vse manj, ker ne kažejo zanimanja za članstvo v Zvezi komuni-stov.« ___ • Slavko Teran: »Zlasti s šolami usmerjenega izobraževanja bi morali najti boljšo povezavo in delovati med mladimi. Tako bi lahko več mladih pridobili za delo v Zvezi komunistov. V tržiški občini, kjer nimamo nobene srednje šole, ta problem še posebej težko občutimo.« • Vili Tomat: »Ljudi motijo stalne spremembe samoupravne organiziranosti, ker jih težko razumejo. Tako imamo, na primer, enkrat zdravstvo organizirano regijsko, potem pa ga, ne da bi povedali, zakaj, razbijamo na občinske sise. Zadeve je treba poenotiti še letos, ker bodo prihodnje leto delegatske volitve.« • Andrej Robič: »Zdravstvo na Gorenjskem mora biti regijsko organizirano. To, kar se dogaja sedaj, ko je razbito na občinske sise in službe, je povsem nesmiselno. Vsaka občina nima vseh svojih specialističnih ambulant, niti vsaka svoje bolnice in še manj vsaka svojo zdravstveno politiko. Pa še to je, da je takšna organiziranost dražja.« • Stane Pirnat: »V večini organizacij kot vzrok za težave navajajo zunanje vzroke, čeprav so pri organizaciji dela in poslovanja, kadrovski politiki in nagrajevanju po delu še velike rezerve. Reševanje teh problemov je odvisno od lastne volje in pripravljenosti, ki pa jo največkrat zmanjka. Rezultati na teh področjih so prav v obratnem sorazmerju s papirji in razpravami o teh vprašanjih.« • Ivan Torkar: »Le boljši gospodarski rezultati bodo izboljšali položaj družbenih dejavnosti. Pri spodbujanju razvoja moramo biti bolj dovzetni za novosti. Sanacijski program Telematike, na primer, predvideva novo organiziranost poslovanja, ki je revolucionarna tako pri pridobivanju dohodka kot organizaciji proizvodnje.« Je prenova zadeva posameznikov ^ Škofji Loki ni denarja za pripravo prenove — Večina Podpisnikov dogovora o financiranju priprave prenove je n& obveznosti pozabila — Odbor za prenovo osamljen Škofja Loka — Prenove starega dela mesta Škof j a Loka in značilen vaških jeder v obeh dolinah so se pred nekaj leti v škofjeloški občili lotili zelo zagnano in marsikaj tudi naredili. Narejeni so bili posnet-starih stavb in pripravljeni predlogi za njihovo obnovo. Nekaj hiš v ^estu so tudi obnovili in zgradili precej podstrešnih stanovanj. Žal pa začetni zagon pojenjuje. Čeprav si je odbor za prenovo pri-2adeval, so lani dobili komaj polovico planiranega denarja, uresničili ^a le tretjino plana. Podobno je letos. Za uresničitev sprejetega progama bi potrebovali 4 milijone dinarjev, vendar že sedaj vedo, da denarja ne bodo dobili in da programa ne bodo mogli uresničiti. Dogovor 0^m, kako bodo financirali priprave na prenovo, so sicer razen občin-s*e skupščine podpisale vse samoupravne interesne skupnosti pa tudi 0rganizacije združenega dela, ki imajo prostore v starem delu mesta, vendar so denar zagotovili le v občinskem proračunu in raziskovalni ?kupnosti. Drugi so na svoje obveznosti pozabili in se sedaj izgovarjajo, da bi jih moral odbor jeseni opomniti, da bi pred leti sprejeto obveznost vnesli v letošnji plan. Zatika se tudi pri povsem formalnih zadevah. Tako je minilo že j'eč kot leto dni, odkar bi moral v okviru zavoda za družbeni razvoj de-la*i usklajevalec del, vendar do sedaj niso še ustanovili niti delovnega ^esta. Izgovor, da ni denarja, je ničev v primerjavi s škodo, ki nastaja 2aradi zastoja pri delu. Namestnik predsednika odbora je že pred časom dal odstavko, vendar še ni postopka za imenovanje novega. Tajnica odbora ne dobi razrešnice, vendar pa dela že dolgo ne opravlja več Iri zato nimajo niti zapisnikov in podobno. > Kot je na seji občinskega izvršnega sveta dejal predsednik odbora {yan Hafner, člani odbora vse bolj dobivajo občutek, da je prenova nji- hova osebna zabava, ne družbeno podprto, koristno in potrebno delo. Audi predlog, da bi samoupravne interesne skupnosti obveznosti do odbora poravnale ob rebalanskih letošnjih planov, kot pa resna oblju-ba> saj ob rebalansu le potrdijo večjo »porabo« izvajalcev. L. Bogataj Boris Bavdek, sekretar MS ZKS za Gorenjsko Kranj — Na torkovi seji Medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko so Štefana Nemca razrešili funkcije sekretarja Medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, ker odhaja za direktorja v Univerzale na Jesenice. Za novega sekretarja so potem soglasno izvolili 34-letnega Borisa Bavdka, ki je do sedaj delal v republiškem štabu za teritorialno obrambo. Boris Bavdek je že vrsto let aktiven družbenopolitičen delavec, saj je bil med drugim predsednik občinske konference ZSMS Kranj, predsednik republiške konference ZSMS, izvršni sekretar Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, član predsedstva Republiške konference SZDL, bil pa je tudi sekretar kranjskega izvršnega sveta. eJem drobnega gospodarstva — Predsednik komiteja za osebno delo in drobno gospodarstvo pri izvrš-"fce SVetu skupščine SR Slovenije Jože Strle (desno) je v torek, 14. maja, na prireditvenem prostoru v Sav-1q J*1 l°gu v Kranju odprl letošnji deseti mednarodni sejem drobnega gospodarstva. Na prireditvi, ki bo traja-tyet°.-?utri> sodeluje prek 220 razstavljavcev; od teh 15 iz tujine in precej tudi s Hrvaške. Na 8000 kvadratnih (JejiT1'1 prireditvenega prostora so tokrat prikazane možnosti za industrijsko kooperacijo s predstavitvijo iz-^t^°v ati sestavnih delov, za katere industrijska in trgovska podjetja iščejo izdelovalce v drobnem gospodarovi ' Razstavljeni so tudi izdelki obrtnikov in obrtnih podjetij. Posebnost prireditve je industrijska trgovina *&y°ma prodaja izdelkov gorenjskih delovnih organizacij. Zanimiva je razstava inovacij, vsak dan pa so na ^ tudi različne poslovne prireditve. sfc0 ^ otovoritvi sejma so podelili tudi zlate medalje za novosti. Dobili so jih Vida Zupan za stol za večstran-A^^^o-dete otroke, Stane Vreček za batno-membranske in centrifugalne črpalke z bencinskim motorjem, Vg^/1 '"n Zlatko Belančič za tehnologijo tlačnega livarstva* Alojz Gantar za napravo za ukrivljanje cevi, Jože ^HnnJe za dek°racij° stekla, porcelana in keramike, Srečko in Mira Porenta za kolekcijo nahrbtnikov, tropa za kolekcijo ročnih kovanih izdelkov, Alojz Podgoršek za signalno varnostno napravo, Urban za vibasto črpalko, Marjan Trampuž za pripravo za vulkaniziranje gum in D juro Hamonajac za rolo ^ Razen medalj so podelili tudi 13 sejemskih priznanj. »i a f-etošnjo specializirano sejemsko prireditev so značilni predvsem poslovni obiski in dogovori: V sredo sejem ogledala tudi delegacija občine Velike Gorice na Hrvaškem. — A. Ž. — Foto: F. Perdan • Fedja Vraničar: »Zakaj naše pobude niso učinkovite? V ZK smo se pogovarjali o turizmu, o GLG in drugih aktualnih vprašanjih, v drugih organizacijah pa ne. O teh vprašanjih bi morala spregovoriti zlasti mladina, saj gre za njeno prihodnost. • Marija Teran: »Nikakor se ne morem strinjati s trditvijo, da smo predvsem učitelji krivi, da mladi nočejo v Zvezo komunistov. Treba se je le vprašati, koliko je v naših šolah učiteljev, ki so komunisti.« L. Bogataj Priznanje učiteljem in vzgojiteljem V Beogradu so podelili prvomajsko listino Zveze sindikatov Jugoslavije tudi sindikalni konferenci Vzgojnoizobraževalnega zavoda Jesenice — Sindikat povezuje in obravnava najbolj pereca vprašanja Jesenice — V sredo, 8. maja, je na priložnostni slovesnosti predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Dušan Bogdanov-Senko izročil tradicionalne prvomajske listine Zveze sindikatov Jugoslavije osmim sindikalnim organizacijam iz vsake republike. To je najvišje jugoslovansko priznanje za delo na sindikalnem področju in letos je med osmimi dobitniki iz Slovenije tudi sindikalna konferenca Vzgojnoizobraževalnega zavoda Jesenice. Vzgojnoizobraževalni zavod Jesenice je prejel listino za desetletno uspešno delo pri spodbujanju, spremljanju in usklajevanju aktivnosti osnovnih organizacij Zveze sindikatov Slovenije. Združuje delavce, ki so zaposleni pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok ter pri vzgoji in izobraževanju v osnovnih šolah jeseniške občine. Nagrado je v Beogradu prevzela Stanka Torkar, podpredsednica sindikalne1 konference, nagrada pa vsem delavcem pomeni spodbudo za nadaljnje delo in družbenopolitično aktivnost, saj jim družba zaupa vzgojo in izobraževanje mladih. Sindikalno konferenco so ustanovili leta 1975, tedaj, ko je bila ustanovljena tudi delovna organizacija Vzgojnoizobraževalni zavod Jesenice. Povezuje deset osnovnih organizacij zveze sindikatov v osnovnih šolah, vzgojnovarstveni organizaciji, glasbeni šoli, delavski univerzi in skupnih službah. Nedvomno sindikalna organizacija Vzgojnoizobraževalnega zavoda prispeva pomemben delež pri obravnavi vprašanj, usklajevanju in oblikovanju skupnih stališč na področju samoupravljanja — glede organiziranosti, statusnih vprašanj, pri sprejemanju in spreminjanju samoupravnih aktov delovne organi- zacije. V zadnjem Času je bilo najbolj zahtevno delo sindikalne konference uspešno izveden referendum za sprejem samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za dohodek in osebne dohodke ter pravilnik za osebne dohodke. Sindikalna konferenca je bila skupaj s stalno akcijsko konferenco ZK tudi pobudnica akcije za bolj realno vrednotenje dela v okviru svobodne menjave dela in za izboljšanje materialnega položaja delavcev v vzgoji in izobraževanju. Sindikalna organizacija se zaveda, da le zadovoljen učitelj lahko dobro vzgaja mlade. Sindikalna konferenca se povezuje z osnovno organizacijo sindikata v Centru usmerjenega izobraževanja, posebej pri organizaciji stalnega izobraževanja pedagoških delavcev. Organizira letovanja, športna in kulturna srečanja in je tako ena izmed najbolj prizadevnih organizacij v jeseniški občini. D. Sedej kmetijska zadruga Škofja loka objavlja prosta dela in naloge pastirja na pašniku Soriška planina. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas, od 1. junija 1985 do 15. septembra 1985. Možnost bivanja na planini, osebni dohodek po dogovoru. Prijave sprejema Kmetijska zadruga Škofja Loka 15 dni po objavi. 120 milijonov za lanske osebne dohodke V Kranju bodo zbrali denar za uskladitev osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih s povečanimi prispevnimi stopnjami od 1. julija letos dalje — Interesne skupnosti bodo tako zbrale za delavce v družbenih dejavnostih dodatnih 120 milijonov novih din Kranj — Če bi občinske samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti na svojih žiro računih imele v prvih mesecih letos dovolj denarja, potem učiteljem v osnovnih šolah ter nekaterim drugim izvajalcem družbenih dejavnosti v zdravstvu, otroškem varstvu in kulturi ne bi bilo treba čakati do avgusta. Tedaj se bo namreč začel zbirati denar za uskladitev osebnih dohodkov za preteklo leto. V Kranju bo tako. Srednje šole so, na primer, od posebnih interesnih skupnosti že prejšnji mesec dobile dovolj sredstev za uskladitev osebnih dohodkov, v občinskih interesnih skupnostih kranjske občine pa letos niso imeli dovolj denarja niti za redno izplačevanje povprečnih dvanajstin, kaj šele, da bi imeli dovolj tudi za usklajevanje osebnih dohodkov za preteklo leto. V Kranju so izračunali, da bodo občinske interesne skupnosti družbenih dejavnosti morale letos izvajalskim delovnim organizacijam zagotoviti dodatnih 120 milijonov novih din. Na ta način bi v Kranju lahko v skladu s priporočilom republiškega izvršnega sveta izenačili rast osebnih dohodkov negospodarstvu z rastjo v gospodarstvu. Lani je namreč občinska resolucija dovoljevala 45-odstotno rast osebnih dohodkov v negospodarstvu, medtem ko je bila rast osebnih dohodkov v gospodarstvu v kranjski občini lani 49-odstotna. Kje dobiti potreona sredstva? Od 1. julija letos naprej jih bo troba zbirati s povečano prispevno stopnjo za interesne skupnosti družbenih dejavnosti. To pomeni, da bi se povečala stopnja iz dohodka za 0,34 odstotka in iz bruto osebnega dohodka za 0,48 odstotka. Ko je o tem razpravljal kranjski izvršni svet, je med drugim opozoril, da ima to dokaj kasno usklajevanje v drugi polovici leta še eno slabo stran. Usklajevanje osebnih dohodkov namreč ne pomeni tudi višjih dohodkov za vse. Položaj delavcev v teh dejavnostih ni povsem enak, zato so se razlike v osebnih dohodkih pojavljale tako lani kot se bodo tudi letos. Rast osebnih dohodkov je namreč lani marsikje zelo zaostajala za dovoljeno. To je še posebej značilno za osnovne šole, drugje pa so uspešno lovili dokaj višjo, tudi 49-odstotno rast osebnih dohodkov. V podobnem položaju so se že znašle nekatere srednje šole, ki so sicer dobile na račun uskladitve s preteklim letom že aprila nekaj sredstev, toda za osebne dohodke jih ne_bodo mogle razdeliti. Najbrž nihče ne meni, da takšna uskladitev ni potrebna, saj se z dobrimi osebnimi dohodki v družbenih dejavnostih res ne morejo pohvaliti. Toda marsikdo se pri tem tudi vprašuje, ali je potrebno sprejemati resolucije s takimi številkami in odstotki glede rasti skupne porabe, ko pa praksa ubere svoja pota. Nenazadnje popravljanje osebnih dohodkov za leto dni nazaj tudi ni akcija, ki bi si jo lahko privoščili vsako leto. Ni pa nič nemogoče, da ne bi bilo glede tega lahko tudi drugo leto podobno. l. M. GLAS 4. STRAN GOSPODARSTVO PETEK, 17. MAJAjjfl Količinsko nad planom Jesenice — V jeseniški Železarni so v prvih mesecih letošnjega leta zadovoljivo gospodarili ih dosegli planirano proizvodnjo 92.000 ton osnovnih izdelkov. Vendar so iztržili manj, kot so načrtovali — deloma zaradi nekoliko slabšega asortimana izdelkov in manjše prodajne cene predvsem na tujem tržišču. Temeljne organizacije so pomembno znižale zaloge, od začetka leta za 10 ods,to-tkov ali za 7.000 ton. Prve tri mesece letošnjega leta so zaključili s 551 milijoni dinarjev izgube, vendar z upoštevanjem čistega dohodka, ki so ga organizacije razporedile na sklade, znaša konsolidirana izguba 289 milijonov dinarjev. Železarjem so zelo porasli stroški za porabljene surovine in. material, predvsem pa stroški za energijo — kar za 66 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Ko ocenjujejo aprilske rezultate proizvodnje, so lahko bolj zadovoljni, saj so delavci tozda Valjarna debele pločevine kljub remontu odpre-mili visoko količno proizvodnje, ki je bila hkrati tudi daleč nad poprečjem po svoji kvalitetni sestavi. Aprila so planirano realizacijo 4.900 milijonov dinarjev presegli za 17 odstotkov. D. S. Brane Sitar, pospeševalec v bohinjski zadrugi Kmetijstvo dobiva veljavo Srednja vas v Bohinju — Še v času družbenega varstva v Gozdarsko-kme-tijski zadrugi Srednja vas v Bohinju je tedanji prisilni upravitelj, zdaj predsednik radovljiške občinske skupščine Bernard Tonejc, med številnimi dejavnostmi, s katerimi so se ukvarjali v zadrugi, »odkril« kmetijstvo in ga ponovno postavil v ospredje. 25-letni Brane Sitar iz Most pri Žirovnici, ki se je zaposlil v zadrugi kot kmetijski pospeševalec v času prisilne uprave, to samo potrjuje. »Kmetijstvo v Bohinju pridobiva na veljavi, čeprav je res, da so se zadnja leta možnosti za kmetovanje precej poslabšale,« pravi. V zadrugi so lani odkupili za dvanaj-stino več mleka kot leto predtem — v zadružni enoti Stara Fužina 338 tisoč litrov in v enoti Bohinjska Bistrica 559 tisoč, od vsake krave povprečno 1850 litrov ali približno dvesto litrov manj od gorenjskega povprečja. Po količini so prednjačili Lovro Ravnik z Broda z 41 tisoč litri, Franc Medja z Loga (mimogrede povedano: po ukinitvi prisilne uprave v zadrugi je bil v. d. direktorja) s 34 tisoč litri, Franc Ogrin iz Bohinjske Bistrice s 30 tisoč in Jože Štros (dobitnik zlate plakete za doseženo mlečnost pri črno-belih kravah) z 29 tisoč litri. »Iz vseh bohinjskih vasi, kjer je zadosti mleka, ga organizirano oddajajo Spodbudili kmetovanje v hribih V radovljiškem kmetijskem skladu se je lani nabralo skoraj 50 milijonov dinarjev — Denarne spodbude so imele predvsem značaj kompenzacij za odpravljanje neskladij na tržišču, vendar je treba posebej poudariti, da se zaradi intervencij stalež živine ni zmanjšal, povečuje se pridelava mleka, večje pa je tudi zanimanje za kmetovanje v višinskih predelih Radovljica — Iz poročila sklada za lanske intervencije v kmetijstvo je razvidno, da se je v njem nabralo skoraj 50 milijonov dinarjev. S prispevkom iz osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu so zbrali dobrih 39 milijonov dinarjev, v družbenih dejavnostih 8 milijona dinarjev in iz osebnih dohodkov obrtnikov 2,5 milijona dinarjev. Denar so namenili za sovlaganja v prirejo mesa, pokrivanje razlik pri mleku in kruhu, nabavo umetnih gnojil, pokrivanje razlik pri storitvenem pitanju živine, zavarovanje živine, pospeševalno službo-in izobraževanje kmetov. Poseben poudarek pa so dali pospeševanju kmetijstva v višinskih območjih, kar je poseben problem radovljiške občine in kjer so bile razmere že kritične. Izplačila premij so potekala po programu. Zaradi potreb pri kompenzacijah svinjskega in govejega mesa so sprejeli popravek načrta in sicer za razliko z dotokom sredstev v višini 11,7 milijona dinarjev. Potrdili so dodatna sredstva za pokrivanje stroškov pitanja v družbeni reji, dodatno premiranje mleka za večjo tržno proizvodnjo z oddajo nad 3.500 litrov mleka na molznico, predvsem pa na osnovi oddanih količin mleka in mesa. Dodatno so vključili tudi denarno pomoč pri ureditvi zbirališč v Bohinju in regres za umetna gnojila kmetovalcem kot pomoč za ublažitev škode po toči na območju Bleda. Dodaten je bil tudi zahtevek Žitove pekarne v Lescah zaradi cenovnih razlik, ki so nastajale pri peki kruha. Skupščina sklada je sodila, da je zahtevek upravičen in namenila 5 milijonov dinarjev. Premije so izplačevali na osnovi dogovora o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju pridelave hrane v lanskem letu. 14,9 odstotka sredstev, ki so se nabrala z 0,8-odstotnim prispevkom iz osebnih dohodkov, so tako porabila za izplačilo premij za mleko. Dodatno premijo za višinska območja kakor tudi za večjo pridelavo pa so izplačevali preko kmetijskih organizacij. Ugotavljajo, da so zlasti dodatne spodbude povečale zanimanje za kmetovanje v višinskih območjih, saj se je odkup v letošnjih prvih treh mesecih povečal za 12 odstotkov. Povečuje pa se tudi odkup mleka na ravninskem območju, k čemur je pripomoglo tudi premiranje pridelave mleka. Pri prireji mesa cenovna neskladja niso spodbujala odkupa, pada pa tudi teža odkupljenega klavnega goveda. Kmetijski sklad je po pogodbi plačeval pet kmetijskih pospeševalcev. Izobraževanje kmetovalcev, kmečkih žena in mladih zadružnikov pa je potekalo po programih skupaj z Gozdnim gospodarstvom Bled in kmetijskimi zadrugami. Imeli so predavanja, krožke, tečaje in strokovne oglede. V skladu z dogovorom o zavarovanju goveje živine je sklad začrtal in tudi uresničil 50 odstotkov zavarovalne premije. M.Volčjak v srednjevaško sirarno, razen z Raven, Nemškega rovta in iz Podjelja. Poleti, ko odide veliko živine na pašo v planine, vozijo mleko v dolino le z Javorni-ka; krave molzejo tudi na Lazu, vendar tam vse mleko in sir prodajo turistom. V zadrugi pričakujemo, da bo letos odkup mleka še porasel predvsem po zaslugi premij, saj kmetje v dolini dobijo za liter mleka še tri dinarje doplačila, v višinskem območju pa razen teh še devet dinarjev. Problem, s katerim se soočamo v zadrugi, je slaba kakovost mleka. Zaskrbljujoče je, da je bilo lani celo za petino več oporečnega mleka kot predlani. Za razloge vemo. V preteklosti smo premalo vlagali v posodabljanje zbiralnic mleka. Lani smo začeli urejati štiri — v Bohinjski Bistrici, na Brodu, v Češnjici in Stari Fužini, zato opravičeno pričakujemo, da se bo stanje izboljšalo.« Kmetijski strokovnjaki predlagajo, naj se v hribovskem in višinskem območju ne bi ukvarjali s prirejo mleka, ker je prevoz do zbiralnic in mlekarn predrag, temveč naj bi tu prevladovali biki in plemenske telice. V Bohinju so ubrali svojo pot. Zakaj? »Čeprav imamo domala idealne možnosti za vzrejo plemenskih telic, je v zadrugi zaradi nove sirarne in dolgoletne tradicije več zanimanja za prirejo mleka. Drugi razlog je slab pasem-ski sestav črede. V Bohinju so se namreč odločili za zamenjavo cike z lisastim govedom desetletje pozneje kot drugod na Gorenjskem. Proces še ni končan in zato je v bohinjskih hlevih še vedno precej križank cike in simen-talcev. Mislim, da bi bil danes položaj boljši, če bi se tedaj namesto za križanje odločili za nakup goved lisaste pasme. V zadrugi se sicer trudimo, da bi razširili pitanje goved, vendar nam to ne uspeva najbolje. Čeprav smo lani prispevali iz zadružnega dohodka 1,3 milijona dinarjev za nakup močnih krmil, se »pritisk« na klavnice nadaljuje. Ob tem najbolj zaskrbljuje, da je lani končalo pod mesarjevimi noži 98 telet, med njimi tudi takšna, ki so bila primerna za nadaljnjo rejo.« V Bohinju so se tako kot tudi drugod na Gorenjskem ponovno zazrli v zaraščajoče se planine. V dolgoročni razvoj so zapisali, da bodo do leta 2000 uredili 2370 hektarov planinskih in ravninskih pašnikov. Letos se bodo lotili pašnikov na Beljavi in Za jezerom, na Praprotnici, Uskovnici in Konjščici, na Poljani, v Nomenju in Logu, za kar so na natečaju Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije prejeli več kot deset milijonov dinarjev. »Ena je gospodarska, drugo je socialna plat bohinjskega kmetijstva,« razmišlja Brane Sitar. »V Bohinju je le še devet »čistih« kmetij, le en bodoči prevzemnik kmetije dela doma, vsi ostali so se zaposlili. Tu so še kmetije brez naslednikov pa ostareli fantje, ki brez »krila« na kmetiji nimajo prave volje do dela.« c. Zaplotnik NA DELOVNEM MESTU Dobri mojstri so redki Kranj — Franca Robnika, kranjskega urarja, smo našli v novem lokalu na Vodopivčevi ulici, kamor se je bil preselil pred tremi tedni. Stalne stranke, ki so ga enajst let obiskovale v prejšnji delavnici v Tavčarjevi, so ga hitro našle in delavnico ima že tako založeno z urami, kot poprej. »Dobrega mojstra že poiščeš,« je menil eden od obiskovalcev, ki se mu je ustavila ura, pa je Robnikov lokal iskal po vsem mestu. »V Kranju nas je sedem urar-jev, kar je za tako obsežen okoliš premalo,« razmišlja Robnik. »Od Jesenic do Krope in Medvod nam prinašajo ure v popravilo. Tako mi pred enajstimi leti, ko sem prišel v Kranj, ni bilo težko dobiti strank. Dela je še preveč, tako da moram začeti ob sedmih zjutraj, ob devetih odprem za stranke, potem pa po 16. uri, ko zapiram, v miru nadaljujem v delavnici. Rad bi čim več naredil, da strankam ne bi bilo treba predolgo čakati. Zahtevnejša popravila (denimo Urar Franc Robnik avtomatičnih stenskih ur z bitjem) se lahko zavlečejo, tako da mora stranka počakati tudi do mesec dni. Preprostejšo uro popravim tudi takoj, tako da obiskovalec lahko kar počaka nanjo, običajen rok za popravilo pa je teden dni. Delo nam otežuje po- manjkanje rezervnih delov. Le za domače Insine ure je mogoče dobiti dele, za ostale pa jih zbiram z vseh vetrov, tudi iz tujine. Tudi to je razlog, da je naš poklic pri mladih nepriljubljen in da se raje odločijo za kakega drugega.« Franc Robnik se je svojega poklica izučil pri zasebniku v Slovenj Gradcu, teoretična znanja pa si je pridobil v poklicni šoli za urarsko, graversko, optično in zlatarsko dejavnost v Celju. Ta šola danes izobražuje za kovinarske poklice. Iz nje je pred leti prišel tudi učenec, ki se je potem pri Robniku izučil urarskega poklica in odprl svojo delavnico. Tudi danes bi mojster Robnik rad vzel v uk mladega človeka, ki ga mika delo z urami, čeprav je malce nezaupljiv do usmerjenega izobraževanja. Pravi, da pridejo zdaj bodoči urarji iz šole polni splošnega znanja, urarske teorije in prakse pa jih moraš učiti od začetka. »Možnosti za šolanje so že razlog, da se tako malo mladih ljudi odloči za naš poklic. Mnogo poklicev je bolj razgibanih kot je urar-ski, kjer moraš imeti veliko potrpljenja in vztrajnosti, biti moraš natančen in skrben, dolgoletno delo pa ti upogne hrbet in oslabi vid,« pravi Franc Robnik. D. Z. Žlebir -.-- Gorenjsko gospodarstvo v prvem tromesečju Izdatki za obresti enaki akumulaciji i Celotni prihodek gorenjskega gospodarstva je v prvih tre'1 mesecih letos za 69 odstotkov večji kot lani v enakem časij; vendar so izdatki večji za 71 odstotkov — Najbolj so pora8'1 izdatki za obresti, ki znašajo skoraj toliko kot akumulacija V letošnjem prvem tromesečju je 71.000 zaposlenih na Gorenj skem ustvarilo 135 milijard dinarjev celotnega prihodka, kar je 69 od' stotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Izdatki pa so bili večji z8 71 odstotkov in so znašali 111 milijard dinarjev. Začetne zaloge so # povečale za 76 odstotkov, material in surovine za proizvodnjo so se p°* dražile za 61 odstotkov in energija za 83 odstotkov. Drugi stroški P0" slovanja, kamor spadajo obresti od kreditov, za katere je dalo gosp0" darstvo 5,3 milijarde dinarjev, ter tečajne razlike, za katere je šlo 1,2 milijarde dinarjev, pa so šestkrat večji. Zaradi tako visokih izdatkov je bil dohodek večji le za 56 odstO' tkov in je znašal 23,8 milijarde dinarjev. Manjše kot lani pa so bile ne* katere obveznosti iz dohodka, ki pa ne gredo le na račun razbremeni' tve, temveč so tudi posledica močnega upada investicij v zadnjih letih' Davek iz dohodka je bil letos za 51 odstotkov večji kot lani v enakem času, obveznosti do delovnih skupnosti za 29 odstotkov, medtem ko H izdatki za obresti od kreditov za osnovna sredstva dosegle komaj tret' jino lanskih. Zato je čisti dohodek za 86 odstotkov večji kot lani v prvih treh mesecih. Osebni dohodki pa so porasli za 68 odstotkov in so znašal 36.553 dinarjev v povprečju. Manjše kot lani so tudi izgube, ki znašajo 1,13 milijarde dinarjev in so za tretjino nižje kot lani. Akumulacija se je podvojila in znaš8 5,7 milijarde dinarjev, kar je komaj toliko, kot so znašali izdatki z8 obresti. Tudi sredstva za razširitev materialne osnove dela so se p0**' vojila in znašajo 11 milijard dinarjev. Z izvozom je gorenjsko gospodarstvo ustvarilo 13,2 odstotka celot' nega prihodka, kar je še daleč od planskih ciljev. Vrednostno znaša jfj voz 17,8 milijarde dinarjev. Dohodek na zaposlenega je bil letos z8 55 odstotkov večji kot lani in je znašal 338 tisoč dinarjev. Celotni Prl' hodek je bil le za 21 odstotka večji od uporabljenih sredstev, kar pome' ni, da se je njihova učinkovitost za odstotek zmanjšala. Dohodek v pfl' merjavi s poslovnimi sredstvi pa je bil letos za 11 odstotkov manjši kot lani. Akumulacija znaša četrtino dohodka in je za 35 odstotkov več]8 kot lani, v primerjavi s poslovnimi sredstvi pa le za 21 odstotkov. InveJ sticije pa so letos znašale 10 milijard dinarjev in so nominalno dvakra večje kot lani. L. Bogataj^y Dober kooperant je kot član kolektiva Ivan Nograšek, vodja sektorja za kooperacije in sejemske p1^ ditve v Iskri Commerce Ljubljana: »Večkrat se sliši, da k<^ ranti v delovni organizaciji nimajo zagotovljene socialne va*1^ sti. V Iskri to ni res . ..« Kranj — Med delovnimi organizacijami, ki na letošnjem desetem mednarodnem sejmu drobnega gospodarstva v Kranju predstavljajo svoje izdelke, za katere iščejo tudi kooperante, še posebej izstopa Sestavljena organizacija združenega dela Iskra. Od štirinajstih namreč na sejmu sodeluje z izdelki kar osem Iskrinih delovnih organizacij. O Iskrinem nastopu in njenih prizadevanjih za kooperacijske posle smo se na sejmu pogovarjali z vodjem sektorja za kooperacij ske posle in sejemske prireditve v Iskri Commerce Ljubljana Ivanom Nograškom. »Nekdanja Iskra Elektromehanika je že od začetka sodelovala na kranjskem sejmu drobnega gospodarstva. Zadnji dve leti pa sodelujemo na tej prireditvi v sestavi celotnega ozda Iskra. Naša skrb je še posebej usmerjena v navezovanje kooperacij skih poslov za tako imenovane sestave, podsestave in posamezne sestavne dele. Iščemo pa tudi pogodbene serviserje za celo državo in sicer za servisiranje TV sprejemnikov, gospodinjskih aparatov in električnih ročnih orodij. V vseh večjih mestih imamo svoje servise, v manjših pa ne. In ravno za te kraje bi radi dobili serviserje. Od njih pravzaprav iščemo samo delo, kajti z rezervnimi deli in materiali jih oskrbujemo sami.« »Je za ponujeno kooperacijsko sodelovanje na sejmu kaj zanimanja?« ^Menim in najbrž se ne motim, da so na Gorenjskem zasebniki s kooperacijami in z delom že precej zasedeni. Večji obisk in zanimanje pričakujem v petek, na našem poslovnem dnevu na sejmu, za katerega smo poslali vabila po vsej državi. Sicer pa je kranjski sejem nedvomno zelo dobra in tudi primerna oblika tovrstne ponudbe in predstavitve. Morali bi jo obdržati, predvsem pa razvijati prav na tem področju.« »Imate v Iskri razvejeno kooperacijsko sodelovanje?« »V celotni Iskri danes predstavljajo kooperacije okrog 500 starih milijard dinarjev prometa med Iskrini-mi delovnimi organizacijami in kooperanti. Od tega ima, na primer, samo Kibernetika okrog 70 starih milijard tovrstnega prometa. Sicer pa v Iskri poznamo tri vrste kooperacij. V prvi skupini so kooperanti, ki nudijo samo delo. V drugi so tisti, ki jim delovna organizacija da orodje, sami pa dajo material in potom izdelek. V tretji skupini pa so tisti, pravi kooperanti, ki dobijo, recimo, samo risho, Ivan Nograšek j ljavljeni z družbenim sektorje*11^ slovnimi združenji, obrtnimi z^ci gami in z zasebnimi proizva]^ Skratka, zastopani so prav vsi stavniki drobnega gospodarstva* i »Je res, da je za kooperante vprašljiva tako imenovana so& varnost?« .J »Ta pripomba se sliši veC $ Vendar v Iskri to ni res. DogaJ8^ da ima kooperant po določenem ^ su iztrošeno orodje, ki ga sQ^tf more obnoviti. V takšnih primef1. | lahko zgodi, da skušamo naJ ^ takšen izdelek drugega kooper%; Sicer pa imajo starejši oziroma ni kooperanti v Iskri tudi dolo0^ socialno varnost. Pravzaprav ber kooperant tako rekoč enak0M den član kolektiva Iskre. To Pa * |0> da pomeni tudi: če gre včasih nemu kolektivu morda malo si8 jjj se to pozna tudi njegovemu ^ rantu.« a. W* TUDI TO SE ZGODI Na povabilo za sodelovanj6 m 10. sejmu malega gospodarstv8^ Poslovno prireditveni center ;< renjski sejem v Kranju dobi^ Obrtnega združenja RadovljicaA odgovor: Njihov izvršni odbor .L $ seji 23. aprila sklenil, da letos u w no združenje Radovljica ne D°-Spd' lovalo na sejmu v Kranju. se za sodelovanje ni prijavil 0 obrtnik. flj») 13. A delovni organizaciji pa dajo izdelek. Kooperacij ski odnosi so v Iskri uve- nb ^> Za (ponedeljek, ob 19. uri pa je bil v prosto.— .c„ nega združenja Radovljica sk'j! sestanek predsednikov 0 združenj Gorenjske in sejen1 j odborov zaradi predstavitve g° skih obrtnih združenj na 18- , narodnem obrtnem sejmu v C Izgleda, da so tako v združenju jj v sejemskem odboru preveč Z jj) sleni s pripravami za celjski in da zaradi tega »vzroka« rad° ^ ški obrtniki ne želijo sodelovat sejmu v Kranju. SUK. 17. MAJA 1985 KULTURA 5. stran (^SSSS^IESGLAS KULTURNI KOLEDAR , PŠENICE — V razstavnem sa-Dolik je na ogled razstava g* in grafik akademske grafičke Almire Bremec-Husar iz Pijane. , KRANJ — V Prešernovem gle-Qališču bo drevi ob 19,30 za red j*tek Primorsko dramsko gledajoče iz Nove Gorice uprizorilo de-10 M. Fravna Hrup za odrom PREDDVOR — Danes ob V-uri bo v dvorani kulturnega dstvom Tomaža Krišlja, mla-?lnski zbor osnovne šole iz Sen- ,£ia pod vodstvom Marije Jam-nik, mladinski zbor osnovne šole Predoselj pod vodstvom Nade ^anjčan in mladinski zbor osnove šole iz Preddvora pod vodnom Alberta Zupanca. ŠKOFJA LOKA — V prostorih osnovne šole Cvetko Golar na rr*ti pri Škofji Loki je odprta razstava umetniških del Vladika Lakoviča. , SOBICA.- V nedeljo, 19. maja, 0 16. uri bo v dvorani zadružnega doma četrti koncert letošnjega« enajstega, občinskega pevskega srečanja, ki ga pripravlja Zve-»a kulturnih organizacij Škofja r£*a. "Nastopili bodo: moški pev-*l zbor Niko Železniki, moški JT'ski zbor KUD Janko Krmelj j^teče, mešani pevski zbor KUD ?rata Bička Dražgoše, sekstet Vi- tarniki iz Gorenje vasi, moški , Vski zbor društva upokojencev Kofja Loka in mešani pevski 2b°r Anton Jobst Žiri. — V razstavnem saje odprta razstava , JESENICE lQnu Dolika . risb in grafik akademske grafi ?arke Almire Bremec Husakove j? Ljubljane. Razstavo bodo zapr-| 22. maja. . VRBA — Prešernova rojstna isa je odprta vsak dan, razen po-nedeljka, od 8. do 16. ure. "OSLOVČE — Finžgarjeva roj-^na hiša je odprta od 8.30 do }j- Ure, ob nedeljah pa od 12.30 do A°- ure, ob sobotah je zaprta. kl ?KOFJA LOKA — V okviru lokih umetniških utripov bo v po-£edeljek, 20. maja, ob 19. uri v ka-ft^.Puštalskega gradu v Škofji J^ki recital pianista Igorja De-J^va. Obenem bo tudi otvoritev ikovne razstave Aljoše Sotler r Moški pevski zbor Davorin Jenko iz Cerkelj Jubilejni koncert ob 25-letnici zbora Zelo težko je pisati o zboru, katerega član sem sam, čeprav šele nekaj let. Vendar pa ne bi mogel za-molčati vsega, kar se je dogajalo v zboru lepega, prijetnega, pa tudi težkega. Cerkljanski Moški pevski zbor je pred 25 leti nastal iz skupine petih, včasih šestih pevcev, ki so se neobvezno sestajali pri Poštarjevem Ivanu in vadili slovenske ljudske pesmi, nato pa zapeli na proslavi kmetijskega praznika, na cerkljanskem pevskem odru, ob slovesu, pa tudi pod dekletovim oknom. Uradna ustanovitev zbora sega v sezono 1959/60, ko je dirigent Janez Močnik povezal majhno število glasovno sposobnih pevcev. Tudi tedaj je zbor deloval le za potrebe domačega kraja, ker pa je bilo nekaj pevcev iz okoliških vasi, je gostoval v Vele^ sovem in Zalogu. Zbor je v tej zasedbi deloval štiri leta, nato je prenehal z delom, čeprav je še vedno obstajal. Šele leta 1969 je prišlo do ponovnega oživljanja pevske dejavnosti. Fantje in možje pod Krvavcem so svojo ljubezen do petja slovenske 'ljudske in umetne pesmi hoteli posredovati tudi drugim. Dirigent Ga-briel Selan je pevce po letu dni študija pripravil za prvi samostojni koncert. Tako se je zbor vključil v kulturno dogajanje ne le domačega kraja, ampak tudi bližnje in daljne okolice, j Leta 1972 je zbor za dve leti prevzel dirigent Milko Škoberne. Za zbor je njegov prihod pomenil obdobje trdega in napornega, vendar visoko • strokovnega dela. Dirigent Škoberne je zbor popeljal pred radijske mikrofone in na tekmovanje »Naša pesem« v Mariboru z dokaj zahtevnim programom, ne le ljudskih pesmi, ampak umetnih skladb od renesanse do današnjih dni. Leta 1973 je zbor prevzel sedanji dirigent Jožef Močnik. V času njegovega vodstva je zbor napravil največji korak v kvaliteti vokalnega poustvarjanja. Čeprav razmere za delovanje zbora niso bile vedno najugodnejše, so pevci v tem času dosegli zavidljive uspehe. Zvrstilo se je lepo število samostojnih koncertov, nastopov na revijah in proslavah. Na tekmovanjih v Mariboru pa je zbor trikrat prejel bronasto medaljo. Predolgo bi bilo naštevanje vseh krajev, kjer se je zbor predstavil. Opravil je preko 250 nastopov v 44 krajih širom po Sloveniji. Omenim naj le gostovanji v Rivoliju pri Torinu in v Majurju v Srbiji, kjer je zbor doživel velik uspeh. Člani zbora po svojih močeh prispevajo h kvaliteti pevskega izraza, seveda ne brez navdušenja, ki je osnova za delovanje skupine, za amaterski pevski zbor. Težko je povedati, koliko večerov so morali žrtvovati pevci in dirigent na strmi poti k uspehu zbora, vendar je bila volja vedno močnejša od omahovanja. Moškemu pevskemu zboru Davorin Jenko čestitamo ob srebrnem jubileju, ki ga bo počastil jutri s slavnostnim koncertom v Cerkljah, in mu želimo uspešno delo in mnpgo pevskih užitkov tudi v prihodnje. Jože Bohinc Evropsko leto glasbe 1985 v Glasbeni šoli Kranj Recital dua Balžalorsky-Trbovc Na minulem koncertu sta v Kranju nastopila ljubljanski violinist VOLODJA BALŽALORSKY in zagrebški pianist EDI TRBOVC. Igrala sta tri popolne sonate (Pejačevič, Debussv in Brahms) ter Bachov Ada-gio za violino solo iz solo sonate št. 1 v g-molu. Igra violinista Balžalorskega se mi je zdela še najboljša v uvodnem in dokaj neznanem, zato pa tudi nepopularnem delu — Sonati v D-duru hrvaške skladateljice Dore Pejačevič (1885—1923). Komponist-ka z začetka tega stoletja je Slovansko sonato zasnovala v govorici glasbenega (hrvaškega) narodno obarvanega jezika ter z dokaj poprečno kompozicijsko tehniko in govorico in s celo nezahtevno tehnično (violinsko) problematiko dosegla želene cilje: v času popularne vokalne ali kvečjemu še vokalno-instrumentalne glasbene govorice (začetki 20. stol. — začetki glasbene moderne!) je utrdila pota in postavila temelje hrvaški komorni (tudi simfonični in koncertantni) glasbi. Malo znano delo in tudi s širše gledanosti komornoglasbenega obzorja ocenjena Sonata D. Pejačevič je tudi na uvodu recitala Balžalorsky-Tr-bovc prinesla razveseljivo dobro violinsko igro. Da pa tudi na tem recitalu gre zares, smo spoznali, ko smo morali prisluhniti še dvema zahtevnima sonatama: Debussvjevi v g-molu in Brahmsovi v d-molu. Tukaj je imel Balžalorskv več sreče z impresionistično — Debussvjevo. Poteza loka na godalu in tonske dispozicije instrumenta sta mu omogočili dokaj sprejemljivo interpretacijo Debus-syja, medtem ko igra v Brahmsovi sonati ni bila na nivoju zahtevnosti Brahmsove muzike. Ob vsem tem pa je Balžalorskv s čisto intonacijo ter stilnim izkazovanjem Bachovega Adagia iz violinske solo sonate št. 1 v g-molu počastil letošnji spomin na Bacha in tudi njemu posvečeno Evropsko leto glasbe. Že dodatni Brahmsov Scherzo pa je opozoril, da se duo Balžalorskv-Trbovc počasi in vztrajno približuje vidnim uspehom na področju igranja komorne glasbene literature. FRANC KRIŽNAR Uspeh mladih loških flavtistov na zveznem tekmovanju glasbenih šol v Skopju Z letala na oder Škofja Loka — Niso se še oddahnili od republiškega tekmovanja 23. marca v Trbovljah, ko so že hiteli s pripravami za nastop na zveznem tekmovanju glasbenih šol 18. aprila v Skopju. Vsi štirje flavtisti, Sabina Bertoncelj z Godešiča, ki obiskuje 5. razred glasbene šole, Lara Zurunič iz Ljubljane, ki obiskuje 4. razred, Sabina Renko iz Škofje Loke in Borut Bogataj iz Žirov, ki obiskujeta 3. letnik glasbene šole v Škofji Loki pri prof. Dragi Ažman, so na republiškem tekmovanju v Trbovljah v svojih kategorijah zasedli prvo mesto. V Skopju pa sta bila Sabina Bertoncelj Tri mlade nadebudne škofjeloške flavtiste smo ujeli v objektiv: Borut Bogataj, Sabina Renko in Sabina Bertoncelj. — Foto: D. Dolenc s 94,4 točke in Borut Bogataj s 95 točkami prva v svoji kategoriji, Lara Zurunič je z 89 točkami prejela dru go, Sabina Renko pa z 79,4 točke tretjo nagrado. Kot pripoveduje njihov korepeti-tor in spremljevalec na klavirju prof. Peter Kopač, so ti učenci v Skopju nastopali v nemogočih razmerah. Z letala so morali naravnost na avtobus in na oder, brez vsakih priprav, kar bi bilo težko in skoraj nesprejemljivo še za profesionalce. Sploh je bila organizacija na tokratnem zveznem tekmovanju v Skopju slaba in pravi čudež je, pravi, da so se njihovi učenci tako dobro odrezali. Vendar; kdor zna, zna zaigrati tudi v nemogočih razmerah. Čestitamo!' Zvezno tekmovanje glasbenih šol je vsaki dve leti. Ko so se pred dve ma letoma udeležili tekmovanja v Hercegnovem, so tudi vsi trije Loča-ni dobili prve nagrade. Odkar jih uči njihova priljubljena profesorica Draga Ažmanova, so vajeni nagrad. Letos so imeli v Skopju dokaj zahteven program. Tako je Sabina Bertoncelj za II. kategorijo zaigrala Massenejevega Morceaua, Prokopie-vo Dojranko in Lannova Pastoralo in Rigaudona. Sabina Renko je za II. kategorijo razen Massenejevega Morceaua zaigrala še Mali koncert za flavto W. Poppa in V. Lovca Utrinke, Lara Zurunič pa Prokopievo Doj-ranko in W. Poppa Špansko serena-do. Borut Bogataj je za I. kategorijo zaigral Movsejevo Sarabando, Stuh-covo Bagatelo št. 3 in M. Poota Sici-liano. Vsi štirje so navdušeni nad flavto, še bolj pa nad njihovo tovarišico, ki jih zna navduševati za igro in jih tako uspešno vodi od nastopa do nastopa. D. Dolenc Srečanje je mimo. Naj živi ječanje. \In 11« maja je v Škofji Loki potekalo drugo srečanje mlade »literature«, ki so ^rn *etos P"PraviIi Književna mladina Slovenije (RK ZSMS), Odbor za lite-*birk deJavnost P" ZKOS ter ZKO Škofja Loka — Prvi dan predstavitev knjižne Hw e ALEPH in literarni večer, drugi dan namenjen pogovoru o »vrednotenju ature« — Manj sodelujočih kot lani Do nek*^0 danskega januarja so se v Škofji Loki vse g,^ letih znova srečali mladi ustvarjalci iz Jistva1:; 0venije. Predtavili so svoje literarno ^Ho Je m snovanje. To srečanje je bilo pre-j*r urarfrec*vsem lz tren vzr°kov. Ustanovljena K^rato P°trJena Je bil8 organizacija mladih v ok ^ ~~ Kniževna mladina Slovenije. Ta naj ^OstQ-Vlru sovjega delovanja pričela izdajati sa-fc^Ša - knjižno zbirko. Izpostalvjeno je bilo ,'ov«»r,ni'e samozaložb in samozaložništva na Okv' '""levila iiiiuumu MIVOV....JV.. * — '-—J rtl°stoi SovJega delovanja pričela izdajati sa-yPra§in? knjižno zbirko. Izpostalvjeno je bilo ^lov6nn^e samozaložb in samozaložništva na še, da mora srečanje postati tra- ^Rio So se mladi ustvarjalci literature letos l-.Sia'Srečali v škofji Loki v petek 10.. in soboto p,JU- letošnje srečanje za razliko od lanske- k*v kon^^l^Sa, ni privabilo toliko udeležen-'° sa • naJvečJa pomanjkljivost pa je, da je *Ua, ki lh ustvarjalcev razmeroma manj kot ti- !^Čih nJibovo literaturo na takšen ali dri k <*C^ -i"'uvu nieraiuru na w»jvsch cm uTUgačen ot ia^Preniljajo. Zasnova srečanja je bila ožja *Hijp . in Je vsebovala predstavitev prvih treh ^stav nov°ustanovljene knjižne zbirke, ogled e samozaložb in knjižnih prvencev, lite- rarni večer in okroglo mizo o »vrednotenju litra-ture.« V Dijaškem domu Borisa Ziherla so v petek predstavili knjižno zbirko ALEPH, ki jo s pomočjo Kulturne skupnosti Slovenije izdaja Književna mladina (kot založnica); o njej sta spregovorila njena urednika Andrej Blatnik in Vlado Ža-bot. Najpomembnejša novost, ki jo v slovensko založništvo prinaša ta zbirka, je javni natečaj, na katerem so izbrana in potem v knjižni obliki objavljena tri oziroma štiri literarna dela (proza, poezija). S tem se daje absolutno prednost kvaliteti posameznih del in se jim tako omogoči, da so objavljena, četudi so bila pri »uradnih« založbah — morda že zavrnjena. Vsako na natečaj prispelo delo gre skozi nekaj rok uredniškega odbora, izbrana dela pa se potrdijo še s strokovnima recenzijama zunanjih sodelavcev. Iz prvotne zamisli, da bi bila zbirka namenjena le mladim ustvarjalcem (do tridesetega leta), ALE'.PH prerašča v zbirko, ki je odprta vsem, kriteriji za objavo v njej pa sb demokratični. Odločujoči dejavnik za objavo je kvaliteta posameznega dela, po- leg tega pa še tista vznemirljiva novost, ki je pri uradnih založbah dostikrat prezrta, potisnjena v stran. In še nekaj je: posamezni avtor ima s tem možnost, da svoje delo objavi kmalu po tem, ko ga je dokončal, ne pa da za nekaj let obleži, kot se to običajno dogaja. V petek so predstavili prve tri knjige, ki izidejo pri ALEPH-u. To so: Štefana Remica Nate pade patina, Igorja Zabela Strategije. Taktike, in Milana Kleca Briljantina. Do trenutka predstavitve je bila natisnjena le Zabelova knjiga proze, zato so podrobneje predstavili le to knjigo, o kateri je njen recenzent Denis Poniž dejal: Knjižni prvenec Igorja Zabela združuje zgodbe, ki z različnimi slogovnimi postopki ustvarjajo isto: videz, ki želi biti bolj resničen od resničnosti same. To je knjiga, ki računa tako na resno in zbrano branje sladokuscev moderne proze kot tudi na sproščeno uživanje tistih, ki jim knjiga pomeni najprej zabavo in šele potem vse ostalo. Knjigo Strategije. Taktike, je opremil Emerik Bernard, spremno besedo je prispeval Marko Ju-van, izšla je v 400 .izvodih (broširano) in stane štiristo dinarjev. Spregovorili so še o socialnem statusu pisateljev, kakor jim ga omogočajo honorarji založb in njihova izdajateljska politika; referat na to temo je pripravil Vlado Žabot. 7,a. tem so udeleženci srečanja odšli v knjižnico Ivana Tavčarja, ki je pripravila razstavo samozaložb in knjižnih prvencev lanskega in letošnjega leta. Obenem so knjižničarji predstavili svojo knjižnico in razmere za delo v njej. Zvečer je bil v kapeli puštalsKega gradu literarni večer, na katerega je bilo povabljenih dvanajst pesnikov in pisateljev mlade generacije, nastopili pa so Srečko Rijavec, Štefan Remic Rade Krstić, Alojz Ihan, Maja Vtdmor, Vlado Ža- bot, Aleš Debeljak, Andrej Blatnik m Gorai Gluvič. V soboto dopoldan se je pričel osrednji pogo vor letošnjega srečanja ha temo o »vrednotenji literature«. Čeprav je tema stara, večna, nikol do konca dorečena in je bilo pričakovati, da se b< osrednja os pogovora izgubila v zgolj načelnen razpravljanju posameznih razpravljalcev, pa j« potek pokazal ravno nasprotno. Uvodoma je Ale Debeljak izpostavil nekaj misli o odnosu med li teraturo in kritiko; njegove misli so v glavnen prerasle meje subjektivnega odnosa do stvari tako da je temo ustrezno načel in s tem tud odprl nekaj ur trajajoči pogovor, v katerem S( sodelovali še Peter Božič, Mirjarn Novak, Vladi slav Stres, Drago Bajt, Maja Vidmar in še neka teri. V njem je sicer bilo nekaj načelnih razpra vljanj, toda ta so samo pokazala, kako šepa teorija literarne kritike, oziroma kako različne sc njene opredelitve. Drugače so si bili udeleženci \ marsičem enotni, najpomembnejša misel pogo vora pa je zagotovo ta, da je kritika nujno po trebna in da je dobrih različnih kritik v časopi sju in revijah še vedno premalo. Tega so krive slovenske kulturne revije in časopisi, ki po ma lem pokopujejo umetnostno kritiko. Po odmori so svoje referate prebrali še Vera Pejovič, Marke Klasinc o odnosu kritike do poezije in Drago Flis otodnosu slovenske kritike do slovenskega romana. Po tem je udeležencem pogovora zmanjkah besed. Pogovor in s tem tudi srečanje je zaključi Igor Bratož s pomenljivo ugotovitvijo, da pogo vor pravzaprav ni prinesel nobenih novih spe znanj (kar je bilo pričakovati), udeleženci pa hi tirno eni pisat kritike, drugi poezijo in prozo, tre tj i pa metat kamenčke v vodo ... Marijan Pušaveb i (mmmsmMGLAS 6. stran. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 17. MAJA 1J$ Stari in novi dom GD Podbrezje, ki so ga odprli 1972. leta — Foto: arhiv društva Ivah Drinovec, Franc Satler in Jaka Selak (z desne proti levi) so predstavili dejavnost podbreških gasilcev — Foto: S. Saje Gasilstvo je priljubljeno med Podbrežani Gasilsko društvo Podbrezje slavi 60-letnico svojega delovanja — Praznik bodo označili z več prireditvami konec maja in začetek junija — S skupnimi močmi do nove traktorske cisterne Podbrezje — Pred šestimi desetletji, sredi julija 1925. leta, so v Podbrezjah osnovali svoje gasilsko društvo. Prvega občnega zbora se je udeležilo 26 ustanovnih članov, ki se jim je že v prvem letu obstoja društva pridružilo še enkrat toliko krajanov. Gasilci so se na začetku urili z izposojeno ročno brizgalno, leto po ustanovitvi pa so dobili svojo motorno brizgalno, več metrov cevi in nekaj druge opreme. Svoje moči so kmalu usmerili v ureditev prvega gasilskega doma v nekdanji Pavovi domačiji, ki so jo odkupili 1929. leta. Pozneje so na tamkajšnjem podu uredili dvorano, kjer so razvijali tudi kulturno dejavnost v pevskem zboru in igralski skupini. Vojna je za štiri leta ohromila društveno dejavnost. Precej gasilcev je odšlo med borce za svobodo, osem pa je nikoli ni dočakalo. Po osvoboditvi domovine so se gasilci leta 1946 spet zbrali ha občnem zboru. Pred njimi so bile odgovorne naloge za opremljanje društva in obnovo porušene domovine 1 udarniškim delom. Nekateri poznejši dogodki so zapisani zaradi pomembnosti na posebej vidno mesto v društveni kroniki. Leta 1954 so dobili novo motorno črpalko in dogradili vodni zbiralnik v naselju Podtabor. Vaščani so podprli nakup društvenega prapora, ki so ga razvili 1960. leta. Desetletje pozneje so začeli graditi novi gasilski dom, ki so ga svečano odprli 1972. leta. Ob 50-letnici društva so izročili namenu novo motorno brizgalno in električno krovno sireno, leto zatem so kupili pionirsko motorno brizgalno in 1979. leta še rabljeno orodno vozilo. Predlani so odprli nov protipožarni bazen v Dolenji vasi. »Gasilstvo ima v Podbrezjah,« pripoveduje današnji predsednik društva Ivan Drinovec, »lepo preteklost in tudi sedaj je priljubljeno med krajani. To dokazuje že dejstvo, da smo najbolj številčno društvo v našem sektorju, kjer so tudi GD Naklo, Žeje in Duplje. Med 231 našimi člani je 37 operativnih in 25 rezervnih gasilcev; imamo tri veterane in pet častnih članov, med katerimi je edini že živeči ustanovni član Franc Perč; ponosni smo tudi na 25 mladincev in 37 pionirjev v naših vrstah. Dejavnost članstva je usmerjena predvsem v preventivo. Zato nam ni treba prevečkrat ukrepati. Po vojni smo našteli le šest večjih požarov na kmetijskih objektih in v gozdovih.« Podbreški gasilci se lahko pohvalijo, da so uspeli veliko domačij opremiti z ročnimi gasilnimi aparati; ponekod so jih lastniki že uporabili za gašenje začetnih požarov. Vsako leto skrbno pregledujejo delovanje hidrantnega omrežja, lani pa so na več mestih v kraju montirali omarice s hidrantnimi nastavki in cevmi za skupne potrebe. »Požarnih nevarnosti je zaradi kmetij in obrtnih dejavnosti pri nas kar precej,« ocenjuje poveljnik Jaka Selak in dodaja: »Sposobni smo jih obvladovati, saj smo zadoVoljivo opremljeni in usposobljeni. Večina članov so izprašani gasilci, letos smo dobili šest novih podčastnikov, žal pa imamo le enega starejšega častnika.« Voda izpod Blegoša Na Hotavljah morajo vodo prekuhavati in klorirati, zato bodo vodovod podaljšali do Koritarjevih cebeh pod Blegošem — Veliko breme za ljudi, zlasti v spodnjem delu Debeni Ko so leta 1963 Hotaveljci skupaj z delovno organizacijo Marmor napeljali vodovod iz Volaške grape, so se kvečjemu nadejali, da jim bo vode v prihodnosti zmanjkalo, nikakor pa ne, da bo voda dvajset let kasneje tako onesnažena, da jo bodo morali prekuhavati in klorirati. Vodo dobivajo izpod hribov, iz območja, ki je redko poseljeno, kjer je okolje še čisto in si zato vsi predstavljamo, da do tja še ni segla splošna zasvinja-nost narave. Vendar je voda iz Volaške grape že zastrupila okoli dvajset ljudi, da so morali iskati zdravniško pomoč. A se ni zgodilo nič posebnega: kmet, katerega zemlja leži precej više v bregu, je pognojil travnike z gnojnico, pa je voda spodaj v grapi začela smrdeti. Svoje so k onesnaženju dodale še nove ceste in posodabljanja kmetij na rebrih pod Blegošem. Voda ubira svoja pota in prav neverjetno je, kaj in kako majhne količine na kilometre oddaljenih koncih, že lahko pokvarijo vodo. Zato so se sedaj odločili, da bodo iskali vodo prav pod Blegošem, kjer ni nobene hiše več. Pregledali so vrsto studencev, vodo so dali v raziskavo in tako izbrali najboljšo. Izdelane imajo tudi načrte. »Če hočemo imeti dobro vodo, moramo podaljšati sedanji vodovod in potegniti vodo iz Koritarjeve rebri pod Blegošem. Vodovod bomo podaljšali za 750 metrov, kar se morda ne sliši veliko. Vendar bo gradnja zelo zahtevna, saj je teren marsikje skalnat, predvsem pa strm. Hkrati bi dobile primerno vodo tudi štiri hiše v Volaki — v Gradišču in štiri v Debeneh,« pripoveduje član gradbenega odbora za izgradnjo vodovoda na Hotavljah Silvo Pivk.« Koliko bo veljala gradnja? »Predračunska vrednost podaljšanja vodovoda je 5,50 milijona dinarjev, vendar večji del stroškov odpade na gradnjo v spodnjem delu Debeni, kjer morajo zgraditi tudi rezervoar za vodo in vodovodno omrežje med hišami.« O.T« \i t > f Silvo Pivk Kako boste zbirali denar? »Kako bomo zbrali, potrebni denar, se še nismo dokončno dogovorili. Vemo pa, da bomo morali krajani sami prispevati denar in tudi-delati. Pomoč občinske komunalne skupnosti prav gotovo ne bo zadostovala in tudi Marmor ne bo mogel pokriti vseh stroškov. Vendar na Hotavljah to ne bo problem, saj je na vodovod priključenih več kot 50 hiš in bodo stroški na posamezno hišo sorazmerno nizki. Veliko teže bo v Debeneh, kjer so le štiri hiše, stroški pa visoki.« Kdaj naj bi vodovod dogradili? »Še letos bi radi potegnili vodo izpod Blegoša in tako pripeljali čisto vodo na Hotavlje in v Gradišče. Že spomladi bodo skušali opraviti zemeljska dela, čez leto pa zgraditi zajetje in razbremenilnik. Za Debeni pa se bomo morali dogovarjati posebej in težko nam bo uspelo že letos napeljat vodo tudi v to vas.« L. Bogataj Tako kot drugod tudi v Podbrezjah skrbijo za usposobljenost z raznimi vajami in udeležbo na tekmovanjih. Obenem pomagajo pri izobraževanju dveh gasilskih desetin v enoti CZ krajevne skupnosti. Seveda brez udeležbe gasilcev ne minejo delovne akcije in razne krajevne prireditve. »Naše društvo se posebej delovno pripravlja,« opisuje Franc Satler, ki je že skoraj dve desetletji njegov tajnik, »na slovesno proslavitev jubileja. Za 60-letnico društva bomo izdali bilten o dosedanji dejavnosti, zadnji dan maja borno imeli gasilsko vajo, 1. junija bo svečana seja, naslednji dan pa še parada, proslava in veselica.« Med proslavo bodo razvili pionirski prapor in predali v uporabo novo traktorsko cisterno, ki so jo kupili s prispevki krajanov ter pomočo OGZ in drugih. Kot načrtujejo, bodo za uporabo te cisterne kmalu usposobili več članov s kmetij. . Društvo čaka tudi v bodoče veliko nalog. Ena glavnih bo strokovno izpopolnjevanje članstva. Zgraditi nameravajo več protipožarnih bazenov, potrebovali pa bodo novo vozilo. Pri izpolnitvi teh načrtov jim bodo v spodbudo dosedanja priznanja in pripravljenost mladih za sodelovanje v gasilstvu. S. Saje PISMA BRALCEV ALI NAS IMAIO ZA NEUMNE? /6*. aprila sem prevzel popolnoma nov traktor tipa Štore 502. Še isti dan sem ugotovil vrsto napak, med drugim tudi takšne, ki sploh ne zagotavljajo varne vožnje. Iz menjalnika je izteklo olje. Ta del je bil ob nakupu namreč tako spretno zamazan z barvo, da je bilo pomanjkljivost nemogoče opaziti. O napaki sem po telefonu seznanil tovarno traktorjev v što-rah in servisno službo v Cerkljah. Obljubili so mi popravilo na domu. Ker z obljubljenim popravilom ni bilo nič, sem 24. aprila spet posredoval na obeh naslovih. Povsod so zanikali, da bi sprejeli kakršnokoli telefonsko reklamacijo! Primoran sem bil pismeno reklamirati napake. S prodajo takšnih izdelkov in lažmi si bo tovarna zapravila ugled. Ob tem pa bi rad povedal, da ne gre za majhne vsote. Traktor stane 1.154.500 dinarjev in ta denarje gotovo dobrodošel tovarni, ki pa mora biti poštena do kupca. Ni moja dolžnost, tako slabo narejen traktor s kamionom voziti do servisa. Za to bi moral odšteti stari milijon ali pa vsak dan dolivati olje, kar bi veljalo 700 starih tisočakov! Ali nekateri res še vedno mislijo, da smo kmetje naivni in da nas lahko obira, kdor nas hoče? Joža Poklukar, Bled, Želeška 24 23. maja akcija Rdečega križa Oddajmo rabljena oblačila! Prejšnja leta so večji del zbranih rabljenih oblačil občinske org^ nizacije oddale v druge republike, zdaj pa jih zmanjkuje za P? trebe v lastni občini — Ljudje najbolj povprašujejo po rabljenl otroških oblačilih in obutvi -— Lani je Rdeči križ v Kranju P0IT1^ gal z obleko več kot 1000 občanom, predvsem družinam z ve^ otroki in upokojencem Kranj — V skladišču občinske organizacije Rdečega križa Kranj je vsak dan manj oblačil. Tako je tudi prav. Na policah je ostala le tako imenovana železna rezerva, ki jo mora vsaka organizacija Rdečega križa hraniti za primere, ko je treba čez noč obleči in opremiti z najnujnejšim nekaj deset ljudi. Vse to hranijo za primere elementarnih nesreč, kadar nekdo zaradi požara ali poplave ostane brez vsega in za druge primere. Kranjska organizacija Rdečega križa ima priročno, dosti manjše skladišče oblačil, kot je to v Predos-ljah, skladišče je v samem mestu, tako da lahko z obleko takoj pomagajo nekomu, ki je v stiski. Skladišči sta se v enem letu, to je od lanske akcije zbiranja oblačil, obutve, perila in posteljnine, spraznili. »Zavitkov z obleko je bilo do stropa, tako da se po skladišču sploh ni moglo gibati,«je povedala Francka Djuran, upokojenka iz Kranja, ki že nekaj let skrbi za skladišče Rdečega križa Ob akciji ni sama, saj pomagajo voziti do skladišča tudi drugi občani, še posebej pa so pridni učenci osnovne šole v Pre-dosljah. Toda delo se po akciji zanjo šele začne. »Čeprav občani na večino zavitkov označijo ali je blago uporabno ali ne, nekateri ali zamešajo zavitke ali se zmotijo, tako da se razvrščanje na uporabno in neuporabno nadaljuje tudi v skladišču. Lani so prinesli sem štiri tone blaga — vse, kar so občani oddali v akciji. Toda polovico je bilo neuporabnega, to smo oddali kot tekstilni odpadek.« Djuranova je lani porabila kar dober mesec, da je vse lepo razvrstila po policah, kar je bilo uporabno. Pravi, da je bilo lepo videti do vrha polne police oblačil: otioških, oblačil za odrasle, perila. Zdaj so nekatere police že prazne. Pravi, da je vse leto skoraj vsak te,den pripravljala pakete za posamezne prosilce za katere so prihajale prošnje na Rdeči križ. Običajno so to družine z veliko otroki, zato je tudi oblačil za otroke najprej zmanjkalo. Že lani je bilo med zbranimi oblačili malo-hlač za šolarje, tudi bund za otroke od sedmega do petnajstega leta je bilo manj kot prejšnja leta. Prav po tem pa starši z nizkimi dohodki tudi najbolj povprašujejo. Zato že dva do tri mese- ce iz skladišča ne more dati taks jt oblačil, ker jih preprosto ni več. Mot°, bo v akciji, ki bo po vsej Sloveniji P hodnji četrtek, 23. maja, kaj več ob" čil. Oblačila so postala zelo draga in ^ kateri jih enostavno ne morejo kup1, To pove tudi podatek, da je bilo prosilci za rabljena oblačila letos tu£ več upokojencev; najbolj so povpr8! vali po primernih plaščih in čevl]lD' največkrat po škornjih. . g »Ne, salonarjev z visokimi petaiBjP res ne bi vedela komu dati,« pravi P) ranova. »Kdor oddaja rabljene ČevlJ' naj ve, da bodo prišle prav ljudem, * jih bodo potrebovali za vsak dan, za*J lo, za delo, za opravke. Tudi oblacl naj bi pripravili z mislijo, da jih bo 11 kdo, ki je v stiski, zares hvaležno sp^ jel. Toda nosil jih bo težko, če boO pretirano moderna, pretirano stara ^ celo staromodna. Recept, kaj od"*. Rdečemu križu, je enostaven — ofH la, ki bi jih sicer nosili tudi sami. t'e bili v stiski, — ker pa jih ne potrebuj < mo več, jih dajmo potrebnejšim. me se, da morajo biti čista in zašita-* jih lahko takoj damo nekomu, ki J ■ potrebuje. Lani smo na ta način vs« deloma pomagali z oblačili več kot 1° občanom.« . Zaradi velikega povpraševanja r otroških oblačilih, ki jih v skladis^ Rdečega križa najprej zmanjka, so pri občinski organizaciji Rdečega kn v Kranju odločili še za posebno akcjJ* V sodelovanju z osnovnimi šolami jn do namreč te dni šolarji zbirali knj1?: in igrače, ki jih sami ne potrebuje več ali jih imajo toliko, da jih lahko občani darovali v tradicionalni akciji zbiranja rabljenih oblačil. — F° L. M. turantska cunjica pomeni ponO" ven prestiž v nenehnem boju za uveljavljanje svojih malomeščan; skih idealov. Le-te so že zdavnaj obredle vse zamejske trgovinic? in domače butike in zdaj jim izbi' ra niha le še med odtenki bar^ ekskluzivnega modela. Tovarišice po šolah lahko le ne-močno opazujejo blišč zaključne ga plesa, ko se prav tu otroci tak0 BLIŠČ ZAKLJUČNEGA PLESA očitno deliJ? na_ premožne Mamice osmošolk in maturantk že vznemirjeno tekajo po trgovinah, atiji pa so tudi vzeli na znanje, da stroški za novo obleko in obutev za zaključni šolski ples niti približno ne bodo majhni. Tako je bilo in očitno, vedno tudi bo. Vendar se nam zdi, da zdaj bolj kot kdajkoli prej prihaja do očitnih socialnih razlik, ki so ob takšnem družabnem dogodku lahko precej boleče. Nekatere mamice bodo snele obleko s konfekcijskega obešalnika, druge bodo prosile šiviljo v sosednjem bloku, ni jih pa tako malo — vsaj v mestih — ki jim ma- manj premožne. Otrokom ni kftl zameriti, sicer pa že vnaprej pTdy natanko vedo, kdo bo blestel & kdo z več ali manj grenkobe v Ji cu stiskal ramena v slabo kroje' nem in cenenem tekstilu. Tako je in tako bo, ko pa bodo ti maturantje odrasli in se bod po več letih ponovno zbrali, ne b več nobene tovrstne grenkobe »n razlik. Večina se je že zdavnw požvižgala na zunanji blišč in življenjskih preizkušnjah spozn&' la prave vrednote. Tisti pa, ki n?' daljujejo tradicijo svojih mam1 in atijev, bodo še naprej skrbel da bodo tudi vse nadaljnje »vale' te« kričeč videz socialnih razlik- \ £i >1 .1 J J v) L 17. MAJA 1985 ZANIMIVOSTI razstava mineralov in fosilov v Tržiču soboto, 18., in v nedeljo, 19. maja, bo v osnovni šoli Heroj Bra- 7. stran @®miSSSJJ©)EnGLAS lov^ str^c* P" Tržiču odprta 13. mednarodna razstava minera-> In. fosilov. Letošnji pokrovitelji razstave so skupščine mesta Sreb, Ina — Naftaplin Zagreb in Geološki zavod Zagreb ra, lc — Vsakoletna mednarodna ^ pva mineralov in fosilov v Trži-Hje anJe svetovni sloves prav zaradi vlje e nePosrednosti, saj je predstava v bližini nahajališč mineralov ^Duhr" Ijetos na razstavi sodeluje Ha t Hrvaška in osnovna vsebi-azstave je namenjena energetiki ^republiki. ^ britev razstave bo v soboto, 18. % h 0l) 8' uri* V kulturnem progra-fik nastopili tamburaši iz Ma-*B»strice. J$ 9. uri se bo v šoli Heroj Bračič ™\ seminar Sodobni vidiki geologi ln mineralogije«, ob 10. uri bo la Podpisnikov družbenega dogo- financiranju mednarodne raz razstavi. Ob 14. uri bo organi ^e mineralov in fosilov v Tržiču, er se bodo dogovorili tudi o nasled- v^n avtobusni prevoz na ogled slo-ian Seoske transverzale v Dol-0,n°vi soteski. V soboto bo razstava ■^Prta do 19. ure, v nedeljo, 19. ma-' pa od 8. do 18. ure. pisma bralcev jNDUSTRIJSKA CONA NA ^RODU V RETEČAH? V Prihodnjem urbanističnem načr-je predvidena nova industrijska cona na produ pod Godešičem in ^etečami; to je v pasu, ki je bil še Pred leti tudi z urbanističnim načrtom določen kot nujno potreben ze-leni zaščitni pas — naravni prostor, s.aj je v neposredni bližini industrijo- v Medvodah in na Trati. leteče so bile že pred vojno leto-viščni kraj, saj je prihajalo tudi iz Ljubljane precej letoviščarjev. So-Jf» ki teče po tem produ, je še kar Clsta, vsako leto privablja posebno Poleti precej ljudi na oddih, letovale itd. Tudi ribe so še v tej reki, v ^Tsikateri pa jih ni več. Prod od Medvod do Loke, ki je zaraščen tu-B z gozdom, je nekak naravni fil-te?\ ki požira onesnaženi zrak med-Voske in traške industrije. Ali še ni dovolj industrije, dovolj onesnaže-?anja, ki na Trati že presega dovo-ieno mero? Ali naj bo tako tudi v vf.teiah, Godešiču in drugih vaseh? KJe je logika? .Skofja Loka je v zadnjih letih crknila iz druge v tretjo (predzadnjo) skupino onesnaženih mest in O-zmere so že kritične. V Škofji Lo-*l in okolici tudi najbolj obolevajo *a bronhitisom in astmo, posebno °troci. Kar 200 otrok ima astmo, ki Jxfi bo spremljala vse življenje. . Skrajni čas je že, da začnemo militi o tem in se boriti proti onesna-*vanju, za čisti zrak — za zdravo okolje Proti industrijski pozidavi istih površin, ki so nam nujno posebne za zdravo življenje, pa naj ,0 za pridelovanje hrane ali za rekcijo. Na letošnji razstavi razstavljajo geologi iz Avstrije, Italije, Francije, Nemčije, Švice, Holandije, Čehoslo-vaške, Poljske in Madžarske, skupaj 25 tujih razstavljalcev, domačih pa je 15. Med njimi je treba poudariti prispevek Mineraloških in paleontoloških muzejev Zagreba, ki bodo predstavili minerale in fosile iz okolice Zagreba in tudi eksponata kra-pinskega^ pračloveka. Ina-Naftaplin Zagreb bo predstavil tehnološki proces raziskave nafte in plina, Geološki zavod Zagreb svojo 75-letnico dela, Srečko Božičevič umetniško fotografijo »Kristali in sige«, Tehnični muzej Železarne Jesenice pa zbirko fosilov jeseniškega prostora. Prvič bo na razstavi predstavljena nuklearna energija in sicer Rudnik urana Žirovski vrh in Jedrska elektrarna Krško. Na razstavi bodo predvajali tudi filme. Ves čas bo na razstavi možen tudi nakup mineralov in fosilov, značk, spominkov in podobnega. Ob -s. Sorsko poljo je tudi rezervat večjega obsega za pitno vodo. Vendar zdaj že vsrkava strupeno snov okoliških tovarn in upravičena je bojazen, če bo v prihodnosti ta voda še dovolj zdrava za pitje. Z izgradnjo elektrarne Mavčiče se bo vodna gladina še dvignila in s tem bo nevarnost zastrupitve še večja. Tudi smreke in jelke se sušijo in to vsako leto bolj. Kaj nam pomagajo večja industrija, večja finančna sredstva, denarni dobiček, če bo pa vse zastrupljeno in ne bomo več zdravi? Ali nam res grozi ekološka katastrofa? Zdravje je naše največje bogastvo, vendar se nekateri odgovorni tega ne zavedajo. Za Loko in okoliške vasi je industrije dovolj. Sedanja naj se sanira in modernizira. Na tem produ pod vasjo Dol je tudi veliko odlagališče smeti za Škofjo Loko in okolico, kar tudi zelo slabo vpliva na ta kraj. Da bo mera polna, naj bi v bodoče ta kotiček, ki je še neprizadet, pozidali z industrijo. Zelo zmotno je tudi mišljenje nekaterih »češ če Peter ne sprejme industrije, naj jo dobi Pavel«. Za ta kraj in okolico je industrije dovolj in jo ne maramo več. Ne razumem, zakaj predlagajo industrijsko cono na tem produ. Kako si to predstavljajo, saj so v bližini naselja v Retečah in Godešiču, ki se stalno večajo, pa pokopališče v Lipici. ? Ekološka zavest je danes prodrla tudi na vas in v vse nas, ki se. zavedamo, kaj nam pomeni čisti zrak, čiste vode in prostor, ki še ni uničen z industrializacijo. Vedno manj ga je, nam bo pa vedno bolj potreben. Ivan Bogataj Godešič 99 Škofja Loka tej priložnosti so izšle tudi prve štiri jugoslovanske znamke z upodobljenimi fosili. V času razstave bodo v Tržiču tudi dnevi zagrebške in zagorske kuhinje. Tako bodo vse dni, od petka do nedelje, nudili hrvaške specialitete v restavraciji Petrola na Deteljici, v soboto in nedeljo pa tudi v jedilnic: osnovne šole Heroj Bračič. Cena vstopnice za otroke je 30, za odrasle pa 100 dinarjev. D. Dolenc Začenja se teden mladih Kranj — Danes se v Kranju začenja teden mladih, ki ga je v sodelovanju s hotelom Creina, Zvezo teles-nokulturnih organizacij, KUD Pre-doslje, Kinopodjetjem iz Kranja, Zvezo organizacij za tehnično kulturo, Zvezo rezervnih vojaških starešin in drugimi, prireja Občinska konferenca ZSMS Kranj. Niz prireditev bo ob mesecu mladosti popestril kranjsko družabno življenje. Začele se bodo že danes dopoldne, ko bodo na Titovem trgu postavili mirovno in ekološko stojnico, nato bo popoldne po osrednjih kranjskih ulicah krenil mirovni pohod, na letnem bazenu bodo začeli jugoslovansko prvenstvo v vaterpolu, zvečer pa bo pred hotelom Creina najprej koncert glasbene skupine Gestalt, nato pa ples z ansamblom Modrina. Jutri bo na stadionu Stanka Mlakarja športno srečanje gorenjskih študentov, zvečer pa se mladi zopet dobijo pred hotelom Creina, kjer bo večeru črnske duhovne glasbe s skupino Big Ben sledil ples. Tudi v nedeljo bo ples z Modrino. Ponedeljkov večer bo klasično kulturno obarvan. Na prizorišču pred hotelom Creina bo najprej nastopila folklorna skupina s Primskovega, nato pa bodo člani odra KUD Predoslje uprizorili gledališko predstavo. Torkov večer pred Creino bodo mladi in manj mladi lahko preživeli z ansamblom Di-xieland iz Kranja. V sredo ob 16. uri pričakujejo TV komentatorja Janeza Cucka, ki naj bi vodil okroglo mizo o terorizmu. Zvečer obetajo letno kino predstavo na Titovem trgu. V četrtek zvečer bo mlade glasbene sladokusce navduševala skupina Kongres iz Sarajeva. Glavni dogodki se bodo zvrstili v petek, 24. maja, dan pred praznikom. Dopoldanskim športnim tekmovanjem na kranjskem stadionu bo sledil slovesen sprejem 1200 pionirjev iz kranjskih in okoliških osnovnih šol v mladinsko organizacijo. Zvečer bo tam tudi ples. Teden mladih bodo v Kranju sklenili s sobotnim tekom, ki ga mladina prireja skupaj z rezervnimi vojaškimi starešinami, kolesarskimi tekmovanji in popoldansko prosto kino predstavo v Kinu Center. D. Ž. Druga svetovna vojna v Evropi se je končala v Sloveniji Jutri bo osrednja proslava na Poljani Povsod v Evropi je začela veljati splošna, popolna vdaja vseh rodov nemške vojske 8. maja 1945 ob 23.01 in šef 3. rajha Donitz je izdal ukaz vrhovne komande, da morajo vse oborožene sile na vseh bojiščih 9. maja ob 00 prenehati z boji. Tega niso hotele upoštevati sovražne enote v Sloveniji, ki so se prebijale proti Avstriji. Nemške in kvislin-ške enote so še v noči na 12. maj z gotovostjo računale, da se bodo v naslednjih dneh prebile čez državno mejo, če ne pri Dravogradu, pa po dolini Meže čez Poljano proti Pliberku. Da je bil to širše zasnovan načrt, je moč sklepati tudi zato, ker je ujeti poveljnik nemške skupine armad E, generalpolkovnik Alexander Lohr, ki je 9. maja v Topolščici podpisal akt o vdaji svoje vojske, izkoristil nepazljivost pri varovanju ujetnikov in odsotnost večjih enot ter na čelu še nerazorožene kolone 104. lovske divizije pobegnil proti Koroški. Lohr je s skupino oficirjev uspel priti pri Poljani skozi zaporo Tomšičeve brigade in se je 13. maja nastanil v Bistrici pri Pliberku pod zaščito britanskih čet, kolona 104. lovske divizije in drugih enot pa je ostala v dolini Meže in se sprva ni hotela vdati. Sele po ostrem boju, v katerem je padlo okrog 250 sovražnikovih vojakov, se je kolona okrog 3000 vojakov začela vdajati. Sovražnik, posebno še domači izdajalci, so silili proti meji. Z njimi so se 13. maja borili borci 51. divizije. Zapore so se ožile. Na to področje so prišle še enote 12. divizije, del Šlandrove in Zidanškove brigade ter Bračičeva brigada in zasedle mostove čez Dravo od Galicije do Lipice. 14. maja so po sovražniku tolkli borci dela 51. divizije, 2. bataljona Prekmurske brigade in dva bolgarska polka ter topništvo. Ko so enote, ki so napadale pri Dravogradu pri Bukovski vasi, dobile stik s 17. divizijo, se je na tem bojiščnem odseku vdalo okrog 20.000 sovražnikovih vojakov. Okoli križišča pri Poljani v Mežiški dolini so bili na položajih dva bataljona 1. udarne brigade Toneta Tomšiča, bataljon 6. udarne brigade Slavka Šlandra in bataljon 7. vojvodinske brigade 51. divizije. V silovitem napadu so ustaške enote 14. maja najprej razbile preplitvo obrambo vojvodincev in si odprle pot ob železniški progi vzdolž Dolgega brda proti Holmcu, potem pa še obrambo tomšičevcev na pobočjih Loma, da bi si omogočile umik proti Libučam. Pred silovitim pritiskom sovražnika so se preveč razvlečene enote 51. divizije morale umakniti na višine proti Jamnici in Strojni, Tomšičeva pa proti zahodnemu delu Loma. Skozi to odprtino so sovražnikove kolone drle na avstrijsko stran. Toda že med bojem pri Poljani in v noči na 15. maj je štab 14. divizije hitro oblikoval obrambno črto Pliberk-Libuče. Popoldne 15. maja, ko so enotam na tem področju prišle v pomoč nove enote 51. divizije in enote 3. armade, so stisnile sovražnika v dolino Meže in ga prisilile k vdaji. Že 14. maja so se začeli razgovori o vdaji, končali pa so se, ob sodelovanju predstavnikov štabov 14. in 51. divizije, štaba britanskega korpusa in člana britanske vojaške misije pri štabu 4. operativne cone, okoli poldne 15. maja v pliberškem gradu. Predala se je zadnja velika sovražnikova skupina, v kateri je bilo okrog 30.000 vojakov. Največ je bilo ustašev in četnikov, med njimi tudi dvanajst, ustaških generalov in celotno četniško vodstvo Črne gore. Jutri, v soboto, 18. maja, ob 11. uri bo v spominskem parku svobode in miru na Poljani osrednja slovenska proslava v počastitev 40-le-tnice osvoboditve Jugoslavije in zmage nad fašizmom. PA NISMO SE UKLONILI ^ižgi^ ta hitro v zaklon 5)ov^e ^epin iz Škofje Loke je bil v stari jugo-Ai Sp f vojski rezervni artilerijski poročnik. le Je. sP°znal s težkim orožjem in disciplino, . uJna pri ravnanju z 1 lIi tako njim. pnžgi, v zaklon!« so jih učili že taktov* LaKO ravnanje je zahteval tudi od svojih k y£ v Partizanih. Nesreča je lahko še prehitro Vej^ ttdar fantje niso bili vedno disciplinirani. Sti°Jin Je Padlo zaradi podcenjevanja nevar-0 D redni vojski, kjer je vse orožje in stre-te^o. vedno znova pregledano, negovano, je 'Src • . ^° nesreč, v partizanih, kjer so vedno ^ele 7^2.*raK. pa sploh. Če samo pomisli na šrap- |Sja in ^ mm' ki so Jin na^n v zapuščenem 'ov^ijns^em skladišču v Podnanosu in jih predelu V, Prebojne ali v udarne granate! Eksploziv ^ .eia- ki ga je sestavljalo 300 in več svinčenih &a.vi0*.ln smodnik pod njim, so izpraznili, vanj rt^h**, eksPl°ziv za miniranje, Nobel 808, ime- Sre * Plastik. Strelivo je bilo kar dobro, to-% §erac*0 Je usekalo že v cevi. In če je bila zra-N Je nepazyivost, je bila nesreča hitro tu. Zato ^1*1 2aklon vedno tako polagal na srce. Neka-Sv Je s tem svojim večnim opozarjanjem že S| £resedal. Toda, če bi ga poslušali, bi bilo i V tP^arJi zagotovo manj žrtev. \Hi Prešernovo brigado je prišel 7. oktobra Valiti* *em Je k"* terenec, vzdrževal je zveze z !rr&utu S' k"* i- maJa 1942 aretiran in zaprt v S * oh *ren mesecih ga je rešil njegov »nem- ^fo?I-Z" Blondinec je bil, modrih oči, visok, ^8Vor Zna' nemško. Nekoč se je spustil v daljši ,,si^r 2 vodjem taborišča in ga prepričal, da so i ' Priri1^*' so zaPrti tu, v taborišču, dobri fan-k ^ tah o-elavci, pobožni... Uspelo mu je, da jM'ajfj^iPfišča odpeljal 49 zapornikov, doma iz_ ^He ^~SlčdfjeXokerVečiha" je šla takoj v par-' Jože Cepin-Marko Med Prešernovce je Jože prišel prav v času, ko se je brigada vrnila z Dolenjske, iz bojev za Turjak. Tam so Prešernovci okusili, kako strelja top, kako se zaziblje zvonik z belogardisti, če prav pomeriš vanje. Top, to je orožje in brez njega si takratni komandant Prešernove brigade Dušan Švara-Dule ni mogel več zamišljati bojev. Žal mu je bilo za top, ki so ga vlekli s seboj z Dolenjske, a ga niso mogli spraviti čez progo pri Postojni. Pustiti so ga morali dolenjskim in notranjskim partizanom. Potem so en protitankovski top dobili na Blegošu od Vojkovcev, ki so imeli dva. Čim prej sestaviti topniško enoto, je razmišljal Dule. In kako prav mu je prišel Jože, ki je takrat prišel v brigado in se je odlično spoznal na to vrsto orožja. Formirati je moral artilerijsko enoto v brigadi. Jože je vzel s sejboj izkušene možer tart^e-brt-starojugoslovanski artilerijski narednik Matevž Jekler z Jesenic, Matko Herman, Ivan Cundrič iz Bohinjske Bistrice in drugi. V Slugovi dolini so se držali, čakali novih mož in se pripravljali na nov način bojevanja. Jože je računal na dezerterje iz nemške vojske. Ti so znali ravnati z orožjem, drugim so zelo pomagali's svojim vzornim vedenjem. Enota je naraščala in v nekaj dneh jih je bila dobra četa. »Imeli smo kar dober kader,« pripoveduje Jože, »od orožja pa en protitankovski top 47 mm in dva minometa 80 mm, od lahkega orožja pa dva mitraljeza »lahka Breda«, dva lahka grška mitraljeza SIA, italijanske puške, med njimi enajst mavzerk. Imeli smo tudi težki mitraljez »hichqi-us« a brez streliva, več pokvarjenih ali slabo ohranjenih minometov 80 mm, dva gorska topova 25 mm — eden brez zaklepa, drugi s pokvarjenim in brez potrebnega streliva — pa smo ga poslali v popravilo v orožarno v Cerkno. Top in oba minometa so bili brez merilnih naprav. Za top smo imeli okrog 25 udarnih granat, za minomete pa mi je ostalo v spominu 43 min. Protioklepnih granat nismo imeli ne takrat ne pozneje, o kumulativnih granatah pa se nam še sanjalo ni. Strelivo smo nabirali sproti iz rezerv po odredih, dobivali smo ga iz delavnic, veliko so nam ga pa prinesli terenci prav iz Furlanije v Cerkno.« Težko je bilo z orožjem, s strelivom; pomagali so si, kakor so vedeli in znali. Tudi mule so imeli. Enkrat, se spomni, jih je bilo kar 17. Ni bil ves čas pri topničarjih. Konec leta 1943 je šel za operativnega oficirja v Prešernovo brigado, januarja 1944 pa za inženirskega referenta v IX. korpus. Dule je takrat izrazil željo, da bi bilo dobro, če bi imela partizanska vojska svoj top. Tisto pomlad so v orožarskih delavnicah v Cerknem naredili poseben partizanski top, imenovan »partop«. Zelo enostaven je bil, lahek, leseno osnovo je imel, a robat in nesiguren izdelek. Jože je kot stari topničar, vajen pravih topov, bolj postrani gledal nanj. Zal mu je bilo, a v tistih razmerah niso mogli ustvariti kaj boljšlega. Če bi vojna še trajala, bi ga zagotovo izpopolnili v havbico, kot jo je imela malokatera vojska. Junija 1944 je bil Jože Čepin-Marko imenovan -za prvega-komis^rja artileVije'IX. ^korpusa. Njegova prva naloga je bila vzgoja mladih topničar-jev. Kasneje je v Lobnah nad Cerknim vodil tečaj za minerce. Po tem je šel v IX. korpus za tehničnega referenta. Tri mesece je bil spomladi 1945 inštruktor v Predmeji, potem pa je šel z XXXI. divizijo v boje za Trst. Kako so jih tu sprejemali ljudje! Tu je prvič začutil svobodo. A je bila kratka, le nekaj dni. Potem so morali iti. Njegova enota se je umaknila najprej iz Trsta v Gorico, od tu naprej v Modrej pri Tolminu. Potem ie spet prišel nalog, da morajo z vso opremo na Šentviško goro, kjer so bile najtežje borbe za Primorsko. Potem nazaj v Cerkno. Morali so iti, tak je bil ukaz, čeprav so se jim ljudje metali pod tanke, jih hoteli s svojimi življenji ustaviti . . . Fantje so jokali. Tisoč borcev skupaj, pa niso smeli dati nobenega strela. Le umikati so se morali. Po toliko težkih borbah, po toliko padlih tovariših! Jože je imel kot knojevec kaj malo časa za razmišljanje. Ves čas je bil sredi akcij. Zdaj je bilo treba znotraj odkrivati sovražnika. Še so bili tu, skriti. Šele po štirih mesecih in pol je bil spet doma, v Škofji Loki, pri ženi. Na svoje topničarje ima lepe spomine. Kako so s topom užgali v prvi akciji na belogardistično postojanko v Gorenji vasi v Poljanski dolini! Smeje se ob spominih na akcijo v Hellerjevi tkalnici na Laborah 8. novembra 1943. Nekje na Kalvariji so postavili minomete in mitraljeze za zaščito borcev, ki so vdrli v tovarno. Da bi vsaj približno vedel, kam meriti, je velel posekati nekaj leskovih palic in jih obeliti, da je ponoči videl, kam naj stnelja. Trinajst min so takrat spustili na LGW in v bližino. Trinajsti mini se je zataknilo krilce in štirinajsta je udarila na železniško postajo. Albin Drolc-Krtina je takrat poslal sporočilo, da je akcija uspela in naj vse mine, ki so mu ostale, kar čez Savo »zaflosa«. Pa jih ni, kajti mesto je mesto, tu so ljudje. Potem mu je Krtina poslal liter borovničevca, pri Sv. Lenartu kuhanega, zraven pa listek: »Za lumpa — s pozdravom Krtina!« 26. maja se bo Jože Čepin-Marko v Trnovem, kjer so bili najtežje boje, spet srečal s svojimi fanti. Malo z zamudo,pa zato bolj prisrčno bodo praznovali 40-letnico ustanovitve artilerija-IX. korpusa. D. Dolenc GLAS 8. STRAN ta mesec na vrtu ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 17. MAJA jlji Fižolovke postavljamo v vrste, oddaljene med seboj 80 cm. V vrsti pa naj bodo .prekle' po 60 cm narazen. Najprej postavimo fižolovke in šele nato sadimo fižol. Okrog vsake fižolovke napravimo polkrožen ali krožen (pri posamično stoječih fižolov-kah) jarek, ki je od fižolovke oddajen 8 cm. Seme polagamo v jarke in ga pokrijemo z rahlo zemljo. Za pridelovanje fižola na vrtu izbiramo samo takšne sorte pre-klarjev, ki imajo krhko stročje brez niti. Tudi med preklarji imamo zelene in rumene stroč-nike, nekateri so prav tako primerni za pridelovanje svežega stročja kot za zrnje. Zelene stroke imata Krivček in Cipro, rumene pa Zarja, Jeruzalemski, Kraljica maslencev in številni drugi. Kadar sadimo fižol preklar na vrtni gredi, izkoristimo prostor za vmesno setev. Preden se bo fižol razbohotil, bo minilo precej časa in škoda bi bilo pustiti prostor neizkoriščen; izkoristimo ga z vmesno kulturo kolerabice; to po možnosti sadimo že 14 dni pred fižolom. V sredini gredice posadimo kolerabice v dve, med seboj 25 cm oddaljeni vrsti. Zdaj sadimo na prosto sadike gomoljne in belušne zelene. Pri belušni zeleni uživamo beljene, odebeljene peclje, zato od nje ne pričakujemo gomoljev. Gomolj-na zelena pa da lepe in velike okroglaste gomolje samo takrat, če sadimo sadike kolikor mogoče plitko. Pri sajenju gomoljne zelene morajo biti osnove listov še nad zemljo; tako posajene rastline bodo razvile gomolje, ki bodo do polovice gledali iz zemlje, korenine pa so bodo razraščale samo na spodnji polovici gomolja. Zelena potrebuje mnogo hranil in temu primerni sta tudi velikost razstline in količina listov. Zato sadimo zeleno na razdalje 40 x 40 cm. Na gredo pridejo samo tri vrste. Aprila sejano rdečo peso zdaj redčimo, dovolj velike sadike pa razsajamo. Sadike naj bodo velike 8 do 10 cm. Sadike rdeče pese se najlepše vrastejo, če jih presajamo takrat, ko se glavna korenina še ni začela oblikovati v oblasti koren. Ko pulimo in izkopavamo sadike, pazimo, da ne poškodujemo korenin, ker se takšne sadike slabše okorenini-jo; pri sajenju lahko odstranimo del listnih ploskev. Rdečo peso sadimo po 20 cm narazen v vrste, oddaljene med seboj 30 cm. Pregloboko sajenje naj bi izzvalo razvoj cvetnega stebla, ovira pa razvoj lepe pese. Novozelandska špinača nima rada preveč težke in ilovnate zemlje, vsekakor pa potrebuje hranilno in humozno prst. Najprimernejša so srednje težka ilovnato peščena tla; ta že jeseni globoko obdelamo. Primerna je I. ali II. poljina. Res prenese vsakršno pripeko, toda zadovoljna je tudi še v polsenci. Novozelandska špinača je občutljiva za mraz, zato ne silimo s sadikami za vsako ceno zgodaj na prosto Oziroma poskrbimo za primerno varstvo v obliki cvetličnih loncev ali papirnatih tulcev. Plazeči se poganjki novozelandske špinače se kot lovke širijo na vse strani, zato ji moramo privoščiti mnogo prostora. Na vrtno gredo sadimo le dve vrsti rastlin in sicer 60 x 40 narazen. Za potrebe štiričlanske družine je dovolj osem do deset rastlin. Zdaj že lahko sadimo sadike brstičnega ohrovta. Dobro dopolnilo sadikam brstičnega ohrovta so kumare. Te zavzamejo samo ozek pas na grebenu sredi grede, po obeh straneh pa je na voljo širok rob. Na vsaki strani vzdolž grede nasadimo sadike ohrovta v razdalji 50 cm. Tudi če nameravamo gojiti br-stični ohrovt kot glavni pridelek, ga moramo saditi že maja. Brsti -čni ohrovt odraste v zajetne rastline, zato ga ne smemo saditi pregosto. V samostojnem nasadu bo pravšnja razdalja 60 x 60 cm. Še enkrat sejmo vrtno krešo, krebuljico, baziliko in portulak; tako bomo imeli vedno na voljo dovolj svežih začimb. Dišavnice sejemo v plitke brazde in setev potlačimo. Ker je seme drobno, ga ni treba pokrivati z zemljo. Kdor nima nobenega prijatelja, hodi kot tujec po zemlji. Kitajski pregovor Redek obisk prijateljstvo poveča. Arabski pregovor Obeduj s prijatelji, toda ne sklepaj kupčij z njimi. Armenski pregovor Skrb je dragocen zaklad, ki ga pokažemo le dobrim prijateljem. Madagaskarski pregovor vse o domačih zeliščih Kranj — Hortikulturno društvo Kranj prireja v ponedeljek, 20. maja, ob 18. uri v društvenem vrtu pri Prešernovem gaju predavanje in demonstracijo o gojenju zdravilnih in kuhinjskih zelišč v vrtu. Na predavanje vabijo vse člane in vse druge, ki jih zelišča zanimajo. dd Ni hujšega strupa, kot je moč nad drugimi ljudmi. Maksim Gorki Enolončnica z govedino Potrebujemo 15 dkg suhe slanine, 1/2 kg govedine, 30 dkg suhe svinine, 10 dkg ječmenčka, 20 dkg suhega fižola, 20 dkg korenja, 15 dkg čebule, sol. V kozici zarumenimo na kocke zrezano slanino, dodamo zre-zano meso, sesekljano čebulo, na kolesca narezano korenje in vse skupaj malo popražimo. Pri-denemo še dan prej namočena ješprenj in fižol z vodo vred. Pri-lijemo še toliko vode, da je je 3 1/2 litra. Pokrijemo s pokrovko, ki se dobro prilega, in počasi kuhamo do mehkega. Preden damo jed na mizo, jo poskusimo in dosolimo. To enolončnico lahko izboljšamo tudi s paradižnikom. Kmečka enolončnica Potrebujemo 10 dkg masti ali druge maščobe, 1 1/2 kg kislega zelja, 5 brinovih jagod, 4 žlice paradižnikove mezge, 1 1/2 kg krompirja, 30 dkg suhe svinine, salame ali klobase, 4 skodelice kuhanega fižola, 2 do 3 čebule, majaron. Od celotne količine masti jo raztopimo 4 dkg v posodi, v kateri bomo pripravili jed. Na mast damo pol zelja, brinove jagode, paradižnik, na kocke zrezan olu-pljen krompir, čez vse to pa še ostanek kislega zelja. Med ne premehko kuhan fižol zamešamo na kocke zrezano meso, damo na zelje in zalijemo s slano vodo, ki jo odišavimo z majaro-nom. Pokrito kuhamo eno uro. Na preostali masti zarumenimo sesekljano čebulo in z njo jed zabelimo. Napad astme če ste že videli ali slišali pravi napad pljučne astme, ga zlepa ne boste pozabili. Napadi se začno v zgodnji otroški dobi in morda kasneje prenehajo, včasih pa se nadaljujejo še v zrela leta. Pri starostnikih so napadi drugačni kot pri otrocih in mladini: povezani so s kroničnimi spremembami na pljučih in jih bomo obravnavali posebej. Bolnik z astmo dobi napad v zelo kratkem času: dihanje postaja vse težje, izdih je dolg in piskajoč. Bolnik izgleda prestrašen, oči so široko odprte. Sedi, z rameni in rokami si pomaga dihati. Natančno oko bi pri dnevni svetlobi opazilo posinjelost obraza. Nujen je zdravniški pregled — doma ali pa v ambulanti — brez odlašanja! Bolnik trpi, srce in dihala so zaradi zoženja sapnic močno obremenjeni in primanjkuje mu za življenje nujen kisik. Ob napadu je v večini primerov potrebna injekcija. Nagnjenje k astmi se deduje, pogosto je povezano s preobčutljivostjo na različne snovi in hrano, kar se kaže s koprivnico in drugimi kožnimi boleznimi. Tako preobčutljivost je moč dokazati s testiranjem. Tudi v jeseniški bolnici je možno testiranje in odkrivanje vzrokov za napade. To je zelo pomembno za preprečevanje napadov, zato je treba zdravnikova navodila natančno izpolnjevati (zamenjava sobnih rastlin, slovo od domačih živali, čiščenje hišnega prahu, zamenjava posteljnine itd.). Napade preprečujemo tudi s stalnim jemanjem zdravil, ki jih je predpisal zdravnik, vendar le toliko, kot je naročeno. -i— Počutim se že kot lajna, ki venomer pona-vlja isto melodijo: bolnik z astmo ne sme živeti v vlažnem stanovanju, v prostorih, kjer se zadržuje, ni dovoljeno kaditi. Neustrezno bi; vališče je vlažna in s številnimi vonjavam1 napolnjena kuhinja. Bolnik z napadi astme mora zamenjati delovno mesto, če se ugotovi, da je preobčutljiv na snovi, s katerimi ima opraviti pri delu. Astma je torej lahko tudi poklicna bolezen. Zamenjava okolja pri astmatiku dobro de. Za učinkovitost je več vzrokov. Bolnik pride v okolje, kjer ni snovi, na katere je preobčutljiv in ozračje je manj onesnaženo. Velikega p0" mena je tudi duševna pomiritev, zato svetuje" mo bolnikom, ki žive v neurejenih družinah, da svoje okolje spremenijo (ali zamenjajo)-Ugodno deluje obmorsko podnebje, vendar ne v mestu z onesnaženim ozračjem. Otok' imajo prednost pred celinsko obalo. Bivanje ob morju naj bo daljše, večtedensko. Pri tem je možno izkoristiti zdravstvene kolonije m letne dopuste. Zgodnji pomladanski in pozm jesenski meseci so manj ugodni zaradi vetrovnih in deževnih dni. Če je le možno, moramo bolnika z napa' dom astme pomiriti. Potreben je daljši pogovor, poskušamo ga pripraviti, da bo razumel svoje bolezni. To je možno že pri majhnem otroku, ne šele pri odraslem. Čeprav je znano, da napad astme odpravijo ali ublažijo p0" mirjevala, jih ne uporabljamo, ker se jih bolnik prehitro navadi in ker pomirjevala slabo delujejo na možganska središča za dihanje i11 bi mu lahko škodovala. dr. Tone Košir i steza ribe? Res preveč pozabljamo nanje. Vsak teden bi morale biti vsaj enkrat na jedilniku. Ribje meso ni samo hranljivo, ampak tudi lahko prebavljivo. Ima velik delež beljakovin. Maščob in ogljikovih hidratov ki se vse prepogosto pojavljajo v naši prehrani, pa v ribah ni veliko. Poleg tega vsebujejo ribe še precej pomembnih vitaminov in zelo veliko življenjsko pomembnih mineralnih snovi. Zdi se, da je poraba rib v Kranju malce povečala, odkar so ŽIVILA odprla malo ribjo restavracijo in ribarnico Delfin v Tavčarjevi ulici. Vsak dan pripravijo kakšno hišno posebnost. Nekatere od njih bomo predstavili tudi na naši strani družinskih pomenkov. Sardela Sardela je manjša riba z dokaj velikimi mehkimi luskami in štrlečo spodnjo čeljustjo. Repno plavut ima široko razcepljeno, barve je srebrn-kaste. Živi v velikih jatah blizu morske površine, v Jadranu je je veliko. Jeseni ulovljene sardele so boljše, bolj polne in mastne. Konzervirane sardele v olju imenujemo sardine. Ulov sardel je njej podobnih rib, in-čunov in papalin, je za prehrano prebivalstva po vsem svetu zelo pomemben. Sardele pripravljamo predvsem pražene, na žaru in marinirane. Še nekaj načinov priprave sardelic je, ki nam bodo zagotovo všeč. Danes vam predlagamo sardele z maslom. Sardele z maslom Potrebujemo 1 kg sardel, 10 dkg masla, 2 stroka česna, olje za pečenje, sol, lovor, rožmarin, moko in limonin sok. Sardele očistimo, začinimo, pomo-kamo in spečemo v manjši količini olja. Posebej razstopimo maslo in pečene sardele z njim prelijemo in pokapamo z limoninim sokom. Serviramo zelo vroče in skrbimo, da so tudi krožniki topli. Poleg se zelo prilega kuhan krompir v kosih ali zelena solata. In katero od vin priporočajo poznavalci rib? Najboljši bo koprski re-fošk. Pomladno šepetanje Ko snežak postaja pijan, že vemo, da se prebuja pomlad. Ne prebuja pa se le pomlad, prebujajo se tudi rože, starčki, otroci, mame in očetje. Prebuja se ves svet. Prebudila se je tudi ljubezen. Lepa pomladna ljubezen. Zaljubile so se ptice, živali in ljudje. Tudi sonce se je zaljubilo — v nas. Sonce, ki nas vsak dan greje. Sonce, ki pomaga, da se pomlad prebudi. Rada bi poznala jezik, ki ga govorijo ptice, drevesa, voda, gozd, metulji, čebele ... Bilo bi lepo in prisluhnila bi pomladnemu šepetanju. Tako pa lahko prisluhnem z domišljijo, ki se je rodila in raste z menoj. Pomlad mi je zelo všeč. Mamica je dobre volje in ne priganja me k učenju. Damjana Plahuta, 5. r. OŠ 16. december Mojstrana Rime za našo družino Ata je brez copata, manjka mu tudi kravata. Mama pravi, da ata ni copata, a tudi kravata ni za našega ata. Mama nima banane, rada pa je salame. Lase ima okrancljane, ko pride iz Ljubljane. Janez ne hodi v šolo, rad pa pije coca-colo. Zjutraj zgodaj vstane, a to mene ne gane. Jaz pa sem junak, da tak ni vsak. Pesmico zložim in vam jo podarim. Primož Knez, OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Le tebi, dnevnik, zaupam Moja ljubezen, nedelja, 28. februarja Zunaj sije sonce, jaz pa se navidezno učim. Moje misli plešejo okrog moje simpatije. Ne vem, kaj čutim do nje, vendar vsake toliko časa vztrepetam. Pogledam skozi okno in jo zagledam. Dvignem se in rečem mami, da se moram malo prezračiti. Ko stopim na prag, zakuham kot rak. V mislih imam samo to, da bi se vdrl v zemljo. Vendar moram mimo nje. Pozdravi me. »Zdravo!« Ne vem, kaj naj naredim. V zadregi ji odzdravim. Nekako ne morem naprej in tudi ne nazaj. Stojim vkopan. Vidim samo to, da me gleda in se mi smeji. Naenkrat pa izstreli kot iz topa: »Ali me pospremiš domov?« Nimam izbire, vendar se odločim, da grem. Po poti sva tiho, ko pa se približujeva njenemu domu, začutim v sebi moč in jo vprašam: »Ali bi hodila z menoj?« Prvič vidim neko dekle, da postane tako rdeče. Pokima in steče proti vratom. Ne morem prikriti sreče. Mami se ne čudi, da sem tako vesel. Vse je videla skozi okno. Začne se mučno spraševanje. Jaz pa samo stojim in s težavo prenašam njene »zakaj«. Drugi dan sem kar malo pozabil na šolo, ampak sem se kaj kmalu spametoval, kajti mami je šla na govorilne ure. Najprej me je pokarala, potem pa s smehom zaključila: »Seveda, seveda, pomlad vas razganja!« Matjaž Brelih, 7. b r. OŠ Cvetko Golar Škofja Loka Stvari, ki me navdušujejo »Pohiteti moram, danes je še ples v šoli,« pomislim in se lotim naloge. Še zadnji račun rešim, vzamem copate in denar ter stečem po Tatjano. Skupaj se odpraviva v šolo. Komaj vstopiva, že naju ob-svetijo rumeni, rdeči, modri, zeleni žarki in naju objame glasba. Ob steni sedi nekaj deklet, gramofon pa upravljajo fantj?. Zasliši se hitra pesem in vsa učilnica se giblje po taktih. Žal pa prehitro pride tovariš in ne-, hati moramo. Vroči, prepoteni, utrujeni odidemo domov, a zabave nam še ni dovolj. Pogovarjamo se o tem, kaj bi počeli. Edini smo si, da bi sedeli s prijateljicami na kavču, pili sok, jedli piškote, se pogovarjali in poslušali dobro glasbo. Pridem domov in že sedim za računalnikom. Zelo zanimiva stvar je, a vseeno mi je žal, da ne morem brati knjige ob njem. Z dobro igrico se pomirim, a že nastopi nova težava. Na TV vidim naslov nadaljevanke, ki jo rada gledam. Dveh televizij ne morem gledati in tako pustim računalnik pri miru. Sedem na kavč in gledam nadaljevanko, a ko vidim, da je je konec, se že jezim na očeta, ki pravi, da bi bilo dobro iti ob enajstih spat, četudi je petek. Kaj si ne izmisli! Jaz bi lahko še pletla, mogoče igrala flavto, s prijateljicami praznovala rojstni dan. Taka sem, da se nikoli ne dolgočasim, saj se navdušujem za veliko stvari. Vedno kaj počnem in velikokrat se jezim, zakaj ima dan samo štiriindvajset ur. Pa še od tega jih devet in pol porabim za spanje pet ali več pa presedim v šoli. Skoda časa, ko sedem za kup zvezkov in knjig, ki jih moram pregledati, in za drugi kup, v katerem moram narediti domačo nalogo. Urša Teran, 7. a r. OŠ Heroj Grajzer Tržič Enajsta šola Po dolgih dneh deževnega in oblačnega vremena je končno le posijalo pomladansko sonce. Najprej medlo, komaj zaznavno, nato pa vse močneje in topleje. Sedela sem v kuhinji in se poskušala poglobiti v učenje. Nevede sem se zazrla skozi okno v Grintavec. Tedaj me je prešinila pametna misel. Pograbila sem knjige in se šla učit na teraso. Usedla sem se, a kmalu mi je sonce začelo pošiljati svoje nemirne žarke naravnost na črke, ki sem jih tudi brez njihove pomoči dovolj težko videla in povezovala v besede. Bleščalo se mi je vse bolj in začela sem premišljevati: kaj, ko bi šla za nekaj minut v gozd? Da, to bi bila pravzaprav dobra odločitev. Le kaj poreče mama, ki ji že tako zelo malo pomagam? In učenje, ta večna nadloga? Nisem vedela, za kaj naj se odločim: za kratek sprehod ali za učenje in pospravljanje. Vedela sem samo, da moram trezno premisliti. Razen tega pa sem poznala tudi posledice, če bi se odpravila v gozd. Tako je med obema odločitvama zijal globok prepad. In vendar sem se odločila za potep, saj že dolgo nisem bila pri slapu, pa še zanimalo me je, če se je led že stopil. Ogrnila sem si jopo in stekla proti gozdu. Na obronku sem se ustavila. Opazovala sem metulje in brskala za žuželkami. Nato sem svojo raziskovalno pot nadaljevala ob potočku navzgor. Prišla sem do vznožja slapu. Led na slapu se je seveda že stopil in voda je zamolklo klokotala po kotanjah. Zavila sem globlje v gozd. Pohajkovala sem po stezicah in se pogovarjala z vsako živaljo, ki sem jo opazila, pripovedovala sem ji vse, kar smo se v šoli učili o njej. Ko sem preiskala vse pomembnejše kotičke, sem se vrnila domov. Usedla sem se k učenju in se poskusila poglobiti vanj, a ponovno sem se zazrla v gore, obsijane z zahajajočim soncem, in premišljevala o svoji »enajsti šoli«. Erika Štular, 6. a r. OŠ Matija Valjavec Preddvor Ko bi vsi ljudje na svetu ... Listam po časopisu. Nič zanimivega. Zaprem ga in pogled se mi ustavi na naslovni fotografiji: afriška mati s podhranje-nim fantičkom. Vprašam se, zakaj nekatere države namenjajo na kupe denarja za orožje? Zakaj nismo vsi ljudje na svetu enakih misli? Tako bi se lahko vsi potrudili in namesto da .denar zapravljamo za nepotrebne reči, pomagali črnim prebivalcem in tudi drugim sirotam po svetu. Velike količine kruha odlagamo v smetnjake, pri tem pa niti ne pomislimo, da bi ga nekateri zelo potrebovali. Tudi mladina bi lahko pomagala. Veliko denarja, ki je namenjen slaščicam, bi lahko poslali v kraje, kjer prevladuje lakota. Velesili v današnjem svetu dajeta veliko denarja za orožje. Mislim, da to ni prav. Veliko boljše bi bilo, če bi ga poslali v revne predele, katerih je danes zelo veliko. S tem bi jim pomagali iz krute usode. Ja, če bi bili vsi ljudje na svetu takih misli kot sem jaz! S skupnimi močmi bi lahko pregnali bedo z današnjega sveta. Lahko bi živeli v miru, bratski ljubezni, brez vojn, lakote in krutosti. Tadeja Hartman, 7. č r. OŠ Lucijan Seljak Kranj V tednu RK so učenci ^ Podbrezje pripravili kratko Pjf slavo, na kateri so bili prv0*^ ki sprejeti med mlade član« *m Ob tej priliki so učenci k*0 v* ročnih del pripravili razs\|f svojih izdelkov, ki se jo j« °f,v dalo veliko staršev in vaščafj., Na razstavi so se predsta^ svojimi izdelki učenke Aljančič, Tjaša Zupan, N»£p Perko, Urška Jama, An^ Pavlin, Eva Mihelič, Beti V0*J, Marija Pogačnik, Polona S*^ Renata Švegelj in Mateja lič ter učenci Andrej Alj*% Tone Šubic in Miha Selak. S. Saje RADIO, TELEVIZIJA, KRIŽANKA 9. stran (mmmmmGLAS TELEVIZIJSKI SPORED SjOTA. 18. maja i?y3.45 in 14.35-23.00 Te-egkst RTV Ljubljana -l;05 Poročila - 8.00 Sloven-d*e ljudske pravljice: Zvez-JJna Čelu - 8.15 Ciciban, iz-™, 2. del - 8.30 Naš pri-Tito, nadaljevanka Zagreb - 8.45 Gledališče Podstrešju, oddaja TV jjgreb - 9.15 Miti in legen-i .* Antični miti: Odiseja, •a«. nanizanka TV Beo-Pd - 9.30 Periskop - 10.00 Jjjevi zmage: In še 7 j ! • • -i dokumentarna od-JJia -10.50 Poljane: Proslavo 40-letnici zaključnih ^|ev za osvoboditev in ^ag0 nad fašizmom, pre-(za J RT 1) - 12.00 Cude-narave: Skrivnostni svet P'azilcev II, l.del, kanad- *a Poljudnoznanstvena se-" 12.30 Spoznano ne-j/Jano, oddaja o znanosti, PJlovitev - 13.10 Republika revija MPZ-Zagorje 84, .•oddaja - 13.40 Poročila gj l3.45) - 14.50 Računalni-^ ?• ponovitev 6. dela an-*£ske serije - 15.15 Retro-g*ktiva filmov Franceta jjgjica: Deveti krog, hrvaju film (ČB) - 16.55 Poročijo * 17.00 PJ v rokometu - °ga Bosnaprevoz: CZ, genos v odmoru ... - 18.40 7^3 za obstanek: Leto poža- v> angleška poljudnoznanstvena serija - 20.00 °°Per, ameriški film -y£0 Zrcalo tedna - 22.05 2l4QC-1"' ameriški ldeogodba - 22.55 Poročila Rajniki II. TV mreže: 3-55 Osmrtnica, turški - 15.10 Festival Beo-8rajska otroška pomlad, ?fenos - 16.10 Dirka za ro-2e. ameriški mladinski film f 17.50 Nepokorjeno mesto, ^novitev TV nanizanke -IJ-OO Narodna glasba -19.30 TV dnevnik - 20.00 glasbeni oder, zabavna od-Jaja - 20.30 Zagrebčanke, lelJton - 21.25 Poročila -§•35 Športna sobota - 22.00 Ne2vestoba po slovaško, TV Nadaljevanka - 23.10 Poezij ]a (do 23.40) T^L^greb I. program: *J5 TV v šoli: TV koledar, ^Voci svetai Glasbena ^goja, Zrmanja, Portret jJJJa Marxa, Poročila -lu-35 Izobraževalna oddaja "10-50 Poljane: Proslava ob *°-letnici zaključnih bojev 2a osvoboditev in zmago nad fašizmom, prenos -15.45 7 TV dni - 16.15 Na-rodna glasba - 16.45 Poroči- la - 16.50 TV koledar - 17.00 PJ v rokometu Sloga Bosnaprevoz: CZ - 18.25 Prisrčno vaši, dokumentarna serija - 19.30 TV dnevnik -20.00 Bonnie in Clyde, ameriški film - 21.55 TV dnevnik - 22.10 Za konec tedna NEDELJA, 19. maja 8.25-13.05 in 14.40-22.45 Te-letekst RTV Ljubljana -8.45 Živ žav: Risanke, Pravljice z vseh vetrov - 9.40 Grizli Adams, ponovitev ameriške nanizanke - 10.10 Ch. Dickens-D. Edgar: Življenje in dogodivščine Ni-cholasa Nicklebvja, ponovitev 7. dela angleške nadaljevanke - 11.05 Tamburaški orkester Zoran Mulić, oddaja TV Novi Sad - 11.35 625, oddaja za stik z gledalci - 12.00 Kmetijska oddaja - 14.55 Mostovi - 15.25 I. Šti-vičič: Kam gredo divje svinje, ponovitev 4. dela nadaljevanke TV Zagreb - 16.30 Visok pritisk, zabavno glasbena oddaja TV Koper -17.25 Dvojna prevara, ame-riki film - 18.50 Knjiga -20.00 V. Petrovič-F. David: Ljubezenske zgodbe - Naš' učitelj 4. razreda, nanizanka TV Novi Sad - 21.10 Svetovni pokal v dresurnem jahanju, reportaža iz Lipice -21.30 Avtoralh/ Saturnus, reportaža - 21.50 Športni pregled Oddajniki II. TV mreže: 8.45 Test - 9.00 Oddaje za JLA in Črni ptiči, jugoslovanski film - 15.15 Test -15.30 Monte Carlo: Avtomobilske dirke FL za VN Monaca, prenos (slov. kom.) -17.45 V družbi z mladinskimi pevskimi zbori - 18.15 Novosti glasbene produkcije RTSA - 18.40 Neobvezno II, oddaja iz kulture - 19.10 Premor - 19.20 Medigra -19.30 TV dnevnik - 20.00 Razvoj človeške vrste, angleška dokumentarna serija - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Propagandna oddaja - 21.10 TV kinoteka: Smer Tokio, ameriški film (do 21.30) TV Zagreb I. program: 10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Družinski magazin, izobraževalna oddaja - 13.30 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja - 14.00 Mali koncert - 14.15 Proti vetru, 13. -zadnji del avstralske nadaljevanke - 15.05 Nedeljsko popoldne - 17.05 Most pri Remagenu, ameriški film -18.55 Smrkci, risanke -19.30 TV dnevnik - 20.00 Brisani prostor, TV nadaljevanka - 21.15 66 deklet, reportaža - 21.50 Športni pregled - 22.35 TV dnevnik PONEDELJEK, 20. maja 8.45 TV v šoli - 17.15-22.45 Teletekst RTV Ljubljana -17.30 Poročila - 17.35 Nihče kakor jaz, nanizanka TV Sarajevo - 18.05 Ringa ringa raja - 18.25 Podravski obzornik - 18.45 Zdravo, mladi - 20.05 N. Mailer: Rabljeva pesem, 4. - zadnji del ameriške nadaljevanke -20.55 Mednarodni filmski festival Cannes 85, zaključna slovesnost ob podelitvi nagrad - 21.35 Glasbeni večer (Glasbeni bienale Zagreb 85) - 22.30 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Test - 17.30 Beograjski TV program - 18.55 Premor (samo za LJ 2) - 19.00 Indirekt, oddaja o športu -19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Propagandna oddaja - 21.10 Dinastija, 47. del ameriške nadaljevanke - 22.00 Premor (samo za LJ 2) - 22.05 Dobre vibracije, kulturni magazin (do 23.05) TV Zagreb I. program: 16.20 Videostrani - 16.30 TV v šoli: Tekmovanja, rezultati, medalje; Za učitelje, Gradbeništvo Primorja in Istre - 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar - 17.45 Srečanja s pisatelji, otroška oddaja -18.00 Vstop v arkadijo, otroška serija TV Skopje - 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Zdravo, mladi - 19.30 TV dnevnik - 20.00 A. Hi-eng: Mark in Antonij, drama TV Ljubljana - 21.00 Paralele, zunanjepolitična oddaja - 21.30 Izbrani trenutek - 21.35 TV dnevnik -21.55 En avtor, en film -P. Latinović: Srce iz Kamenice TOREK, 21. maja 8.55 TV v šoli - 16.25 Šolska TV - 17.35 Pedenjžep - 18.05 Miti in legende - Antični miti: Odiseja - 2. del, nanizanka TV Beograd - 18.20 Propagandna oddaja - 28.25 Obalno kraški obzornik -18.40 James, angleški TV film - 20.05 A. Christie: Paj-kova mreža, angleška drama - 21.55 Omizje Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Pisani avtobus, otroška oddaja - 18.15 Odprta knjiga - 18.45 Želeli ste - poglejte - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kdo tako lepo poje, oddaja narodne glasbe - 20.45 Žrebanje lota - 20.50 Včeraj, danes, jutri -21.05 Ustvarjanje nove Jugoslavije, dokumentarna oddaja - 21.35 Slikar Vladimir Besič, dok. oddaja TV Zagreb I. program: 16.30 Videostrani - 16.40 TV v šoli: Od Ohrida do Hera-kleje, Sodobni svet - 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar - 17.45 Pisani avtobus, otroška oddaja - 18.15 Odprta knjiga - 18.45 Želeli ste - poglejte - 19.30 TV dnevnik -20.00 Teme in dileme, notranjepolitična oddaja 20.45 Žrebanje lota - 20.55 »Teheran 43«, sovjetsko-švi-carski film - 23.00 TV dnevnik SREDA, 22. maja 9.15 TV v šoli - 17.35 Slovenske ljudske pravljice: O štirih bratih - 17.50 E. Ro-stand: Cvrano de Bergerac, 2. del predstave SMG LJ (ČB) - 18.25 Notranjski obzornik - 18.40 Računalništvo, angleška izobraževalna serija - 20.05 Dokumentarec meseca: Belo in manj belo - 20.50 Film tedna: Noč sv. Lovrenca, italijanski film - 22.40 TV dnevnik il Oddajniki II. TV mreže: 16.45 Sokoli, otroška serija - 17.15 Družinski magazin, izobraževalna oddaja 17.45 Novi Sad: Finale jugoslovanskega pokala v rokometu (M), Metaloplasti-ka : Železničar, prenos (slov. kom.), v odmoru 20.00 Glasbena dogajanja -20.50 Včeraj, danes, jutri -21.05 Afrikanistika, feljton - 21.50 Mornar, glasbena oddaja (do 22.35) TV Zagreb I. program: 8.30 TV koledar - 8.45 Sokoli, otroška serija - 9.15 TV v šoli - 10.35 TV v šoli - 12.30 Poročila - 16.20 Videostrani - 16.30 Poročila - 16.35 TV koledar - 16.45 Sokoli, otroška oddaja - 17.15 Družinski magazin, izobraževalna oddaja - 17.45 Novi Sad: Finale jugoslovanskega pokala v rokometu (My Metalo-plastika: Železničar (Niš), prenos - 19.30 TV dnevnik -20.00 Filmoskop - jugoslovanski film »Dih« - 22.30 TV dnevnik ČETRTEK, 23. maja 9.00 TV v šoli - 16.25 Šolska RADIJSKI SPORED SOBOTA, 18. maja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - vmes : EP - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Sobotna matineja - 10.05 Pojte z nami - 10.25 Lahka glasba - 11.05 Svetovna reportaža -11.30 Srečanja republik in pokrajin - 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in po- zravljajo - 14.05 Kulturna panorama - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije -19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja 20.00-23.00 Slovencem po Vse več tekočih Računov večb'a.čilni promet je šteiL dneva v dan " »vilo imetnikov tekočih ra- rnanr°y- Tekoči račun je že vani 'e zamenjal izplače-hrai6! 0Sebnih dohodkov na delo kni'žico- Po mnenju lakš 'h '^udi in občanov ie Posi c,:)''ka denarnega Ker n'a preprostejša. r,Q J39 Je še mnogo ljudi, ki *eo» do 0 Prednostih teko-Odh računa, bi vas radi H02°nli na naslednje: ^k vam omogoča, da j*e lahko odločite za na-*UP tudi takrat, ko nima-Ie Pri sebi gotovine, 'pirrtan je za brezgotovin- — z enim čekom je mogoče poravnati račun od 100 do največ 6.000 din, za večje zneske pa je potrebno izpolniti več čekov, s čeki lahko plačujete blago ali storitve uporabnikov družbenih sredstev in zasebnim obrtnikom ter dvignete gotovino v vseh poslovnih enotah Ljubljanske banke, v vseh bankah v SFRJ ter enotah SDK in PTT, v svoji enoti banke lahko imetnik vnovči posame- zne čeke na neomejeni znesek — v okviru razpoložljivih sredstev, — možnost prekoračitve stanja, ki lahko znaša največ 20.000 dinarjev, — banka obrestuje sredstva na vašem tekočem računu po 7,5 % obrestni meri. Med temi prednostmi je posebno pripravno trajno pooblastilo za ponavljajoče se obveznosti kot so plačilo električne energije, RTV naročnina, obrok za knjige, naročnina za časopise . . . , ki lahko pri vodenju gospodinjstva prihrani veliko časa. ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske ■K it & tu«: * j i svetu - 22.50 Literarni nokturno - Ludvik Mrzel: Ogrlica - 23.05 Od tod do polnoči - 00.05-5.00 Nočni program -glasba NEDELJA, 19. maja Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -14.30 Humoreska tega tedna - 15.30 Nedeljska reportaža - 16.20 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra -19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna 00.05-4.30 Nočni program -glasba PONEDELJEK, 20. maja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja - 8.40 Naučimo se novo pesmico - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate ... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.50 Ponedeljkov križemkraž - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj -14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Zaplešite z nami - 21.05 Simfonični orkester Slovenske filharmonije in dirigent - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Ob domačem ognjišču - 22.50 Literarni nokturno - Danijel Bedrač: Kako sem postal pesnik - 23.05 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program.- glasba o j\j, i . TV -17.35 F. Rudolf: 40 zelenih slonov - Velikani - 17.55 B. Kovic: Neminljivost otroštva. - 18.25 Koroški obzornik -18.40 Čas, ki živi: Življenje ni marmor - 20.05 Tednik - 21.05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 21.15 L. Ma-roti: Franz Liszt, 3. del madžarske nadaljevanke -22.15 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Na črko, na črko, otroška serija - 18.15 Izziv Himere, izobraževalna serija - 18.45 Mali-veliki svet, dokumentarnozabavna oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Večni klic, 10. del sovjetske nadaljevanke 21.15 Poročila - 21.20 Umetniški večer - glasbeni bienale Zagreb 85: Sinteze osemdesetih? (do 23.20) TV Zagreb I. program: 8.15 TV koledar - 8.30 Na črko, na črko, otroška serija -9.00 TV v šoli - 10.35 TV v šoli - 12.20 Poročila - 16.25 Videostrani - 16.35 TV v šoli: Pesmi in zgodbe za vas, Jugoslavija in njena vloga v svetu, Kaj se dogaja v atomskem jedru - 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar -17.45 Na črko, na črko, otroška serija - 18.15 Izziv Himere - 18.45 Mali, veliki svet - 19.30 TV dnevnik -20.00 Monitor, politični magazin - 21.05 Za kaj gre -kviz - 22.05 TV dnevnik -22.25 Oficiji nežnega srca, dokumentarna oddaja PETEK, 24. maja 8.45 TV v šoli - 16.35 Poročila - 16.40 Naš prijatelj Tito, otroška serija TV Zagreb -16.55 Grizli Adams, ameri ška nanizanka - 17.25 Beo-, grad: Nogomet - finale jugoslovanskega pokala CZ: Dinamo (ZG), prenos; v odmoru propagandna oddaja in cik cak - 20.05 Človekovi možgani: Spomin, 2. del angleške dok. serije - 20.55 Ne prezrite - 21.10 A. Marodič: Naša krajevna skupnost -servis, humoristična nanizanka - 22.20 TV dnevnik II - 22.30 Zaljubljen po lastni želji, sovjetski film Oddajniki II. TV mreže: 16.05 Test - 16.20 TV dnevnik - 16.40 V osemdesetih, otroška serija - 17.10 Prihod štafete mladosti na stadion CZ - 17.25 Nogomet -finale jugoslovanskega pokala - CZ: Dinamo (ZG), prenos, v odmoru ... - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Iz koncertnih dvoran - prenos koncerta simfoničnega orkestra RTV Ljubljana (samo za LJ 2) M. Kogoj-A. Srebotnjak: Šest skladb za godalni orkester; E. Gri-eg: Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 16; Z. Kodah/: Psalmus hunga-ricus, op. 13 - 22.05 Nočni kino: Majhni vojaki, jugo-slov. film (do 23.30) TV Zagreb I. program: 15.15 Videostrani - 15.25 TV v šoli: Nemščina, Književnost v NOB - 16.25 Poročila - 16.30 TV koledar - 16.40 V osemdesetih, otroška serija - 17.10 Prihod štafete mladosti - 17.30 Finale jugoslovanskega nogometnega pokala, CZ: Dinamo (ZG) -19.30 TV dnevnik - 20.00 Mike Hammer, ameriška nanizanka - 20.55 Zabava vas Zdravko Čolič - 21.40 TV dnevnik - 21.53 V petek ob 22-ih, kulturni magazin NAGRADNA KRIŽANKA upravna enota v švici kupoprodajna ponudba skladatelj parma ind0nez tiskovna agencija 0krajš tuje žen ime priprava za vtikanje fr. teror. organizacija v alžiru sestavil r. noć otrobi. lušćine 0rig ime iaske značaj, et0s suženj v stari šparti kraj na ko ćevskem priprava za ugotavljanje resonance splet-karstv0 vodnik. učitelj. svetovalec podobnost. sorodnost gr boginja miru pijaca grških bogov vrsta rudnine gr učitelj retorike vinorodna rastlina ladjedel- niška naprava am, boksač (ken) gl. mesto ukrajine kitajski politik (zedong) zareze v sodu pri dnu velik kos pohištva težko orožje it. slikar futurist ivan minatti levstikov junak (martin) norveška strokovnjak za naravoslovje šahist keres luka v izraelu domačin na novi zelandiji KI RJUH ki otok vloga družabnika post scriptum amanoa lear neko. papešk0 pokrivalo [TALIJ velet0k mesto v zrn. ob reki kocher 4- Rešitev nagradne križanke z dne 10. maja: stator, perika, Renan, Linhart, Atika, Ti, gnom, luna, Otmar, Arad, boa, Asen, inženirec, nastrel, Asmara, Le, Loir, ledja, Adle-i Kiar, vol, Arran, amerikanka, ara, Naab. Prejeli smo 121 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Nataša Purgar, Kranj, C. 1. maja 63, 2. nagrado (150 din) prejme Ivanka Hafnar, Sr. Bitnje 75, Žabni-ca, 3. nagrado (100 din) prejme Elza ReS, Mošnje 38, Radovljica. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke pošljite do 22. maja, do 9. ure, na naslov: ČP Glas Kranj, Mpša Pijade t — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din "ip 3. nabada .HH» dlnf ' v v ; >• ' ' .t > • <... t ... j,- , ■. 1. . ... \i i~ l 8 Vi " GLAS 10. STRAN PETEK, 17. MAJA 1985 REPORTAŽA, REPORTAŽA URBANISTIČNI INŠPEKTOR DIPL INŽ. ARH. GRIŠA NAGY Črna gradnja se ne splača Kaže, da smo se zavedli, da je treba s prostorom čim bolj varčno gospodariti in da nas bodo zanamci ocenjevali, kako smo ravnali z njim Kranj — Bolj po naključju kot ne, sovpada pogovor z urbanističnim inšpektorjem in vodjem urbanističnega inšpektorata Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko Kranj, 39-letnim diplomiranim inženirjem arhitekture Grišo Nagvem iz Kranja s primerom črne gradnje na Trste-niku (primer še ni končan in bomo o njem še poročali. — op. p.). Po naključju pogovor sovpada tudi z manjšim jubilejem, saj je Griša Nagy točno pred desetimi leti v Kranju nastopil službo kot urbanistični inšpektor. O prostoru in vlogi urbanističnega inšpektorja v njem smo se pogovarjali zato, ker smo bili v zadnjem obdobju glede tega priča precejšnjim spremembam in ker bo prav prostor že v bližnji prihodnosti in potem še dolgo časa zelo aktualno vprašanje. »Kakšno je delo urbanističnega inšpektorja?« »Pri našem delu se večkrat srečujemo z mnenjem, da smo urbanistični inšpektorji tisti, ki varujemo prostor pred črnimi gradnjami in smo mi odgovorni zanje, če se pojavijo. Ze prejšnja zakonodaja je naložila skrb za varovanje okolja upravnim organom (komitejem za varstvo okolja oziroma komitejem za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve v občinah). Nova zakonodaja pa to še bolj nedvoumno opredeljuje. Inšpektor mora skrbeti za izvajanje sprejetih prostorskih izvedbenih aktov in ugotoviti, če je bilo izdano dovoljenje oziroma potrdilo za poseg v prostor. Razen tega je zdaj naloga inšpektorja, da sodeluje tudi pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov, predvsem glede spoštovanje zakonitosti na tem področju. Zato se danes za mesto inšpektorja zahteva visoka izobrazba.« »Kako pa je z učinkovitostjo na vašem področju?« »Zadnje čase imamo nekaj kadrovskih težav, sicer pa naj bi bili inšpektorji v našem urbanističnem inšpektoratu razdeljeni na področja oziroma zadolženi za posamezne občine. Delovni program je bil naravnan predvsem na sistematične preventivne preglede. Potem je prišlo znano varčevanje z bencinom. Tudi zdaj smo še pogosto slabo gibljivi. Zato je naše sistematično delo precej porušeno. Merilo za učinkovitost pa je tudi izvrševanje izdanih -odločb. Moje stališče je bilo vedno, naj se najmanj 80 odstotkov izdanih odločb med letom tudi realizira. Merilo za aktivnost inšpekcijske službe namreč ne more biti, da le-ta na leto izda 50 odločb, izvrši pa potem samo eno. Skratka, menim, da ne smemo pritrje- Polžja smrt prihaja obzori Kamniška Eta vsako leto odkupuje polže po 140 dinarjev za kilogram žive teže — Edina je, ki polže pri nas predeluje, vsi ostali izvažajo žive polže — Najbolje bi bilo, ko bi polžji apetit potolažili z gojenimi polži Kamnik — Za naše splošne prehrambene navade bi bilo gnusno, če bi našli v skledi zelene solate vrtnega polža; redki sladokusci bi brž planili in obrnili sleherni zeleni listič, v upanju, da jih je v skledi vsaj še ducat; ekološki skrajneži pa bi sivega ali rjavega polžka varno položili v dlan in odnesli nazaj med vrtno solato. Sto ljudi, sto čudi, zato tudi do vrtnega polža splošni predsodki, gurmanska strast in ekološko varuštvo. Vse to doživlja spomladi tudi kranjski polž, ko se ob naših potokih in na travnikih veselo razživi v jutranji rosi. Zahodni svet je bil tako delikatesno razv-net, da je domačega polža domala do konca pogoltnil, zato so jih tistih nekaj, ki so hrabro ušli splošnemu iztrebljanju, odločno zaščitili. A lakota je ostala, zato polže — samo žive — kupujejo tam, kjer ekologi nimajo še nobene besede in kjer bi za devize prodali še sami sebe. Na tone jugoslovanskih spomladanskih vrtnih polžev preživi dolge prevoze do italijanskih ali francoskih želodcev, saj jih lah' ko izvažajo naftarji, cestarji, rudarji ali čevljarji, samo, da imajo izvozno dovoljenje. Jasno je, da gre najbolj v slast naravni, »ne-gojeni« polžek, ves čvrsto mesnat. Takšen je spomladi, ko pokuka iz hišice in ne jeseni, ko je še enkrat težji, z vsaj polovico »kala« in z zoprnim okusom po hrani, ki jo vse poletje žveči tudi po kaj veš kako smrdljivih smetiščih. Preden začne valiti jajčeca, se na pobudo kamniške Ete, ki polže odkupuje skupaj s hišicami, vsaj 28 milimetrov višine in po 140 dinarjev za kilogram žive teže (kilogram je približno 40 polžev), zaženejo na vlažna področja v obrobju gorenjskih mest in naselij nabiralci, zbiralci ali polžarji. Jasno je, da so mojstri še kar donosne dopolnilne dejavnosti, saj s tistimi petimi polži, ki lezejo vrti-čkarjem pod koprivami, Eta nima kaj početi. Treba je vedeti in znati, treba je.navdušiti vso bližnjo in dalj njo »žlahto«, da se nabere omembe vredna količina. Letos, ko je tako dolgo in vztrajno deževalo, se je v Etinem kotlu skuhalo okoli 15 ton polžev s kranjskih polj in travnikov, deloma tudi iz Zasavja. Kamniška Eta polžev ne izvaža in tudi ne služi tako kot izvozniki živih polžev. Edina je, ki skrbi za domače sladokusce in tuje, ki jih prinese turistični val. Tehnološko je polžji prehrambeni artikel drag, saj je delo zamudno: živi polži se skuhajo, temeljito očistijo, pakirajo po ducat ali dva, v pločevinkah s tulcem, s hišicami ali brez njih. Maloprodaja zahteva za dva ducata polžev brez hišic 465 dinarjev in s hišicami 561 dinarjev. Če vemo, da so cene poskočile tudi za 50 odstotkov, polžja delikatesa niti ni tako draga. Ljubitelji vseh vrst so še vedno pripravljeni . odšteti drag denar tudi za bolj nenavadne reči... Za izkušene polžarje, ki mimogrede naberejo dnevno do 30 kilogramov hišic, ki se v jutranji zori plazijo po rosnih tleh, je lahko nabirateljski zagon veliko bolj donosen, kot za kamniškega odkupovalca. Eta, ki sicer vsako leto odkupuje polže, zato že rahlo razmišlja, da bi se odpovedala temu dopolnilnemu proizvodnemu programu. A naj bo : za povprečnega Slovenca, ki je že zdavnai Kranjski polž, ki navdušeno leze po jutranji rosi, komaj ubeži nabirateljski strasti. Kamniška Eta ga vsaj v znosnih količinah skuha za domače želodce, veliko bolj pa ga ogroža devizni pohlep tistih, ki ga živega na veliko izvažajo. — Foto: F. Perdan prisegel zvestobo izključno le »mulprati« in »šunknu« polž na krožniku še tako ogabna stvar, dejstvo je, da bi delikatesno ponudbo nujno osiromašili, če bi pločevinke izginile iz trgovin ali gostinskih hladilnikov. Kamniška Eta, ki s svojo etiketo na kozarcih prehrambenih proizvodov zagotavlja kvaliteto, se dobro zaveda, da bi bilo vsestransko najbolje in najbolj koristno, če bi lačni polžji trg nasitili tako, da bi polže redili na polžjih farmah. Vendar pa opozarjajo, da polžja farma ni hitri, predvsem pa ne lahek zaslužek, takorekoč z levo roko ograjen prostorček in literatura, ki svetuje in opozarja. Pred nedavnim jev Beogradu izšla brošu-rica o gojitvi polžev in tudi na Gorenjskem je zavladala prava polžja evforija. Bodočim polžjim farmarjem se je že sanjalo o milijardah . . . Nikogar, ki še sanja polžje sne in ki ima zagonska sredstva v te namene nočemo strašiti, priporočamo le skrajno previdnost in temeljit ogled že preizkušenih farm, da o gojitveni ljubezni sploh ne govorimo . . . Nervozni polžji sanjači naj prvi opuste vse upe, kajti gojitvena armada polžev uide iz še tako imenitne ograje in vam strumno zakoraka po vseh kotičkih in vseh šipah, je resi-gnirano potožil izkušeni gojitelj in zavzdihnil, da je najtežje biti pač polžji pastir ... D. Sedej vati zgolj papirnatim odločbam.« »Kaj menite o dosedanjem ravnanju s prostorom?« »Zakon o varovanju zemljišč je spremenil marsikaj. Z zahtevo o kategorizaciji zemljišč in opredelitvijo v območja je postal vsak poseg v tako opredeljen prostor izjema. Na področju zakonodaje je bil narejen velik premik. Novi zakon je začel nastajati že leta 1980 in je najprej opredelil kmetijske površine. Nato so bili sprejeti še zakoni o urejanju prostora; tedaj so rekli, da bodo tudi lokacijski postopki skrajšani in bo marsikaj poenostavljeno. To pa zdaj še ni res. Res pa je, da smo se zavedli, da je treba s prostorom čim bolj varčno gospodariti in da nas bodo zanamci ocenjevali po tem, kako smo ravnali z njim. Kranjska občina je imela to prednost pred ostalimi, da je 1975. leta sprejela zelo dobro urbanistično dokumentacijo, ki jo je izdelal slovenski urbanistični inštitut. To je bila dobra naložba za vse kasnejše posege v prostor. Škoda pa je, da izvedbeni akti potem niso bili na takšni ravni, kot bi jo kranjska občina prav gotovo zaslužila. Vendar pa za kasnejše grehe na tem področju ne gre kriviti le urbanistov, marveč dovoljevanje pojavov kot so različne bližnjice, pritiski in izsiljevanja posameznikov.« »Izvedbeni akti na tem področju so torej tisti, ki naj bi varovali okolje. Ali je gorenjsko okolje danes dobro varovano?« »Varovanje okolja je širok pojem. V gradbenem smislu je že bolj opredeljen. Mislim pa, da se glede tovrstnih zadolžitev ne obnašamo kot dobri gospodarji. Zakaj? Dokler zemlja pri nas ni gradbeno opredeljena, nima prave vrednosti. Ko postane zazidljiva, se ji cena dvigne in se nenadoma začnemo obnašati kot dobri gospodarji kar zadeva ceno. Na tej zemlji pa gradimo kot slabi gospodarji: neracionalno, vrti-čkarsko. Ostali smo na ravni enodružinskih hiš z ograjami. Na Gorenjskem je bilo nekaj poskusov, da bi točneje opredelili vodilna naselja, v vseh ostalih pa kmečki znašaj varovali z urbanizacijo. Vendar smo bili s tem v zvezi priča vrsti izigravanj. Tako ima zdaj velika večina obstoječih naselij še en privesek in nenadoma smo iz posameznih naselij dobili dolgo vas, ki zdaj pritiska na urejevanje komunalne infrastrukture.« »Torej je gorenjsko prostorsko območje trenutno slabo varovano?« »Kar zadeva načelo dobrega gospodarjenja, je bilo do zdaj preveč odstopanj (izjem).« »Zadnje čase pa vendarle prevladuje vtis, da so se stvari na tem področju premaknile oziroma zaostrile.« »Z novo zakonodajo o posledicah nedovoljenih posegov v prostor odločajo inšpekcijski organi. Če je na nekem območju čez čas predvidena gradnja, na njem pa je že nekdo zastavil na črno, potem to pomeni, da je takšen poseg treba primerno sanirati po upravnem postopku, da ne bi prišlo do škodljivih posledic v družbenopolitični skupnosti. Z drugimi besedami to pomeni. nad bolečine tegobe Proti hudim b0!e?E?llaj0 tablete, morda celo injekcija, toda tudi akupunkturnei|X" zdravljenja si pri nas še ni utrl kaj posebno široke poti v spJgS'istične ambulante, Zdravstveni dom v Tržiču pa je pri tem iziTS81,1 ambulanti dr. Zamanove že drugo leto zdravijo nekateff1 1 * akupunkturo A!! Sliši se malce itf'iT Prakse vendarle malce da ne gre vse po vrsti rušiti kar na ,ho-ruk', marveč vsak takšen primer preveriti in opredeliti v prostoru. Hkrati pa to pomeni, da dokumentacija, ki zdaj nastaja, ne bo več dopuščala nedovoljenih posegov v prostor. Če bo nekaj zgrajeno na črno, bo tudi dokončno porušeno. Deloma pa to velja tudi že za postopke po prejšnji zakonodaji, in sicer za posege, ki niso bili legalizirani. Skratka, gre za pravilo, da si dober gospodar ne more in ne sme dovoliti izjem v prostoru.« »Ali je bilo na Gorenjskem do zdaj veliko nedovoljenih posegov v prostor?« »Tam, 4ijer je urbanistična dokumentacija urejena in kjer upravni organ skrbno bedi nad prostorom po načelu dobrega gospodarja, je tudi inšpektorjevo delo lahko in nedvoumno. Tako je, na primer, v tržiški občini. V ostalih gorenjskih občinah, kjer takšne dokumentacije ni ali je v pripravi, pa imajo kopico težav zaradi dolgega čakanja tako graditelji kot tudi inšpektorji. V takšnih primerih je inšpektor marsikje nepotreben bav-bav, namesto da bi gledali nanj kot na odgovorno osebo za spoštovanje dogovora o prostoru.« »Prihaja pri vašem delu tudi do pritiskov?« »Mislim, da moram v našem primeru pojem pritisk bolj opredeliti. Za mene. pomeni pritisk na inšpektorja, če se v občini dogovorijo za določeno izjemo glede posega prostora in o takšni izjemi potem obvestijo inšpektorja. Inšpektor ne more in ne sme biti udeležen v takšni izjemi; posebno še, če gre za izjemo, ki ni v skladu z zakonodajo. Tovrstni pritiski pa so bili in jih seveda ni moč dopuščati še naprej. Izjeme namreč ne pomenijo časovne bližnjice, marveč kažejo na slabo obnašanje gospodarja s prostorom.« »Kaj je pravzaprav črna gradnja?« »Po eni strani je to formalna zadeva, ker graditelj nima lokacijskega dovoljenja ali potrdila o priglasitvi del. Drugo, pomembnejše za inšpektorja, pa je, kako ta gradnja posega v prostor in ali je nedovoljen poseg usklajen s prostorskimi izvedbenimi akti oziroma z nekdanjo urbanistično dokumentacijo. Bolj pomembno kot to pa je, da se črna gradnja ne splača. Že kasnejši postopek za legalizacijo je zelo dolg in zelo drag; bo pa še dražji. Mislim, da odločitev za črno gradnjo lahko celo usodno vpliva na kasnejše življenje posameznika, ki se je je lotil. Za takšno gradnjo danes ni moč dobiti posojil, ne dovoljenj za komunalne priključke. Vem za primere, ko so si s tem zrahljali zdravje, postavili na kocko družino ... Skratka, nikomur ne bi izhoda v sili priporočil s črno gradnjo. Še vedno se je pred tem bolje posvetovati z upravnim organom in inšpektorjem. Če pa že pride do črne gradnje in zahteve za rušenje, potem je še najlažja in najcenejša pot, da vsakdo sam poruši, kar je treba porušiti. In nenazadnje gre, če hočete, tudi za to, da inšpektorji ne bomo črnograditeljev zapirali, marveč s postopkom in dragim rušenjem preprečevali črne gradnje.« A. Žalar da vzame zdravnik ^L*1 izbor diagnoz, kjer bo ki hudo trpi zara° aoil akupunkturo. Iz moje med drugim tudi a*^ ^ e, sicer ne tako dolge, ne igle. Ta, že tis?*^ qe rečem, da je najprimer-stara pomagala ki™ f a ^^Porabljati akupunkturo cine bi težko na^ ^ ezni, ki zahtevajo dolgo-zdravniški torbi ^ j Pravljenje, tudi tako, splošne prakse Pfljj( e.i>QSpremlJajo hujše boleči-dr. Mira ZamanoV* ^ ^ Pa so, na primer, išijas, ga zdravstvenega j »djJ^ v križu nasploh, pa akupunkturo že P1^ ^rene, astma in še dru-sprejela kot eno oo 13'' J Uf j Iirak- manova 3€ uspešno <*oila zdravljenje z aku-o 0lU[° tudi za zelo neprijet-D°lenje — herpes zoster bVec). ki ga spremljajo hu- fli'Ko0 e- 0biča3no nekaJ & o jV traJajoča bolezen je že dicine, s katero stoj no, največkrat Pj drugih metodah k1" dicine vračamo Z"r lemu. Prodiranje akup1!: našo medicino ni vendar pa bi lahk°JX dvakra uporabi * i) 5ifcre k nasa volj, vsekakor pa stvena skupnost pa j, Jo pri odrasUh^0t pri otro redkih skupnosti, *■ " todo priznala kot &j meljiteje spoznali uporabljajo uporablja. Na«,^ že po dese niča pa se je naštevali primere, za e Je bila uporaba aku-nih igel učinkovita — y tržiškem zdravstvenem domu bi zaman iskali ambulanto, kjer bi pisalo, na primer, ambulanta za akupunkturo. Zaradi prostorske stiske je primerna vsaka ambulanta, odredili so le čas, v katerem se v ambulanti št. 2 ukvarjajo z akupunkturo. Začasno bo morda nekaj prostora v sejni sobi, ki bo tako nekaj časa služila več namenom. Torej za uporabo akupunkture ni treba ravno novih prostorov, temveč le nekaj opreme in seveda znanje. Prav znanje, to je širjenje uporabe akupunkture tako v splošni medicini kot v specialistični dejavnosti, je poudaril tudi nedavni, prvi kongres akupunkture v Beogradu. Vsak zdravnik naj bi spoznal to metodo, in se šele nato odlo- , čalali jo bo uporabljal ali ne'g Akupunkturne igle naj bi do- z dali tudi v zdravniški komplet s za elementarne nezgode in v 0 primeru vojne. zd kc nc bi m dć v je ni b« ki čl ei P« k< zi či si Z d ti U n t( k ir t; v a a n storitev in to brez P^ | da v vsakem primeru žav in prepričevanj j ^ "Bda ne pomaga, to bolni- cer tako značilna o«^ y Mi že na začetku pojas- sporazumov o svo s • n večini pa se je doslej njavi dela. a im rle pokazalo vsaj izbolj- »Vse je šlo pravz^^- morda le pri dveh ali velikih zapletov 0U°- okoli 80 bolnikov ni bi- glasnih nasprotovanj ^. žiti posebnega učinka,« mi se kljub sodobfl. ^, ■ . Zamanova. Z aku- gljivosti in razmero , ^ urnimi iglami se loteva metodi ponekod bra\ j ooiezni razvad, kot je vosti. Začelo se je P ^ t !enJe prekomerne tele- tremi leti, ko sem ^ i jZe in kajenja posebno gresu v Novi Gorici ^ o Ze ogroža' zdravje. akupunkturo, sledi" | ,l U akupunktura, to je Pa.gli^nJa kovinskih igel na presoj ) k .na mesta na telesu ro U5?* fC2 uP°rabo obolelem,« pravi o1'^ rJa, pa je o< va.« V literaturi sk°r ij^a, ali je bole lenja, ki se ga ne bi^ jft u ali na to« z akupunkturo, ven » nim, da mora zdf8 elektrosti-pa je odvisna tudi zen šele na ali pa težave in zdra-trajajo že tedne in me- ga nmm Dva poglavitna f3iJura*voj kmečkega turizma: dragi krediti in slabo organizir^jk Jedemdesetih letih, ko je kmečki turizem hitro napredovanja mera 3-odstotna. Danes je 31-odstotna. Poznavalci pa P^BLW 15-odstotna ne bi smela biti, kar navsezadnje W*SirJ0 zanimanju kmetov za tovrstne kredite. Turistične age^JL'*! mačehovsko obnašale do kmečkega turizma, ki jim a seveda ne prinese. Poslej naj bi se vključile, tudi Slovensko Pof4 jS turi idnivŠkofji^lS^a/ Uit- nekaj časa je nam/*' le tri dni v Skoiji^^tih *" 've"t ^UVC'"JC delovanjem Splo^V JCStva in turizma pri Go spodarski zborni^ i^kiH.°c lovilo zadnji vlak. Ze naiHVJ1^ uirizem pesa. Po hitrem zrnu, ki ga je minu-zveza Slovenije s so- ^n« v >J""r,zerri Pesa- napredku v pre razvojni korak zfr_ l'K'.T WUC1"¥C "™w:."" prihodnje razdobij % ^.0can, se bodo kmečkemu turizmu m°^y \ Ne kaže ponovn°H t« izkušnje kažejo, da s< pomena kmečke^ .Cll.nila idilična predstava posebej za ohrart^Jj^kem turizmu. Gostje bih, kjer ;y Jbj^eti tudi na kmetih vanje ne prinese o%rf kar pomeni sobo s ko-ka, saj so stroški trj W> m dobro hrano ter po-kot v dolini, vrem jjV^, Ne pomagajo pri mere pa seveda ^^JC^ delih, ne spijo na se-Kmečki turizem *"jm \^ jedo skupaj z domačo na dejavnost je ZM Jtere ^vah primere, za uporabljajo Tržiš*J ^^b,la uporaba aku-stvena skupnost pa J«' 'o ^ ige ucinkov,ta -redkih skupnosti, *'$ i ^ 0drasllh kot pri otro-todo priznala kot storitev in to brez V° ,, veda v vsakem primeru zav in prepričevanj J ^ li 80 bolnikov ni bi-glasnih nasprotoval^ ^ziti posebnega učinka,« mi se kljub sodoDi, . Zamanova. Z aku-gljivosti in razmer« , ^ urnimi iglami se loteva metodi ponekod br*j ^»zni razvad, kot je vosti. Začelo se je P' ; ^ Jenje prekomerne tele-tremi leti, ko sem s , «ze in kajenja posebno gresu v Novi Gorici r ^ 10 ze ogroža' zdravje, akupunkturo, sledu j Hj a akupunktura, to .& Zagrebu, potem Pa ' \ ^ .nJa kovinskih igel na mo še stvar presftU |q ■ «a mesta na telesu, ro-nacin pomoči op" j ^ 1 z uporabo elektrosti-obolelem,« pravi l^rja pa je odvisna tudi va.« V literaturi sk°| ali je bolezen šele lenja, ki se ga ne Wy «ali pu težave in zora z akupunkturo, v traJajo že tedne in me nim, da mora zdr<> y tržiškem zdravstvenem domu bi zaman iskali ambulanto, kjer bi pisalo, na primer, ambulanta za akupunkturo. Zaradi prostorske stiske je primerna vsaka ambulanta, odredili so le čas, v katerem se v ambulanti št. 2 ukvarjajo z akupunkturo. Začasno bo morda nekaj prostora v sejni sobi, ki bo tako nekaj časa služila več namenom. Torej za uporabo akupunkture ni treba ravno novih prostorov, temveč le nekaj opreme in seveda znanje. Prav znanje, to je širjenje uporabe akupunkture tako v splošni medicini kot v specialistični dejavnosti, je poudaril tudi nedavni, prvi kongres akupunkture v Beogradu. Vsak zdravnik naj bi spoznal to metodo, in se šele nato odločaj ali jo bo uporabljal ali ne. Akupunkturne igle naj bi dodali tudi v zdravniški komplet za elementarne nezgode in v primeru vojne. »Ne nazadnje je, ne samo za zdravnike, temveč tudi za vsakega posameznika pomembno, da pozna načine za pomoč brez zdravil. Bolečina, na primer zobobol, nas lahko najde daleč od lekarne in zdravnika, v gorah. Povsem preprosto si je, če le znamo, olajšati tudi nahod ali druge manjše tegobe. Večje pustimo za zdravnika. Zato bi bilo znanje o točkah na telesu, s katerimi si z enostavnim načinom pritiska pomagamo tudi sami, nadvse koristno In morda bo takšna znanja kdaj populariziral Rdeči križ v okviru svojih zdravstvenih predavanj,« meni dr. Zamanova. To bi bil morda tudi način, ki bo odvračal od pretirane uporabe zdravil, po katerih ljudje pri samozdravlje-nju tako radi posežejo, razen tega pa ni obiska pri zdravniku, kjer ne bi bolnik zahteval in dobil najmanj enega recepta za zdravila. Že to je dovolj velik razlog, da bi še v kateri ambulanti splošne medicine ali v drugi zdravstveni dejavnosti poskusili to »tisočletno i novost« in jo uvrstili med dru-'ge koristne klasične metode zdravljenja. V tržiškem zdravstvenem domu so akupunkturi odprli vrata na stežaj. L. M. Inovatorji leta občine škofja loka Manj fenola v ozračju in j čistejša Sora ŠKOFJA LOKA - Ob občinskem prazniku vsako leto januarja občinska raziskovalna skupnost podeli priznanja za najboljše inovacijske dosežke v preteklem letu. Letos so prvo nagrado dobili Janez Volčič, Janez Deželak in Čedo Stojanovič iz Termike za postopek, v katerem del formaldehidne smole nadomeščajo s kalcijevim lignosulfanatom, ki je stranski proizvod pri proizvodnji celuloze. V obrazložitvi je napisano, da so s svojo raziskavo, ki se že uspešno uporablja v proizvodnji, prispevali k izboljšanju ekoloških razmer, prihranili devize in pocenili proizvodnjo. Termika je imela do pred nekaj let dovolj denarja, da je večino tehnologije uvažala z zahoda, kamor izvaža svoje izdelke — izolacijske materiale iz mineralne volne. Sedaj je postala uvožena tehnologija predraga, še vedno pa želijo obdržati zahodna tržišča, ki seveda v hudi mednarodni konkurenci zahtevajo vrhunske izdelke. Zato si morajo sami prizadevati, da pridejo z novimi tehnološkimi rešitvami do kvalitetnejših izdelkov. Drug vzrok, da so se lotili raziskave, je varstvo okolja. Termika je največji onesnaževalec zraka na Trati, zato naj bi z novimi postopki pri izdelavi kamene volne skušali zmanjšati škodljive vplive na okolico. Podobne raziskave kot sedaj so se v Termiki lotili že pred trinajstimi leti. Že tedaj so skušali fenolformaldehid-ni smoli, ki je vezivo za mineralna vlakna, dodajati kalcijev lignosulfanat, ki pa so ga tedaj morali uvažati. Vendar so bili poskusi neuspešni in je zadeva za več let zaspala. Ko pa sta pred nekaj leti prišla v tovarno kemik Janez Volčič iz Save in Janez Deželak iz Aera Medvode, ki je Janez Volčič, Janez Deželak in Čedo Stojanovič iz Termike so dobili prvo nagrado raziskovalne skupnosti za inovacije v letu 1984. strokovnjak s področja pa-pirništva, so ponovno poskusili. Po približno dveh letih poskusov in raziskav so v sodelovanju s tovarno Aero iz Medvod in papirniškim inštitutom Slovenije prišli do formule, ki se dobro obnese v proizvodnji. S kalcijevim lignosulfanatom, ki je ostanek pri izdelavi celuloze, lahko nadomestijo 10 odstotkov fenolfor-maldehidnega veziva, ki je drago in ga morajo plačevati z devizami, čeprav je domač proizvod. Z novim postopkom je vezivo cenejše in kvalitetnejše. Hkrati pa omenjeni dodatek pospešuje strjevanje veziva in s tem so dosegli, da manj fenola uide v zrak. To pomeni, da se količina fenolov v zraku zmanjša dvakrat: zaradi manjše količine fe-nolformaldehidne smole in zaradi hitrejšega strjevanja. Tako sedaj dosegajo na izpuhu, kjer so največje možne koncentracije, 10 do 12 mg fenola na kubični meter, medtem ko je zakonsko določena količina 20 mg fenola na kvadratni meter. Ker pa zraka ne onesnažuje le fenol, temveč tudi nekatere druge snovi, preizkušajo tudi druge postopke, da bi v kar največji meri preprečili njihovo uhajanje v ozračje. Zaradi novega postopka pa ni boljši le zrak v okolici Termike, temveč je čistejša tudi Som. Kalcijev lignosulfanat namreč v Medvodah spuščajo v Soro* Tekočina sicer ni strupena, koristna pa prav gotovo ne. Sicer pa naj za boljšo predstavo, kaj se skriva za tem učenim imenom, povemo, da je kalcijev lignosulfanat tekočina, s katero poleti polivajo makadamske ceste, da preprečijo dviganje prahu. Res pa je, da sedaj v Termiki predelajo le približno 20 odstotkov Aero-vega odpadka. Po novem postopku so že začeli izdelovati toplotne izolacijske materiale tudi v novomeški Krki in v Novem Marofu. Pa tudi v nekaterih drugih tovarnah se zanimajo za nov, postopek pri pripravi veziva. L. Bogataj Dr mm Dva poglavitna rjhsra*voj kmečkega turizma: dragi krediti in slabo organizitf^plemdesetih letih, ko je kmečki turizem hitro napredovalima mera 3-odstotna. Danes je 31-odstotna. Poznavalci pa P^i^t l5odstotna ne bi smela biti, kar navsezadnje ^Jj^f0 zanimanju kmetov za tovrstne kredite. Turistične ^e\m? Mačehovsko obnašale do kmečkega turizma, ki jim "J seveda ne prinese. Poslej naj bi se vključile, tudi*pl Slovensko P°f ^ tu"zmu, ki ga je minule tri dni v Škofji J^V Ktj*na zveza Slovenije s sodelovanjem Splosn,/V^Jstva in turizma pri Gospodarski zbornic' > j^^oč lovilo zadnji vlak. Že nekaj časa je nam^i *v,aVrizem Peša- po hitrem napredku v prcte** \Vadnjih petih letih njegov razvojni korak zaf^fl p\\l^s izdelave načrtov za prihodnje razdobje'A % ^m°čan, se bodo kmečkemu turizmu m?rO>^ ^ Sl- Ne kaže ponovn0 p r, }th p pomena kmečke^jt' posebej nja Hi izkušnje kažejo, da s* iena kmečkeg a{ L ^nila idilična predstava :>bej za ohranJ^ij Jj0fe?kem turizmu. Gostje _ v hribih, kjer ^'^Kj^eti tudi na kmetih vanje ne prinese.d0etj^\c ' Har pomeni sobo s ko-ka, saj so stroški ^ in dobro hrano ter po- kot v dolini, vrer^iijT1^', INe pomagajo mere pa seveda delih, ne spijo na se- Kmečki turizem ^iVj^in skuPaJ 2 domačo na dejavnost Je J Op °- kar so nekdaj zanese-vsem v Zgornji Sa fii< V eVah slabi poznavalci zini, na Koroškem mjj B| na kmetih. To seveda loškem, torej v hrt ^jk!' da imajo kmečke go-delih. «feO,e z gosti veliko dela. To pomeni, da morajo imeti domači veselje za delo z gosti, urejen in negovan dom ter dobro hrano. Skratka, za kmečki turizem se kmetije ne morejo določiti čez noč, zgraditi morajo ustrezne prostore, predvsem lepo opremljene sobe, po možnosti s kopalnico. To pa zahteva veliko denarja, Denar pa običajno poide že za posodobitev kmetije, za nov hlev, stanovanjska hiša je na kmetih običajno na koncu. Ugodni krediti, so torej resnično bistveni. O tem govore tudi podatki o številu postelj v kmečkem turizmu. V načrtih je bilo sprva zapisano, da bomo imeli do leta 1985 na Slovenskem 6 tisoč postelj v kmečkem turizmu. Šte- vilka je bila kasneje prepolovljena, vendar kaže, dfl tudi to ne bo uresničeno. I ^-.i je imelo 168 kmetij l.c".^ postelj. Letos naj bi na novo usposobili 45 kmetij s 472 posteljami. Naj velja podčrtati, saj že zdaj kaže, da vse ne bodo nared. Čeprav podatki za nazaj niso natančni, primerjava pove, da se v zadnjih letih, posebej lani, število postelj v kmečkem turizmu ni kaj prida povečalo. Cvetel je v sedemdesetih letih, nosebej od 1976 do 1980, ko se • kreditiranje zelo razmahni- b. naložbene razmere so bile tedaj ugodne, saj so kmetje lahko dobili 55 odstotkov kredita od naložbene vrednosti, obrestna mera je bila 3-odstotna, doba vračanja deset let. V petih letih so odobrili 311 kreditov, zadružne hranilno kreditne službe so dale 23 milijonov dinarjev, banke 17 milijonov dinarjev. Če jih preračunamo na lanske cene, je to 21,5 milijonov dinarjev. O vrednosti naložb je seveda težko govoriti, saj natančnih podatkov ni. Povedati pa je treba, da so nekateri kmetje dobili več kreditov, saj se je gradnja vlekla več let (da vas ne bi motila številka 311). Z novim srednjeročnim obdobjem (1981 — 1985) so se naložbene razmere hitro poslabšale, kmečki turizem ni imel več prostora v republiških dokumentih o kreditiranju kmetijstva. Od banke do banke so nastale razlike, do danes. Tudi hranilno kreditne službe nimajo enotnih meril za naložbe v kmečki turizem. Temu se je pridružilo še pomanjkanje kreditnega denarja in letos praktično o tovrstnem kreditiranju ne moremo govoriti več. V zadnjih štirih letih je kredite prejelo 170 kmetov, hranilno kreditne službe so dale 35 milijonov in banke 25 milijonov dinarjev. Po cenah lanskega leta bo skupaj z letošnjimi krediti hranilno kreditna služba za kmečki turizem namenila slabo polovico denarja manj kot v preteklem srednje ročnem razdobju, kar kaže, kako te naložbe upadajo. Letošnji program verjetno ne bo uresničen. V Slovenj Gradcu imajo deset prošenj, investicijski program pa še ni vložen v banko. V Mozirju kreditirajo le eno kmetijo, preostalih deset kmetov je zaradi visokih obresti od kredita odstopilo. V Škofji Loki še prošenj nimajo, v Tolminu imajo kreditni zahtevek v banki le za enega kmeta. Tudi predstavnik Ljubljanske banke je na posvetovanje preprosto odgovoril, da zanimanja za kredite ni. Obrestna mera je namreč 31-odstotna. Hranilno kreditne službe imajo pogoje v glavnem izenačene s kreditnimi pogoji bank. Malce nižje, 18-odstotne obresti, imajo le v Škofji Loki, v Mozirju so 31-odstotne, v Slovenj Gradcu 30- in v Tolminu 31-odstotne. V osnutkih načrta za prihodnjih pet let je zapisano, da bo za kmečki turizem do leta 1990 na 180 kmetijah urejenih 2 tisoč ležišč. Hranilno kreditne službe in banke naj bi zagotovile 1 milijardo dinarjev kreditov. Letno to pomeni usposobitev 36 kmetij, za kar bi namenili 200 milijonov kreditov. To je vsekakor minimalen naložbeni program, je po predstavitvi naložbenih razmer v preteklih letih dejal Mihael Demšar, predstavnik zveze hranilno kreditnih služb Slovenije. Vendar še ta ne bo uresničen, če bo obrestna mera za tovrstne kredite več kot 15-odstotna, če torej ti krediti ne bodo izenačeni s siceršnjim kreditiranjem hribovskega kmetijstva. Slabo organizirana prodaja pa je drugi razlog za počasne razvojne korake kmečkega turizma. Turistične agencije se donedavna zanj niso menile, kar je skorajda nerazumljivo, saj nenehno iščejo nove posle. Vzrok njihovega mačehovskega odnosa do kmečkega turizma tiči verjetno v tem, da niso videle možnosti za hiter zaslužek. No, časi se spreminjajo in vse bolj se ozirajo tudi h kmečkemu turizmu, ki še kako potrebuje organizirano prodajo, da bi bile postelje v povprečju zasedene vsaj 70 dni na leto, saj manj kot toliko ne prinese večjega zaslužka. Včeraj so v Škofji Loki podpisovali sporazum o sodelovanju kmetov, kmetijskih zadrug in turističnih agencij na področju kmečkega turizma. Več o tem sodelovanju in o organizirani prodaji torej prihodnjič. M Volčjak GLAS 12. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 17. MAJA 1985 Po devetnajsti mednarodni kolesarski dirki Alpe-Jadran Ni bilo vse tako, kot bi moralo biti KRANJ — V Celju se je pretekli četrtek končala devetnajsta mednarodna kolesarska dirka Alpe-Jadran. Po startu v Ljubljani je kolesarska karavana triindevetdesetih kolesarjev iz osmih evropskih držav krenila čez Jezersko na sedemsto pet kilometrov dolgo pot po avstrijski Koroški, italijanski Julijski krajini in Benečiji in nato čez mejo pri Fernetičih spet po cestah Slovenije. Če hoče jubilejna dvajseta mednaro-dandirka pridobiti še boljši mednarodni ugled, bo treba postoriti še veliko. Alpe-Jadran je druga največja dirka v Jugoslaviji, letošnja je štela tudi za točke svetovnega B pokala, večja je le dirka Po Jugoslaviji. Letošnjo kolesarsko tekmo so po pričakovanju dobili jugoslovanski kolesarji, ki so bili že na startu v Ljubljani favoriti za posamično in moštveno zmago. Čeprav med našimi ni bilo Čerina, Bulica in kolesarjev, ki vozijo na dirki Praga—Berlin, so bili v konkurenci vsi naši, ki v mednarodnem kolesarskem svetu nekaj pomenijo. Šele na startu v Ljubljani se je zvezni kapetan in trener Save Franci Hvasti odločil, da bodo Savčani vozili za reprezentanco Jugoslavije, ki je dobila moštveno zmago v generalni uvrstitvi. Med posamezniki je bil prvi Rogovec Jure Pavlic. Ves čas tekme so bili v ospredju Savčani, ki so vozili odlično in dokazali, da so najboljši v državi in tudi med najboljšimi v reprezentančnih vrstah. Od Savčanov se je najbolje uvrstil Bojan Ropret, ki je bil v skupnem seštevku četrti, Janez Lampič je zasedel šesto mesto, Marko Cuderman je bil osemnajsti, Marko Polanc pa dvaindvajseti. Na tej dirki pa je bilo preveč napak. Napake so zagrešili sodniki, tehnično osebje in člani ožjega organizacijskega odbora. Še najbolj so grešili sodniki, ki jih je vodil mednarodni sodnik Mihail Kazarian iz Sovjetske zveze. On je sicer svoje delo dobro opravil, veliko sodnikov pa je delalo take napake, ki jim niso v pohvalo. Več kot pet ur je bilo treba na etapah čakati na uradne rezultate in vrstne rede. Izkazali so se le urejevalci biltena, saj je bil izdelan kmalu po tem, ko so sodniki dali svoje rezultate. Napake so bile tudi pri osebju, ki je bilo zadolženo za prevoze spremljevalcev, saj bi morali nekateri. zlasti novinarji, kar peš za kolesarji. Največ besede je imel pri tem kolega iz ljubljanske televizijske ekipe. Ta je bil pri prevozih »glavni«, saj je sam razporejal, kako in kje se bo vozila njegova ekipa. Naslednje leto bo jubilejna dvajseta mednarodna dirka Alpe-Jadran. V veliko pomoč ji bo jugoslovanski kolesarski sklad, ki je bil ustanovljen pred meseci. Le s skupnimi močmi bo tekma dobila pravo veljavo in tudi močno mednarodno udeležbo. Toda ne smemo čakati na zadnji mesec pred dirko. Z delom je treba začeti že zdaj. D. Humer Balinanje Novo igrišče na Hujah KRANJ - Balinarji Huj in Kokre bodo od jutri naprej bogatejši za novo balinišče. S skupnimi močmi so pripravili res izredno igrišče, ki bo dalo tem igralcem še večji polet. Ob svečani otvoritvi bodo pripravili kvaliteten balinarski turnir. Slavnostna otvoritev bo jutri ob 9. uri, sledil bo balinarski turnir. V_^ Delavni planinci z Bleda Bled — V petek, 12. aprila 1985, se je v blejski osnovni šoli zbralo prek sto prijateljev naših gora na občnem zboru Planinskega društva Bled. Gospodarska dejavnost je tudi v tem društvu v ospredju. Uspešno je bilo gospodarjenje s kočo v Lipanei. Čeprav je koča c'ostopna s traktorjem, so planinci znosili večino hrane v nahrbtnikih, kar je pripomoglo k dobrem finančnem rezultatu. Pri tej koči načrtujejo za letos izgradnjo novega vodnega zajetja, obnovo dovozne poti in ureditev okolice. Govorili so tudi o gostišču Rikli v središču Bleda, ki ga ima v najemu blejska Špe-cerija. Najemna pogodba se bo kmalu iztekla; poskrbeli bodo, da bo nova pogodba točno določala dolžnosti najemnika in da bo skrbneje gospodaril z gostiščem. V najem so oddali tudi kočo na Straži. Planinci so lani markirali okrog 40 kilometrov poti, letos pa nameravajo obnoviti dotrajane varovalne vrvi in napeljati nove med Malim Draškim vrhom in Mrežcami. Popravili bodo pot iz Krme na Debelo peč, ki je zapuščena in zaraščena. Obnovili bodo tudi napisne table in smerokaze v skladu s predpisi o Triglavskem narodnem parku. Posebno delaven je mladinski odsek. Ob izvedbi osmih izletov je dejavnost usmeril predvsem v vzgojo in izobraževanje mladih planincev. Letos je končalo planinsko šolo 17 učencev iz osnovne šole, večina drugih članov planinskega krožka pa je to šolo že prej opravila. Veliko uspehov so mladi blejski planinci dosegli v orientaciji, ki je vse bolj priljubljen način gibanja v naravi. Na spomladanskem orientacijskem tekmovanju PZS za gorenjsko, primorsko in ljubljansko pokrajino so mladinke zmagale, pionirke pa so osvojile 1. in 2. mesto. Mladinke so zmagale, pionirke pa zavzele 1. in 3. mesto tudi na tekmovanju za Remškarjev memorial, ki je bilo hrati republiško planinsko prvenstvo v orientaciji. Pionirke so se uvrstile na prva tri mesta na odprtem orientacijskem prvenstvu Gorenjske, na jesenskem orientacijskem tekmovanju PZS pa so zmagale tudi ekipno. Takih uspehov seveda ne bi bilo brez vztrajnega dela obeh mentorjev iz osnovne šole. Sploh se je tesno sodelovanje s šolo v zadnjih letih pokazalo kot izredno uspešno in ga bo treba razvijati še naprej. Društvo omogoča vsako leto tudi zimski tabor mladih planincev na Uskovnici. Ker je letos zaradi slabega vremena med zimskimi počitnicami odpadel, bodo šli mladi na Komno med prvomajskimi prazniki. Izleti v naravo so najmanj razvita društvena dejavnost. Posamezniki se sicer udeležujejo množičnih pohodov, organiziranega izletništva pa na Bledu ni. To bodo skušali spremeniti. Novo izvoljeni upravni odbor bo pri nadaljnjem delu moral upoštevati tudi pobude za razvijanje planinske dejavnosti v delovnih kolektivih na Bledu pa skrb pri zbiranju in arhiviranju zgodovinskega gradiva. Na občnem zboru so prizadevnim planincem podelili društvena in republiška priznanja. Srečanje je končal alpinist Viki Grošelj z zanimivim predavanjem in izborom diapozitivov od domačih planin do Himalaje. Metka Smolej Finale za jugoslovanski mladinski vaterpolski pokal V borbi za pokal kar osem moštev KRANJ — Letni bazen v Kranju je pripravljen na letošnji mladinski finalni turnir za jugoslovanski pokal. Od drevi pa do nedelje se bo borilo kar osem najboljših mladinskih vaterpolskih moštev Jugoslavije. Pod pokroviteljstvom Zveze socialistične mladine Slovenije in občinske konference Kranj ter ob organizaciji vaterpolskega kluba Triglav se bodo za to najvišje jugoslovansko priznanje potegovali mladi vaterpolisti Partizana in Crvene zvezde iz Beograda, Kotorja, Mladosti-Studenta iz Zagreba, Juga iz Dubrovnika, Solarisa iz Šibenika, Mornarja iz Splita in domačega Triglava. Svečana otvoritev tridnevnega turnirja bo danes ob 17.30 na letnem bazenu, prvo srečanje pa bo ob 18. uri. Vseh osem moštev si je pravico za nastop v finalu pridobilo na kvalifikacijskih turnirjih. Lani je naslov osvojil Solaris iz Šibenika, medtem ko je bil državni prvak Partizan iz Beograda, ki je glavni favorit za letošnjega zmagovalca. V tem mladinskem moštvu igra namreč skoraj polovica igralcev, ki so v članskem moštvu in državni reprezentanci. Prav nič ne zaostajajo tudi ostali, saj se že kalijo med moštvi, ki igrajo v prvi in drugi zvezni vaterpolski ligi. V tej druščini so tudi mladinci kranjskega Triglava. V moštvu so igralci, ki že igrajo za člansko moštvo in odlični igralci kadetskega moštva. Za čim boljšo uvrstitev se bodo potegovali vratarja Naglic in Lasič ter igralci Brinovec, Čadež, Grabeč, Mikoletič, Hajdinjak, Štirn, Rozman, Kociper, Ambrož, Pičulin in Petrovič pod vodstvom trenerja Toma Baldermana. Turnir se začne danes ob 18. uri, jutri so tekme od 9. ure dopoldne in od 18. ure zvečer, v nedeljo pa od 9. do 13. ure. ■y-i\x : , iVvA; l'.vUu ri.' •" • ' 1 ' v s ,'-dV' ■ fV -\ " ■"•»' : ■-.Culi ■ * i i I I i ŠPORT OB KONCU TEDNA Križe: namiznoteniški turnir za pionirje — Namiznoteniška sekcija pri TVD Partizan Križe prireja v soboto, 18. maja, ob 8. uri je telovadnici osnovne šole Kokrški odred v Križah selekcijski turnir prve in druge skupine pionirjev Gorenjske. Nastopilo bo dvajset mladih igralcev namiznega tenisa. — J. Kikel Jesenice: košarkarski turnir za pa-raplegike — Zveza paraplegikov za Gorenjsko prireja s pomočjo pokroviteljev — sindikalne in mladinske organizacije Železarne ter aktiva zaposlenih invalidov v soboto, 18. maja, ob 8. uri v telovadnici centra srednjega usmerjenega izobraževanja na Jesenicah tradi-cionali, 4. turnir paraplegikov v košarki. Tekmovanje bo posvečeno 40-letnici osvoboditve in dnevu mladosti, na njem pa bodo nastopile ekipe Maribora, Celja, Novega mesta, Ljubljane, Kranja, Koroške in prvič tudi iz sosednje Avstrije. — J. Rabič Mojstrana: tek po Triglavskem narodnem parku — Tekaška sekcija pri športnem društvu Dovje-Mojstrana prireja v nedeljo, 19. maja, prvi tek po gozdnih stezah in cestah v Triglavskem narodnem parku. Start bo ob desetih dopoldne pri Rosu, na Triglavski cesti 67 v Mojstrani. Udeleženci bodo razdeljeni v šest skupin po starosti in spolu: moški do 20 let, od 20 do 30 let, od 30 do 40 in nad 40 let ter ženske do 30 in nad 30 let. Prireditelj sprejema prijave na naslov: Franci Teraž, Triglavska 67, Mojstrana, ali uro pred startom na prireditvenem prostoru. Prvi trije v vsaki kategoriji bodo prejeli medalje, najhitrejša v moški in ženski konkurenci pa še pokal. — J. Rabič Adergas: dvanajst ur odbojke — Športno društvo Adergas vabi ljubitelje odbojke na 12-urno tekmo med domačimi igralci in ekipo Predoselj. Srečanje se bo začelo v nedeljo ob 8. uri. Zmagovalec bo prejel lep prehodni pokal, v dosedanjih štirih tekmah so vedno zmagali domačini. Po tekmi bo družabno srečanje. — J. Kuhar Nogomet — Nogometaši kranjskega Triglava se bodo v tekmi slovenske lige pomerili v nedeljo ob 17. uri na stadionu Stanka Mlakarja z ekipo ljubljanske Ilirije, igralci Nakla pa v tekmi druge slovenske lige zahod ob 10.30 z enajsterico Ljubljane, ki je najres-nejši kandidat za napredovanje v slovensko ligo. Nadaljuje se tudi prvenstvo v vseh ligah občinske nogometne zveze Kranj. Spored tekem — člani, sobota ob 18. uri — Kokrica : Sava, Podbrezje : Zarica, Britof : Primskovo, Šenčur : Trboje, Velesovo : Bitnje, Mavčiče : Visoko, Preddvor : Grintavec, Hrastje : Podgorje; pionirji, sobota ob 16.30 — Sava : Šenčur, Kokrica : Britof, Primskovo : Naklo, Podbrezje : Bitnje, Zarica : Visoko; mladinci, nedelja ob 9.30 — Primskovo : Šenčur, Kokrica : Naklo, Zarica : Trboje, Bitnje : Preddvor. — D. Jošt Rokomet — Igralke Alplesa se bodo v tekmi 19. kola slovenske lige pomerile jutri ob 18. uri v športni dvorani Po-den v Škofji Loki z Mlinotestom, igralci Termopola pa dve uri kasneje z ekipo Astre-Jadran. V drugi moški republiški ligi igrajo doma le rokometaši Žabnice (jutri ob 18. uri), medtem ko Peko gostuje pri Slovanu, Križe pri Do-nitu in Preddvor v Novi Gorici. V enakem ženskem tekmovanju bo derbi v Dupljah, kjer se bodo domačinke jutri ob 18. uri srečale z Olimpijo. Tekma bo odločala o prvaku. Rokometašice Preddvora bodo gostovale v Novem mestu. V moški mladinski republiški ligi — center bosta danes ob 17.30 tekmi Ter-mopol : Olimpija in Škofja Loka : Stor-žič, jutri ob 16. uri Žabnica : Kamnik in v nedeljo ob 9.30 Preddvor : Križe. V enakem ženskem tekmovanju bo danes ob 18. uri tekma Ratitovec : Alples, v nedeljo ob 10. uri Duplje : Itas Kočevje in uro kasneje Preddvor : Olimpija. J. Kuhar Vaterpolo Mladost pred Triglavom KRANJ — Zimski bazen v Kranju je še zadnjič pred letno sezono gostil mladinska vaterpolska moštva, ki so pred finalom jugoslovanskega pokala igrala na odprtem prven'stvu Slovenije. Na dvodnevnem turnirju so nastopili vaterpolisti Kopra, Delfina iz Rovinja, Mladost-Studenta iz Zagreba in domačega Triglava. Prvo mesto so tokrat osvojili mladi vaterpolisti zagrebške Mladosti, ki so v borbi za prvo mesto s težavo premagali Triglav. Izidi — I. kolo: Triglav : Koper 31:1, Mladost : Delfin 24:3, II. kolo: Koper : Mladost 2:18, Triglav : Delfin 24:12, III. kolo: Koper : Delfin 11:15, Triglav : Mladost 10:12. Lestvica: Mladost 3 3 0 0 54:16 6 Triglav 3 2 0 1 65:16 4 Delfin 3 1 0 2 21:59 2 Koper 3 0 0 3 14:64 0 Za najboljšega vralarja so proglasili domačina Romana Naglica, najboljši igralec je bil Milorad Damjanovič (Mladost), po enajst golov so dosegli Uroš Čadež in rgor Štirn (obaTriglav) t rs mm Mililo* Slovenski pionirski šahovski prvaki: (od leve proti desni) Robi Kocbek, Matjaž Šlibar, Bojan Arzenšek, Marko Kovač in Tomaž Rogelj. — Foto: C. Z. Slovenski prvaki iz 8. a Predoslje — Marko Kovač s Suhe, Tomaž Rogelj iz Britof a in trojica iz Milj — Bojan Arzenšek, Matjaž Šlibar in Robi Kocbek, vsi učenci osmega a razreda osnovne šole Josip Broz-Tito v Predosljah — so na nedavnem ekipnem slovenskem šahovskem prvenstvu za pionirje pod vodstvom mentorja Braneta Hribarja osvojili prvo mesto. Uspeh iz Gornje Radgone so pred prvomajskimi prazniki dopolnili še na posamičnem prvenstvu na Bledu, kjer je bil Matjaž med 32 najboljšimi slovenskimi šahisti (vodil je vse do zadnjega kola, v katerem je nesrečno remiziral) drugi, Bojan peti in Tomaž deseti. Prvaki iz 8. a se zdaj vneto pripravljajo za nastop na državnem prvenstvu od 20. do 25. maja v Puli. Pridno obiskujejo šahovski krožek v šoli, zahajajo med šahiste sekcije Tomo Zupan v Kranju in poslušajo napotke mojstra FIDE Rudija Ostermana iz leske Murke. Fantje so polni pričakovanj. Vesele se dolgega potovanja, kajpak tudi nekajdnevne odsotnosti iz šole, hkrati jih je tudi malce strah. Konkurence ne poznajo in se boje, da ne bi osramotili šole ter vseh, ki so jih pripravljali in jim omogočili nastop V Puli. »Če se bomo uvrstili v zlato sredino, bo to že uspeh,« so previdni mladi šahisti. Marka, Bojana in Tomaža so za igro s črno-belimi figurami navdušili njihovi očetje, Matjaža je naučila šahirati mami, Robija prijateljica iz Kranja. Resneje so začeli igrati šah ob koncu šestega razreda, ko so se tudi včlanili v šolski šahovski krožek; po prvih uspehih so začeli obiskovati tudi »šahovske ure« v sekciji Tomo Zupan v Kranju. Mentor Brane Hribar jih je znal usmerjati in spodbujati k učenju šahovske teorije, studiranju končnic, otvoritev, posameznih dvobojev. Fantje so v dveh letih veliko napredovali in po šahovskem znanju docela prerasli svoje prve učitelje — očke in mamice. Tudi v svojem razredu so ostali brez pravih tekmecev in zato jim ne preostane drugega, kot da se merijo med seboj. »Če je pri pouku posebej dolgočasno, si domislimo dopisni šah. Listič, na katerega pišemo poteze, potuje med nasprotnikoma in ko se oglasi šolski zvonec, je dvoboja običajno že konec,« pravijo osmošolci, iznajdljivi na šahovnici in v šolskih klopeh, in me v isti sapi opozorijo, da tega ne smem zapisati. Naj mi fantje oprostijo, učitelji pa njim! Mladi šahisti iz Milj, Britofa in s Suhe bodo po osnovni šoli nadaljevali z igranjem pod okriljem šahovske sekcije Tomo Zupan. Matjaž ima za zdaj prvo kategorijo, Tomaž in Bojan sta drugokategornika, Robi in Marko sta si doslej pridobila tretjo kategorijo. Vsi želijo še napredovati in si priigrati bolj zveneče šahovske naslove. Vsi bodo tudi nadaljevali šolanje: Marko na ekonomski šoli, Bojan in Robi na strojni iskrški, Matjaž na naravoslovno-matematični in Tomaž na jezikovnodružboslovni v Škofji Loki. Vedo, da bo potlej več učenja, a hkrati so prepričani, da bo nekaj časa ostalo tudi za tisto, kar imajo radi — za šah. C. Zaplotnik Občinska trim liga v košarki — moški Beksel letošnji prvak Kranj — Končana je tudi letošnja moška košarkarska občinska trim liga. V skupinah A in B je nastopalo osemnajst moštev, ki so na vseh srečanjih pokazala obilo košarkarskega znanja in veliko kvalitetne igre. Iz skupine A sta se v finale uvrstili moštvi Kranj 75 in Beksel, v skupini B pa Gorenjska oblačila in Krvavec. Na finalnem turnirju za prvaka je najboljšo igro pokazal Beksel, ki je v borbi za prvo mesto premagal Kranj 75 in si tako zasluženo prislužil občinski naslov. V borbi za tretje mesto so bila Gorenjska oblačila boljša od Krvavca. Izidi — finale: Beksel : Gorenjska oblačil^ 37:24, Kranj : Krvavec 49:42; za prvo mesto: Beksel : Kranj 75 44:37, za tretje mesto: Krvavec : Gorenjska oblačila 25:65. Vrstni red - 1. Beksel, 2. Kranj 75, 3. Gorenjska oblačila, 4. Krvavec. -dh Ligaški izidi NOGOMET: — lige Občinske nogometne zveze Kranj: člani, 3. kolo končnice — A liga — Zarica : Kokrica 1:1, Podbrezje : Sava 1:2, Trboje : Britof 2:4, Šenčur : Primskovo 2:4; vrstni red: Sava 31, Zarica 20, Podbrezje 17, Kokrica 17, Primskovo 16, Trboje 15, Britof 12, Šenčur 6; B liga — Visoko : Velesovo 3:5, Bitnje : Mavčiče 1:0, Grintavec : Hrastje 2:12, Podgorje : Preddvor 2:3; vrstni red: Bitnje 30, Mavčiče 21, Visoko 20, Velesovo 18 itd.; mladinci, 2. kolo končnice — Naklo : Primskovo 2:1, Kokrica : Šenčur 5:8, Preddvor : Zarica 2:3, Trboje : Bitnje 1:2; vrstni red: Šenčur 26, Naklo 22, Primskovo 20 itd.; pionirji, 15. kolo Britof Podbrezje 17:0, Naklo : Kokrica 0:0, Zarica : Sava 1:1, Šenčur : Primskovo 1:16, Visoko : Bitnje 5:2; vrstni red: Britof 29; PrfmskovO 26, Naklb 21 itd. -t):«' 1 • ' 1 P' R >vw Vatrostalna prva v Milanu Jesenice — Ekipa jeseniških keglJ* čev na ledu Vatrostalna (Šapek, Peflj| Berčič, Plesničar) je na močnem o1*^. narodnem turnirju v italijanskem ^ lanu osvojila prvo mesto pred Bdz nom in Castelruthom. To je vsekak0 lep uspeh jeseniškega moštva, saj s italijanski kegljači po kakovosti 11 drugem mestu na svetu. /---- Odločilni srečanji Alplesa in Dupelj Do konca tekmovanj v rcpubh" ških rokometnih ligah je ostalo »e nekaj kol. Gorenjske ekipe — to velja predvsem za ženske — imajo se vedno možnosti, da posežejo P° mestih, ki vodijo v višja tekmova-nja. Rokometašice Alplesa iz Železnikov sicer zaostajajo za vodeco Ferrotehno iz Izole za štiri točke* vendar imajo igralke z obale d° konca prvenstva precej težji razp0" red kot Dupljanke — v 19. kolu go* stujejo pri ekipi Burje, ki je bila P° jesenskem delu na drugem mesttf^ v predzadnjem 21. kolu pa v šcn^ Jerneju. O prvaku bo bržčas odloča* la tekma (v soboto, 25. maja) n»e, Ferrotehno in Alplesom. Igralke Železnikov nimajo nobene izbfrc' če hočejo napredovati v močnejs0 ligo: v tej tekmi kot tudi v preosta* lih treh morajo zmagati. V drugi slovenski ligi bo o prva" ku odločalo srečanje med .igralk*' mi Dupelj in rokometašicami UaJ bljanske Olimpije. Tekma bo jutr| ob 18. uri na igrišču v Dupljah. D0' mačinke bi morale ponoviti igro P prvega dela prvenstva, ko so pijo premagale na gostovanju Ljubljani. S tem so se uvrstile enotno republiško rokometno lig0:. Ne le za vrh, borba poteka tuđ za obstanek, kjer so se v slovens*^ moški ligi znašli v neugodnem P0' ložaju tudi igralci škofjeloškeg Termopola. J. Kuh»r , »ji, .'. >\\t ,\ i /'b J J iS A . - "J-^f EttEK, 17. MAJA 1985 KINO KRONIKA ŠPORT IN REKREACIJA Milovan Čikič Nogometni klub Triglav iz Kranja praznuje letos 65. obletnico obstoja Če želimo dober nogomet, potem mu dajmo dihati Milovan Čikič, predsednik izvršnega odbora Nogometnega kluba Triglav iz Kranja o kranjskem nogometu in prizadevanjih, da bi nogomet zlezel iz sivine povprečnosti, v kateri se sedaj nahaja GORENJSKI GLAS: Sedanje vodstvo kranjskega nogometnega kluba, edinega gorenjskega predstavnika v slovenski nogometni ligi, si je zadalo zahtevne cilje: sodobno organizirati gub in urediti odnose v njem, zagotoviti osnovne razmere za delo, povrniti nogometu ugled in vrniti občinstvo na tribune. Ima kranjski in z njim povezan gorenjski nogomet možnosti preseči že dolga leta trajajočo povprečnost? ClKIC: »Današnji položaj športa je v prvi vrsti odraz splošnih razmer in odnosov v družbi, stopnje razumevanja družbenopolitičnih skupnosti za sport, sposobnosti vodstva posamez-nega društva ali kluba in končno tudi pripravljenosti aktivnih športnikov 2a resno delo in s tem za doseganje skupno zastavljenih ciljev. Morda je nogomet v nekoliko drugačnem polo-|aJu, morda ga še kdo črti in meni, da Slovenci nismo za nogomet in ga je zato treba poriniti na stranski tir. Žal se je na Gorenjskem prav to dogajajo. Tudi na primeru NK Triglav, ki je Povsem gorenjski klub, edini gorenjski predstavnik v najvišjem slovenskem nogometnem tekmovanju, slovenski nogometni ligi. Letos praznuje klub 65. obletnico delovanja in ob tej. čeprav predvsem za slavje primerni priložnosti, bi radi odkrito povedali svoje probleme, plane in koncept dela, da bi se kot jara kača trajajoči problemi, nekateri tudi povsem nepotrebni, umaknili z dnevnega reda. Preteklih problemov nima smisla Ponavljati. V klubu smo se dogovorili, ^a je naša osnovna naloga povrniti nogometu veljavo in ugled, ki ju je nekdaj imel. Vodi nas osnovno izho-dlšče, da šport ni zasebna stvar, am-Pak družbena kategorija. Zavedamo se, kaj hočemo, in vemo, da bomo uspeli le s skupnim delom, kadrovsko okrepljeni, složni. Med nami vlada Razumevanje in prijateljstvo. Postajamo klub, sposoben dostojno zastopati svoje ime, Kranj in Gorenjsko, ^fepričan sem, da smo postali notra-nJe že toliko trdni, da nam nekdo od zunaj ne more več v tolikšni meri vnašati nereda in problemov. Konec koncev to potrjujejo tudi rezultati. Ne mislimo, da smo že vse naredili. Vendar je začetek obetaven in to nam veliko pomeni. Kako naprej? V Programska izhodišča kluba smo zapisali osem glavnih nalog: vzgojiti svoje igralce prve, druge, tretje in četrte selekcije, v klubsko delo vključiti &lentirane igralce iz občinske nogometne lige, okrepiti strokovni kader 2a vzgojo mlajših igralcev (poklicni trener), zagotoviti materialne pogoje za nemoteno delo, prodreti v vrh slovenske nogometne lige, vrniti občinstvo na nogometno igrišče, okrepiti vodstvo kluba s predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja ter nameniti večjo pozornost reklamnemu in propagandnemu delu. Seveda pa iz tega testa ne bo kruha, če se ne bomo zavestno opredelili, da je Triglav gorenjski klub in da za njim kot našim predstavnikom v slovenski ligi vsi stojimo. To je sedaj Triglav. Ce bo jutri ta vloga pripadla Škofji Loki ali Tržiču, je naša dolžnost živeti in delati za ta klub.« GORENJSKI GLAS: Menimo, da jedro problema vendarle tiči v pičli gmotni podpori nogometu, v pogosto odklonilnem odnosu do te, sicer tudi na Gorenjskem popularne igre. Kaj storiti, če se tu ne bo obrnilo na bolje. Pomeni to še naprej životarjenje? ČIKIČ: »V takšnih razmerah, ki niso nič drugega kot životarjenje, res ne moremo delati. Žal je ta usoda doletela klub s 65-letno tradicijo in uspehi, ki bi mu jih marsikdo zavidal. Triglav je zadeva družbene skupnosti in šele potem nas, ki smo dolžni delo kvalitetno in odgovorno organizirati in speljati. Jasno in odgovorno postavljamo probleme in prepuščamo družbeni skupnosti odločitev, ali hočemo imeti kvaliteten in množičen nogomet, ali želimo imeti dostojnega predstavnika Gorenjske v slovenski ligi. Če to želimo, potem so nujne osnovne možnosti za delo. Če pa sodimo drugače, potem klub tudi lahko ukinemo oziroma mu določimo drugačno vlogo. Vendar se ob tem sprašujemo, če Gorenjska res ni sposobna zagotoviti normalnih razmer za delo samo enega predstavnika v slovenski nogometni ligi? Primorska Moštvo kranjskega Triglava ima, na primer, tri zastopnike, Štajerska sedem, itd. Da na Gorenjskem ni zanimanja za nogomet, da ni igralcev, sploh ne drži. Tudi nogometna tradicija na Gorenjskem je bogata. Triglav obstaja 65 let, pa tudi v drugih krajih se nogomet že dolgo igra. Številke so dovolj prepričljive. Samo v kranjski občini je registriranih 1800 igralcev, od tega v Triglavu 120. K temu dodajmo še vse jase in improvizirana igrišča, kjer se teka za žogo. To je dokaj množičnosti in tudi zavrnitev teze, da za nogomet ni zanimanja, da igra ni družbeno koristna. Družbena pomoč mora slediti tej množičnosti in podpirati tudi kvalitetni vrh, ki ga v tem trenutku predstavlja kranjski Triglav. Če cilji našega kluba niso dovolj jasni in kvalitetni, potem nam je treba reči, kaj moramo še narediti. Nogomet v primeru Triglava ni nikakršna pridobitna dejavnost, zadeva ozke skupine posameznikov, ampak družbena kategorija. Delo v nogometu je resno in organizacijsko zahtevno delo, sicer je zaman terjati kvaliteto. Žalostno, vendar resnično je, da ima Triglav od vseh klubov v slovenski nogometni ligi najslabše razmere za delo. Problemi se vlečejo iz dneva v dan in se celo stopnjujejo. Ne vemo, ali bomo lahko pokrili samo najnujnejše stroške, ali nas bo kdo zaradi neredne poravnave obveznosti prijavil in kaznoval. Moštvo vadi štirikrat tedensko, v nedeljah so tekme. To je za fante, ki so redno zaposleni ali hodijo v šolo, velik napor. V klubu trepetamo, ali bomo imeli dovolj denarja za avtobusni prevoz, za pošten obrok hrane po tekmi, za povrnitev potnih stroškov, da o hranarini, ki je kot nadomestilo za izgubljene kalorije v drugih klubih povsem običajna, niti ne govorimo. Lani bi za normalno delo, brez kakršnegakoli razmetavanja, potrebovali 2,5 milijona dinarjev. TKS nam je na primer dala lani le 624.000 dinarjev, razen nas najslabše materialno stoječi klub v slovenski nogometni ligi pa je na primer lani dobil skoraj 2 milijona dinarjev, torej več kot trikrat več!« GORENJSKI GIAS: Kranjsko združeno delo je začelo načrtno pomagati športu v obliki tako imenovanih patronatov. Nogometaši ste se povezali s P' miko. Je to znanilec boljših časov za Triglav tudi po finančni plati? ČIKIC: »Dobivamo občutek, da smo mi po krivem kaznovani za to, kar se je v nogometu nasploh dogajalo in se še dogaja in ker se trudimo, da iz životarjenja nekaj dosežemo. Naša uvrstitev v ligi dokazuje dobro delo. Delamo korektno in skromno in ni govora o zlorabah. Tudi sami v klubu s prostovoljnim delom pridobivamo denar. Omogočila nam ga je Planika, ki je tudi sicer prevzela pokroviteljstvo nad nami. To je pozitivno in škoda je, da se za takšno sodelovanje športa in združenega dela v kranjski občini že nismo prej odločili. Pokroviteljstva seveda v celoti ne rešujejo problematike, zmanjšujejo pa napore pri pridobivanju sredstev za osnovno delo. Najlepše bi proslavili 65. obletnico našega dela, če bi bile vsaj naše najosnovnejše želje uresni- GORENJSKI GLAS: Vrniti občinstvo na tribune kranjskega stadiona je eden od ciljev kluba. To pa lahko stori le kvaliteta nogometa. Je Kranj z Gorenjsko sposoben oblikovati kvalitetno moštvo? ČIKIČ: »Ljudje bodo množičneje gledali nogomet, če bomo to dejavnost dobro organizirali, če jo bomo podpirali in se v družbi opredelili zanjo. Potrebujemo in sposobni smo sami na Gorenjskem oblikovati kvalitetno moštvo. Če izpolnimo oba pogoja, za občinstvo ne bo problema. Igralci in gledalci so drug drugemu potrebni. Pri Triglavu smo zadnje čase marsikaj naredili. Dokazali smo, da znamo igrati nogomet, da želimo igrati dober nogomet, nikakor pa ne životariti, ne vodstvo ne igralci ne ljubitelji nogometa. Če bomo zavestno vsi hoteli, potem bo Triglav resnično kvalitetno jedro gorenjskega nogometa. Triglav ni na razpotju, kot pravijo nekateri. Naša pot je znana in opredeljena. Hočemo le, da nas družba v teh prizadevanjih z besedami in tudi dejanji podpre. Naša vrata so vedno odprta vsem, ki bi radi kot trenerji, igralci in funkcionarji pomagali klubu in tako pomagali nogometu!« J. Košnjek NESREČE PADEL Z MOTORJEM Zalog — V torek, 14. maja, se je v Zalogu pri Cerkljah huje ponesrečil 50-letni Ivan Ažman iz Lahovč. Na poti iz Zaloga proti domu je padel z motornim kolesom. Ranjenega so odpeljali v Klinični center v Ljubljano. S PLOČNIKA NA CESTO Tržič — V nesreči, ki se je v torek, 14. maja, pripetila v Tržiču, je bil huje ranjen pešec Franc Klemene, star 36 let, doma iz Loma pod Storžičem. Hodil je po pločniku, pred tovarno Peko pa se je izognil nasproti prihajajočim pešcem in stopil na cesto. Tedaj je pripeljal avtobus z Danijo lom Potočnikom, starim 41 let, iz Ko-vorja, za volanom. Pešca je zadel in odbil na pločnik, kjer je obležal. OTROK PRED AVTO Kranj — Pri bencinski črpalki na Koroški cesti v Kranju se je v sredo, 15. maja, zgodila prometna nesreča, v kateri je bila huje ranjena 8-letna Marjana Trivundža iz Kranja. Deklica je nenadoma pritekla na cesto, po kateri je tedaj pripeljal 32-letni Darko Truden iz Bistrice pri Tržiču. Voznik je sicer zaviral, a je otroka kljub temu zadel. Huje ranjeno so deklico odpeljali v Klinični center. D. Ž. Zlomila se je os Tržič — V Pekovem tozdu Po-liuretan se je v sredo, 15. maja, pri delu ponesrečil Mirko Meglic, star 32 let, iz Loma pod Storžičem. Ko je hotel delavec v stroj, na katerem je delal, vstaviti lesen ojačevalec za pete, je 25 kilogramov težko gornje ogrodje stroja padlo in mu zmečkalo prste leve roke. Vse kaže, da se je zaradi dotrajanosti materiala prelomila os, ki drži gornje ogrodje na cilindru stroja. DEŽURNI VETERINARJI od 17. 5. do 24. 5.1985 za občini Kranj in Tržič Od 7. do 23. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 25-779 ali 22- 781, od 23. do 7. ure na tel.: 23- 518 za občino Škofja Loka Andrej PIPP, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380 za občini Radovljica in Jesenice Janez URH, dipl. vet., tel.: 23-716 ali 25-779 NOVO V KINU Film Dan krvavega Valentina prihaja iz Kanade. Prikazuje nesrečo v rudniku, ki se je zgodila zaradi nepazljivosti dveh preddelavcev, sta hitela na praznovanje Sv. Valentina. V rudniku je zasulo šest \y-darjev. Le eden je preživel, a še ta le tako, da se je hranil s člove-skim mesom. Znorel je in spravili so ga v norišnico. Toda on zbeži in ubije oba preddelavca in njihovi srci pošlje na ples s sporočilom, naj ie9a. nikoli več ne organizirajo. Dvajset let kasneje, ko so prvič spet Pripravili ples ob Sv. Valentinu, najdejo organizatorko plesa mrtvo. Ples prelože, medtem pa se skupina mladih zbira okrog rudnika, kjer Pride do serije ubojev in pričakovanega razpleta. Ameriški film Beg iz El Diabla Pripoveduje o skupini ameriških naJstnikov, ki preživljajo dneve na kalifornijski plaži v vožnji z Motorji in na kotalkah. Ko me-P*ni nasilneži enemu od njih razvijejo motor, mladi uporno zahte-VaJo nadomestilo in uspejo. Da bi PToslavili uspeh, gresta dva od mladeničev v Mehiko, kjer je pri mami Rozi vedno odlična zaba-Va- A namesto zabave enega od nHju doleti zapor El Diablo. To-vo.riš pokliče prijatelje in s pomočjo njih, meščanov in mladine Prodrejo v zapor in osvobodijo PHjatella. Bel Star (The Bellestarr story) je italijanski film znane režiserke Line Wertmuller. Western je posnet na naših Plitvicah. V nekem salo-nu lepa Bel Star izgublja pri pokerju. Nasproti nje je strašni bandit te-9a kraja. Bel Star se pripravlja, da bi pustila karte, a ji bandit da neobičajno ponudbo... V glavni vlogi igrata Elsa Martinelli in Robert wood. V kranjske kinematografe prihaja ponovno italijanski seksi film Krčma zablodelih, tokrat v neskrajšani verziji. Pripoveduje o mladi V^eli, Bila je v verskem internatu, pa je potem dobila delo v gostilni, ^t jo vodi bivša lastnica javne hiše ... KINO J CENTER KRANJ - 17. maja: amer. barv. film SAHARA ob 16., 18. 20. uri, 18. maja: amer. barv. pust. film SAHARA ob 16. in 20. uri, premiera kanad. barv. krim. filma DAN KRVAVEGA VALENTINA ob 22. uri, 19. maja: amer. barv. komedija JERRY IŠČE DELO ob 10. uri, amer. barv. film SAHARA ob 15. in 17. uri, nem. barv. erot. komedija VROČA DEKLETA ob 19. uri, premiera amer. barv. akcij, filma POBEG IZ EL DIABLA ob 21. uri, 20., 21. in 22. maja: kanad. barv. krim. film DAN KRVAVEGA VALENTINA ob 16., 18. in 20. uri (22. maja le ob 16. in 18. uri, ob 20. uri, ital. barv. erot. drama KRČMA ZABLODELIH), 23. maja: ital. barv. erot. drama KRČMA ZABLODELIH ob 16., 18. in 20. uri, KRANJ STORŽIČ - 17. maja: nem. barv. erot. film HOTEL LJUBEZNI NA TIROLSKEM ob 16., 18. in 20. uri, 18. maja: amer. barv. krim. film PEKLENSKI PREGON ob 16., 18. in 20. uri, 19. maja: hongk. barv. film ODRED ZMAJEV ob 14. in 18. uri, nem. barv. erot. film HOTEL LJUBEZNI NA TIROLSKEM ob 16. uri, premiera ital. barv. filma BELLE STAR ob 20. uri, 20. in 21. maja: ital. barv. film BELLE STAR ob 16., 18. in 20. uri, 22. maja: franc. barv. film OTOK STRASTI ob 16., 18. in 20. uri, 23. maja: hongk. barv. film ODRED ZMAJEV ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ —17. maja: amer. barv. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 18. in 20. uri, 18. maja: amer. barv. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 16., 18. in 20. uri, premiera hongk. barv. film GOSPODAR ZMAJ ob 22. uri, 19. maja: amer. barv. komedija JERRY IŠČE DELO ob 15. uri, amer. barv. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 17. in 19. uri, premiera kanad. barv. krim. filma DAN KRVAVEGA VALENTINA ob 21. uri, 20. maja: ital. barv. film STEVARDESA IN GANGSTERU ob 18. in 20. uri, 21. maja: ital. barv. erot. krim. film TEROR EXPRESS ob 18. in 20. uri, 23. maja: amer. barv. srhljivka GROZLJIVI VIKEND ob 18. in 20. uri KAMNIK DOM —17. maja: amer. barv. zgod. spektakl HUNDRA ob 18. in 20. uri, predpremiera amer. barv. filma POBEG IZ EL DIABIAA ob 22. uri, 18. maja: amer. barv. risani film LARIFARI ZAJČEK ob 16. uri, slov. barv. film LJUBEZEN ob 18. in 20. uri, premiera ital. barv. filma BELLE STAR ob 22. uri, 19. maja: amer. barv. zgod. film HUNDRA ob 15. in 17. uri, 20. maja: nem. barv. dokum. film STEVARDESA IN GANGSTERU ob 18. in 20. uri, 21. maja: špan. barv. film MATI, POSLU-ČAJ MOJO PESEM ob 18. in 20. uri, 23. maja: nem. barv. erot. film HOTEL LJUBEZNI NA TIROLSKEM ob 18. in 20. uri, DUPLICA — 18. maja: amer. barv. film POBEG IZ EL DIABLA ob 20. uri, 19. maja: a mer.barv. risani film LARIFARI ZAJČEK ob 15. uri .ongk. barv. film GOSPODAR ZMAJ ol 17. in 19. uri, 22. maja: nem. barv. erot. komedija RESNIČNE ZGODBE ob 20. uri, 23. maja: kanad. barv. krim. film DAN KRVAVEGA VALENTINA ob 20. uri JESENICE RADIO - 17. maja: špan. barv. film MATI, POSLUŠAJ MOJO PESEM ob 17. in 19. uri, premiera nem. barv. erot. filma RESNIČNE ZGODBE ob 21. uri, 18. maja: nem. barv. erot. film RESNIČNE ZGODBE ob 17. in 19. uri, 19. maja amer. barv. srhljivka GROZLJIVI VIKEND ob 17. in 19. uri, 21. maja: amer. barv. zgod. spektakl HUNDRA ob 17. in 19. uri, 22. maja: amer. barv. krim. film PEKLENSKI PREGON ob 18. in 20. uri JESENICE PIJ\VŽ - 17. maja: amer. barv. srhljivka GROZUIVI VIKEND ob 18. in 20. uri, 18. maja: nem. barv. erot. film RESNIČNE ZGODBE ob 17. in 19. uri, 19. maja: špan. barv. glasb, film MATI, POSLUŠAJ MOJO PESEM ob 16. uri, nem. barv. erot. film RESNIČNE ZGODBE ob 18. in 20. uri, 20. maja: amer. barv. zgod. spek-takel HUNDRA ob 18. in 20. uri, 21. maja: franc. barv. erot. film OTOK STRASTI ob 18. in 20. uri, 23. maja: amer. barv. krim. fi-tal. barv. pust. film STEVARDESA IN Gilm GETEWAY ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA — 17. maja: hongk. barv. film GOSPODAR ZMAJ ob 18. uri, 18. maja: ital. barv. pust. film STB:VARDE-SA IN GANGSTERU ob 20. uri 21. maja: amer. barv. pust. film SAGARA ob 20. uri DOVJE — 19. maja: amer. barv. film PEKLENSKI PREGON ob 19. uri, SORA ŠKOFJA LOKA - 17. maja: amer. drama SIJAJ V TRVI ob 18.30 in 20.30, 18. in 19. maja: amer. akcij, film UMAZANI INŠPEKTOR HARY ob 18.30 in 20.30, 21. in 22. maja: angl. erot. film FAN-NY H1LL ob 18.30 in 20.30 in 20.30, 21. in 22. maja: angl. erot. film FANNY HILL ob 18.30 in 20.30, 23. maja: amer. barv. film GROZUIVI VIKEND ob 20.30 ŽELEZNIKI OBZORJE — 17. maja: amer. film UMAZANI INŠPEKTOR HARY ob 20.30, 18. maja: amer. drama SIJAJ V TRAVI ob 20.30, 19. maja: franc. avant film CENA NEVARNOSTI ob 18.30 in 20.30, 22. maja: amer. avant. film TARZAN ob 20.30 POLJANE -17. maja: franc. film CENA NEVARNOSTI ob 20. uri, 19. maja: amer. avant. film TARZAN ob 18. uri, 21. maja: amer. film GROZUIVI VIKEND ob 20. uri RADOVUICA - 17. maja: hongk. barv. film NEPREMAGUIVI JUNAK ob 20. uri, 18. maja: hongk. barv. film NEPREMAGUIVI JUNAK ob 18. uri, amer. barv. pust. film GOSPODAR ZVERI ob 20. uri, 19. maja: amer. barv. film GOSPODAR ZVERI ob 18. uri, hongk. barv. film NEPREMAGUIVI JUNAK ob 20.'uri, 20. in 22. maja: jugosl. barv. film BALKANSKI VOHUN ob 20. uri, 21. maja: amer. barv. film GOSPODAR ZVERI ob 20. uri, 23. maja: nem. barv. film DEKLE Z REGRATOM ob 20. uri BLED— 17. maja: amer. barv. film DEKLE IZ INDIJE ob 20. uri, 18. maja: ital. barv. film PAR NE PAR ob 18. in 20. uri, 19. maja: ital. barv. film PAR NE PAR ob 18. uri, ital. barv. film ŽENA APAČ ob 20. uri, 20. in 23. maja: hongk. barv. film NEPREMAGUIVI JUNAK ob 20. uri, maja: jugosl. barv. film BALKANSKI VOHUN ob 20. uri, 20. maja: amer. barv. film GOSPODAR ZVERI ob 20. uri, BOHINJ — 18. maja: ital. barv. film ŽENA APAČ ob 20. uri, 19. maja: amer. barv. film DEKLE IZ INDIJE ob 18. in 20. uri, 23. maja: amer. barv. film GOSPODAR ZVERI ob 20. uri GLAS 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK. 17. MAJA 1985 ce kupujete PREMAZE IN ZAŠČITNA SREDSTVA ZA LES IN KOVINE OBIŠČITE MERKURJEVE PRODAJALNE BARVE - LAKI V KRANJU (GLOBUS I. NADSTR.) RADOVLJICI (Linhartov trg. 10) ŠKOFJI LOKI (Mestni trg 28) BARVE ZA ZID IN BETON BARVE ZA ZAŠČITO KOVIN IN LESA SADOLINI IN LESOLI RAZREDČILA IN TOPILA ČOPIČI, VALJČKI IN PLESKARSKI PRIBOR ČISTILA, LOŠČILA IN PRALNI PRAŠKI MERKUR rVA alples industrija pohištva Železniki, tel. 064/67-121 Želite sodobno in lepo pohištvo? Želite sestavljivo pohištvo za opremo vseh bivalnih prostorov? E8M TRIGLAV Naše proizvode razstavljamo in prodajamo na 10. sejmu malega gospodarstva od 14. do 18. maja v hali A. Na sejmu kupljeno pohištvo brezplačno dostavimo na dom in montiramo! Pohištvo za danes in jutri — pohištvo Alples iz Železnikov. Trgovska in gostinska DO »ŽIVILA« KRANJ, n. sol. o. TOZD GOSTINSTVO KRANJ, n. sol. o. HOTEL BOR - GRAD HRIB PREDDVOR Sporočamo, da smo zopet odprli obnovljeno GRAJSKO GOSTILNO v Gradu Hrib. Odprta je vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, od 18.—23. ure. Nudimo dobrote domače kuhinje. Imamo primerne prostore za zaključene družbe (poslovna kosila, poroke, valete, obletnice, seminarje in podobno). Rezervacije po telefonu 064 45-680. Priporoča se kolektiv hotela Bor — Grad Hrib Preddvor Med predstavljenimi novimi Izdelki na sejmu malega gospodarstva v Kranju Je tudi mešalo za lepilo In druge zmesi, ki so ga razvili In ga tudi proizvajajo v Tlku Tržič. Mešalo je namenjeno za mešanje raznovrstnih kemičnih zmesi pred uporabo, deluje pa tako, da vanj pritrdimo posodo, zmes v njej pa se z vrtenjem In ogrevanjem posode dobro premeša. Za dobro premešano lepilo Je potrebna ena ura obratovanja pri temperaturi 40"C. Tlko na sejmu v okviru Magosa predstavlja tudi kabine za brizganje, odsesoval-ne mize, vlažllno-sušilne naprave In druge naprave za potrebe Industrije. KEMIČNA TOVARNA PODNART p. o. objavlja prosta dela in naloge IZDELOVALCA ANORGANSKIH KISLIN IN SOLI (več delavcev) za nedoločen čas s trimesečno poskusno dobo, osebni dohodek od 32.000 do 38.000 din. Pogoj: — KV procesničar oziroma KV delavec (raznih poklicev) Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev "splošni službi v 8 dneh po~ objavi." DELFIN VAS VABI NA RIBJE SPECI ALITETE ALPETOUR HOTEL TRANSTURIST V ŠKOFJI LOKI vas vabi v petek, 17. maja 1985, z začetkom ob 20. uri na ŠKOFJELOŠKO NOČ ob otvoritvi letnega vrta. Sodelujeta ansambla LAČNI FRANZ in SIBtLA.------------ -------------- NASTANITVENI CENTEB ŠIŠKA Ljubljana, Celovška 264 vabi k sodelovanju za opravljanje del in nalog L kuharja I. Pogoji: — VKV delavec ali — srednja strokovna izobrazba — smer kuhar, — tri leta delovnih izkušenj, — dvomesečno poskusno delo. 2. Obratni blagajnik Pogoji: — končana srednja trgovska šola, — eno leto delovnih iz" kušenj, — dvomesečno poskusno delo. 3. Deservirka-pomivalka Pogoji: — končana osnovna šola, — dvomesečno poskusno delo. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela po dogovoru. Prijave pošljite v 8 dneh na naslov: Nastanitveni center Šiška, Ljubljana, Celovška 264. originalne dele za gorenje • PRALNE STROJE • ELEKTRIČNE IN PLINSKE ŠTEDILNIKE • HLADILNIKE IN ZMRZ0VALNE SKRINJE • B0JLERJE TIKI DOBITE V GLOBUSU, ELEKTROODELEK, I. nadstropje M MERKUR kranJ [vRuJ Itmrl le I SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45 Komisija za delovna razmerja in delitev sredstev za OD objavlja potrebo po: KV TESARJU Pogoji za sprejem na delo so: — KV tesar, — poskusno delo 45 dni, — delo se združuje za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o K" polnjevanju pogojev oddajte kadrovski službi podjetja-Oglas velja do zasedbe delovnega mesta. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v M dneh po sprejemu sklepa 0 izbiri. AVTO MOTO ZVEZA SLOVENIJE TB KRANJ, Koroška 53 Komisija za delovna raZ' mer j a objavlja prosta dela in naloge KV AVTOMEHANIKOV Pogoji: — končana poklicna av' tomehaničarska šola. — vozniški izpit B in v kategorije. Kandidati naj prošnje yv}' nesejo osebno ali pošljej0 po pošti na naslov: AvW moto zveza Slovenije, Tp _Kran4T-Kar oška. 52______ijS P§TEK, 17. MAJA 1985 OBVESTILA, OGLASI 15. STRAN (^SMSSajJMEGLAS Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj svetuje po toči zvoniti je prepozno Čeprav je obramba pred točo organizirana, za zdaj še ni 100 -odstotno zanesljiva — Zagotovo pa boste škodo P« toči vsaj ublažili, če boste posevke oziroma pridelke zavarovali Nekako od konca junija pa do konca avgusta je vsako leto toča na Gorenjskem domala reden neprijeten gost. Ponavadi se to zgodi ravno takrat, ko do-2orevajo žita in kmetijski pridel-W. Zato naredi tudi največ škode. Podobno kot drugje je tudi na Gorenjskem že organizirana obramba pred točo. Na območ-iu kranjske občine so zdaj tri strelišča za tovrstno obrambo ,n sicer v Letencah, na Javorni-*u in v Vopovljah. Pri postavitvi teh strelišč je sodelovala tudi Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj. čeprav je obramba pred to-č° organizirana, za zdaj še ni 100-odstotno zanesljiva, še vedno se namreč dogaja, da toča klesti in razbija po pridelkih. Zagotovo pa se da škodo po toči vsaj ublažiti, če posevke oziroma pridelke zavarujete. Zavarovanje je enostavno. O tem se pogovorite z zastopnikom Zavarovalne skupnosti Triglav, Gorenjske območne skupnosti Kranj. Na kranjskem območju pa je zavarovanje sklenjeno že s pogodbo o poslovnem sodelovanju med zadrugo in kmetovalcem — članom zadruge. Pogodba se sklene na podlagi hektarskega donosa posejanih oziroma posajenih površin in dogovorjene cene pridelka. Če pride do škode zaradi toče, se ugotovi koli- čina oziroma tako imenovani relativni del uničenih pridelkov, ki se pomnoži z dogovorjeno ceno za ugotovljen in po toči uničen hektarski donos. Zavarovalnica vrednost ocenjene škode kmetovalcu tudi takoj izplača. V kranjski občini je posebnost, da pri zavarovanju posevkov oziroma pridelkov že peto leto sodeluje tudi sklad za pridelavo hrane in intervencije v kmetijstvu. To pa hkrati pomeni, da kmetovalec, ki iz kakršnegakoli razloga ne zavaruje pridelkov pri zavarovalnici, ob morebitni škodi zaradi toče ni upravičen do družbene pomoči za odpravo škode. Sklad v občini namreč pokriva 40 odstotkov premije za silažno koruzo, ječmen in oves, za pogodbeno oddajo pšenice pa kar 80 odstotkov premije V zvezi z zavarovanjem posevkov oziroma pridelkov pa naj vas opozorimo še na eno akcijo, ki prav zdaj poteka v Zavarovalni skupnosti Triglav, Gorenjski območni skupnosti Kranj. Gre za dogovorjen in ustaljen način zavarovanja živali, pri katerem pa je letos novost. Govedo lahko zdaj zavarujete tudi za nevarnost izginitve in kraje, kadar je na paši v planinah. Pogoj za sklenitev takšnega zavarovanja je organizirano čuvanje planine (s pastirjem). Ob morebitnem izginotju ali kraji živine pa mora biti dogodek prijavljen postaji milice. Tudi to zavarovanje lahko sklenete z zastopnikom Zavarovalne skupnosti Triglav, Gorenjske območne skupnosti Kranj. O tem pa se lahko pogovorite tudi na sestanku vaše pašne Skupnosti. Opozorimo naj vas še, da bodo Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Kranj in njihovi področni veterinarji ter Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj poskrbeli, da bodo pastirji seznanjeni z nuđenjem prve pomoči živini, ki je na paši v planinah. Poskrbljeno pa bodo tudi za najnujnejša zdravila KOGP - TOZD OPEKARNA KRANJ, Pševska 18, Stražišče Material pri proizvajalcih je najcenejši — dobava takoj! modularni blok, pregradni blok, porolit, zidak, tuljave, NORMA opečni montažni strop betonski blok, vogalniki, strešniki J- izotekt, bitumen, ibitol, strešna lepenka, sti-ropor, kombi plošče, lendapor cement, apno, armaturne mreže, SCHIEDEL dimnik Možnost dobave z našimi kamioni in razkladanje z ftvtodvigalom. prodaja Stražišče, Pševska 18., tel.: 21-140, 21-195 bled Uf BLED ^sna industrija Bled Pelovna skupnost skupnih služb — Odbor za delovna razmerja objavlja več prostih del in nalog ^PRAVNIKOV 2 višjo oziroma visoko šolsko izobrazbo strojne smeri v Počitniškem domu v Seči pri Portorožu dela in naloge: J- POMOŽNE KUHARICE *• POMOŽNE KUHARICE II SOBARICE STREŽNICE - SERVIRKE (2) Ogoji za zasedbo: Pod 1. _ pk kuharica in 3 leta delovnih izkušenj ali k kuharica brez prakse Pod 2. — učenka srednje šole za gostinstvo-kuharstvo, P°d 3. - pk ali nk delavka, p°d 4. — k natakarica. Plovno razmerje bomo sklenili za določen čas (julij in avgust). Pisne prijave s potrebnimi dokazili sprejema lip Bled, DSSS, ^dbor za delovna razmerja do 27. maja 1985. IZBRALI SOZKIflS V prodajalnah MERKUR v Kranju In KAŠMAN v Škofji Loki so iz uvoza pravkar prejeli dolgo pričakovane, kakovostne verižne žage priznanega proizvajalca SACHS-DOLMAR iz Zahodne Ndmčlje. Žage, katerih količina Je omejena, Imajo 45 cm dolg rez. Cena ugodna M MERKUR KRANJ ZELO UGODNO ZELO UGODNO ZELO UGODNO ZELO 21. in 22. 5.1985 od 9. do 17. ure 0 v* posamezni elementi kuhinj Orhideja Natural, zelena, bela, rumena Aralija, Petunija jesen, Polona, Dalia G-141, G-181, in še druge vgradni elementi nekompletni sestavljivi programi: posamezni elementi Eva, Triglav, Hum, kopalnica Maja VELEBLAGOVNICA KRANJ v skladišču KOKRE v HRASTJU (pri skladiščih KŽK) informacije: DEKOR tel.: 21-322 GLOBUS tel.: 24-761 int. 79. POCENI POCENI POCENI POCENI POCENI POCENI saua Urara SAVA KRANJ ** Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n. o. sol. o. i. razpisuje delovno nalogo VODENJE SLUŽBE RAČUNOVODSTVA IN FINANC v TOZD Tovarna avtopnevmatike Sava — Se...perit, za dobo 4 let Pogoji: —- diplomiran ekonomist s petimi leti delovnih izkušenj, — primerne psihološke in zdravstvene sposobnosti, — aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika, — izpolnjevanje ostalih pogojev, ki jih določa 61. člen Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj; ii. objavlja prosto delovno nalogo STROJNO VZDRŽEVANJE v TOZD Vzdrževanje za področje Klinastih jermenov. Delo je troizmensko. Pogoji: — strojni ključavničar, zaželene so dveletne delovne izkušnje, — odslužen vojaški rok, — primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti, — poskusno delo traja dva meseca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite na naslov Sava Kranj, Kadrovski sektor, Kranj, Škofjeloška 6, v 8 dneh po objavi. IZBRALI SO Zk VAS kovinotehiia Na oddelku z instalacijskim materialom v blagovnici FUŽI-NAR na Jesenicah smo med veliko ponudbo materiala za centralno ogrevanje opazili tUdI nadvse Iskane obtočne črpalke SEVER. Imajo tudi radiator ske ventile In kroglične zasune pa še kaj drugega. Cena črpalke Je 16.400.— din. EXOTERM KRANJ Kemična tovarna Kadrovska komisija objavlja prosta dela in naloge za: — 3 DELAVCE v proizvodnji za nedoločen čas, — 3 DELAVCE v proizvodnji za določen čas za dobo šestih mesecev. Pogoji za zasedbo: — dokončana osnovna šola, — starost 18 let, — poskusno delo 30 dni. * Prijave sprejema splošni sektor delovne organizacije 8 dni po objavi. O izbiri bomo vse prijavljene obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. olmitti ALMIRA Alpska modna industrija RADOVLJICA objavlja po sklepu odbora za delovna razmerja pri delovni skupnosti skupnih služb začasno prosta dela in naloge ANALITIKA V EFS Pogoji: — srednje strokovna izobrazba ekonomske usmeritve in 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih. Delo se združuje za določen čas — za čas, ko delavka, ki opravlja ta dela, nadomešča odsotno delavko. Wastop dela je možen takoj. Zainteresirane kandidate vabimo, da oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Almira — Alpska modna industrija Radovljica, Jalnova ulica 2, odbor za delovna razmerja SDS skupne službe. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi odbora. ^mmmmmmoLAS ib. stran OBVESTILA, OBLASI, OBJAVE Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge: OPERIRANJE NA SISTEMU AOP Za uspešno opravljanje del se zahteva: — 4-letna srednja strokovna izobrazba računalniške, tehnične, ekonomske ali naravoslovne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, — uvodni tečaji s področja AOP, — znanje programskega jezika (PL/1, Cobol, Assembler), — trening tečaj za operaterja, — znanje angleškega jezika, — uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo. Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj, Savska loka 21, 15 dni po poteku roka za vložitev prijav. Oodavod Komunalno podjetje VODOVOD KRANJ, p. o. Odbor za MDR delavcev v združenem delu vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje del in nalog 1. STROJNIKA z usposobljenostjo za upravljanje s težko gradbeno mehanizacijo Kandidat mora poleg splošnih pogojev za sprejem na delo izpolnjevati še naslednje pogoje: — šofer B kategorije in posebni izpit za opravljanje z delovnimi stroji na lasten pogon Delo je za nedoločen čas, poskusna doba je en mesec. Prijave s kratkim opisom o dosedanjem delu pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Komunalno podjetje Vodovod, p. o., Kranj, Koroška cesta 41. Delavci bodo o sprejemu obveščeni v roku enega meseca po preteku razpisnega roka. SREDNJA ŠOLA ZA TRGOVINSKO DEJAVNOST KRANJ, Župančičeva 22 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: 1. UČITELJA (P) fizike in matematike 2. SNAŽILKE 3. KUHARICE za pripravo malic Vsa dela in naloge so razpisana za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: pod 1. — končana visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri; pod 2. — končana osnovna šola; pod 3. — poleg strokovne izobrazbe tudi zdravstvena neoporečnost. Nastop dela za snažilko je 1. junija 1985, učitelja fizike in matematike ter kuharice pa 1. septembra 1985. Razpis velja 14 dni po objavi. TOKOS TOKOS TRŽIČ P-o. Tržiška tovarna kos in srpov Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za počitniški dom v Umagu: 1. KUHARICO 2. POMOŽNO DELAVKO Pogoji: pod 1. — KV kuharica, tečaj iz higienskega minimuma, — najmanj 3-letne delovne izkušnje pri enakih delih; pod 2. — osnovna šola, — najmanj 1-letne delovne izkušnje pri podobnih delih Delo je sezonsko, predvidoma od 15. junija do 15. septembra 1985. Pismene prijave pošljite ali se osebno zglasite v 8 dneh po objavi v tajništvu delovne organizacije TOKOS Tržič, Cankarjeva 9, Tržič. L_ VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA obvešča vse starše na območju občine Radovljica, da bo vpis otrok za sprejem v otroške vrtce za šolsko leto 1985/86 20., 21. in 22. maja 1985. Vpisovanje bo od 8. do 16. ure v prostorih otroških vrtcev: Begunje, Bled, Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica, Gorje, Kamna gorica, Kropa, Lesce, Radovljica, Srednja vas. Vpisani bodo predšolski otroci v starosti od 2. do 7. leta. Istočasno bo vpis otrok od 8. meseca do 2. leta starosti za jasli v Lescah in za varstveni družini na Bledu in Posavcu. Evidentno bo vpis otrok v tej starosti tudi v Bohinjski Bistrici. Vpis otrok bo tudi za skrajšani program priprave otrok na šolo — 600 urni program. O dokončnem sprejemu bo odločala komisija. Kasnejših prijav za otroke ne bo mogoče upoštevati. ASTRA DO Maloprodaja, n. sol. o. TOZD Blagovnica, n. sol. o. Ljubljana, Bežigrad 6 Komisija za delovna razmerja TOZD Blagovnica objavlja prosta dela oziroma naloge SAMOSTOJNEGA PRODAJALCA v poslovni enoti blagovnica Kranj, Prešernova 10. Pogoji: — IV. stopnja strokovne izobrazbe smer prodajalec, 1 leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje za objavljena dela oziroma naloge sklenemo za nedoločen čas s poskusnim delom po pravilniku o delovnih razmerjih. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati posredujejo na naslov: SOZD Astra, DS Skupnih služb, Ljubljana, Titova 77, kadrovska služba v 8 dneh po objavi. ffiOUESSJC IMOS SGP GORENJC Radovljica Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: - KV ELEKTRIČARJA Pogoji: — poklicna šola elektro smeri, 2 leti delovnih izkušenj. - KV STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA Pogoji: — poklicna šola kovinske smeri, 2 leti delovnih izkušenj. - KV AVTOMKHANIKA Pogoji: — poklicna šola avtomehanske smeri, 2 leti delovnih izkušenj. - KV STROJNIKA TGM Pogoji: — poklicna šola z opravljenim izpitom za TGM in izpitom za voznika motornih vozil C kategorije, 2 leti delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo vloge z ustreznimi dokazili v roku 8 dni po objavi na naslov: Imos SGP Gorenje, Radovljica, Ljubljanska cesta 11, Radovljica. Kandidati bodo o izbiri obvešče-roku 15 dni po opravljeni izbiri. TEKSTILINDUS TEKSTILNA INDUSTRIJA TEKSTILINDUS KRANJ TOZD Tkalnica rabi za dela na novih modernih strojih v proizvodnji tkanja tkanin večje število delavk Pogoji: — pomočnik tekstilnega mehanika ali dokončana osnovna šola, — spretnost rok in prstov, — starost nad 18 let in telesna višina okoli 165 cm, — poskusno delo dva meseca. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pisne priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije v roku 8 dni od dneva objave. ¥GP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ Mirka Vadnova Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela oziroma naloge: VODJE SLUŽBE VARSTVA PRI DELU Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delovnim časom izpolnjevati še naslednje pogoje: — dokončana višja tehniška varnostna šola, — strokovni izpit iz varstva pri delu, — 5 let delovnih izkušenj, — trimesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo pisne prijave s priloženim življenjepisom, dokazilom o strokovnosti ter potrdilom o stalnem bivališču najkasneje v 8 dneh po objavi. Prošenj brez zahtevanih dokazil komisija za delovna razmerja ne bo obravnavala. Po poteku objavnega roka bodo kandidati o izbiri pisno obveščeni najkasneje v roku 40 dni. Gostinsko podjetje HOTEL GRAD PODVI N Radovljica Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge KONTROLORJA PRIHODKA Pogoji: — srednja šola ekonomske smeri in delovne izkušnje iz smeri gostinstva Kandidati naj pošljejo svoje vloge v roku 15 dni po objavi na naslov: Hotel Grad Podvin, Radovljica p. p. 4, za kadrovsko službo. SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo objavlja prosta dela in naloge VODJE PISARNE Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: — da ima sredno izobrazbo upravno-administrativne ali ekonomske smeri V. stopnje zahtevnosti in 1 leto delovnih izkušenj. V postopku izbire bo opravljen preizkus znanja iz strojepisja. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo je en mesec. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v roku 8 dni po objavi na naslov: Komite za družbene dejavnosti in občo upravo občine Radovljice. Nepopolnih in prepozno vloženih prijav delovna skupnost ne bo obravnavala. @ metalka METALKA LJUBLJANA TOZD Triglav Tržič, n. sol. o. Cesta na Loko 2, Tržič objavlja prosta dela in opravila: VODENJE MATERIALNEGA KNJIGOVODSTVA Pogoji: — SSI ekonomske smeri* — 1 leto delovnih izkušenj, — poskusna doba tri mesece. Kandidati naj pošljejo prijave na naslov Metalka Ljubljana, TOZD Triglav Tržič, n. sol. o., Cesta na Loko 2, Tržič. Prijave zbirajo 8 dni od dneva objave. Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ n. sol. o. Naklo, Cesta na Okroglo 3, TOZD DELIKATESA Kranj, n. sol. o., Kranj, Maistrov trg 11, objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge 1. PRODAJALCA 2. DELAVKE V KUHINJI za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu) Pogoji: pod 1. — IV. stopnja SI — smer prodajalec, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni; pod 2. — osnovna šola, poskusno delo 30 dni. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DO Živila Kranj, Maistrov trg 11, 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo pisno obveščeni o izidu izbirnih postopkov v roku 30 dni po objavljeni izbiri. TERMIKA LJUBLJANA, n. sol. o. TOZD Proizvodnja Škofja Loka, o. sub. o. objavlja javno licitacijo za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: izklicna cena 1. osebni avto Golf, letnik 1980, vozen, 200.000,00 din 2. kombibus IMV 2200 D, letnik 1982, vozen, 150.000,00 din 3. kombi IMV 1600 BR, letnik 1981, vozen, 120.000,00 din 4. stružnica FAM Novi Sad, letnik 1961, mod. 1959, 80.000,00 din 5. transformator Tn 630-12 RK 630 KVA 10.000/400/231 V letnik 1968, stik. Dy 5 UK-4,9 % (3 kom), za komad 200.000,00 din 6. visokonapetostna omarica s stikalom TSN Un - 10 KV In - 630 A (8 kom), za komad 40.000,00 din Licitacija bo 24. maja 1985 ob 12. uri v obratu Trata. Osnovna sredstva so na ogled od 10. do 12. ure v obratu Trata, stružnica (tč 4.) pa v obratu Bodovlje. Interesenti za nakup morajo od začetka licitacije plačati 10-odstotni polog od izklicne cene, pravne osebe pa predložiti naročilnico. Kupec plača na licitirano ceno prometni davek. Licitacija bo ustna, kandidati pa lahko dajo svoje ponudbe tudi pisno v zaprti kuverti. [PETRO L PETROL DO TRGOVINA LJUBLJANA TOZD Trgovina KRANJ obvešča porabnike naftnih derivatov, da bo zaradi rekonstrukcijskih del bencinski servis TRŽIČ, ki stoji na desni strani cestišča v smeri proti Ljubelju, zaprt od srede, 15. maja 1985, do predvidoma 28. maja 1985. Bencinski servis na nasprotni strani bo obratoval normalno. CGP DELO TOZD Prodaja Ljubljana, Podružnica Kranj, Maistrov trg 12 vabi k sodelovanju 1. DIJAKE, ŠTUDENTE in druge, ki bi v času dopustov nadomeščali prodajalce: — v kioskih v Kranju julija in avgusta, — v kiosku v Železnikih avgusta, — v kiosku v Kranjski gori avgusta, — v kiosku v Begunjah avgusta, — v kiosku v Žireh julija, — v kiosku v Škofji Loki avgusta. Informacije o zaposlitvi dobite na ČGP Delo, podružnica Kranj, Maistrov trg 12/111. MAJA 1985 OBVESTILA, OGLASI 17. stran @©E®5&II©iEnGLAS S TEKSTILINDUS Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ razglaša prosto delo oziroma nalogo v vzdrževalno energetski službi: GRADBENO TEHNIČNA DELA P°goji: — gradbeni tehnik in najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področjih gradbeništva, — opravljen strokovni izpit za opravljanje nadzornih del, _ poznavanje predpisov iz varstva pri delu in ravnanje z gasilnimi aparati, — pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo Pisne priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije v roku 8 dni od dneva objave. ABC POMURKA »LOKA« proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, n- sol. o/ŠKOFJA LOKA objavlja naslednja prosta dela in naloge v TOZD PRODAJA NA DEBELO *• SKLADIŠČNIKA 2& delo v skladišču z živili Pogoj: — šola za prodajalce. TOZD PRODAJA NA DROBNO 2- VEČ PRODAJALCEV za delo v prodajalnah na območju Škofje Loke, Medvod in Ljubljane Pogoj: — šola za prodajalce 3- NATAKARJA |a bife Sovodenj v Poljanski dolini in za bife na Kidričevi 67, skofja Loka pogoj: — KV ali PKV trgovski ali gostinski delavec. TOZD JELEN - GOSTINSTVO 4- VEČ KUHARJEV 2a delo v gostinskem obratu Homan in ostalih obratih tozda. Pogoj: — poklicna gostinska šola — smer kuhar. 5- VEČ NATAKARJEV 2a delo v gostinskem obratu Homan in ostalih obratih tozda. Pogoj: — poklicna gostinska šola — smer natakar 6 SLAŠČIČARKE *a delo v gostinskem obratu Homan Pogoj: — šola za slaščičarje. 7- PKV KUHARICO *a restavracijo Frankovo naselje P°goj: — PKV kuharica. Delovno razmerje se sklene za določen čas — do vrnitve delavke s porodniškega dopusta 8- ŠOFERJA *a razvoz hrane iz restavracije Frankovo naselje Pogoj: — šoferski izpit B kategorije Delovno razmerje se sklene za določen čas — do vrnitve de-!avca iz JLA. ». RECEPTORJA v hotelu Jelen Pogoj: — VKV ali KV gostinski delavec, znanje nemškega ali angleškega jezika. !0. SKLADIŠČNIKA - KURJAČA Pogoj: — PKV gostinski ali trgovski delavec. TOZD PEKS, PROIZVODNJA U. 3 PEKE Pogoj: - KV ali PKV pek Od kandidatov, ki imajo opravljen samo tečaj za PKV peka, se zahteva tudi 5 let prakse na enakih ali podobnih delih. l2. ČISTILKE Poskusno delo za skladiščnika, prodajalce, natakarje, peke, kuharje, slaščičarko, PKV kuharico, šoferja in skladiščnika-*urjača traja 45 koledarskih dni, za receptorja 60 koledarskih drii, in za čistilko 30 koledarskih dni. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite kadrovski službi podjela Loka, DSSS, Kidričeva 54, Škofja Loka, v 8 dneh po objavi oglasa. ČGP DELO TOZD PRODAJA LJUBLJANA Podružnica Kranj, Maistrov trg 12/111 vabi k sodelovanju 1- RAZNAŠALCA za dostavo časopisa Delo na območju Lesc. Delo je v zgodnjih jutranjih urah in je primerno za dijake, študente, gospodinje fth upokojence. Možna je honorarna ali stalna zaposlitev. Nastop dela je 1. junija 1985 2. RAZNAŠALCA za dostavo časopisa Delo na območju Radovljice. Delo je v zgodnjih jutranjih urah in je primerno kot stalna zaposlitev. Nastop dela je 1. avgusta 1985. 3- VEČ RAZNAŠALCEV za dostavo časopisa Delo na območju Kranja za nadomeščanje v mesecih julij, avgust in september. ^se informacije v zvezi z zaposlitvijo dobite na ČGP Delo, podružnica Kranj, Maistrov trg 12/1,11. $OJXX UTOLTO Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov SAVA KRANJ TOZD GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER RAZPISUJE ZA ŠOLSKO LETO 1985/86 naslednje ŠTIPENDIJE: 8' štipendij za poklic diplomirani inženir kemijske tehnologije (od tega 1 štipendija za tozd Gumama Ptuj), 3 štipendije za poklic diplomirani kemijski procesni inženir, 2 štipendiji za poklic diplomirani inženir matematike, 2 štipendiji za poklic diplomirani inženir fizike, 11 štipendij za poklic diplomirani inženir strojništva (od tega 1 štipendija za tozd Gumama Ptuj), 4 štipendije za poklic diplomirani inženir elektrotehnike, ' 5 štipendij za poklic diplomirani organizator dela, proizvodna usmeritev (od tega 1 štipendija za tozd Gumama Ptuj), 5 štipendij za poklic diplomirani ekonomist (od tega 1 štipendija za tozd Gumama Ptuj), 1 štipendijo za poklic inženir kemijske tehnologije (za tozd Gumama Ptuj), 1 štipendijo za poklic inženir strojništva (za tozd Gumama Ptuj), 4 štipendije za poklic kemijski tehnik, 6 štipendij za poklic strojni tehnik, 10 štipendij za poklic elektrotehnik-elektronik, 4 štipendije za poklic elektrotehnik-energetik, 2 štipendiji za poklic ekonomski tehnik, 2 štipendiji za poklic upravni tehnik, 5 štipendij za poklic naravoslovno-matematični tehnik (za učence 4. letnika, ki bodo nadaljevali študij na tehničnih usmeritvah), 8 štipendij za poklic oblikovalec kovin (strugar, orodjar, puškar), 7 štipendij za poklic vzdrževalec vozil in strojev (strojni mehanik-strojni ključavničar), 2 štipendiji za poklic elektrikar-energetik, 1 štipendijo za poklic lesar širokega profila (kolar), 40 štipendij za poklic gumar (od tega 10 za tozd Gumama Ptuj). Višina štipendije je odvisna od učnega uspeha in je v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju učencev in študentov. Vsi štipendisti, ki se šolajo za deficitarne poklice, prejemajo dodatek za deficitarnost. Kandidati morajo pisni prošnji (obrazec 8,40 Vloga za uveljavitev socialnovarstvenih pravic) priložiti še življenjepis, fotokopijo zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo o opravljenih izpitih, potrdilo o premoženjskem stanju in potrdilo o dohodkih staršev za leto 1984. Rok za oddajo prošnje z vsemi zahtevanimi dokumenti je 30. junij 1985. INTEGRAL SAP LJUBLJANA TOZD Medkrajevni potniški promet, delavnice in turizem Jesenice Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. VEČ AVTOMEHANIKOV Pogoji: — KV avtomehanik, eno leto delovnih izkušenj. 2. 2 AVTO LIČARJEV Pogoji: — KV ali PK avtoličar, eno leto delovnih izkušenj. 3. SPREVODNIKA za relacijo Jesenice—Rateče—Ljubljana. 2 SPREVODNIKOV za relacijo Jesenice—Rateče—Radovljica. Za zaposlitev pod točko 3. pridejo v poštev le kandidati s stalnim bivališčem na Jesenicah ali v Gornjesavski dolini. Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poleg navedenih del nudimo tudi možnost za občasno opravljanje del in nalog avtobusnega sprevodnika na relacijah: Jesenice—Breznica, Jesenice—Breg, Jesenice—Moste po pogodbi o delu. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Integral, TOZD Medkrajevni potniški promet, delavnice in turizem, Jesenice, Titova 67. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po poteku roka za zbiranje prijav. PLANUM Investicijski razvojni center TOZD Inženiring Radovljica Gorenjska cesta 26 objavlja javno licitacijo za avtomobil ZASTAVA 101, rabljen, neregistriran in v nevoznem stanju. Licitacija bo v petek, 24. maja 1985, ob 8. uri v Radovljici, Gorenjska cesta 26. Udeleženci licitacije morajo poravnati kavcijo 5.000 din. Prometni davek mora poravnati kupec. Izklicna cena za avtomobil je 80.000,00 din. KEGLJAŠKI KLUB TRIGLAV KRANJ, Sejmišče 3 razpisuje prosto delovno mesto TOČAJA za nedoločen čas. Pogoji: — gostinski delavec z najmanj dvema letoma delovnih izkušenj, — poskusnoi delo tri mesece. Kandidat naj ima bivališče v bližini Kranja. Pisne ponudbe pošljite v roku 8 dni po objavi na gornji naslov. DOMA PRI VAS DVAKRATNA TEDEN GORENJSKI GLAS Sporočamo žalostno vest, da nas je v 83. letu po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, stric in bratranec FRANC ŠUMI komercialist v pokoju Od dragega pokojnika se bomo poslovili v soboto, 18. maja,1985 ob 16. uri na kranjskem pokopališču Žalujoči: žena Tončka, hčerke Olga, Zdenka, Mirjana in Irena z družinami, sestre, nečak in ostalo sorodstvo. Ob nenadni izgubi naše ljube, nikdar pozabljene mame HELENE KNIFIC po domače Lojzetove mame s Prebačevega 37 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji izkazali zadnjo čast, ji poklonili cvetje in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala duhovni koma iz Šenčurja in Hrastja za opravljen obred in tolažilne besede, KZ Cerklje, OOS Gorenjski tisk in sodelavcem Iskre in Save, pevcem in upokojencem. Posebna zahvala teti Pavli. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti in slehernemu, ki bo ohranil toplo misel na našo ljubo mamo. Žalujoči otroci: Marjan, Miha, Janez, Lojzka, Danica, Majda z družinami in Joža ter ostalo sorodstvo. Prebačevo, 13. maja 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ata JOŽETA RUGALETA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, delovnima organizacijama Elektrotehniškega podjetja Kranj in Save Kranj, ZSS Občinski svet Kranj, organizacijam ZRVS, ZB in SZDL ter krajevni skupnosti Planina, pevcem, govorniku in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence ter nam izrekli sožalje. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 26. aprila 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in sestre TEREZIJE ZIHERL se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, krajevnima organizacijama ZZB NOV Sv. Duh-Virmaše in Trata, delovni organizaciji Jelovica Škofja Loka in Občini Škofja Loka za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem za zapete žalostinke in duhovnikoma za lepo opravljen pogrebni obred. ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI Sveti Duh, 3. maja 1985 ZAHVALA Ob tragični in nenadomestljivi izgubi našega dragega sina in bratca DALIBORA DIMIĆA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo učencem osnovne šole dr. Prešeren, družini Dragojević, sostanovalcem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih, ter kolektivu Iskre in Tekstilindusa. Še posebno pa se zahvaljujemo »popu« za njegove tolažilne besede ob grobu. Žalujoči: oče Milan, mamica Dragica s sestricami Kranj, dne 15. maja 1985 GLAS 18. stran MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 17. MAJA 1985 MALI OGLASI tel: 27-960 PRODAM Ugodno prodam večjo število KOZ. ^v." i Čufar, Jagršče 20, Cerkno 5123 Prodam nova leva VRATA in OKNA 100 x 140. Ivan Kalan, Bukovica 12, Selca 5907 Prodam VILE za nošenje sena za traktor 730 in kombinirano PEČ za kopalnico. Just Potočnik, Studor 7, Gorenja vas 5908 Ugodno prodam zelo malo rabljen raztegljiv KAVČ in dva FOTELJA. Miro Jenkole, Zasavska 8, Kranj 5912 Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 35 do 150 kg. Zg. Posavec 123, Pod-nart, tel. 70-379 5620 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK, servisno obnovljen, s polletno garancijo (4 plin, 2 elektrika). Hladnik, Pševska 3, Kranj 5530 *~riAZPRODAJA! Za super nizke cene dobite lepa DEKLIŠKA KRILA ter OBLEKE št. 36—38 na Šorlijevi 4, Kranj, stanovanje 29/7 5882 Ugodno prodam rabljeno PEČ za centralno kurjavo, 35.000 kal. Naklo, C. 26. julija 53 6000 Ugodno prodam 250-litrski HLADILNIK, cena 5 SM, v garanciji. Ogled popoldan od 15. do 19. ure. Perko, Tuga Vidmarja 10, Kranj, Planina 6001 Prodam 6 tednov starega BIKCA si men talca in večjo količino rabljene STREŠNE OPEKE kikinda model 272. Marija Galjot, Lahovče 57 6002 Prodam bukove BUTARE. Mo-škrin 2, Škofja Loka 6003 Ugodno prodam JADRALNO DE-pKO burja z jadrom sailboard. Kranj, Smledniška 6 6004 Ugodno prodam 380-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH in MOPED T-13. Kejžar, Pot v Bitnje 26, Kranj (spodaj) 6005 Prodam AMERIKANKO in nože za stružnico. Pifko, Pajarjeva 3, Šenčur 6006 Prodam 4 tedne staro TELIČKO. Vopovlje 5, Cerklje 6007 Prodam HIŠNI RAČUNALNIK commodore 64 s kasetofonom, igralno palico in ostalim. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku Prodam TELICO tik pred telitvijo in RENAULT 4 TL special, letnik 1977. Dežman, Hlebce 20 6010 Ugodno prodam SPALNICO z mostom nad posteljama, dolžine 3,90 m, .šine 2,47 in OMARO za dnevno sobo, dolžine 3,10 m, višine 2 m. Telefon 23-570 6011 Prodam 2000 kg APNA v vrečah in dva BIKCA, stara 5 tednov. Mavčiče 109 6012 Prodam STROJČEK za pobiranje zank in POLAROID kamero. Telefon 064/24-366 6013 Prodam RADIO in OJAČEVALEC HSR-140 z zvočniki 100/120 W ter GRAMOFON tosca 15. Ogled popoldan. Kranj, Rudija Papeža 3, stanovanje 15 6014 Prodam dveletno težko KOBILO in visoko brejo težjo KRAVO. Lesce, Alpska 41 6015 Prodam mlado KOZO. Mlaka 17, Kranj 6016 .Prodam suhe lipove in hrastove ftiOHE. Ogled v soboto in nedeljo popoldan. Milka Alič, Breg ob Savi 39, Mavčiče 6017 Prodam OBRAČALNIK maraton za kosilnico BCS in vlečne SANI za traktor TV. Anton Pogačnik, Zg. Dobrava 27, Kamna gorica, tel. 79-452 60 lf Prodam več mladih KRAV. Sp Bitnje 22, tel. 44-617 601t Prodam usnjen KOMBINEZON za motorista in 300 kg betonskega ŽELEZA, 6 mm. Telefon 28-522 6020 Ugodno prodam malo rabljen uvožen ŠOTOR za 5 oseb, moško KOLO senior in MOPED APN-6, letnik 1983. Kranj, C. na Klanec 37 6021 Prodam KOMPRESOR, 60 L, za polnjenje avtogum, 30 kostanjevih i:\>A ov 15 x 15 x 150 in SUZUKI RM 125 motocross. Golnik 94 6022 Prodam odlično ohranjeno kombinirano PEČ za kopalnico. Žerovnik, Valburga 14, Smlednik 6023 Prodam teden dni staro TELIČKO frizijko. Pivka 3, Naklo 6024 Ugodno prodam črno-beli TELEVIZOR Korenje. Golnik 78 6025 Prodam BOBNE simmons SDS 8 in jadralno DESKO imgrad D 2. Telefon 25-077 6026 Poceni prodam dvoposteljno SPALNICO meblo in PARKETNI LOŠČILEC simens. Telefon 064/23-922 6027 Prodam motorno KOSILNICO, primerno za hribovit teren. Peter Gračič, Gorice 44, Golnik 6028 i Prodaj rabljen PRALNI STROJ gorenje in otroško KOLO (od 5-9 let). Milje 35, tel. 43-131 6029 Prodam ZLATO za zobe. Telefon 28-187 6030 »-iouum nov kombiniran ŠTEDILNIK gorenje (2 elektrika, 2 plin). Telefon 25-693 6031 Prodam MIZO za sitotisk. Ciril Ravnikar, Vrečkova 5, Kranj, telefon 26-555 6032 FOTOGRAF Janez Žumer Izdelava fotografij za vse vrste osebnih dokumentov V DVEH URAH KRANJ, Partizanska 4. 23-893 (pri Prešernovem gaju) Poceni prodam MLADIČA — nemškega ovčarja. Ludvik Rekelj, Hrea-še 14/A, Lesce 6033 LEPE BRŠLINKE dobite v Pra-protni polici 23, Cerklje 6034 Prodam dva meseca star TELEVIZOR panorama, cena 40.000 din ter tonsko KAMERO casina HDL-675, macro super-8, japonske izdelave, cena 40.000 din. Telefon 69-230 6035 Prodam nov moški KOLESARSKI DRES in OBLEKE za nosečnice št. 40-42. Telefon 61-425 6036 Prodam ohranjen KAVČ in dva nova FOTELJA., Ogled popoldan. Milijka Kovač, Lesce, Vodnikova 6 6037 Ugodno prodam STREŠNO OPEKO špičak. Jože Pogačnik Kamna gorica 17, tel. 79-412 6038 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Leše 33, Tržič 6039 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Milan Sušnik, Nomenj 42, Bohinjska Bistrica 6040 Kombiniran ŠTEDILNIK gorenje, pol leta v uporabi, brezhiben, prodam. Smlednik, tel. 061/627-078 6041 Prodam malo rabljen TRAKTOR vladimirac, 31 KM, planirno desko, »greder« 1950 mm x 620 mm, 14-col-ski GUMI VOZ. Gabrijel Habjan, Kresniški vrh 19, Kresnice 6043 Prodam dobro ohranjeno POČITNIŠKO PRIKOLICO brako z baldahinom. Janez Korošec, C. Kokrškega odreda 42, Kranj 6044 Prodam KOMPRESOR, do 8 atmosfer, 150-1 rezervoarjem in VRTALNI STROJ torno bosch. Telefon 28-646 6045 Prodam RADIO. Delavska c. 13Kranj, Stražišče 6046 Ugodno prodam rabljena ŠTEDILNIKA: električni in plinski, starejšega tipa. Jože Klinar, Dvorska vas 13, Begunje 6047 Ugodno prodam nov ŠOTOR za 4 osebe. Šenčur, Pajarjeva 6 6048 SHARP prenosno mirni komponento 2x13 W z ločljivimi zvočniki, novo, z deklaracijo, prodam. Telefon 064/25-497 6049 Prodam FANTOVSKO OBLEKO, temno moder pliš, za starost 7—8 let. Telefon 24-390 6050 Ugodno prodam 100 kv. m GRADBENIH ELEMENTOV. Telefon 75-936 ali 79-461 - int. 04 6051 MIZO za namizni tenis, skoraj novo, prodam. Anton Frlih, Posavec 42, Podnart, tel. 70-534 6052 SEDEŽNE STOLE - FOTELJE in zložljiv JOGI — ležišče, prodam. Telefon 26-731 6053 SPRINT dirkalno kolo prodam. Telefon 47-149 6054 Prodam »PAJKA« fahr. Anton Logar, Šmartno 4, Cerlje 6055 Prodam nov športni zložljiv OTROŠKI VOZIČEK. Britof 223, Kranj 6056 Prodam 200 kv. m smrekovega in borovega OPAŽA, 600 kg betonskega ŽELEZA, premera 8 mm in VODNO ČRPALKO - hidrofor. Rafael Bizant, Dobruša 5/A, Vodice 6057 Prodam 80 kv. m NAPUŠČA za streho. Telefon 064/80-647 od 20. do 21. ure 6058 JARČKE hisex, stare 7 tednov, PRAŠIČE, težke od 80 do 150 kg, KORUZO, OVES, JEČMEN, PŠENICO in jedilni KROMPIR igor, prodam. Obveščam, da bo naslednja prodaja jarčk junija, julija in avgusta. Fujan, Hraše 5, Smlednik 6059 Prodam DIRKALNO KOLO pina-rela na 12 prestav. Klemenčič, Haf-narjevo naselje 104, Škofja Loka 6060 Prodam rabljen OBRAČALNIK favorit 220 sip, traktorsko ŠKROPILNICO, KOSILNICO za ferguson, »rodar« za izkop krompirja, GAJBI-CE in bukove butare. Pevno 6, Škofja Loka 6061 KUHINJSKO OPREMO, rabljeno, tudi po kosih, prodam. Prislan, Šorli-jeva 5, tel. 26-221 6062 Prodam PUNTE, BANKINE, BRUNE in POBJON. Telefon 25-551 6063 Prodam 20 rabljenih OKEN. Telefon 79-400 popoldan 6064 Prodam PEČ za centralno etažno ogrevanje TVT, 23.000 kal., cena 4 SM in ŠTEDILNIK kuppersbusch za 0,5 SM. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure razen sobote in nedelje. Šini-goj, Kovor 88, Tržič 6065 Ugodno prodam 3 usnjene FOTELJE in POHIŠTVO alples za dnevno sobo. Telefon 75-029 popoldan 6066 Prodam KAMP PRIKOLICO adria 330 STD, kompletno. Telefon 21-761 6067 Prodam belo obhajilno OBLEKO. Zupan, Zaloše 7, Podnart, tel. 70-023 6068 Prodam 1000 kg SENA. Matija Klemenčič, Stara Oselica 44, Gorenja vas 6069 Prodam 8 mesecev brejo TELICO. Zabnica 1 6070 Prodam OBRAČALNIK favorit 220. Resman, Sr. Dobrava 4, Kropa, tel. 79-688 6071 Prodam KRAVO s prvim teletom ali brez. Podhom 33, Zg. Gorje 6072 Prodam OBRAČALNIK za seno vogel-not. Voklo 66, Šenčur 6073 Prodam ELEKTROMOTOR - Rade Končar, 380 V, 1,2 kW, 705 obratov na minuto. Melink, Jelenčeva 6 — Kranj 6108 MIZO ZA NAMIZNI TENIS, novo, zelo ugodno prodam. Kastelec, Pod-lubnik 41, Škofja Loka 6186 Prodam 40 kg težke PRAŠIČE. Sv. Duh 41, Škofja Loka 6187 Prodam 9 mesecev brejo TELICO. Julka Kalan, Virmaše 68, Škofja Loka 6188 Prodam TRAKTOR deutz. Cerklje 121 6189 Prodam dvokrilna GARAŽNA VRATA. Sp. Brnik 31, Cerklje 6190 Prodam 10 dni starega BIKCA lisca. Zalog 40, Cerklje 6191 Prodam rotacijsko KOSILNICO falla. Velesovo 43, Cerklje 6192 Prodam OBLEKO za prvo obhajilo, raztegljiv KAVČ in dva FOTELJA. Grad 41, Cerklje, tel. 42-008 6193 Prodam 4 m' PLOHOV in DESK. Naslov v oglasnem oddelku. 6194 Prodam zelo malo rabljeno KAMP PRIKOLICO SKIF za 12 SM. Telefon 62-739 6195 Prodam SNEŽNE DRŽAJE in enoosno PRIKOLICO, 41. Telefon 65-091 6196 Prodam dobro ohranjen GUMI VOZ (gumi radel z diro), OJE, KOMAT in tudi konec za vleko hlodovine. Pokorn, C. talcev 20, Škofja Loka 6197 Prodam PŠENICO in KULTIVA-TOR, originalen angleški — na vzmeti z dograjenim ježem. Jože Jenko. Virmaše 32, Škofja Loka 6198 Prodam suhe smrekove in maces-nove OBLOGE (opaž) zelo primerne za oblaganje stropov in sten, širine 5, 7 in 9 cm, dolžine od 1 do 4 m. Telefon 62-618 6199 Prodam POBJON. Šenčur, Bele-harjeva 45 6200 Poceni prodam globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Šubic, Delnice 19, Poljane, tel. 65-195 6201 Prodam visoko breje OVCE jezer-sko-solčavske pasme. Raztresen, Lu-čine 32, Gorenja vas 6202 Novo trajnožarečo PEČ za centralno F 32, desno, ugodno prodam. Franc Bobnar, Gorenja vas — Rete-če 11, Škofja Loka 6203 Prodam 5 m3 smrekovih PLOHOV in ŠOTOR za 5 oseb. Anton Javor-nik, Pangeršica 5, Golnik 6204 Prodam moško DIRKALNO KOLO na 5 prestav in akustično KITARO. Gregor Starič, Predoslje 4, Kranj 6205 WALKMAN TEC prodam za 8.000 din. Štular, Šuceva 13, Kranj, tel. 23-188 6206 Prodam stereo AVTO-RADIOKA-SETOFON. Telefon 26-028 6207 Prodam 40 m" suhega macesnove-ga LADIJSKEGA PODA. Ogled v nedeljo. Gruden, Šuceva 5, Primskovo Prodam 4 m TRANSPORTNEGA TRAKU. Valentin Koci, Tomažičeva 17, tel. 26-395 6209 Prodam 3 kW AGREGAT sever, star eno leto. Struževo 2/A, Kranj 6210 Prodam PRAŠIČE, težke 40 kg. Sp. Brnik 60 6211 Prodam mlado KRAVO tik pred telitvijo in 250 kg težkega BIKCA. Jagodic, Lenart 6, Cerklje 6212 Prodam REZILKO, moč motorja 4 kW. Srednja vas 59, Šenčur 6213 Prodam SAMONAKLADALKO sip 19. Voglje 64, tel. 49-076 6214 Prodam tridelno zastekleno OKNO. Telefon 47-182 6215 UMETNI KAMEN (cokl) prodam. Telefon 061/612-932 popoldan 6216 Prodam ELEKTROMOTOR 1,5 kW, 2880 obratov, POMIVALNO KORITO 80 x 60 ter več VRAT za R-4. Telefon 25-687 6217 Prodam NAKLADALNO PRIKOLICO 17. Letence 9 6218 KOZLIČKA, starega 14 dni, pije na dudko, prodam. Bidovec, Srednja vas 7, Golnik 6219 Ugodno prodam sodobno kuhinjsko opremo. Albin Rozman, Mlaka 59, Kranj 6220 Prodam črno-beli TELEVIZOR gorenje, dobro ohranjen. Ul. XXXI. divizije 4, Kranj 6221 Prodam jedilni KROMPIR igor in 8 m dolge SPIROVCE. Breg ob Savi 4, Mavčiče 6222 Prodam odlično ohranjeno POMIVALNO KORITO (dvojno z odcejal-nikom, desno). Telefon 40-574 6223 Prodam RADIATORJE tip 650 — 1,40 m. Stražiška 3, Kranj 6224 Prodam POMIVALNO MIZO, bel ultrapas, nerjaveča pločevina, dve koriti, odcejalnik desni in veliko emajlirano BANJO. Ogled v soboto in nedeljo popoldan. Kokrica, Dež-manova 10 6225 OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.:24-274 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Prodam KAVČ in dva FOTELJA za 20.000 din. Mišic, Oldhamska 1, Kranj 6235 Prodam nov TELEVIZOR grundig super color, ekran 51 cm. Stubla, Škofjeloška 8/A, Kranj 6236 Poceni prodam 17 m rabljene ŽELEZNE BALKONSKE OGRAJE z vzorcem, višina 80 cm. Kern, Beto-nova 34, Kokrica 6237 Nov barvni TELEVIZOR iskra in nov MOPED tomos bullet prodam. Telefon 62-708 6238 Prodam SLAMOREZNICO z motorjem ultra 3. Zg. Besnica 6 6239 Prodam jedilni KROMPIR igor. Voklo 73 6240 Prodam PUNTE za »GRUŠT«. Telefon 70-556 6241 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE in traktorski ZGRABLJALNIK za seno. Stare, Tatinec 6, Preddvor 6242 Prodam 200 suhih BUTAR. Zalog 10, Golnik 6243 Prodam OTROŠKO POSTELJICO. Jančar, Valjavčeva 13, Kranj 6244 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK PEG, RUSTIKAL, poli-sander št. 711, enojno, levo POMIVALNO KORITO. Zasavska c. 27, tel. 27-835 6245 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Grubar, Smokuč 31, Žirovnica 6246 Prodam približno 70 m' OPAŽA za pobjon, cena 1.100 din. Kveder, Visoko 2/A, Šenčur 6247 Prodam fantovsko ŠPORTNO KOLO na 5 prestav, rog junior. Telefon 064/27-018 6248 Prodam 6 tednov starega BIKCA za rejo ali zakol. Kranjec, Bukovica 42 pri Vodicah 6249 Prodam VITEL za spravilo sena. Jože Bešter, Rovte 11, Podnart 6250 Prodam drobni KROMPIR za krmo. Sp. Duplje 56 6251 Prodam 8 tednov stare JARKICE, sorte prelux, priznane nesnice. Jože Urh, Zasip, Reber 3 pri Bledu 6252 Prodam manjše in večje PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 6253 Prodam OVCE. Ogled popoldan. Adergas 9, Cerklje 6254 Prodam KOSILNICO laverda (BCS). Alojz Močnik, Brezje 4, 64243 Brezje 6255 Prodam obhajilno OBLEKO za fanta in novo MOŠKO OBLEKO za maturantski ples ali poroko, št. 46-48. Betonova 44, tel. 25-545 6256 Ugodno prodam dobro ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO rjave barve, cena 40.000 din. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure. Jelka Pretnar, Radovljica, Žale 15 6257 Prodam TELICO s teletom. Bohinjska Bela 150 6258 ZAPRAVLJIVČKA v zelo dobrem stanju ugodno prodam. Janez Jazbec, Sebenje 52, Križe 6259 Prodam nove cementne STREŠNIKE po 65 din, dobavni rok junija. Skladiščeno v okolici Ljubljane. Telefon 063/26-196 6260 Prodam TOMOS 4,5 KM, kratka os, rabljen dve sezoni. Miha Duka-rič, Kranj, Juleta Gabrovška 30 6261 Ugodno prodam nova dvižna GARAŽNA VRATA »Up« Bled. Šenčur, Beleharjeva 4/A 6262 Prodam 8 tednov stare, rjave JARČKE. Cerklje 226, tel. 42-076 6263 Prodam mlado KRAVO, navajeno ročne molže. Anton Frelih, Brezje 35 pri Tržiču 6264 Prodam manjši vozen TRAKTOR. Naslov v oglasnem oddelku. 6265 Prodam 300 kg težkega BIKCA, OBRAČALNIK maraton za kosilnico BCS, motorno ČRPALKO in lesen SOD za gnojnico. Blejska Dobrava 87 6266 Prodam novo POMIVALNO MIZO, bel ultrapas, nerjaveča pločevina, dve koriti, odcejalnik desni in veliko emajlirano BANJO. Ogled v soboto in nedeljo popoldan. Kokrica, Dež-manova 10 6225 Prodam novo POMIVALNO KORITO z odcejalnikom. Britof 315 6226 Prodam BIKCA in TELIČKO, po 120 kg. Zgoša 47/A, Begunje 6227 Prodam otroško POSTELJICO z jogijem. Telefon 25-578 6228 Prodam večjo količino jedilnega KROMPIRJA in nevozen FORD CONSUL. Orehovlje 13, Kranj 6229 Prodam 200 bukovih BUTAR. Jerič, Možjanca 8, Preddvor 6230 Nova BALKONSKA VRATA z roleto 80 x 200, ugodno prodam. Boža Fekonja, Tržič, Blejska 5 6231 Prodam 10 m' mletega SIPOREK-SA. Štefan Močnik, Cerklje 73/A 6232 Prodam ČEBELJE DRUŽINE. Telefon 45-338 6233 Prodam semenski KROMPIR igor, 160 krj. Hribar, C. 26. julija 9, Naklo, tel. 47-473 • 6234 KUPIM Kupim ekscentrično STISKALNICO od 10 do 25 t. Naslov v oglasnem oddelku. 6267 Kupim 19-colska KOLESA za BCS ali zamenjam za 14-colska. Bešter, Podblica, tel. 40-582 6268 Kupim rabljen PUHALNIK. Eržen, Zabukovje 2 6269 Kupim OTROŠKI SEDEŽ za v avto. Telefon 45-292 6074 Kupim rabljeno klavirsko 32-ba-sno HARMONIKO. Telefon 064/77-485 popoldan 6075 VOZILA v prihodnjem tednu: V mesecu maju pri nakupu pohištva vam Nama nudi: — zajamčene cene na dan naročila, — brezplačen prevoz do 50 km za nakup pohištva v vrednosti nad 200.000 din, — montaža kuhinj GORENJE brezplačna v vrednosti nad 180.000 din, — za pohištvo proizvajalca ALPLES Železniki brezplačna dostava in montaža, — kuhinje pomerimo in svetujemo na domu, — možnost nakupa na kredit. . HIŠA DOBREGA NAKUPA j iN Prodam VISO super, Kranj, Gregorčičeva 15 5687 LADO 1200, letnik 1973, zadaj ka-rambolirano, prodam celo ali po delih. Ogled možen vsak dan. Igor Lo-gonder, Suška c. 20, Škofja Loka 5966 Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 500 kg, in ZASTAVO 750 LC letnik 1980. Telefon 28-408 6076 Prodam 126-P, letnik 1977, registriran do januarja 1986. Ogled v soboto in nedeljo. Ribnikar, Staneta Rozmana 11, Kranj 6077 Prodam ZASTAVO 101 mediteran, letnik 1981, registrirano do maja 1986. Ogled možen v nedeljo dopoldan. Anton Tič, Partizanska pot 10, Kokrica 6078 Prodam LADO 1600, letnik 1980. Britof 171, Kranj 6079 Prodam ZASTAVO 750 LE, letnik 1981. Bojan Kramar, Šempeterska .42/A, Kranj 6080 Prodam OPEL KADETI 13 S/83 in ZASTAVO 750/73. Telefon 23-725 6081 Prodam MOTOR JAWA 350, električni HLADILNIK za kamp prikolico in ŠOTOR za 4 osebe. Telefon 24-274 od 8. do 12. in 14. do 17. ure 6082 Prodam DIANO, letnik 1978. Ogled možen na Cesti Kokrškega odreda 5 v petek od 15. do 17. ure in soboto od 17. do 19. ure, tel. 22-928 6084 Prodam R-5 TL, letnik 1976, nere- fistriran, vozen, obnovljen. Iztok tamulak, Malo Naklo 4 6085 GOLF JGL diesel, star dve eti, 28.000 km, prodam. Telefon 064/43-076 od 16. ure dalje 6086 Ugodno prodam AUDI 60. Alojz Cimerman, Janeza Puharja 8, Kranj 6087 Prodam AUDI 80 GL, letnik 1973. Cerklje 330 6088 Prodam novo TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Dvorje 87, Cerklje, tel. 42-115 6089 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1978 in navadno HARMONIKO. Šenturška gora 8, Cerklje 6090 VW HROŠČ 1302, letnik 1971. dobro ohranjen, prodam za 18 SM. Betonova 2, Kokrica, tel. 24-552 6091 Prodam dobro ohranjeno karam-bolirano LADO 1500, letnik 1976. Telefon 21-367 6092 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Jama 17; Mavčiče 6093 Prodam FIAT 126-P, letnik 1981, 19.000 km. Peter Červ, Janeza Puharja 1, Kranj, tel. 26-733 6094 Prodam dobro ohranjen MOPED APN-4. Bogataj, Gabrška gora 11, Poljane 6095 Prodam eno leto star OPEL KA-DETT in' dobro ohranjen TRAKTOR stever, 18 KM s koso, ter MLIN šro-tar z elektromotorjem. Mlin tudi menjam za goved. Vinko Bučan, Tesov-nikova 72/A, Ljubljana-Jožica 6096 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1982 in ZASTAVO 750, letnik 1970. Florjan Kovač, Suha 32, Kranj 6097 Prodam dobro ohranjeno KATR-CO, letnik 1977. Tolar, Strmfca 2, Selca 6098 Poceni prodam obnovljeno ZASTAVO 750, letnik 1973. Iztok Vodnik, Prebačevo 68, Kranj 6099 Prodam tovorni avto ZASTAVA 616 diesel perkins, letnik 1977, 1,5 tone kason, s podaljšano kabino, 1+4, B izpit. Telefon 74-368 6100 Prodam ŠKODO, letnik 1972. B. A., Pipanova 68/B, Šenčur 6101 Prodam ZASTAVO 101 in MOPED avtomatic. Telefon 28-187 6102 Zelo ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Jezerska c. 60/D, Kranj 6103 Prodam ohranjeno KATRCO, delno obnovljeno. Telefon 22-951 od 15. ure dalje 6104 Prodam MOTORNO KOLO MZ 250/250 TS/1. Vili Brenkuš, Zg. Besnica 44 po 15. uri 6105 ZASTAVO 101, letnik 1975, vozno, prodam. Ribno 22, Bled 6106 Prodam CITROEN GS, letnik 1976. Podhom 57, Zg. Gorje 6107 Prodam novo TOVORNO PRIKOLICO 180 x 100 in ZASTAVO 101, letnik 1976, za 3 SM. Ogled v soboto popoldan. Kranj, Tuga Vidmarja 6, stanovanje 16 6108 Prodam VOLKSWAGEN 1300, lahko tudi po delih. Anton Špruk, Kokra 18 6109 Prodam FIAT 126-P, letnik 1979. Popoldan od 17. ure dalje. Mravlje, Tominčeva 70/A, Stražišče 6110 Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1979. Luže 10, Šenčur 6111 Poceni prodam BMW 1602, GOLFA s plinsko napravo, desni blatnik za golfa in dve GUMI 155 x 13. Telefon 27-288 dopoldan 6112 WARTBURG karavan, letnik 1981, prodam. Telefon 064/61-232 6113 Prodam RENAULT 12 TL, kovinsko zelene barve. Telefon 28-064 6114 Prodam SIMCO 1000 GLS, neregistrirano. Ogled po 15. uri popoldan. Cena 50.000 din. Vrhovnik, Cankarjeva 1, Tržič 6115 Ugodno prodam WARTBURG, letnik 1977. Dolenc, Skokova 4, Kranj, tel.21-724 6116 APN-6, star eno leto, odlično ohranjen, dodatno opremljen, ugodno prodam. Telefon 50-472 6117 Prodam LADO 1500 SL, letnik 1975. Atanas Bečarski, Rudija Papeža 32, Planina II. 6118 Prodam GOLF, letnik 1978. Telefon 42-000 popoldan 6119 Prodam avto ZASTAVA 101, dobro ohranjen. Žabnica 1 6120 ZASTAVO 750, staro 3 leta in pol, prodam za 210.000 din. Heron Šubic, Šolska 4/A, Kranj, Stražišče 6121 ALFA ROMEO sprint 1.5/77kW/ 1983, prodam. Ogled: Pire, Seljakovo naselje 46, Kranj po 16. uri 6122 Poceni prodam R-4, letnik 1977. Telefon 79-646 6123 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1978. Telefon 064/47-483 dopoldan 6124 Prodam spredaj karamboliran KOMBI 850, celega ali po delih. Telefon 61-349 6125 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979. Ogled po 15. uri. Grajska 23, Bled 6126 Poceni prodam dobro ohranjeno ŠKODO 120 LS, letnik oktober 1978, 55.000 km. Telefon 28-117 po 19. uri 6127 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Stane Dolinar, Retnje 1, Tržič. Ogled popoldan 6128 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, za 10 SM. Studenčice 7, I^sce 6129 Prodam osebni avto 126-P, letn* 1978. Telefon 83-813 *}Z Prodam ohranjeno ZASTAVO 780' Panjan, Britof 101, Kranj 01 Ugodno prodam JAWO 350. Teie fon 75-227 .° ]ž. Prodam DIANO, letnik 1979. W* nik, Trata 39, Škofja Loka, tel. 6^3 Prodam ZASTAVO 750 lux, P^a registracija 1976, zelo ugodno. J* drič, Gradnikova 7, Kranj 01., Prodam FAP 1516 kasonar, nos nost 9,5, vozen. Naslov v °8laSgj35 oddelku. _ n ,„i«ik Poceni prodam ŠKODO 110,1etnj 1976, registrirano, vozno. Ogled vs dan od 18. ure dalje. Frelih, Canjgj jeva 32, Radovljica „„*tiC Prodam TOMOS AVTOMA^ M 3, letnik 19B2. Podlubnik 15» 2 Cvjetičanin , Prodam ZASTAVO 750, etnj 1979, prevoženih 30.000 km, zelo o bro ohranjeno. Šenturška g°ra5639 Cerklje , .„;v Ugodno prodam SAAB 99, [etJJJ 1970/71, dobro ohranjen, registn1* celo leto. Podobnik, Podlubnik 1°"' Škofja Loka, tel. 62-720 v soboto 6Wj Prodam lepo ohranjeno ZASTAV 750, letnik 1973 in 4 GUME 135 X** »Sava«. Miro Mohorič, Zabrekve Selca «l3J Ugodno prodam dobro ohranjen SIMCO 1301 special. Jungić, Kidrice-va 74, Škofja Loka *l* Prodam MOTOR PUCH 250 ccgj letnik 1959, registriran do maja 1»» in neregistriran ČZ enduro 175 ccjDi letnik 1974. Ogled v soboto in nedeljo. Marjan Kralj, Puštal 26, SkoO" Loka 61*" ZASTAVO 750, letnik 1967, vo«J zelo ugodno prodam. Kastelec, P°jj lubnik 41, Škofja Loka 61T^ Prodam ZASTAVO 101, le^lf 1978, registrirano do aprila 1986. ^ 1. avgusta 7, Kranj (Rogič) 61* Prodam FIČKA, starejši letni*; Ogled v soboto popoldan. Miro Ha*' ner, Veljka Vlahoviča 8, Kranj 6W Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Berčič, Zg. Bitnje 2»-Žabnica »JJ Prodam dobro ohranjen FIA 126-P, letnik 1979. Julija Križaj, U • Valentina Vodnika 2, Naklo, 064/47-257 O**? Ugodno prodam R-4, letnik 19"'' vse dele za MAZDO 1500 s pločevin0 ter dele za ZASTAVO 101 in Z-75"' Prebačevo 26, Kranj 61«? Prodam ZASTAVO 101 S, letni* december 1979. Stubla, ŠkofjelosK* 8//A, Kranj, poleg Gašteja 61«' Prodam MOPED elektronic 9"j Stara Loka 28, Škofja Loka 61«? Prodam ZASTAVO 101 C, letni" 1981. Mirko Ašanin, Tončka Dežrna na 2, Kranj 61*» Prodam ZASTAVO 101 GT 55. T-fl netiše 36, Golnik Prodam ZASTAVO 750 L, let«"? 1981. Knap Jože, Nartnikova »' Kranj 6151 GOLF diesel, star eno leto in P°*j prodam. Telefon 60-822 od 15. dalJe ^r&A Prodam osebni avto ZASTAJA 101, letnik 1973. Tončka Gluhar, Kolodvorska 9, Bled 6l£ Prodam zelo dobro ohranjen A*1^ 4, letnik 1981. Telefon 41-159 615« Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik; POSTELJICO, ZIBELKO J* vložkom) in STAJICO. Telef0? 47-060 6l£> Prodam dobro ohranjenega ZA' POROŽCA, letnik 1979, prevožen^ 23.000 km. Voglje 65, Šenčur 615» Prodam dobro ohranjen R-4, le' tnik 1976. Zdravko Modic, Žirovnic* 45, tel. 80-436 61?' Prodam ZASTAVO 750, letni* 1972, registrirano do 31. 12. 1985, & 3,5 SM. Štefan Kodeh, Kropa 3/B6lgg Prodam LADO 1200, letnik 1972. Telefon 50-135 zvečer 615» Prodam 125-P, letnik 1977. Telefon 66-367 od 15. do 17. ure 610" Prodam 126-P, letnik 1979, prevoženih 30.000 km. Tomaž Pintar, S«-Bitnje 83, Zabnica 61&1 Prodam ZASTAVO 750. JevšeK-Britof 209, Kranj 616-5 Ugodno prodam dobro ohranjen0 ZASTAVO 750. Telefon 21-843 dopoldan 6163 Prodam ZASTAVO 750, letni*4 1976. Golniška 123, Kokrica, Kranj . 6164 Prodam DIANO 6, letnik 1978. Telefon 74-498 6165 Prodam ZASTAVO 750, letm* 1979. Visoko 107 - Sitar 6166 Ugodno prodam tovorno AVT° PRIKOLICO 140 x 100 cm. Mila" Mali, Križe 115 (Snakovo) 6167 ZASTAVO 101, letnik 1978, pr°/ dam. Kranj, Križnarjeva pot 3/*»' Stražišče 61°° Prodam CITROEN GS club, lOl5 cem, letnik 1973, dodatno opremlJeI1' Ogled v soboto, 18. maja. Telefon 80-429 6169 Prodam novo ZASTAVO 128, star0 10 mesecev. Miroslav Ivkovič, Gradnikova 127, Radovljica, tel. 74-557 . 617° Prodam ZASTAVO 101, starejši letnik, s športnimi sedeži, avtokaseto-fon in »avto-likilajzer«, 60 W. Telefon 70-303 popoldan 6l7J Prodam obnovljen R-4 TL, letni* september 1977, Ribnikar, Nasovč* 15, Komenda, tel. 061/841-266 617* Kupim DIANO. Telefon 70-202 • 6173 Prodam SIMCO horizont LS, le' tnik 1981, prevoženih 60.000 km. Telefon 76-320 ali 75-110 617« Prodam GOLF, letnik 1977 (bencinski). Telefon 25-530 " 6175 ŠKODO 120 L. letnik 1981, P/0' dam. Marjan Fišer, Radovljicf' Gradnikova 85 617° Prodam 126-P, letnik 1981. Marjan Kern, Kranj, Jaka Platiša 5 617' Prodam JUGO 45. Bašelj 28, Preddvor, tel. 45-284 od 16. do 18. ure 617» Prodam prenovljeno ZASTAV^ 750, letnik 1975, registrirano do 10- 3' 1986. Gorice 55, Golnik 6l"9 Prodam AUDI 100 L, letnik 1972-za 8 SM. Telefon 79-454 618° Prodam ZASTAVO 850, december 1981. Kati Gonde, Gorica 3, Radovljica 6181 r *TtK. 17. MAJA 1985 MALI OGLASI, OSMRTNICE .19. STRAN ©©SMJMEHGLAS ZaS?Pen gs 1>Z> letnik 1979 ali ^/AVO 750, letnik 1983, prodam. (jefon 75-907 zvečer 6182 zun •no Prodam tovarniško nova R-IRd PrednJa BLATNIKA za 18i0- Rakovec, Železniki, Na Plavžu p, j 6183 1974 SPAČKA, I. registracija I900' _,registriranega do januarja ^Telefon 77-351 6184 /rodam MOPED 14 M. Jelene, razgoše 3, tel. 66-413 6185 lefr110 Prodam ŠKODO 120 LS, 55 lk 1979. Marjetka Vrabelj, Golnik U0 j 6308 ^godno prodam ZASTAVO 750 LUX, 3« 1978, prevoženih 32.000 km, *4064) 80-424: Legat Joži, Žirovni- STANOVANJA Samsko dekle išče manjše STANOVANJE ali GARSONJERO v Radovljici ali okolici Begunj. Telefon v oglasnem oddelku 6275 Na Bledu ali okolici iščem STANOVANJE. Nudimo enoletno predplačilo. Telefon 23-678 dopoldan 6276 Prodam dvosobno STANOVANJE na Planini v Kranju. Telefon 21-078 6277 Mlad zakonski par z otrokom išče dvosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Telefon 28-792 6278 POSESTI Zamenjam dvosobno STANOVA- NJE 2 dvema kabinetoma s central- NJE* stareJše trisobno STANOVALI iLDre2, centralne. Informacije po fil 970 od 12- do 15- ure 5849 NJE Žben.° enosobno STANOVA-sta V bližini glavne avtobusne po-ko/6 ^ranJ zamenjam za večje kjer-j^] v Kranju ali okolici. Ponudbe ■^Soglasje 5850 ^odam GARSONJERO na Plani-lefn aniu. 28 m1, s centralno in te- 0n°m. Ponudbe pod: Gotovina OdH 6270 STan opremljeno enosobno ^NOVANJE. Telefon 28-187 6009 iHfs.-^Jem vzamem dvosobno STARANJE ali starejšo HIŠO, možno ^Pjavilo. Doba 3-5 let. Možno wyPlačilo. Telefon 24-274 6271 ah najem vzamem GARSONJERO ln^nosobn° STANOVANJE. Šifra: °s0°0 din 6272 SnDn?ski moški išče opremljeno Ponudbe pod: Nujno 6273 par išče STANOVANJE za ljCj Jeta v Radovljici ali bližnji oko-• telefon v oglasnem oddelku. Oddam LOKAL, 130 m'. Informacije po tel. 22-718 vsak dan do 10. ure 6279 V Kranju kupim HIŠO ali PARCELO, možna tudi menjava večje HIŠE za manjšo. Naslov v oglasnem od^ delku. 6280 Zaradi starosti prodam starejšo HIŠO z garažo, primerno tudi za zdomca. Ugodna priložnost. Marti-njak, Retnje 39, Tržič 6281 V najem vzamem GARAŽO v bližini Vodovodnega stolpa ali pekarne. Begunjska 6, Kranj, stanovanje 9 6282 Kupim ZAZIDIJIVO PARCELO na območju Kranja, Bleda, Radovljice ali L«8C. Plačam v devizah. Telefon 21-734 v soboto do 14. ure 6283 HIŠO 15x10 m, enonadstropno, primerno za stanovanje in obrt, elektrika, voda, ob asfaltni cesti, prodam v Poljanski dolini. Pivk, Cegel-oica 30, 64202 Naklo 6284 Kupim zazidljivo PARCELO za vikend ali hišo v Selški ali Poljanski dolini. Ponudbe pod: Pod gozdom 6285 V najem vzamemo konfortno opremljeno družinsko HIŠO s telefonom in garažo na relaciji Kranj — Bled. Šifra: 12/40 6286 ZAHVALA Ob boleči izgubi mame FRANČIŠKE KORITNIK iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sose-r0lr*. znancem in prijateljem za izrečena sožalja *n podarjeno cvetje, še posebno se zahvaljujemo ^f- Beleharju za dolgoletno zdravljenje in g. župsku za pogrebni obred. Vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI: hči Ana z družino in drugo sorodstvo Vasca, 10. maja 1985 V SPOMIN Pred letom dni si za vedno zaspal, naš predragi TONE KRELJ Hvala vsem, ki ste počastili njegov spomin. Kdor živi v mislih svojih dragih, ni umrl (S. Kosovel) TVOJA ŽENA TINKA IN SORODNIKI * Škofja Loka, 11. maja 1985 Zaposlim OFFSET TISKARJA. Jagodic, Trboje 124, tel.: 49-158. ZAPOSLITVE Zaposlim delavca za ključavničarska DELA z znanjem varjenja. Re-povž, Strahinj 34, tel. 47-409; stanovanje 47-504 popoldan 5990 Zaposlim delavca v predelavi PLASTIČNIH MAS, po možnosti kovinske stroke. Podlubnik 132, Škofja Loka 6287 Moški srednjih let gre za PASTIRJA v planino. Šifra: Zanesljiv 6288 FRIZERKA dobi službo. Lenart Pire, Staneta Žagarja 40, Kranj 6289 Zaposlim KV ali priučenega TESARJA OD po dogovoru. Kranjec, Bukovica 9, 61217 Vodice 6290 Za stalno takoj zaposlim KV al. priučenega PEKA. Informacije osebno ali po tel. 41-036 vsak dan dopoldan do 9. ure. Pekarna UMNIK Šenčur 6291 OBVESTILA ELEKTROINSTALACIJE na novi HIŠI ter adaptacije in popravila vam hitro in po konkurenčnih cenah iz-gotovi obrtnik. Telefon C0-584 3803 TELEFONSKE NAPRAVE (aparati, zvočni in optični indikator poziva, avtomatski preklopnik za dva telefona, telefonske centrale itd . . .) vzdržujem, montiram z vednostjo PTT-ja.'Telefon 25-867 4266 PL1SIRAM BI AGO za krila, imam več vzorcev. Mile, Golnik 107, tel. 57-094 4812 ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije ter popravila, naročite ŠPI-LERJEVIM, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 5286 PREVOZ LESA vam opravim hitro in solidno. Telefon 77-854 5880 Obveščam, da bom odprla FRIZERSKI SALON v Šenčurju na Kranjski c. 11. Delovni čas: ponedeljek zaprto, torek od 8. do 14. ure, sreda, čelrtek, petek od 13. do 19. ure, sobota od 6. do 10. ure 5992 MONTAŽA vseh vrst lesenih oblog, izvršim hitro in poceni, šifra: Solidno 6292 OBŽAGOVANJE lesa in VEZAVA OSTREŠJA. Se priporočamo. Tesarstvo B. Andjelko, Pipanova 68, Šenčur 6293 POPRAVILO, čiščenje, montaža bojlerjev in vodovodnih pip ter manjša popravila gospodinjskih strojev. Telefon 064/80-464 6294 KMETOVALCI! Kadar imate pri molži na stroj izpad električnega toka, lahko nadaljujete molzenje z gnojnično cisterno. Izdelujem priključke v ta namen. Peter Šavs — STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO, Preddvor 83 6295 NOVO Odprta je CVETLIČARNA MAK Helena Žepič-Beguš, Zlato polje 12/B, Kranj, tel.: 25-638 - PRIREDITVE Ansambel SIBILA vabi v PETEK ob 19. uri na otvoritveni PLES, ki bo na vrtu hotela TRANSTURIST. Gost večera bo ansambel LAČNI FRANZ. V SOBOTO ob 19. uri ter v NEDE-IJO ob 16. uri pa vabi na VRTNO VESELICO na SP. BRNIK 6296 Skupina MODRINA igra vsak PETEK, SOBOTO in NEDELJO na TERASI hotela CREINA. VABLJENI! 6297 MLADINSKI PLES v Delavskem domu v Kranju vsak PETEK in SOBOTO ob 20. uri. Vabi vas PLESNI KLUB KRANJ 6298 IZGUBLJENO V okolici Škofje Loke se je izgubil . BOKAER, ki sliši na ime Rolo, je temnejše tigraste barve. Kdor ga najde, naj sporoči po tel. 60-218 od 15. ure dalje 6299 12. 5. sem na Blegošu izgubil OČALA v rjavem etuiu. Lepo prosim najditelja, da jih proti nagradi vrne. Sporoči naj po tel. 24-474 od 15. ure dalje. Naslov v oglasnem oddelku. 6300 Izgubil sem GUMIJASTE ŠKORNJE rjave barve na poti od Suhe do Moš. Prosim poštenega najditelja, da jih vrne. Moše 22, Smlednik G301 Umrla je najina mama JOŽEFA MUZIK roj. MEGLIC Njen poslednji dom je na pokopališču v Tržiču. ŽALUJOČA: SIN SLAVKO IN HČI MILENA Z DRUŽINO Tržič, 15. maja 1985 «1.0 ggjft ti /i J C ii '1; -i B 9 i» ČESTITKE 19. maja bosta praznovala 50 let skupne življenjske poti draga mama in ata MARIJA in FRANC BIZJAK s Primskovega — Jezerska c. 47. Za ZLATO POROKO jima čestitamo in želimo še veliko nadaljnjega skupnega razumevanja in zdravja. OTROCI Z DRUŽINAMI 6305 OSTALO Na Jadranu vzamem v najem POČITNIŠKO HIŠO v mesecu juliju (15 dni). Telefon 064/42-130 5895 Mlade PSE oddam. Luže 9, Šenčur 6306 Sprejmem ŠTIPENDISTA za mizarsko stroko. MIZARSTVO OVSE-NIK ALOJZ, Kranj, Jezerska c. 108/C 6307 STANOVANJA Najamem GARSONJERO za dve leti. Plačam vnaprej, v Škofji Loki ali Kranju. Šifra: Nujno-Š 5259 Sporočamo žalostno vest, da je v 58. letu umrl STANKO BOGATAJ kmet z Breznice pri Zireh Na zadnjo pot ga bomo pospremili v petek, 17. maja 1985, ob 15.30 iz mrliške vežice na Dobračevi pri Zireh. ŽALUJOČI: žena Ivanka, sin Vinko, sestre Marica, Jožica, Lojzka in Tilka, bratje Janko, Dominik in Fran-celj z družinami Žiri, 16. maja 1985 NAJDENO 12. 5. 1985 POZABLJEN DEŽNIK v Crngrobu, se dobi na naslovu: Štefka Presterl, Gasilska 7, Kranj 6302 Od Blegoša do Črnega Kala je bil najden etui z OČALI. Rudno 34, Železniki 6303 POZNANSTVA 30-leten moški želi preko te poti spoznati dekle s kmeUjo in gozdom. Naj te oglas ne moti in poskusi me spoznati, ne bo ti žal. Šifra: Iskrenost 6304 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša sodelavka v pokoju iz tozda TPA — DE avtozračnice JULKA KNAFELC roj. 1928 Od nje smo se poslovili v četrtek, 16. maja 1985, na pokopališču v Kamniku. Sindikalna organizacija SAVA Kranj ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mamice, hčerke in sestre MOJCE NOSAN roj. BITENC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, tolažilne besede in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu Zobne poliklinike v Kranju, VGP Kranj, sodelavki za ganljive besede ob slovesu ter g. kaplanu za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, Orehek, Radovljica, Ljubljana, 20. marca 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, deda, pradeda, strica in bratranca MIHA ŠIPICA Blažetovega ata iz Češnjevka se iskreno zahvaljujemo osebju doma Petra Uzarja iz Tržiča in osebju bolnišnice Jesenice za nego in zdravstveno pomoč. Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, znancem, osnovni organizaciji ZZB Cerklje, Društvu upokojencev ter sodelavcem KŽK Kranj, delovišče Vrtnarija za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Lepo se zahvaljujemo govornikoma za ganljive poslovilne besede in pevcem iz Naklega za lepo petje. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti in s toliko cvetja pokrili njegov tihi dom. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Češnjevek, Suha, Medvode, Gorice, Sr. vas, Praprotna polica, Stuttgart ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA KOŽUHA st. Voklo 71 se iskreno zahvaljujemo našim dobrim sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in denarno pomoč. Posebno se zahvaljujemo sindikalnim organizacijam Sava Kranj, Iskra Telematika — tozd MKD Kranj, Iskra Avtomatika — tozd AVN Ljubljana, Sava TAP, Konfekcija Kranj, Iskra ERO Kranj, gasilcem iz Voklega, govorniku za poslovilne besede. Hvala tudi g. župnikoma iz Vogelj in Šenčurja za pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Rezka, sinova Joža in Marjan z družinama, hčerki Fani in Angelca z družinama Voklo, Kranj, Vodice, Planica, 8. maja 1985- - Govorilnice čakajo nove kovance Kranj — Podjetje za ptt promet Kranj je po vseh tistih krajih Gorenjske, kjer še nimajo krajevne telefonske mreže, in povsod tam, kjer se je pokazala potreba po javnih te-lef nskih govorilnicah, namestilo telefonske govorilnice. Teh je zdaj povsod dovolj. Če bi ljudje znali z njimi ravnati in bi bilo manj namernih poškodb, se nihče ne bi mogel pritoževati, da mu je telefon povsem nedostopen. S telefonskimi govorilnicami imamo takšne in drugačne izkušnje,# še posebej pa delavci Podjetja za ptt promet. Vsi bi radi v javnih telefonskih govorilnicah opravljali tudi mednarodne telefonske pogovore. S sedanjimi kovanci je to skoraj neizvedljivo. Dobili pa naj bi tudi nove kovance za 50 in 100 dinarjev, ki naj ^_bi se uporabljali v novčičnih aparatih. Bliža se turistična sezona, novih kovancev še ni in komaj je verjetno, da bi jih do poletja tudi dobili. Slovenski poštarji menijo, naj sedanjih telefonskih govrilnic ne bi predelovali na nove dinarje, temveč naj bi avtomate predelali za uporabo kovancev z višjimi vrednostmi. V letošnji turistični sezoni naj bi torej potrpeli ob sedanjih aparatih, predvsem pa naj bi uporabljali telefonske govorilnice s posredovanjem. D. S. Spodbujajo gradnjo protipožarnih bazenov Hotaveljski gasilci največ pozornosti namenjajo protipožarni zaščiti — Ker je večina področja hribovitega, spodbujajo gradnjo protipožarnih bazenov in hidrantne mreže — Po vaseh usposobljene trojke Hotavlje v Poljanski dolini — Ho- taveljsko gasilsko društvo ima 180 članov in tri pionirske desetine. Je najbolj množično društvo na tem območju in tudi zelo aktivno, saj ljudje sodelujejo zato, ker sami tako želijo. Vsako leto sodelujejo na gasilskih tekmovanjih na različnih ravneh in dosegajo dobre rezultate, ker pomeni, da so dobro usposobljeni. »Lani smo odkupili zgornjo etažo gasilskega doma,« pripoveduje predsednik društva Pavle Razložnik,« tako da imamo sedaj dovolj prostora za dejavnost. Sicer pa največ pozornosti namenjamo protipožarni varnosti. Naše društvo namreč ne zajema le Hotavelj, temveč tudi vse hribovske vasi v okolici, kjer ni večjih potokov ali drugih voda, ki bi jih lahko koristili v primeru požara. Zato si zelo prizadevamo za izgradnjo protipožarnih bazenov in hidrantne mreže.« . Kje ste jih že zgradili? »Ne gradimo jih mi. To delajo požrtvovalno in pridno domačini sami. Največ moraio narediti sami, ker za Vodna pregrada ni potuha V majskih prazničnih dneh je iz oljnega lovilca na Beli izteklo v Savo precej mazuta — Napravili so improvizirano leseno pregrado in polovili večino olja — Pregrade izdeluje kranjska Sava Jesenice — V jeseniški Železarni uporabljajo veliko goriv, predvsem kurilnega olja, mazuta in več kot 60 vrst raznih mineralnih olj. Vsa odpadna olja že uspešno zbirajo, odprodajo ali sežigajo v pečeh, tako da okoli 130 ton . ć.fcteA ih olj letno ne onesnažuje okolja. Vendar pa se še vedno zgodi, da pride do nepredvidenega onesnaževanja Save. Tako je v prazničnih majskih dneh meteorna voda spodrinila iz oljnega lovilca mazutne postaje na Beli precej mazuta v Savo. Na srečo se mazut v Savi ni strdil, ampak se je širil po vodni gladini v velikem in neprijetnem madežu. Vodnogospodarska inšpektorica je bila odločna, tako da so delavci energetike ob sodelovanju gasilcev s čolnom napeljali enostavno plavajočo leseno pregrado in zajeli večino mazuta. Že prej, posebej pa ob zadnjem madežu in reševanju,se je pokazalo, da bi na Goi r renjskem morali nujno imeti dobro opremljeno in usposobljeno ekipo, ki bi preprečevala take ali podobne ekološke nevarnosti. Dragica Bezlaj, vodja oddelka za ekologijo v jeseniški Železarni, pravi: »Jeseniška Železarna leži pred dokaj mirno akumulacijo Save v Mostah, kjer je pregrada, ki zajame večji del žlindre ali olja. Tako jih ob nepredvidenem onesnaženju lahko poberemo z vodne gladine, še posebej granulirano žlindro, ki je razmeroma najmanj nevarna. Do zdaj smo ob hujših primerih izliva olj poklicali na pomoč posebno ekipo iz Kopra, ob zadnjem onesnaževanju pa smo se potrudili kar sami, še i.i •»'jsebej zavzeto poklicna gasilska in reševalna ekipa iz Železarne. V Železarni menimo, da bi na Gorenjskem morali imeti specializirano ekipo za reševanje takih primerov. Nujno bi jo morali opremiti in ustanoviti pri Vodnogospodarskem podjetju, saj delovne organizacije na Gorenjskem namensko združujejo velika sredstva, ki se zdaj uporabljajo večinoma le za preprečevanje vodne erozije. Dobro se zavedamo, da bi bila najboljša rešitev lastna pregrada med obema bregovoma, dolga vsaj sto metrov. Tako bi žlindro zajeli že ob izvoru in preprečili nadaljnje onesnaževanje Save, v katero se danes, žal, izliva tudi -m ■ Ttemalo komunalnih odplak. Videti je, 'da na nekaterih mestih postaja prav lepo zelena, a le zaradi tega, ker so se zaradi komunalnih odplak precej razrasle zelene alge — kajpak na škodo ostalih vodnih organizmov. Pregrado ali »baražo« pri nas izdeluje kranjska Sava, stane pa od milijon 500 tisoč dinarjev do 2 milijona. Kupili naj bi jO skupaj z drugimi delovnimi organizacijami, z njo pa naj bi upravljalo komunalno gospodarstvo. Stalno naj bi bila nameščena pod jeklarno, ki jo gradimo, koristno naj bi služila v najbolj izjemnih primerih onesnaževanja. Čeprav nenehno opozarjamo na vestno in odgovorno delo pri ravnanju s škodljivimi snovmi in čeprav Železarna namenja izdatna sredstva za ekološko varstvo okolja, zraka in vode, se ob takšni tehnologiji in ob tako velikih količinah odpadnih snovi še vedno zgodi, da nenadzorovano in nezaželeno iztekajo v naravo. Takšne naprave ne pomenijo nobene potuhe, temveč le preventivo. V delovnih organizacijah, ki uporabljajo naftne derivate, bi morali imeti poleg njih več manjših, prenosnih oljnih posne-malcev. V Sloveniji jih sploh ni, vendar je omembe vredno, da se na proizvodnjo posnemalcev pripravlja jeseniški Kovinoservis. Prenosni, pretočni in vgrajeni v kanale bi preprečevali hitro in učinkovito.« Nedavna jeseniška akcija, četudi z enostavno opremo, dokazuje, da so že-lezarji zavzeti za čisto okolje in opozarja, da bi se v prihodnje morali so-dobneje opremiti — tako, da bi lahko kar najučinkoviteje zavarovali okolje. D. Sedej Pavle Razložnik denar, ki ga dobijo od krajevne skupnosti, oskisa, gasilske zveze in podobnih naslovov, ne morejo kupiti niti materiala. Gasilci gradnjo bazenov lahko le spodbujamo in prostovoljno pomagamo pri največjih delih. Protipožarna bazena sta zgrajena v Debeneh in Čabračah, letos pa ga bodo zgradili na Srednjem brdu. Velika požarna ogroženost je zlasti na Hlavčih njivah, kjer ni nobene vode. Tam so se krajani že odločili, da bodo zgradili vodovod in bazen. V naslednjih letih pa naj bi protipožarne bazene in hidrantne mreže zgradili še v Suši in v Lajšah.« Za uspešno protipožarno varstvo morajo biti ljudje primerno usposobljeni in organizirani. »Na našem področju deluje osem vaških trojk, ki so dobro usposobljene. Manjka pa nam opreme, zlasti cevi, ki so zelo drage. Dobra trojka lahko z minimalno opremo več pomaga pri gašenju požara, kot še tako moderna cisterna, ki je ni mogoče pripeljati v bližino požara.« L. Bogataj Požar v gozdu Breg — V torek, 14. maja, je ogenj uničil tri hektare gozda pri Bregu. Požar je povzročil le za kakih 50.000 dinarjev škode, ker je zgorela le podrast in del na novo pogozdenega predela, ki ga je lani prizadejal ve-trolom. Tudi jeseniški in okoliški gasilci so zaslužni, da škode ni bilo več. Posebna komisija še vedno raziskuje vzrok požara. Blejska kmečka ohcet Iščemo gorenjski kmečki par Bled — Turistično društvo Bled letos že sedmič zapored prireja tradicionalno kmečko ohcet. Na prireditvi, za katero je pred leti prispevala scenarij Tončka Maroltova, oživijo stare kmečke običaje, kakršni so nekdaj vladali na Slovenskem. Krona vseh je slavnostno svatovanje, ki je za obiskovalce Bleda svojevrstna paša za oči. Tedaj se v tem turističnem kraju zvrstijo številne pisane prireditve, uglašene na stare slovenske običaje. Tudi letos bo tako. Od 31. julija do 4. avgusta bo trajalo veselo blejsko ženitovanje. Prvega dne bo »predajenga neveste«, nato vasovanje pa fantovščina in dekliščina, potem se bosta ženin in starešina z godci popeljala do vsakega blejskega hotela in vabila na ohcet, dan pred ohcetjo bodo na nevestinem domu naložili balo in jo popeljali po blejskih ulicah. Zadnjega dne bosta ženin in nevesta stopila v jarem. Ohcetni sprevod bo ustavila nepogrešljiva »šranga«. Na svatovsko pojedino po starem domačem običaju pridejo še »zaplečvat«, potem pa se ohcetna druščina veseli še v pozno noč. Turistično društvo Bled tudi letos vabi mlade gorenjske pare kmečkega porekla, ki si kanijo nadeti zakonski jarem, naj se prijavijo do 10. julija. Tedaj bo zasedala posebna komisija in iz prijavljenih parov izbrala najprimernejšega, ki bo konec julija pomagal blejskim turističnim delavcem oživeti star slovenski slavnostni običaj, tradicionalno kmečko ohcet. D. Ž. Minute za naše zdravje Kranj — Velika nevarnost za človekovo zdravje je pretirano dolgotrajno sedenje na delovnem mestu ali doma, ugotavljajo strokovnjaki s področja medicine dela in športa in priporočajo dnevno vsaj deset minut vadbe, med katero naj se žilni utrip povzpne do 130 na minuto. Izvedenci, ki se ukvarjajo z delovno storilnostjo, so z raziskavami dognali, da kondicijsko bolje pripravljeni in vzdržljivejši delavci dosegajo boljše rezultate kot ostali, pa naj gre za umsko ali naporno fizično delo. Drugi (ortopedi) so ugotovili, da bi bilo precej manj poklicnih obolenj, če bi si ljudje redno odmerili čas za rekreacijo. kolesarim po poteh okrog Blejske^ ga jezera. Mislim, da rekreacija o* moda, temveč za vse tiste, ki se P11 delu malo gibljejo, tudi življenjski potreba. Zdi se mi, da ji v naši družini kot tudi sicer še vedno odmer; jamo premalo časa. V vsakodnevni dirki, med službenimi in družinski" mi obveznostmi včasih kar ne naj' demo nekaj minut za naše zdravje.« • Miro Gašperlin s Primskovega, poslovodja v restavraciji Evropa v Kranju: »Po delu, pri katerem imam veliko opravka z ljudmi, se počutim bolje, če se pošteno preznojim. V mladih letih sem za sprostitev igral nogomet. Pozneje, ko smo gradili hišo, sem moral poprijeti tudi za fizično delo, tako da mi ni bilo treba skrbeti še za dodatno rekreacijo. Zdaj, ko imam le nekaj več časa, razmišljam, da bi se začel udeleževati tudi množičnih rekreativnih prireditev. Vsi, otroka in žena, se včasih zapeljemo s kolesi do Preddvora, parkrat mesečno se povzpne-mo tudi na Jakoba ali Jošta. Čeprav imam avto, se v službo vozim s kolesom. Bencin je drag; s kolesom se zdaj, ko je stari del mesta zaprt za avtomobilski promet, pripeljem bliže delovnemu mestu in še vožnja s kolesom je koristnejša kot z avtomobilom.« • Irena Vidic z Bleda, prodajalka v Vezenini: »Pozimi smučam in tečem na smučeh, poleti plavam, hodim v hribe in zadnje čase tudi • Ivan Rebernik, obrtnik i* Šenčurja: »Če je le lepo vreme, odrinem v nedeljah z ženo ali s prijatelji v hribe ali na kolesarski izlet. Mar ni tako bolje, kot da bi doma V naslonjaču čakali kosila? Menin»i da rekreacija ni le tek, smučanjei plavanje, kolesarjenje, igranje n°; gometa, temveč tudi delo v vrtu, p? hiši. Tudi pri tem se človek sprosti, če le delo opravlja z veseljem. Množičnih prireditev se ne udeležujem-Sodim, da so se preveč izrodile, saj nekateri pretiravajo, mnogim P* gre le za pokale, kolajne, nagrade za prestiž.« C. Zaplotnik Opravičilo Zaradi težav pri tiskanju torkovega Gorenjskega glasa so nekateri naročniki dobili časopis v sredo. Za zamudo se opravičujemo! skuta 266 din, sladko zelje 170 din, k1 slo zelje 55 din, kisla repa 52 din, J-j čka od 18,50 do 24 din, krompir din. DEŽURNE TRGOVINE ti ŽNI PREGLED KRANJ— Solata od 200 do 250 din, špinača 110 din, cvetača 200 din, korenček od 80 do 100 din, česen 250 din, čebula od 80 do 85 din, fižol 200 din, pesa od 60 do 70 din, kumare 380 din, slive 240 din, jabolka od 80 do 100 din, hruške 120 din, med 420 din, pomaranče 300 din, limone 314 din, ajdova moka od 170 do 180 din, koruzna moka 80 din, kaša 160 din, surovo maslo 820 din, smetana 280 din, sladko zelje, kislo zelje in kisla repa 100 din, orehi 1.200 din, krompir od 70 do 80 din, jajčka od 20 do 22 din. JESENICE — Solata 200 din, špinača 120 din, korenček 100 din, česen 310 din, čebula 105 din, fižol od 250 do 280 din, kumare 250 din, slive 227 din, jabolka od 100 do 125 din, hruške 180 din, limone 368 din, ajdova moka 211 din, koruzna moka 95 din, kaša 152 din, surovo maslo 878 din, smetana 357 din. V soboto, 18. maja, bodo dežurne slednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA Pri Petrčku, Kranj, Pri Nehotični^ Kranj, SP Oskrba, Kranj, PC Pla°lfn.. I, PC Planina-center, PC Britof, SP KQ bore, PC Preddvor, PC Kokrica od 7° 18. ure, PC Šenčur od 7. do 17. Jft Hrib Preddvor in Kočna Jezersko od do 19. ure, Klemenček Duplje od «« 16. ure. V nedeljo, 19. maja bodo dežurne: Delikatesa Kranj in klo v Naklem od 7. do 11. ure, Gorenj* Cerklje od 8. do 11. ure. ŠKOFJA LOKA SP Mestni trg 9, mesnica Mestni trt JESENICE Delikatesa, Posl. 7, Jesenice, De^* tesa, Kasta 4, Jesenice TRŽIČ ABC Loka, Bistrica, Živila, Jelk« Mercator, Trg svobode 16 Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Glavni urednik: Milan BajŽelj Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novi"*j{, Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zap'° ^ Odgovorni urednik: Jože KoŠnjek Andrej Žalar in Danica Zavrl-Žlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko H«' J Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltedn'K|y|i januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od juliju 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski {js*.'jj) ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-^^ — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, r»c vodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za I. polletje 1.25" *\ I NOVO I NOVO I NOVO l NOVO m RADOVLJICA