PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana * gotovini Abb. costale 1 gruppo Cena 150 lir jueto XXXI. Št. 30 (9032) TRST, petek, 7. februarja 1975 r-tuiviurtiiKj DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» lovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZAKLJUČENA MEDPARLAMENTARNA KONFERENCA 0 EVROPSKI VARNOSTI V BEOGRADU Poudarjena vloga manjšin v krepitvi sodelovanja med sosednjimi narodi Zato - pravi sklepni dokument konference - jim je treba zagotoviti pravico do svobodnega in enakopravnega razvoja - Poudarjena tudi pravica manjšin do izobraževanja v lastnem jeziku in o lastni kulturi - Vzpodbuda za uspešen zaključek ženevske konference (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Druga medpar-lamentarna konferenca o evropskem *odelovanju in varnosti je popoldne z zadnjim plenarnim zasedanjem, katerem so sprejeli sklepni dokument, končala šestdnevno delo. r'Ja konferenci so sodelovali poslan-27 parlamentov Evrope, ZDA in Kanade ter opazovalci iz devetih n®evropskih parlamentov in štirih Mednarodnih organizacij, kot gostje j?a poslanci grške narodne skupščine. Na popoldanskem zadnjem ple-narnem zasedanju o delu štirih °Li,anov konference, ki so pripravili Oklepni dokument, poročali Mihajlo avorski in Morie Romano (Jugo-slavija), William T. Williams (Ve-ika Britanija) in Franz Karasek (Avstrija). Konferenca je nato z aklamacijo prejela vseh pet delov sklepnega okumenta (uvod ter poglavja o var-°sti, o gospodarskih odnosih, o sodelovanju v znanosti, tehnologiji, zobraževanju, kulturi ter pri izme-lavi ljudi in informacij ter o na-. ^Jdvanju medparlamentarne dejavnosti na področju sodelovanja in arnosti v Evropi). Predsednik konference Peko Dapčevič je po svojem zaključnem govoru, zahvalah in Priznanjih, ki so jih jugoslovanskim organizatorjem izrekli v imenu vseh Udeležencev predstavniki Velike Bri-amje, Finske in Madžarske, raz-Smsil, da je druga medparlamentar-na konferenca zaključena. SKlepni dokument obravnava ši-°ko_ paleto zapletenih osnovnih Prašanj, ki so velikega pomena za ~,vropo in njeno bodočnost ter nje-° vlogo v odnosih v svetu. Do-ument so sprejeli s polnim soglasjem in izraža težnjo parlamentarcev, da v kar največji meri prispevajo Prt iskanju boljših, bolj stvarnih in bolj sprejemljivih rešitev, ki “aud koristile napredku evropske arnosti in krepitvi zaupanja med evropskimi narodi. Delo je poteka- 0 v duhu želje, da se najde skupni Jezik, in ob velikem medsebojnem azumevanju. Parlamentarci Evro-p’ z-DA in Kanade ob koncu kon-erence izražajo upanje, da bodo do-ezeni rezultati še en prispevek in ov korak naprej v razvoju popu-anja in sporazumevanja v Evropi u svetu ter krepitvi varnosti vseh ropskih držav in narodov, del eo®rajska konferenca v uvodnem j. lu sklepnega dokumenta pozdrav-« d°slej dosežene rezultate na “dni konferenci v Ženevi in se „tVZ<:ma za njen čimprejšnji in čim uspešnejši zaključek, in to na naj-V1sji ravni. _ rv° poglavje obravnava vsa naj-P membnejša vprašanja evropske tpr?os,'k nied njimi: načela, na ka-pi™ m.orajo temeljiti odnosi med n °Pskimi državami, popuščanje Petosti in sporazumevanje, razo-zevanje, ukrepi za krepitev zaupa-vlt evroPskimi narodi, prispe-EvroPe k odpravi žarišč nape-“v njeni soseščini v luči tesne Povezanosti evropske varnosti z var- 1 s^° v Sredozemlju. Vsi udeležen-1=0 Pri tem posebej poudarili po- a' m vlogo ženevske vladne kon-jooce tako s stališča napredka v opske varnosti kot v zvezi z vpli-^ ni njenih sklepov na popuščanje i s.vriu. ^ Primerjava beograjskega tetra e s^n®*ieSa dokumenta (spreje-ni v dvema letoma na podob-Konferenci) o varnosti kaže, da l,r,„,pariamentarci na svoji drugi erenci dosegli več. Eden od pri- Hek?L-ua to Podatek, da so v oh,. lnklk manjšinsko problematiko avnavali v okviru kulturno - izobraževalnih vprašanj, v Beogradu S,Y sklopu problemov varnosti. Kiepni dokument vsebuje v zve-r z manjšinami besedilo,, o kate-cer- S^° že Porogali včeraj, in si-■ «Konferenca poziva parlamen-rpnln V a^e vseb udeleženk konfe-lova6-0 evroPski varnosti in sode-Va .n''u’ da prispevajo k uresniče-šin a Prav'ce narodnostnih manj-nalrm,0 O-Pkovega svobodnega in e-maniiraVnega razvoja, zato da bi men/ ne , postaIe Pomemben ele-sn zaradi končne uvrstit-čai Saj Se '30 0 Pnvcm mestu odlo-Sara' med Barcellono in Bosno iz SKUPINA D IZIDI 3. KOLA Antibes - IBP Rim 98:79 Bosna - Barcellona 81:73 ŠOLSKO PRVENSTVO Realčani izgubili Da Vinci — Prešeren 57:37 (29:22) V prvem kolu šolskega prvenstva v košarki je včeraj v tržaški športni palači močna ekipa šole Da Vinci premagala slovensko peterko šole «Prešeren» z dvajsetimi točkami razlike. Naši fantje so zelo uspešno začeli in so celo vodili. Žal, pa slovenski dijaki v drugem polčasu ni- so zdržali tempa nasprotnikov in so tako morali poraženi zapustiti igrišče. Naj omenimo, da so v vrstah Da Vincija igrali nekateri znani košarkarji kot Oeser in Forza ter drugi. V vrstah Prešerna je bil najboljši Kraus. Izid 1. tekme: Oberdan — Nautico 80:35. NORTH LITTLE ROCK, 6. — A-meričiin Bob Kreiss je poskrbel za prvo presenečenje na teniškem turnirju v mestu ZDA North Little Rocku. Kreiss je v samih dveh setih premagal zastopnika ČSSR Jana Kodeša (6:3, 6:4). KROS ZA POKALANDREJA BUDALA Zelo uspelo tekmovanje v organizaciji Juventine Zmagovalci bodo nagrajeni na Prešernovi proslavi v Štandrežu Športniki štandreške Juventine so v soboto priredili zanimivo tekmovanje v teku čez drn in strn,_ katerega so se lahko udeležili člani športnih, prosvetnih in rekreacijskih društev. Udeleženci so tekmovali za osvojitev pokala «Andreja Budala», celotna manifestacija pa je bila prirejena s sodelovanjem prosvetnega društva Oton Župančič, športniki so priredili tekmovanje. Na Prešernovi proslavi, ki jo prireja domače prosvetno društvo, pa bo nagrajevanje zmagovalcev obeh tekov in pa ekip. Pobuda se vključuje v program sodelovanja med prosveto in športom, ki sta ga sestavili osrednji organizaciji, Slovenska prosvetna zveza in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Pod vestno taktirko podjetnega predsednika Juventine Dina Roner-ja so se teka udeležili najprej najmlajši na 1000 metrov dolgi in položni progi okrog štandreža, nato pa še člani na 2.300 metrov dolgi progi. Odziv na nastop je bil velik, če upoštevamo tudi dejstvo, da ni bilo v Štandrežu že dolgo Spodobne manifestacije, udeležili pa so se je .tudi člani tržaških društev» Pri mladincih' je nastopilo pet društev, najhitrejši pa je bil član repenskega «Kraškega doma» Boris Vitez, ki si je takoj v začetnih metrih priboril lažjo prednost in jo obdržal vse do konca, ko je z dvanajstimi sekundami naskoka premagal domačina Tonija Leporeja. Vrstni red L Boris Vitez (Kraški dom) 3’13’j 2. Toni Lepore (Juventina) 3’25’j 3. Boris Mermolja (Juventina) 3’27’’ 4. Košuta Igor (Dijaški dom Gorica) 3’30”, 5. Marjan Sošol (PD Naš prapor) 3’31’', 6. Tulio Brajnik (Juventina) 3’44”, 7. Klavdij Brajnik (Juventina) 3’44”, 8. Graziano Makuc (Juventina) 3’48”, 9. Renzo Buzzi (Dijaški dom Gorica) 4’38”, 10. Marko Komel (ŠZ Dom) 4’40”. Ekipna lestvica 1. Juventina 2. Kraški dom 3. Dijaški dom 4. PD Naš prapor 5. ŠZ Dom V članski konkurenci je na 2.300 metrov dolgi progi nastopilo šest društev. Albert Devetak, član go-riške Olympie. je bil od začetka premočan za ostale tekmovalce. Kaj kmalu si je nabral znatno prednost in je vse do cilja stalno večal, medtem ko je bila v ozadju borba dosti bolj izenačena in se je Križmančic le za las uvrstil na drugo mesto pred '"imažem Devetakom. Lestvica L Albert Devetak (Olympia) 2. Pavel Križmančič (Gaja) S’OS, 3. Tomaž Devetak (Olympia) 810 4. Rudi bkabar (Kraški dom) 8’30 , 5. Fabio Ruzzier (Adria) 8’31”, 6. 7 5 2 1 0 Milko Vitez (Kraški dom) 8’34”, 7. Massimo Tabaj (Juventina) 8’50”, 8. Eneo Pavletič (Olympia) 8’59”, 9. I-vo Berdon (Juventina) 9’28”, 10. Milan Škabar (Kraški dom) 9’58”, 11. Aleš Figel (PD Naš prapor) 10’00”, 12. Robert čač (Adria) 10’46”, 13. Edi Marušič (Juventina) 10’47”, Ekipna lestvica 1. Olympia 8 2. Gaja 4 3. Kraški dom 2 4. Adria 1 5. Juventina in PD Naš prapor 0 Nagrajevanje bo na Prešernovi proslavi v Štandrežu, prireditelj pa bo zmagovalce pravočasno obvestil o datumu in uri proslave. R. Pečar NAMIZNI TENIS SP V INDIJI Uspešen start Jugoslovanov :aretelclosl:i. brez naslombe na slovenski knjižni kulturo ak^rJ?li ■mogoče’ da bi ostali brez jezikovne zveze svohr>a,?u .diščina in zavest pripadnosti rodu vojakov in m,*11111 kmetov iz časa, ko so vsi evropski poljedelci, amemo frizijske in saksonske, bili tlačani. duhovniki bi bhr>VOt.*t|t ° *judeb Nadiških dolin in prezreti duhovnike na icakor razpravljati o Antarktiki in ne namigniti 2® t2£Tlk teb dolin- čeprav se je kdaj pokazal iz iste-«ex hominfw njegovi ^j«. se je čutil kot oseba, ki je ljudi izhra US- assumptus, pro hominibus constituitur» (iz raz in tnin’ J6 za ljudi ustanovljen). Bil je obenem iz-demski na1?30 zauPanega mu ljudstva. In to ne na aka-Ijudi kaknv-1!!’ amPak v tem, da je obravnaval probleme plan. da 80 ojegovi lastni, kajpada, tudi po človeški Da ne bi že spet nadlegovali stare zgodovine, ustavimo se ob novejših časih. Duhovniki, ki so zdaj že rahlo v letih, so se zavedli pripadnosti neki drugi narodnosti v tistem trenutku, kc so naleteli na kakega Slovencem sovražnega predstojnika ali ko so morali prenašati žalitve diskriminacijskega značaja s strani furlanskih sošolcev. Znanost nas uči, da je vsaka menjava ali sprememba rezultat neke reakcije. Nekaj podobnega se dogaja v svetu duha. «Kjerkoli je zatiranje, sta upor in boj», beremo v rdečem Maovem evangeliju. Da ni bilo nikdar nobenega nasilja, ne bi bilo revolucij, ljudskih gibanj in tako naprej : še zmeraj bi živeli v popolnem fevdalizmu. Tudi samo Cerkev pretresajo, v njeni stoletni negibnosti, kon-testacije baze. Isto velja v našem primeru: ko ne bi bilo tistega bedastega strahu pred Slovani in tistih diskriminacij, se prej omenjeni duhovniki ne bi zavedli svoje narodnosti. Zdaj se te stvari ne ponavljajo več, tudi otroci so zrelejši. To pojasnjuje, zakaj se kakšen po vojni pečeni duhovnik, z velikim smislom za stvarnost, ne zanima več za te stvari, človeško je preskrbeti si donosnejše zaposlitve in mirnejša službena mesta. Ne zanimajo se za to povečini niti furlanski župniki v teh krajih, čeprav se zmeraj najde kakšen poštenjakar. Ni njihova naloga ohranjati nekaj, kar jim ne pripada. Tem manj, ker na straneh v semenišču rabljene Genico-tove etike ni bilo nadrobno opisano, če je treba spoštovati izročilo in jezik neke manjšine ali ne. Rečeno je, da je prava Cerkev rimska: samo po sebi je umevno, da čim bolj je rimska, tem bolje bo. Kakemu furlanskemu duhovniku, v svoji tenkovestnosti zaskrbljenemu zaradi neznanja domače govorice, so škofijski predstojniki izrecno ukazali, naj ga to nikar ne skrbi. Kateri drug pa si je v preteklosti zaslužil, da bi kot častni član pripadal Ku Klux Klanu. Poznamo tudi take, ki so jih zasačili, medtem ko so odpošiljali svoja obrekovalna pisma proti tako imenovanim «slovanskim» duhovnikom, in ki jih je bil nadrejeni primoran kaznovati. Bili so pač kaj malo previdni! Vsekakor manj od tistih, ki so si z običajno igro «slovanskih duhovnikov» napravili kupček. Ne kaže tu podati popolne spomenice o vlogi, ki so jo duhovniki odigrali med ljudstvom Nadiških dolin, naj jo samo nakažemo. Že iz predfašističnih časov je bilo tod dušebrižništvo skrb izključno domačih duhovnikov. Njihov položaj pa je bil vse prej kakor zavidljiv. Kajpak, to ni niti danes. Ker je bilo do večine kaplanij moč priti samo po kozjih stezah, je bilo treba precejšnje mere smisla za žrtvovanje: hoja brez konca in kraja, osamljenost, mraz, pomanjkanje slehernega udobja. Vse skrčeno na bistveno. Kolikokrat si je nesrečnik, ko se je pozno vračal domov, moral poiskati na njivicah pozabljeno repo. Njegova plača je bila bera poljskih pridelkov od hiše do hiše, ki je bila še najbolj podobna beračenju. Kakšen župljan je morebiti celo mislil, da je obogatil svojega duhovnega očeta. On pa je sprejemal vse to kot nekaj, kar je neločljivo od njegovega poklica. Toda užival je vse zaupanje svojih ljudi. K njemu so se zatekali v potrebi in sprejemali so njegove nasvete. Bil je tisti, ki jim je pomagal pri prirastku repov v hlevu, tisti, ki jim je povečal bedne dohodke z gojenjem sadnega drevja, tisti, ki jih je naučil brati in pisati. V tem pogledu smo dolžni opozoriti, da so kaj redke fare, v zgodovini katerih ni bilo prej ali slej duhovnika, ki je prednike, običajno zastonj, učil italijanske abecede. Naj mi bo dovoljeno navesti primer. Ivan Guyon, kaplan v štoblanku, je bil tudi osnovnošolski učitelj. Leta 1913 so ob priliki kmetijske razstave v Čedadu pod pokroviteljstvom poslanca barona Morpurga priredili tudi didaktično razstavo, katere se je udeležilo 150 učiteljev, žirija, sestavljali so jo didaktični ravnatelji in dva šolska nadzornika pod predsedstvom Njegove Ekscelence poslanca Leichta, je v tednu dni preučila delo in u-speh tekmujočih šolarjev. Končno je soglasno sklenila, da se prva nagrada podeli učitelju iz Štoblanka. Poslancu Leichtu pa ni bilo všeč, da je zmagal duhovnik in še slovenski povrh: «Kako», je dejal, «moja zlata medalja duhovniku? To pa nikdar! Kaj res ni mogoče dobiti med toliko učitelji enega, ki bi je bil vrednejši?» Ukazal je revizijo vsega dela, pa ni nič pomagalo: razsodba je bila potrjena. Zdi se skoraj neverjetno, da bi šolarji med gorami zgubljene vasi nadkrilili tiste iz Čedada 'in okolice. Spodobi se, da opozorimo na tole: očitno je, da beneški duhovnik ni bil nikdar sovražnik uradne italijanščine, ampak si jo je celo prizadeval posredovati, ker je bila koristna in potrebna. Iz že obrazloženih vzrokov je v družinski in cerkveni rabi dajal prednost slovenščini: če je prva samo pohčerjenka, je bila slovenščina naravna hčerka, ki nosi na obličju nezamenljiva znamenja rodu. In kdo je tako nečloveški, da bi postavil lastno hčer pred vrata, zato da bi sprejel v hišo tujko, pa naj bi bila še tako lepa? Znano je, da je za časa fašizma škofovo palico držal v rokah videmski kvestor. On je, s pomočjo karabinjerjev, skliceval naše duhovnike, da jih je opominjal in jim gn> zil s konfinacijo, če bi učili katekizem ali zgolj molili po slovensko. Kurija se je omejevala na to, da je priporočala previdnost. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.-— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Stran 6 Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT* • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250 finančno- upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrauno se naročalo pn oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pn 5>.r.i. Izdaja In tiska W ''M ZTT - Trst 7. februarja 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel KM KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK OSTER SPOPAD V PARLAMENTU OB REFORMI RADIA IN TELEVIZIJE Včeraj popoldne je poslanska zbornica začela razpravo o vladnem odloku za reformo radiotelevizijske ustanove. Parlament bo moral odobriti zakonski odlok do 23. marca, sicer bo avtomatsko razveljavljen kot predpisuje ustava. V normalnih pogojih bi poldrugi mesec časa za razpravo o zakonskem odloku odločno zadostoval, tokrat pa bo morala vladna večina računati na obstrukcioni-zem misovcev, ki so bili v prvem krogu spopada že uspešni. Kot je znano je morala vlada sredi januarja umakniti svoj prvi zakonski odlok o obnovi radia in televizije, ker bi ga parlament ne utegnil odobriti pred potekom roka 60 dni, ki ga predpisuje u-stava. Vprašanje reforme radia in televizije je postalo pereče lani jeseni, ko je kasacijsko sodišče z znano razsodbo potrdilo, da ima država pravico do monopola radijskih in televizijskih oddaj po zraku, vendar pod pogojem, da pre-osnuje ustanovo v skladu z demokratičnimi načeli, ki jih narekuje ustava. Morova vlada je predložila svoj zakonski onsutek parlamentu v skrajnem času konec novembra, le dan preden je zapadla konvencija med državo in radiotelevizijsko ustanovo. Kot rečeno so misovci napovedali zelo ostro obstrukcionistično opozicijo tudi proti drugemu vladnemu odloku. Do včeraj so poslanci te skupine predložili skupaj o-krog šest tisoč popravkov odloku in kaže, da so se zelo dobro organizirali, da bi kljubovali tudi tako imenovani «kilometrski seji», ko poslanci nepretrgoma zasedajo dan in noč. Svojih 55 poslancev so razdelili na štiri skupine po 13 poslancev in vsaka od teh skupin bo «dežurala» v zbornici šest ur na dan. Največ pozornosti je vprašanju vladnega odloka o reformi televizije od vseh italijanskih listov včeraj posvetilo glasilo italijanske komunistične partije «L’Unità», ki v članku z naslovom na šest stolpcev noziva k boju proti misovske-mu abstrukcionizmu. List podaja izčrpno poročilo seje, ki jo je vprašanju posvetila komunistična parlamentarna skupina in ugotavlja, da se v tem trenutku namen poraziti misovski obstrukcionizem i-stoveti z zahtevo, da se prepreči paraliza narlamenta, ko je vprašanje socialnih reform in gospodarske krize najbolj pereče. Komunistično glasilo poudarja nadalje, da se je MSI v svoji ob-strukcionistični politiki okoristil z vsemi nedoslednostmi in z obotavljanjem vladne večine. Prav to pa ugotavlja list je dokaz več, da nasprotniki reforme radia in televizije niso samo med misovci pač pa tudi med strankami vladne večine i,i silami, ki tudi izven parlamenta podpirajo sedanjo vlado. S tem v zvezi je značilno, da so misovski poslanci v zadnjih dneh opustili vsakršno jamranje o domnevni diskriminaciji do njih, ker so bili njihovi predstavniki izključeni iz vodilnih organov nove televizijske ustanove, in so začeli jasno in odločno zahtevati u-kinitev državnega monopola nad radiom in televizijo. Prav zaradi tega komunistično glasilo poudarja, da poraz misov-skega obstrukcionizma ni več le vprašanje sedanje vladne večine, pač pa mora biti to obveza vseh demokratičnih sil zaradi značaja, ki ga ima boj za preosnovo RAI - TV. Poraziti misovce z izdatno večino pomeni tudi dovoliti parlamentu, da se takoj loti razprave o gospodarskih in socialnih problemih, katerih rešitev vztrajno zahteva ves italijanski narod. Gre za vprašanja, ki zadevajo pokojnine, draginjsko doklado, zajamčene mezde in politiko produktivnih naložb ter velike družbene reforme kot so odobritev družinskega prava, priznanje volilne pravice 18-letnikom in demokratičnejšo zakonsko ureditev vprašanja prekinitve nosečnosti, da o zdravstveni reformi sploh ne govorimo. Socialistično glasilo «Avanti» se v svojem poročilu omejuje izključno na golo parlamentarno kroniko. List ugotavlja, da bodo tudi tokrat misovski poslanci vodili oster obstrukcionistični boj proti vladnemu odloku o reformi RAI -TV. S tem v zvezi pa ugotavlja, da izjave, ki so jih dali o tem vprašanju misovski voditelji v zadnjih dneh, dokazujejo, da vodilo skrajne desnice v tem boju ni načelnega značaja, pač pa gre izključno le za poskus, da bi bili tudi misovci prisotni pri delitvi «pogače». Poslanec De Marzio — ugotavlja «Avanti» — je namreč jasno povedal, da bi se njegova stranka odpovedala vsakršnemu obstrukcionizmu, če bi ji priznali nekaj mest v vodilnih organih nove radiotelevizijske ustanove. Gre torej za stališče — zaključuje list — ki ne vsebuje nobene načelnosti, ki pa paralizira parlament v trenutku, ko bi ta moral razpravljati o pomembnih gospodarskih in socialnih reformah, ki jih delovni ljudje že toliko časa čakajo. Tudi glasilo izvenparlamentame / skupine PDUP «Il Manifesto» se je v svoji včerajšnji številki omejilo v zvezi z vladnim odlokom o reformi RAI-TV na kratko poročilo, v katerem ugotavlja, da bo vladna večina le s težavo lahko dosegla odobritev odloka v roku. ki ga za to predpisuje ustava. List poudarja tudi, da ministrski predsednik ni še odločil, kako naj v zvezi z reformo radiotelevizijske ustanove postavi v parlamentu vprašanje zaupnice, ki pa je vsekakor bolj poskus, da se ne dvigne uničujoči val polemik v vladni večini, kot pa resen poskus, da / se zagotovi odobritev zakonskega odloka. Demokrščan-ski poslanec Bubbieo — ugotavlja relije list — je že napovedal, da bo vlada postavila vprašanje zaupnice, ko bo MSI zahteval naj se ne razpravlja o členih odloka, socialisti pa so s tem v zvezi že poudarili, da bi to pomenilo hote izbrati najtežjo pot in taka politična odločitev bi seveda imela pogubne posledice na kohezijo se danje večine. Tudi tako imenovani neodvisni listi se v svojih poročilih omejujejo zgolj na golo parlamentarno kroniko, razlikujejo se pa po tonu, s katerim tolmačijo izjave raznih predstavnikov večine in o-pozicije in po prikazu možnosti, ki jih ima vladna večina, da izsili pravočasno odobritev zakonskega odloka o reformi RAI-TV. Morda najobšimejše je s tem v zvezi poročilo milanskega lista «Il Giornale», ki ugotavlja, da se bo danes začel v poslanski zbornici zelo negotov boj med vlado in misovci za odobritev reforme radiotelevizijske ustanove. List u-gotavlja, da vladna večina ni enotna v ukrepih, s katerimi naj bi onesposobila desničarsko opozicijo. Medtem ko socialisti, socialdemokrati in republikanci zahtevajo, naj vlada sproži vprašanje zaupnice in naj sprejme neposreden spopad s skrajno desnico, so demokristjani veliko bolj oprezni in dvomijo v končni usoeh. Prav zaradi tega so že predlagali, naj vlada postavi vprašanje zaupnice le kot dokaz, da ima večina dejansko voljo preosnovati RAI-TV, nato pa naj umakne odlok in naj ga nadomesti z drugim, ki pa naj le podaljša veljavo sedanje konvencije med državo in RAI-TV. V tem času naj bi nato vlada predložila navaden zakon o reformi radiotelevizijske ustanove in naj bi se tako izognila misovskemu obstrukcionizmu. Navaden zakonski osnutek namreč ni vezan na časovni rok za odobritev. List v zaključki}.popparj^,, da je položaj v vladni večini dokaj zmeden in v tem okviru navaja izjavo načelnika liberalne poslanske skupine Gioirà, ki je v pogovoru s časnikarji med drugim dejal: «Priznati vam moram, da nisem še razumel kaj namerava večina. Pozanimal sem se pri vseh poslanskih skupinah, toda s tem v zvezi mi nihče ni znal dati točnega odgovora.» Nekoliko drugačen je ton poročila v listu «Corriere della Sera», ki pa vsekakor v včerajšnji številki ni posvetit vprašanju preosnove radiotelevizijske ustanove in spopadu med misovci ter strankami ustavnega loka velike pozornosti, članek ima le naslov na en stolpec in je v eni od notranjih strani. Tudi ta list ugotavlja, da so mnenja v vladni večini deljena glede na pot. ki naj jo ubere, da doseže pravočasno odobritev vladnega odloka za preosnovo RAI-TV. S tem v zvezi je razpravljalo vodstvo demo-krščanske poslanske skupine, nato pa so se načelniki poslanskih skupin KD in PSI sestali z načelnikom komunistične poslanske skupine Nat-tom. Sestanka se ni udeležil vodja socialdemokratskih poslancev Cariglia, ker niso bili prisotni predstavniki liberalcev. List poudarja, da so liberalci zavzeli do tega vprašanja dokaj izmikajoče se stališče in niso hoteli sprejeti nobene stvarne obveze, da bodo podprli vladno večino. Po mnenju «Corriere della Sera» so liberalci jezni, ker je ministrski predsednik Moro dal v zvezi z vprašanjem o reformi radiotelevizijske službe prednost komunistom in se je najprej sestal s tajnikom KPI Berlinguerjem. Tudi «Corriere» v zaključku svojega poročila namiguje na možnost, da bi vlada lahko umaknila sedanji odlok m predložila za reformo RAI-TV navaden zakonski osnutek, ki ni vezar. na rok 60 dni za odobritev. Skoraj na isti ton ie uglašeno poročilo milanskega lista «Il Giorno», ki je tudi odmeril vprašanju reforme le naslov na dva stolpca v eni od notranjih strani. List poudarja, da bo spopad med vladno več;no in misovci izredno oster kot je že dokazal sestanek načelnikov poslanskih skupin, ki so razpravljali, kako naj se v tem primeru tolmači pravilnik poslanske zbornice. «Giorno» ugotavlja, da so misovci kljub svoji ihti v tem uvodnem spopadu dosegli le skromen rezultat, saj je bila razprava o vladnem odloku preložena z dopoldanske na popoldansko sejo. To po mnenju lista tudi potrjuje, da so bile povsem neosnovane govorice prejšnjih dni o morebitnem tajnem sporazumevanju med vlado in misovci in domnevnem popuščanju vladne večine skrajni desnici. V zaključku list ugotavlja, da se že govori o možnosti, da vlada vnovič podaljša konvencijo z RAI-TV in nato predloži za reformo radiotelevizijske ustanove navaden zakonski osnutek. Nad tem ukrepom pa naj bi se kujali izvedenci us-lavnega prava, ki naj bi poudarjali, da tak način reševanja problema ne bi bil v skladu z razsodbo ustavnega sodišča. DODATNA PREISKAVA 0 POKOLU NA TRGU FONTANA Desničarski časnikar E, Beltrametti delno pobil pričevanje admirala E. Henkeja Čemu je Menke dal 2 milijona lir Rautiju kot odškodnino za zaplembo njegove brošure, če je Beltrametti Imel doma 800 izvodov tiskovine ? MIT,AN, 6. — Milanski preiskoval, i udeležili člani združenja «Magistra- r, «J v\ i Ir n nv o c* TA’ A m H T-n c i n i n fura fpr 7Hni7PniP ni sodnik Gerardo D’Ambrosio in javni tožilec Emilio Alessandrini sta danes tri ure zasliševala fašističnega časnikarja Edgarda Beltrametti-ja v okviru dodatne preiskave o pokolu v Kmečki banki na Trgu Fontana. Beltrametti je namreč skupaj z Rautijem in Giannettinijem avtor brošure «Mani rosse sulle forze armate», ki so jo spisali leta 1966 po naročilu tedanjega načelnika generalštaba gen. Aloje. Po generalovem načrtu naj bi taka brošurica služila kot dokaz, da je njegova politika pravilna in naj bi diskreditirala njegovega nasprotnika in tekmeca gen. De Lorenza, ki je bil načelnik generalštaba pehote. Očitno pa je, da se je Aloja v svojem računu znatno uštel in je bil prisiljen odrediti zaplembo bro-šurice. Hauti, Giannettini in Beltrametti so šli v svojem delu predaleč in bi s svojim pisanjem lahko dvignili val «golpističnih» trenj v vojski. Z zasliševanjem Beltramettija sta milanska sodnika hotela preveriti verodostojnost nekaterih izjav admirala Henkeja, načelnika generalštaba italijanske vojske, ki je bil upokojen pred nedavnim. Henke, ki je bil leta 1966 šef obveščevalne službe, je med nedavnim zasliševanjem poudaril, da je izplačal Rautiju iz blagajne SID dva milijona lir, kod odškodnino za zaplembo bro-šurice. Dodal je tudi, da je to storil po naročilu tedanjega obrambnega ministra Tremellonija, ki pa je Henkejevo «natolcevanje» odločno demantiral. Čeprav sodnika nista hotela spre govoriti s časnikarji o rezultatih današnjega zasliševanja, se je vsekakor izvedelo, da Beltrametti ni v celoti potrdil admiralovih izjav. Sporna naj ti bilo predvsem pričevanja o srečanjih Rautija s Henke-jem. Načelnik generalštaba naj bi poudaril, da se je sestal z misov-skim poslancem dvakrat: prvič julija 1966 za zaplembo brošufe in drugič jeseni istega leta zaradi letakov, ki jih je organizacija «Nuclei difesa dello stato» delila častnikom in ki so povzemali v skrčeni obliki vsebino Hauti je ve, Beltra-mettijeve in Giannettinijeve knjige. Pozneje naj bi se Henke popravil v toliko, da se je drugič sestal z Beltramettijem. Ta pa trdi, da z omenjenimi letaki ni imel nikoli opravka. Danes naj bi tudi dodal, da je bil pri Henkeju skupaj z Rautijem in da takrat admiral ni izplačal misovskemu poslancu omenjenih dveh milijonov lir. Iz tega sledi, da se je Hauti sestal vsaj še enkrat z bivšim šefom generalštaba, da bi dobil «zasluženo» plačilo. Vsekakor pa se ob tem postavlja tudi vprašanje, zakaj je Henke dal Rautiju denar. Če je res, da je bila to odškodnina za zaplembo knjige, ni jasno, kako so med hišno preiskavo na Beltramet-tijevem domu, agenti našli in zaplenili 800 izvodov brošure. Morda gre le za obrobna protislovja, a milanska sodnika hočeta iti vprašanju odnosov med Rautijem, Giannettini-jem in SID do dna. Prav zaradi tega bosta v prihodnjih dneh zaslišala vrsto prič, ki bi jima lahko pomagale, da pojasnita te nedoslednosti. Šele nato bo prišla vrsta na Pina Rautija, za sodni postopek proti kateremu je dala poslanska zbornica pred nedavnim dovoljenje. tura demokratica» ter združenje sodnikov državnega sveta. Proti stavki sodnikov so se izrekle sindikalne organizacije visokih državnih funkcionarjev ter državni uslužbenci člani CGIL, CISL in UIL. Calfaghan v Portugalski LIZBONA, 6. —- Britanski zunanji minister James Callaghan je prispel v Lizbono, kjer ga je na letališču dočakal njegov portugalski kolega Mario Soares. Callaghan bo odpotoval jutri popoldne, medtem pa bo imel nekaj pogovorov s Soaresom, z ministrskim predsednikom Goncalesom in s predsednikom republike Costo Gomesom. V kratki izjavi, ki jo je dal na letališču, je Callaghan govoril z zadovoljstvom o portugalski dekoloni-zacijski politiki ter omenil mate- rialno in tehnično pomoč, ki jo Velika Britanija lahko nudi Portugalski. Nove obtožbe za ageuešjo CIA NEW YORK, 6. — Ameriški časnikar Jack Anderson je obtožil vohunsko agencijo CIA še drugih protizakonitih dejavnosti. Ameriška tajna služba se je, kot trdi časnikar, posluževala «ljubavnih pasti», da bi pridobila na svojo stran tuje diplomate in jih prisilila k vohunjenju. Anderson pravi, da je CIA v letih med 1950 in 1960 najela dve stanovanji v New Yorku ter se posluževala plačanih prostitutk, da bi privabila tuje diplomate. WASHINGTON, 6. — Mika Man-fielda, vodjo demokratične večine v ameriškem senatu, so včeraj sprejeli v vojaško bolnišnico. LAHKOMISELNOST JAVNE UPRAVE BOTROVALA TATVINI Neprecenljive umetnine P. della Francesca in Raffaella plen neznanih tatov v Vrbina Slike so dokaj slabo ohranjene, zato obstaja nevarnost, da jih tatovi pokvarijo - Poziv osrednjega zavoda za restavriranje umetnin Zaključena vsedržavna stavka sodnikov RIM, 6. — Danes se je zaključila vsedržavna stavka, ki jo je oklicalo vsedržavno združenje sodnikov, da bi protestiralo, ker niso izenačili sodniških plač s plačami drugih državnih funkcionarjev. Stavka je povzročila dokajšen zastoj v sodni dejavnosti, čeprav se je niso URBINO, 6. — Iz kneževske palače v Urbinu so to noč ukradli tri slike neprecenljive vrednosti. Gre za Raffaellovo in za dve sliki Piera della Francesca. Raffaellova «Muta» (Nema) je edino delo velikega mojstra, ki so ga hranili v Markah. «Bičanje» in «Madona iz Senigaliie» sta dve najbolj znani sliki Piera della Francesca. Do tatvine je prišlo med 0.30 in 2.30 med dvema obhodoma čuvajev, ki gredo skozi dvorane vsake dve uri. Eden od čuvajev se je ob 2.30 zavedal, da treh umetnin ni več. Takoj so obvestili karabinjerje in policijo, preiskave pa trenutno vodi namestnik urbinskega državnega pravdnika dr. Pedrocchi. Doslej še ni bilo mogoče ugotoviti z gotovostjo, kakšna je bila dinamika tatvine. Po mnenju preiskovalcev obstajajo tri možnosti. Tatovi naj bi se spustili v notranjost kneževske palače s strehe, ali pa naj bi pustili, da jih zaprejo v notranjost muzeja. Morda pa so tatovi prodrli v kne-ževsko palačo, potem ko so razbili steklo v dvorani angelov, kjer so bile vse tri slike razstavljene. Vsaka od teh treh domnev pa ima nekaj šibkih točk. Proti prvi govori pričevanje čuvajev, ki trdijo, da niso opazili nič nenormalnega, dokler niso odkrili tatvine. Še najbolj verjetna je tretja domneva, čeprav ugotavljajo, da je zelo težko priti do okna dvorane angelov, ki je v višini 10 m nad visečim vrtom, do katerega bi lahko tatovi prišli po zidarskem odru, ki je ob kne-ževski palači že več kot eno leto. Vsekakor pà je skoraj gotovo, da so zločinci zbežali prav po odru. O tem pričajo okvirji treh slik, ki so jih našli v visečem vrtu, prav pri zidarskem odru. Prisotnost zidarskega odra ob zidovih kneževske palače je sprožila že pred časom v Urbinu hude polemike. Tamkajšnji tisk je večkrat opozoril, da je oder kot nalašč postavljen, da primarni tatove. Na zidarski oder je opozorilo tudi nad- zorništvo za umetnostne galerije. Po mnenju preiskovalcev so tatovi zelo dobro poznali kneževske palačo. Prav tako so vedeli za urnik obhodov čuvajev, ki ga občasno spreminjajo. Doslej pa za tremi u-metninami ni nobene sledi. Prof. Molaioli, nekdanji nadzornik muzejev, je izjavil, da so umetnine neprecenljive vrednosti in jih absolutno ni mogoče prodati,, saj so dobro znane vsem ljubiteljem'umetnosti in zbiralcem slik. Gre namreč za najbolj značilna dela Raffaella in Piera della Francesca. Nihče jih ne bi mogel kupiti. Poleg tega so tri slike dokaj slabo ohranjene, čeprav so jih pred časom že popravili. Najbolj zaskrbljujoče je stanje «Bičanja», ki je slikano na lesu. S časom je les počil, tako da je zelo velika nevarnost, kljub temu, da so jo pred leti popravili, da se razbije na dva dela. Zanimivo je da so Raffaellovo «Muto» ukradli za časa zadnje vojne in po nekaj letih spet našli, skupaj z nekaterimi drugimi umetninami, ki so jih nacisti odnesli iz Italije. Minister Siviere, šef posebne delegacije, ki skrbi za umetnine, ki so jih odnesli iz Italije, je rekel, da so Raffaellovo sliko našli leta 1948. Osrednji zavod za restavriranje umetnin iz Rima je naslovil na tatove poziv, v katerem opisuje, kako je treba tri ukradene slike hraniti, da se ne bi poškodovale. Posebno je treba paziti, da se ne bi dotaknili barvanih površin. Slike je poleg tega treba pokriti z žametno cunjo in nato s polistirolom. Ker je slike skoraj nemogoče prodati, menijo, da bodo tatovi zahtevali zanje odkupnino, o višini katere pa še ni mogoče ugibati. Sestreljena raketa «minuteman» VANDERBERG (Kalifornija), 6. — Protiraketni izstrelki so uničili V sodni palači v Honoluluju bi skoraj prišlo do tragedije ko je mia da ženska ki so jo morali so^U: ker je zbežala iz zapora, stopila n a okrasno polico pod oknom m grozila, da bo skočila v globino, segel je sodnik John West, ki je dekle prepričal, da s e vrne v poslopje ........................immillili.um..m.m...............................lummmm.nwmM Brescianska sodnika zaslišala vrsto prič v okviru preiskave o pokolu na Trgu della Loggia BRESCIA, 6. — Odvetnik Bruno Lodi, ki je s pridržkom sprejel o-brambo fašista, osumljenega pokola na Trgu della Loggia v Brescii, je sporočil, da je domnevni terorist 38-letni Ermanno Buzzi iz Brescie. O njegovi krivdi naj bi preisker vaici zbrali vrsto zelo tehtnih in* dicov. Med drugim naj bi ugotovili, da so bili z njegovim pisalnim strojem napisali letaki, s katerimi si je «ordine nero» lastil očetovstvo podlega atentata. Na njegovem domu so nadalje zaplenili samokres, nekaj nabojev, pisma in zajeten sveženj drugega dokaznega gradiva. Buzzi je po mnenju preiskovalcev prvi člen prevratniške organizacije, ki je odgovorna za pokol na Trgu delia Loggia. Da je po njihovern mnenju pomembna priča dokazuje tudi dejstvo, da so ga takoj premestili iz brescianskega zapora v samico belunskega. Izvedelo se je tudi, da je bil osumljeni terorist tesno povezan s Silvom Ferrarijem. teroristom, ki je bil ubit nekaj dni pred pokolom. V okviru preiskave sta sodnik Vino in javni tožilec Trovato zaslišala vrsto ljudi, ki so bili v zadnjih mesecih v stiku z Buzziiem. Med drugim sta zaslišala tudi Domenica Papa, 23-'etnega fanta, ki je imel že večkrat opravka s pravico zara' di navadnih kazniv’h dejanj. Med zasliševanjem sta fanta aretirala, ker nai bi zamolčal vrsto informacij. Snričo tainosti nreiskovalne^a nostonka ni bilo mogoče izve'M'. kakšna je vez med Papom in Buz-zijem. raketo vrste «minuteman HI.», ker je slabo delovala. Raketo so tri minute prej izstrelili z letalske baze Vanderberg. Do dogodka, ki ni povzročil niti žrtev niti škode, je prišlo včeraj zjutraj, vest pa so sporočili komaj danes. Razbitine rakete so padle v Tihi ocean, kakih 1400 km od oporišča. Izstrelitev, je izjavil glasnik ameriškega letalstva, je sodila-V vrsto poskusov, katerih namen je proučiti u-činkovitost raketnega sistema «minuteman». DOSLEDNOST PA TAKA Od vseh strank, ki so zastopane v italijanskem parlamentu, je bila ravno misovska tista, ki se je z največjo ihto 'zaganjala proti radikalcem, pobudnikom klinik za prekinitev nosečnosti. Misovci so na florentinski kliniki za prekinitev nosečnosti celo osnovali podlo politično špekulacijo in dobesedno prisilili orožnike, da so posegli. Čeprav s takim ravnanjem ne moremo soglašati, bi lahko kljub vsemu z velikim trudom še izkazali misovcem trohico spoštovanja za njihov nazor, če bi se res dosledno ravnali po svojih načelih. Kot v primeru razporoke. ko je glavni Fanfanijev zaveznik Almirante kršil zakrament zakona, saj je imel dve ženi. tako tudi v primeru splava ima misovska doslednost kratke noge: iz dokumentov klinike za prekinitev nosečnosti izhaja, da so se soproge treh misovskih veljakov poslužile prav te klinike, ko so se hotele rešiti nezaželenih pankrtov. Doslednost misovcev je že taka, da pridejo z njo na dan, ko gre le za ženske drugih, zlasti pa političnih nasprotnikov. SLADOKUSCI OB POSLASTICO Francoski sladokusci so v boju s svetovnim skladom za varstvo živalskega kraljestva bili prikrajšani za okusno večerjo. Kot poslastico so si izbrali želvino juho in v ta namen so v Džibutiju naročili 11 želv velikank, in to prav tiste vrste, ki počasi izumira. Nekaj želv je med prevozom poginilo, za ostale pa se je zavzel svetovni sklad za varstvo živalskega kraljestva, ki je z odločnim nastopom na sodišču dosegel, da so želvam rešili življenje, živali bodo nekaj tednov na «oddihu» v akvariju v Biarritzu, nato pa jih bodo znova prepeljali v Indijski ocean. Sladokusci, ki so se že nadejali odlične želvine juhe,_ pa so se za postasti morali obrisati pod nosom. ne bo visoke kakovosti kot je bencin, ki ga pridobivamo iz nafte. Velikanska vsota skoraj ene milijarde dolarjev pa je iz zgornjega proračunskega sklada namenjena nadaljnjim raziskavam na področju jedrske energije. Gre za možnost uporabe jedrske fuzije, jedrskega spajanja, v tako imenovanih reaktorjih - generatorjih. Strokovnjaki so že zdavnaj prišli do tega, da je bodočnost energetike v jedrski energiji, vendar so hkrati tudi dovolj previdni in toliko razsodni, da opozarjajo vse potencialne «porabnike» energije, da se človek ne sme preveč igrati z jedrsko energijo, ki je lahko hudo nevarna. Sicer pa je iz istih skladov namenjenih kar 546 milijonov dolarjev za kritje znanstvenih programov, kam z jedrskimi ostanki, kam z radioaktivnimi snovmi, ki ostajajo po uporabi jedrskega goriva pri centralah itd. Kakor vidimo, so ameriški načrti za nove raziskave na področju pridobivanja novih energetskih virov zelo obsežni. To je posredno dokaz, da je svet v energetski stiski, iz katere bo moral čimprej, kajti sicer bo občepel, kar v drugih besedah pomeni, da bo začel nazadovati. l■llllllllllll|||lélllIl|lllllllllllllllllllll■lllll■l■lI■■Illll•■^■■lllllllllll'llllllllllllllll■II■■llllllll■l■■»ll.■Il|ll,,llll,>* VLADA PROGLASILA OBSEDNO STANJE Napetost v Peruju po zadnjih neredih Vojska je morala poseči, da bi preprečila dejavnost prevratniških elementov Osem milijard (Nadaljevanje s 4. strani) X Niirnbergu je ta čas 26. mednarodni sejem igrač. Kaže, da so največ uspeha žele vzmeti, ki jih nataknete pod čevlje in nato skačete. Pravijo, da nekateri skačejo s pomočjo teh vzmeti tudi 80 cm visoko tudi strupenimi. Ameriški strokovnjaki so se sedaj vrgli na to, kako bi izdelali motor, ki bi bolje i izkoriščal gorivo in ki bi se «za-! dovoljil» tudi z bencinom «nižje ka-I kovosti», celo z bencinom, ki ga I bodo pridobivali iz premoga, za katerega pa strokovnjaki menijo, da LIMA, 6. — Po včerajšnjih hudih neredih, v katerih je bilo več mrtvih, je bilo perujsko glavno mesto do danes zjutraj dokaj mirno. Ker je vlada oklicala policijsko uro, so bile ponoči ulice več kot trimilijon-skega mesta skoraj popolnoma prazne. Dovoljenja za kroženje so imeli samo zdravniki in pa časnikarji. Do neredov je prišlo zaradi upora 1.500 policajev tako imenovane civilne garde, ki so se jim pridružili, kot zatrjuje revolucionarna vlada predsednika Velasca Alva-rada, nekateri provokatorji. Slednji pripadajo filoameriški stranki, ki jo vodi Victor Haya de la Torre. Sprva je kazalo, da policaji stavkajo, da bi si zagotovili nekatere mezdne izboljšave, nakar se je ves protest izrodil v oborožen spopad, v katerega je morala poseči vojska, ki je napadla vojašnico civilne garde, pri čemer je bilo več mrtvih. Uradnega števila smrtnih žrtev še niso sporočili. Za danes je vlada, ki je sklicala obsedno stanje in začasno ukinila ustavna jamstva, proglasila nedelavni dan in pozvala delavce, naj ostanejo na svojih domovih. Televizija je posnela prizore včerajšnjih neredov ter kazala demonstrante, ki so se pridružili upornim policajem, kako ropajo trgovine. Videti je bilo tudi številna poslopja, ki jih je zajel požar. Med temi je tudi sedež dveh znanih perujskih časopisov. Kriza v Peruju bi utegnila imeti resne posledice na vlado generala Alvarada. Perujski generali so lZ' jema v Južni Ameriki, saj ne gre za desničarje, temveč za vlado, ki je izvedla vrsto pogumnih r®' form na družbenem in gospodari skem področju in je trn v Petl ameriškim interesom na tistem P®' dročju. Včerajšnji neredi bi zato lahko bili le pretveza za širše Pr®' testno gibanje, ki bi privedlo d® ošibitve sedanje vlade in do okre' pitve desnice, ki zagovarja intere' se multinacionalnih družb in aI5e[ riških imperialistov. Položaj v P® ruju je vsekakor še odločno preveč zapleten, da bi lahko dali kok’j*®. koli sodbo o včerajšnjih dogodki in o reakciji vojaške vlade g®n rala Alvarada. Lastniki italijanske ribišk« ladje obsojeni v New Yorku NEW YORK, 6. - Lastniki £3' lijanske ribiške ladje «Tontim . sca — 4» so morali plačati ame ški državi 25 tisoč dolarjev, *ier ju ladja ribarila v ameriških ožeta ^ skih vodah. Ladjo je ameriška balna služba zajela 31. januarja jo pripeljala v New York. rideva kazenski postopek proti k e tanu Mauru Angeliju iz Livorna J zvezno sodišče v Manhattanu s nilo, da ga ne sodi, temveč ■Ij zahtevalo od njega, naj ne , več ameriških zakonov. Ladja ** 1 j. tini Pesca — 4» bo kaj kmalu plula iz New Yorka.