KOMBNE V STEVILLKAH Trgovii^ke prodajalne in njihov promet
^VStevSe potrošnfkor na eno prodajalno (v okrajih)
Na pefi strani navajamo v člankn »O organizaciji trgovinskega pmrežja« po-datke o predvojnem in sedanjem številn trgovinskih prodajaln v naši državi.
V teh grafikonih so podani podatki o trgovinskih prodajalnah in njihovem prometu po okrajih, katcrih sedeži so v repnbliških središčih.
Četrti grafikon kažc, da ima okraj Beograd največje število prodajaln po šte-viln potrošnikov, tako da odpade na vsako prodajalno povprečno 25? potrošnikov. Pri dnigih okrajih je to razmerje čedalje bolj neugodno <ako, da odpade na vsako prodajalno v titograjskem okrajn povprečno 565 potrošnikov. Čeprav jc to raz-merje v opisanih okrajih boljše od povprečja za vsc okraje v državi, ki znaša 503 potrošnikov na prodnjalno, lahko sklepamo, da še vedno ni zadovoljivo, ker so v teh okrajih tndi naša največja mesta, kjer je spet osredotočeno največje število Irgovinskih prodajaln. Po svoji strani ta podatek pove, da je število prodajaln v velikih meslih nezadostno.
Od vseh anketiranih mest ima največji promet v trgovini na prebivalca Ljnb-
ljana, in to nekaj  nad  109.000 din. Okraj  Zagreb  (89.000)  ne zaostaja pnogo za
okrajem Beograd (98.000), medtem ko tvorijo drugo skupino, v kateri je promet
'koraj na pol nianjši na prebivalca, okraji Skoplje (57.000), Sarajevo (56.000) in
¦ograd (42.000). Splošno povprečje  za vse okraje  v  državi  je  mnogo  nižje in
iša 34.000 din na prcbivalca.
Največ trgovinskih prodajaln med temi okraji ima beograjski okraj 2220, nato Zagreb 17>0, Ljnbljana 1078, Sarajevo 876, Skoplje 649 in na koncn Titograd 'r" prodajaln.