saj se Verdi sprauje: Pa mistini izhod vse umetnosti, Homer? e je res kdaj ivel, nas loi od njega samo devetdeset rodov, razdobje, ki ga potrebuje vsaka bolja zvezda stalnica, da spusti svojo svetlobo na zemljo... O beseda prastarega pesnika: Resnina je samo smrt! S smrtno boleino moramo plaati predstavo blazno se poveliujoega jaza (349). In tako dozori Verdi v loveka, o katerem upravieno ree njegov prijatelj: e ne bi bil zapisal nobene note, bi bil vseeno velik (399). A Verdi, e ovenan z legendarnostjo, ustvari poln onostranske materinskosti e Othella.
Etika katolitva, ki jo Werfel izpoveduje, in njegov elastini judovski duh in res umetnika mo so napravili iz tega delo, ki smo ga sedaj dobili v lepem Kresalovem prevodu. Tone okan.
Umetnost
MATEJ STERNEN SEDEMDESETLETNIK
Pol stoletja slovenske umetnosti je minilo, odkar je Matej Sternen postal njen zvesti in neumorni sodelavec. Usoda mu je naklonila e posebno sreo, da je bil med tistimi duhovnimi delavci, ki so polagali temelje stavbi slovenske Moderne, ki je poslej postal enakovreden lan v okviru evropske umetnosti. L. 1904. so na Dunaju visela njegova dela med drugimi naih impresionistov. Vano leto in kraj, kjer se je pre-okrenila usoda slovenske umetnosti, in kjer se je rodil tudi klju do srca slovenskega naroda! Bil je sicer povezan s trpkim priokusom nepriznanja, toda saj to je na slovenski priokus. Danes so ti dnevi e skoraj zgodovina. Na tem dolgem asovnem mostu pa se je razvila vitalna in plo-dovita delavnost, prihajali so novi ljudje, nova umetnost, dobra in slaba, a vendar umetnost! Nihe pa nikdar ni mogel mimo Sternenovega dela! Mimo njegove trpko resnine, do hladnosti objektivne umetnosti. Z oesom umetnika-analitika motri zunanji svet, brez poklonov predmetu, toda v vroi zaljubljenosti do skrivnosti oblike, barve in svetlobe. Teko je rei, da bi Sternen raje naslikal podobo loveka ali krajino ali morda tihoitje. Povsod je v vseh razsenostih priujoa umetnikova volja in genij, v vseh predmetih brezbrenega vesoljstva poie svoj smisel in lepoto. Da, lepoto! Toda to ni lepota, kakrno bi hotel povprene, marve ona skrita smotrnost predmeta v barvi in lui, je njegova oblika zadnje dognanje, resnica. Vsi predmeti matere narave najdejo zanimanje Sternenove palete, vendar bi le dejal, da je upodabljanje ene njegova skrita ljubezen. V teh stvaritvah je ustvaril Sternen klasina dela.
Jubilantova ivljenjska pot je preprosta, toda znailna pot slovenskega umetnika. Tam pod rimskimi okopi, na Verdu pri Vrhniki, so dne 20. septembra 1870 doloile rojenice slovenskemu narodu novega umetnika. Mladost je izpolnjena s olanjem, sreanjem z umetnostjo, uenjem umetnosti v Gradcu, na akademiji na Dunaju, v Monakovem na akademiji in slednji v Abetovi oli. Vse to olanje je bilo zdrueno vztrajnim samostojnim iskanjem prave poti v umetnosti. Iz Monakovega
569
se je vrnil v domovino, toda vekrat se je e vraal v bavarske Atene, zlasti dokler je bil e iv Abe. Po vojski sta odprla z Jakopiem slikarsko olo, kasneje pa je bil nastavljen Sternen kot profesor za slikarski pouk na arhitekturnem oddelku nae univerze. To je v zelo glavnih rtah opisana ivljenjska pot naega jubilanta. Vse to ivljenje pa je bilo do vrha napolnjeno z umetnostjo, kateri je od dela do dela izvijal njene skrivnosti in lepote. Danes visi v Sternenovi osebnostni galeriji netevilno podob, krajin, aktov, portretov, do monumentalnih fresk v franikanski cerkvi v Ljubljani in v grajskem poslopju v Mariboru.
Ob lastni ivi umetnosti pa je Sternen odkril tudi svet stare slovenske umetnosti. Tu pa si je jubilant pridobil neminljive zasluge kot restavrator. Monost treznega, neustvenega presojanja umetnostnega predmeta, kar je znailnost Sternenove umetnosti, je dala slovenskim spomenikom vprav idealnega varuha. 2e za centralno komisijo na Dunaju je izvril obsena restavratorska dela doma in na tujem ter si tako pridobil sloves odlinega restavrator j a. Po vojski je v zvezi s Spomenikim uradom nadaljeval z ohranitvenim delom in ga opravlja tudi e danes. Njegova najveja dela so oienje in ohranitev fresk pri sv. Primou nad Kamnikom, pod njegovimi rokami se je izluila iz po-zabljenja postava Janeza Ljubljanskega, slikarji v Prekmurju, freske v Monjah, na Jezerskem, skratka v tem asu je restavriral priblino estdeset fresk. Pomembna je bila dalje restavracija celjskega stropa, obokov na Grmu pri Novem mestu in v zadnjem asu na Tolstem vrhu na Dolenjskem.
Jubilant, ki je danes e vedno il in vrst, skoraj ne pozna nedelav-nega dne, marve je neprestano pri delu, bodisi pred svojim slikarskim stojalom, bodisi pri delu za ohranitvijo spomenikov. elimo mu e mnogo uspenih dni in mnogo blagoslovljenega uspeha. Dr. S. Miku.
France tele: Umetnost v Primorju. Pogledi 2/3. Pri Akademski zalobi v Ljubljani, 1940. Str. 32. SI. 25.
S to knjiico nas seznanja prof. tele z enim najzanimivejih slovenskih umetnostnozgodovinskih problemov. Umetnost Primorja je tako po geografski legi kakor zgodovinski usodi in umetnostnogeografskem poloaju nad vse zanimivo vpraanj e; ki odpira nove poglede na celoten kompleks vpraanj nae umetnostne zgodovine, ki pa e samo na sebi nudi znanstveniku hvaleno polje za reevanje isto umetnostnozgodovinskih teorij. Po dvajsetletnem delu, ki ga je tele kot konservator dognal do odlinih rezultatov, so mu ob delu na terenu, ob sreanju z mnoico slovenskih spomenikov, vzrastli problemi, katere je doslej obdeloval deloma v Monumentih, deloma v Cerkvenem slikarstvu in deloma v razpravah po znanstvenih revijah. Kdor je zasledoval ta znanstveni napor v razvoju in nastajanju, je imel priliko spoznati, kako organino je tele korakal od problema do problema, dokler se mu ni gradivo samo po sebi zoblikovalo do nekakega osrednjega vpraanja umetnostnozgodovinske geografije. Ta drobna knjiica, ki jo imamo pred
570
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si