Št. 154 (15.256) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi. _________________________ TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7795600_ GOMCA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382 ČH?AD - UL Rstori 28 - Tel. 0432/731190______ J cnn UD poštnina plačana v gotovini f yvv LIK SPH>. N ABB.POST.GR. 1/50% • •••••• BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA s plačilnim servisom SOBOTA, 10. JUNIJA 1995 »Rim, io. junija 1970. a datum si bo treba za-P°Omiti.« Tako, v slogu svstikovega cesarja, je nepozabni Albin bnic pred četrt stoletja °jo reportažo o prvi Protestni manifestaciji , 0vencev v italijanskem s avnem mestu. Tistega tu- 6jSo P° rimskih ulicah, »K Pa^aCo Chigi, pred ornico in senatom ma-^restirali slovenski Sol-/Tj' Prispeli so zjutraj z j^kom: ni jih bilo ve-°> Ce bi jih primerjali s s°Cglavimi množicami ^ i rw Vz-vn pPozarjali Rimljane nase. n so na pobudo Sin-jjj® slovenske Sole, da r aantevali svoje pravi-t e: takrat je šlo za habiU-.1Je in vstop profe-v stalež. V poslan . "“ui predsednik Tem-.M°rda ni naključje, v i® dil tri leta kasneje St q odobren zakon Prerit2’ ^ 8a P° imenih v .Vlagateljev poznamo Tn .Za^on Belci-Skerk. zaV 6 ^oaloj najboljši Ve °?* ki ga premore slo-V6gkas0iavItaliji sk V tistega vročega rim-trt ^a1c^?e ie preteklo če-nj ?jetia. Protagonisti se tivo *eStactie gotovo Se živnT aci)e 80t( tgj spominjejo. P Pa tudi icem je r,rnr^uan]a samozave ra ®aoriev ob vrnitvi v ni 1 e' Bdi so zadovolj-V61 s° nekaj štorih... se i P6tindvajsetih letih sik e.v naših Šolah mar-bolt^ sPremenilo: v vse Skit, razredčenih šolar-vp^^rstati se tudi slo-rerie-^x Beseda vse bolj boritibo tmtia P°- dufe^8^ °dbor napove-Ria S6(*ai nov obisk v Sqi0.u’ Pri ministru za Zitivr,0' T° ie nadvse po- Slovenj0 de]egacij°-Prinro11!-^1 Predstavniki zžtmV ]a)0 spomenico z ga sej. m niso se tinkončah. Očitno SolcV® 6tb na slovensko kri»J° vPrašanje ne v stični točki. naši ^ ^mam. da so bili stolp« °^niki pred četrt ni 7 ,a r^alce bolj enot-lahknt0 ]e Ajbin Bubnič ba Ustim1831, da si je tre" PomSi )uni) 1970 za" PreriP°mnimo si ga. novim obiskom v Postaja aktualen. I Pisemske bombe v Avstriji ki Nemčiji LINZ/MUNCHEN - Avstrijo - in prvič tudi Nemčijo - je zajel novi krvavi val desničarskega terorja. V gornjeavstrijski prestolnici Linz je včeraj opoldne eksplodirala pisemska bomba in ranila dve Madžar ki, skoraj ob istem času pa je druga pisemska bomba eksplodirala v Miinchnu in ranila urednico televizijske postaje »Pro 7«. Pisemski bombi sta bili oddani v Avstriji, pri obeh je bilo dodano tudi priznavalno pismo. Na 14 strani I Slovenija zdaj tudi finančno neodvisna LJUBLJANA - Včeraj so se v New Yorku uspeSno končala pogajanja s konzorcijem komercialnih apnega dolga nekdanje Jugoslavije. Ta znaša po sedanjih tečajih 4,6 milijarde dolarjev, kar pomeni, da na Slovenijo odpade 837,9 milijona dolarjev. Ce od te številke odštejemo znesek odku- upnicam 710 milijonov dolarjev. Na 11. strani DELO / MINISTRSKI SVET SPREJEL »ZAPOSLOVALNI PAKET« Končan javni monopol nad zaposlovanjem Za reformo trga dela bo šlo več kot tisoč milijard lir RIM - Ministrski svet je včeraj sprejel tri zakonodajne ukrepe za zaposlovanje, za kar bo država odrinila več kot tisoč milijard lir. Prvi je zakonski odlok, s katerim je vlada podaljšala veljavnost socialnih blažilcev (dopolnilne blagajne in mobilnosti) za približno 30 tisoč delavcev, ki so jim leti zapadli konec maja. Druga dva ukrepa pa sta zakonska osnutka (ki sta ločena iz zgolj tehničnih razlogov) o reformi trga dela, ki se začenja z ukinitvijo javnega monopola nad zaposlovanjem in torej s postopnim odpiranjem tega področja za zasebne subjekte. Predvidena je tudi uvedba novih oblik delovnega razmerja in ustanovitev nacionalne agencije za zaposlovanje. Vladin »zaposlovalni paket« je naletel na deljene reakcije posebno v sindikalnih vrstah, kjer je najbolj kritičen CGIL, Confindustria pa je rezko ocenila, da gre za »baročne formule«. Na 11. strani Jutri v Nedeljskih temah Primorskega dnevnika Primorska poezija na laserski plošči Aleksij Pregare nam tokrat predstavlja veliko novost: prvo slovensko lasersko ploščo poezij primorskih {lesnikov, od klasikov do najnovejših. Sicer pa je tokratna ponudba Nedeljskih tem zelo bogata: če začnemo pri zgodovini, piše Marico Waltritsch o tem, kako so žandarji streljali na italijansko letalo v Gorici: v prvi svetovni vojni seveda. Milan Bolčič pa ocenjuje knjigo o zaporih v Fossanu, ki jih je tudi sam doživel, in zapis dopolnjuje s številnimi osebnimi spomini. Se enkrat se vračamo k Slovenski Evrošoli in tokrat prepuščamo besedo predsedniku organizacijskega odbora Zvonku Legiši, ki govori tudi o prihodnosti. Drago Gašperlin se je pogovarjal s slovenskimi delavci, ki‘so pred kratkim prejeli nagrado za zvestobo delu in za gospodarski napredek, Sergij Pretmu pa se vrača k nedavni prireditvi v tržaškem dijaškem domu Srečko Kosovel in opozarja na pomen te iaštitucije. Oglašajo se tudi otroci osnovne šole v Romjanu, ki pišejo in rišejo o svojem izletu v Reziji. Seveda pa nismo mogli mimo jutrišnjih referendumov. Bojan Brezigar razmišlja, kako naj bi glasuje jutri, poleg tega pa bomo še enkrat objavili razpredelnico z vsebino posameznih referendumov in tudi odrezek, na katerega boste lahko zapisali svoje odločitve o posameznih referendumih in ga nesli s seboj na volišče. Da se ne boste iz- ; gubili v labuirintu dvanajstih glasovnic. Referendumi: jutri odločitev RIM - Včeraj se je končala volilna kampanja za referendume, ki je bila zlasti v zadnjih tednih zelo ostra. Po tradicionalnem sobotnem premisleku bodo o referendumskih vprašanjih odločali volilci. Vseh volilnih upravičencev je nad 48 mi-lijono in volili bodo v okoli 90.000 voliščih. Referendumi bodo veljavni, če se bo izrekla več kot polovica volil-cev. Odločati pa bodo morali o dvanajstih vprašanjih, ki gredo od prisilnega bivališča do volilnega zakona za krajevne uprave, od urnika trgovin do sindikalnih prispevkov in televizijskih problemov. Največ pozornosti so vsi namenili prav refe- rendumom o televiziji, ki imajo največji politični naboj. Tri vprašanja zadevajo Mammijev zakon, ki ureja televizijski sistem v Italiji, četrto pa privazizacijo Raia. Odbora za »Da« in za »Ne« o teh referendumih sta včeraj imela zaključni volilni zborovanji v Rimu. Odbor za »Da« je zboroval na trgu Famese in njegove predloge so podprli voditelji levice in levosredinskih strank, ki so sebe primeri Davidu, Fininvest pa biblijskemu Goljatu. Odbor za »Ne« je zboroval v športni palači, medtem ko je turistično letalo preletavalo Rim s plapolajočim napisom »Ne« in simboli treh Fi-ninvestovih mrež. Na 3. strani AVIANO / REŠENI PILOT SE JE VRNIL V BAZO Slavje zn 0’Gradyja AVIANO (PORDE-NON) - Letalski kapetan Scott 0’Grady (na sliki AP), pilot reaktivca F-16, ki so ga bosanski Srbi prejšnji petek sestrelili na območju Banjaluke je včeraj v Avianu doživel svojo mo slavja. Za 29-letnega pilota pa je bila obleka heroja pretesna, s težavo je skrival svojo zadrego in nelagodje, a je moral pristati na obvezen show. »Neverjetno se mi zdi, da sem se vrnil v Aviano, da bom lahko ponovno videl očeta in mater, kljub temu da sem vedel, da bodo storili vse za mojo rešitev,« je povedal 0’Grady, ki se je vsem zahvalil za dobrodošlico, pohvalil kolege, ki so ga rešili iz bosanskega pekla. Na 10. strani »Barcolana« 8.oktobra Včeraj so v Trstu predstavili letošnjo, že 27. izvedbo regate za Jesenski pokal- Barcolana in Alpe-Adria Kemnesse. Regata bo 8. oktobra in spet pričakujejo množično udeležbo. Novosti bodo predvsem na regati AA Kermesse. (F. KROMA) Danes v Primorskem dnevniku Uspehi na nižjih srednjih šolah Na nižjih srednjih šolah F. Levstika, S. Gregorčiča, I. Cankarja, S. Kosovela in F. Erjavca na Tržaškem so včeraj objaviti šolske uspehe. Stran 4 Dalijeve ilustracije in kipi v Trstu Včeraj so v bivši konjušnici miramarskega gradu odprti obsežno razstavo ilustracij in kipov Salvadorja Dalija. Razstava bo odprta do 23. julija. Stran 6 Sporazum o goriškem zdravstvu Sindikati in zdravstveni upravitelji so včeraj dosegli pomembno načelno soglasje glede reorganizacije zdravstva v goriški pokrajini. Stran 9 Filmski ustvarjalci za DA Režiser Franco Giraldi nam je na obisku v Gorici utemeljil, zakaj bodo filmski ustvarjalci glasovati DA na referendumih o televizijah. Stran 9 Prijeten Donizetti za zaključek V tržaški operni hiši Verdi se izteka letošnja sezona, kot zadnjo delo v repertoarju so predstavili Donizettijev »Ljubezenski napoj«. Stran 15 POLITIKA / V PRIČAKOVANJU REFERENDUMOV SODNIKI ZASLIŠALI BIVŠEGA PODTAJNIKA^ Datum volitev razdvaja desnico in levo sredino Fini zahteval poenotenje politike Kartela svoboščin RIM - Kartel svoboSCin je razdvojen. Jabolka spora med jastrebi in golobicami so predčasne volitve. Jastrebi bi s predsednikom Nacionalnega zavezništva Gianfran-com Finijem in predsednikom Forza Italia Silviom Berlusconijem hoteli volitve jeseni in Berlusconija kot kandidata za premiera. Golobice, fig^l katerimi so poleg sredinškiJ||tt:omponent številni predstavniki Forza Italia, bi rade odložile volitve na prihodnjo jesen in se vprašujejo, ali je Berlusconi v tem trenutku najprimernejši kan-did§||zBx premiera. To so povedali v||SSgfjna novinarski konferenci, naTElllii so med drugim predlagali, naj ni se stranke dogovorile za oblikovanje ustanovodajne skupščine, ki naj bi pripravila nova pravila igre. Brez novih pravil, menijo sredinske komponente Kartela, bi tudi politične volitve brezpredmetne, ker ne bi zagotovile upravljivosti. Polemika je v nekaterih prime- rih na ravni ostrega soočanja mnenj, včasih pa zdrkne tudi v zelo osebno polemiko. Tako je bivši minister in predstvanik FI Giulia-no Ferrara v četrtek označil sredinske komponente Kartela za »stranko drozgov«, predstavnik KDC C ari o Giovanardi pa mu je odgovoril, da bo »Ferrari usojen podoben konec kot kosu v filmu La stangata«. Razdvojenost je tolikšna, da je Fini včeraj predlagal sklic srečanja na vrhu takoj po referendumih. Kartel mora imeti jasno in enotno politično usmeritev,« je menil Fini. Po njegovem mnenju se Dinijeva vlada bliža končni postaji in ni možnosti, da bi sedanji kabinet nasledila politična vlada s širšo osnovo, »ker so pogledi leve in desne sredine o vseh stvareh nasprotni«. Zato so po Fini j e vi oceni volitve jeseni neizbežne, kandidat Kartela pa mora biti Berlusconi. Iz Bruslja mu je Buttiglione takoj odgovoril, da Berlusconi ne more biti kandidat Kartela, dokler ne razreši spleta političnih in podjetniških interesov in dokler ne razčisti problemov s sodstvom. Polemiki, ki razdvaja Kartel, je pritaknil zbadljiv piskerček predsednik levega krila Ljudske stranke Giovanni Bianchi, ki je ocenil, da bo »ob krepitvi osi Berlusconi-Fini morda Buttiglioneju in njegovi somišljenikom jasno, kako neumen je bil dogovor z desnico«. Pa tudi v levosredinski koaliciji ni še vse razčiščeno. Stranke razdvaja problem volitev (za volitve prihodnje leto sta se včeraj spet zavzela Mario Segni in predstavnik Zelenih Edo Ronchi). In nerazrešeno je tudi vprašanje sodelovanja s Severno ligo in z Bertinottijevimi komunisti. Tajnik SKP Bertinotti je levi sredirfi spet predlagal volilno zavezništvo in pri tem kritiziral notranjo opozicijo, ki se je zavzela za drugačen dogovor z Romanom Prodijem. Severna liga pa je postavila kot pogoj za sodelovanje dogovor o federalizmu. Veliko blata in shupa okrog zagonetke Previti - Di Pietro Bivši podtajnik Contestabile ob prihodu na sodišče v Brescii (telefoto AP) NOVICE Prvič dosmrtna ječa za brata Savi PES ARO - Proces proti bratoma Fabiu in Robertu Savi zaradi umora bančnega direktorja se je končal po samih petih dneh razprave: obsodih so ju na dosmrtno ječo in izplačilo 150 milijonov lir odškodnine vsak prizadeti družini. To je verjetno prva od številnih obsodb, ki še čakajo nekdanja policista bolonjske kvesture. Brata sta »zaslovela« zaradi dolge verige krvavih ropov in umorov, s katerih sta večinoma pobegnila z belim avtomobilom vrste fiat uno, tako da so ju poimenovali »tolpa belega uno«. Trajalo je več let, preden so ju odkrili. Prav karabinjerji iz Pesara so po umoru bančnega direktorja na podlagi fotorobota pričeli preiskovati tudi v smer bratov Savi, vendar so na kvesturi v Bologni zahtevali, naj jim predajo preiskavo na račun svojih kolegov. S tem se je tudi preiskava prekinila. Brata Savi čaka v Pešam še več procesov, ker sta oropala tri bencinske črpalke, poštni urad, ranila tri policiste, ukradla večjo količino razstreljiva; številni procesi pa ju čakajo še v Bologni. Zaplenili register Gladia BENETKE - Beneški preiskovalni sodnik Carlo Ma-stelloni je zaplenil register vojaških vaj tajne organizacije »Gladio« v 80-ih letih. Mastelloni preiskuje okoliščine, v katerih je pri Maigheri padlo letalo »Argo 16«, ki ga je verjetno sabotirala izraelska tajna služba. Letalo so rabili za svoje vaje pripadniki »Gladia«, vendar je Mastelloni ugotovil, da so imeli na razpolago vsaj še dve letali z isto siglo. Preklicali zaplembo 3.000 litrov krvne plazme FIRENCE - Farmacevstvkemu podjetju Sclavu so vrnili 3.000 fitrov krvne plazme, ki so jih zaplenili pred dnevi na podlagi suma sodstva iz Trenta, da so kri uvozih brez potrebne dokumentacije. Z zdravniškega vidika je plazma neoporečna, trdijo lastniki Sclava, preiskava pa se nadaljuje samo z upravnega vidika. Se vedno je zaplenjenih 60 tisoč plastičnih vreč z plazmo, ki so jo zaplenili v Padovi. Gardini je res naredil samomor MILAN - Raul Gardini je res naredil samomor: tako je razsodil preiskovaln sodnik Aurelio Barzetta in zaključil preiskavo o okoliščinah, v katerih je 23. julija 1993 v svoji spalnici s strelom v glavo umrl vidni predstavnik grupe Ferruzzi. Istega dne so pokopali nekdanjega predsednika Enija, Gabrieleja Ca-gliarija, ki je praMako naredil samomor, sicer v zaporu, in so v okvim preiskave »čistih rok« aretirali Gardinijeva svaka Carla Samo in Vittoria Riccija. Podkupnine v Vidmu: Di Benedetto na prostosti VIDEM - Zaradi zapadlosti pripornega termina se je vrnil na prostost 43-letni Glauco Di Benedetto, ki so ga aretirali v okvim preiskave o delovanju videmske ustanove za ljudske gradnje lacp. Nekdanji demokrščanski senator, ki je vodil Andreottijevo strujo v Furlaniji, je obtožen, da je izterjal podkupnino za dodelitev gradnje 29 stanovanj, ki jih sicer niso niti zgradili. RIM / BUTTIGLIONE IN BIANCO PRED OBRAČUNOM V Ljudski stranki divja vojna Buttiglione podi predstavnike levice s strankinega sedeža na Trgu del Gesu RIM - Na rimskem Trgu del Gesu, kjer je zgodovinski sedež nekdanje KD, divja vojna. Nasproti si stojita vojska Rocca But-tiglioneja, ki ga je rimsko sodišče pred kratkim razglasilo za edinega zakonitega tajnika Ljudske stranke, in čete Gerarda Bianca in Luigija Bianchija, ki so menda bolj številne, a manj oborožene. Bojna črta teče nekje med prvim in drugim nadstropjem: zgoraj Buttiglione in njegovi, spodaj strankina levica, ki ji je omenjena razsodba priznala legitimnost večine, s katero razpolaga v strankinem vsedržavnem svetu. Kot vsaka vojna brez pravil, ima tudi vojna med obema dušama Ljudske stranke svoje talce: to so uslužbenci, ki ne vedo več, ali je njihov delodajalec Bianco ali Buttiglione. Dejstvo je, da je upravni tajnik Alessandro Duce zvest Buttiglionejev pristaš in kot tak je včeraj poslal uslužbencem prvega nadstropja pismo, v katerem jih vabi, naj bodo na razpolago drugemu nadstropju, ali naj si poiščejo drugo službo. Včerajšnji dan pa je prinesel tudi prvi frontalni napad Butti-glionejevih mož na prvo nadstropje. Napad je v prvi vrsti vodil sam bivši filozof, ki je pismeno pozval predsednika stranke Bianchija (Bianca je nalašč ignoriral), naj izprazni sobe, ki jih »nezakonito korišča«, naj ne rabi telefonov in niti strankinih avtomobilov. Predvsem pa Bianchi ne sklicuje »lažnih vsedržavnih svetov«, saj gre za »delno nezakonit in neveljaven organizem«. Eden od namenov Rocca Butti-glioneja je preprečiti ne preveč tajen naklep leve (večinske) frakcije: na seji vsedržavnega sveta, ki je dobil »imprimatur« sodstva, izključiti samega Buttiglioneja iz stranke, s čimer bi avtomatsko zapadel s tajniškega mesta. Vojna je vsekakor stopila v najbolj vročo fazo. V prihodnjih tednih bo znano, na katero stran se bo nagibala vojna sreča. Krvi pa po vsej verjetnosti ne bo videti. GOSPODARSTVO IN POLITIKA PROCES ZARADI UMORA LIME n Stranke so hudo razočarale mlade italijanske podjetnike GENOVA - Pred enim letom so mladi italijanski industrijci na svojem tradicionalnem srečanju v Santi Margheriti izrazili upanje, da se bo Italija posodobila in se razvila v zrelo evropsko demokracijo. Včeraj so zaprepadeni ugotovili, da se je upanje izjalovilo. Politika se ni modernizirala, prevladuje še vedno logika stare republike, še vedno ni jasnega in odkritega soočanja med večino in opozicijo, je poudaril predsednik mladih industrijcev Alessandro Riello v svojem poročilu. In nadaljeval z obtoževanjem: opravljivost države je skromna, saj sta tabora, ki se potegujeta za. državno krmilo, še vedno nehomogena. Skratka zdi se, da so urini kazalci v Italiji ubrali rakovo pot. Italija po oceni mladih podjetnikov še ni začela pisati novega poglavja svoje družbene in poli- tične organiziranosti. To bo mogoče samo, če bodo politiki predstavili programe in delali na tej osnovi. »Brez programov politika izda samo sebe, saj se spremeni v golo zasedbo oblastniških mest,« je dejal Riello. Mladi podjetniki nameravajo prispevati k posodobitvi države. Predlagajo veliko sprememb, med najbolj učinkovitimi pa je zahteva po federalizmu. Vendar po njihovem mnenju mora biti federalizem odraz pametne politike decentralizacije, ki naj uskladi delo in poveže razne ravni upravljanja. To je pot, ki bi lahko znatno prispevala k modernizaciji Italije in k prozornosti upravljanja. Danes bosta na shodu mladih podjetnikov spregovorila Romano Prodi in Silvio Berlusconi. Ali bo kdo od dveh pokazal, da politika v Italiji ubira novo pot? Skesanec Pennino obtožuje Andreottija RIM - Večkratni italijanski premier Giulio Andreotti je dobro poznal palermska, podjetnika Ignazia in Nina Salva. Tako je povedal včeraj med procesom zaradi umora evropskega poslanca Salva Lime skesani politik Gioacchino Pennino, ki je bil istočasno tudi človek mafije in ki dobro pozna splet med politiko in organiziranim kriminalom na Siciliji. Penninovo pričevanje je pomembno tudi za preiskavo o Giu-liu Andreottiju, ki ga je palermsko tožilstvo obtožilo sodelovanja z mafijo. Andreotti je vselej trdil, da je komaj poznal palermska brata, ki sta imela v zakupu izterjevanje davkov v Palermu in ki sta bila v stiku s Co-so nostro. Pennino ga je demantiral. Dejal je, da sta imela brata Sal- vo neposredno vez z Andreottijem, ki je med drugim poslal dragoceno poročno darilo ob poroki ene od njunih hčerk. Slo je za srebrn krožnik, ki ga je nekoč iskala tudi pro-timafijska struktura, vendar ga ni našla, ker ga je zet bratov Salvo pravočasno skril, kot je sam priznal Penninu. Brata Salvo sta v Palermu podpirala Andreottijevo strujo, v vsedržavnem merilu pa dorotejsko strujo, ker sta želela, da bi se kdo od njihovih ljudi dokopal v sam vrh KD. »Osebeno sem preveril, da je bilo mnogo pripadkov dorotejske struje v prijateljskem odnosti z bratoma Salvo,« je dejal Pennino. Andreotti doslej ni odgovoril. Toda obtožbe proti njemu se grmadijo in njegov položaj se zdi vse bolj majav. BRESCIA - »Blato, strupi, protistrupi, podtikanja in obtožbe.« Citat je vzet iZ krajše izjave Gianfranca Finija, predsednika Nacionalnega zavezništva, h1 najbolje ponazarja to, kar se dogaja okrog tako imenovane »afere Di Pietro«' Obtožbe na račun bivšega obrambnega ministra Ce-sareja Previtija, ki so jih v četrtek istočasno objavili trije tedniki, češ da je bit pobudnik kampanje proti bivšemu protagonistu preiskav zaradi podkupninskih afer, so samo se dolile olja na ogenj pole' mik. Resnica o tem, kako so prišle na dan obtožbe na račun bivšega tožile3' in kdo jih je uporabljal kot pohtično orožje, pa ostaj3 zavita v gosto meglo. Sodniki iz Brescie, ki imajo zdaj v rokah vso zadevo, vsekakor nadaljuje]0 z delom. Včeraj je tožil®3 Fabio Salamone nepričakovano zaslišal sen-Domenica Contestabilej3’ pripadnika Forza Italia. je bil v Berlusconijevi vladi podtajnik v pravosou' nem ministrstvu. Cepr3'' o poteku zasliševanja $e ni vesti, je dokaj verjetno-da je bil predmet z3 slišanja dosje na račun P Pietra, ki je oktobra lanj priromal na pravosodn ministrstvo in ki naj bi b po pisanju Panorame P9_ slab iz obrambnega min^ strstva, ki ga je takrat v° dil bivši Berlusconijev o vetnik Cesare Previti. Sam Previti je tudi ve® raj zanikal, da bi bil p06* _ kakršnokoli dokument3 cijo inšpektorjem na pr3 vosodnem ministrstvu pozval sodstvo, naj raz 1 sti vso zadevo, medtem K je Panorama ponovil, d3 _ celoti potrjuje svoje P1 sanje. Prav dejstvo, da je vitijevo domnevno vlog v afero prvi razkril tetin ^ Mondadorija, ki je Ber 3 sconijeva last, pa je mn ge utrdil v prepričanju, gre za notranjo vojno v snici ali celo v sam® Berlusconijevem Finin s tu. Dejstvo je, da »jaS . bi« v Kartelu svoboš branijo Previtija, meut® ko »golobice« izrekajo Udarnost Di Pietru. BiFfRENDUMI / PO POLEMIČNI VOLILNI KAMPANJI Jutri odločitev italijanskih volilcev Dvanajst vprašanj, med katerimi ima Problem televizije najbolj izrazit politični naboj lil ' Vcerai opolnoči se je končala vo-. kampanja za referendume. Po tradi-sl0/la nem sobotnem »dnevu za premi-ek« se bodo morali jutri italijanski volilci Q Pravičencev je nad 48 milijonov) izreci ^ referendumskih vprašanjih, teme so 0 različne, saj gredo od prisilnega biva-Ca do volilnega zakona za krajevne od umika trgovin do sindikalnih P^pevkov in do televizijskega sistema. Najbolj izrazit politični naboj imajo [yv referendumi, ki zadevajo televizijo 2 ,''Pmsanja se nanašajo na Mammijev 0n, ki ureja televizijski sistem, Četrto ob vad6Va možnost privatizacije Raia) in katerih se je v zadnjih dveh tednih raz-^tel spopad. Včerajšnji shodi in zboro-1. }a 80 bili za obe fronti priložnost, da jaslovijo volilcem pozive in utemeljijo 0ie predloge. Nato so zvočniki obmolk-• Edina izjema, Čeprav so o referendu-nrn govorili zelo posredno, je bila dolga ve t ° SV0P petnajstletnici, ki so jo Finin-tove mreže predvajale včeraj zvečer, i P°Pad ob referendumih za televizijo je ln(/2lt° političen, saj levice in desnice ne u)e samo različen odnos do komercial- ne televizije (njene pravice in predvsem reklamo kot vir finansiranja naj bi zagovarjala desnica) in do celovitosti umetniškega dela (proti prekinitvam filmov z reklamnimi oddajami je levica). Silvio Berlusconi je referendume skušal spremeniti v plebiscit za ali proti sebi, zato bo izid nedvomno pogojeval odnose v Kartelu svoboščin, predvsem pa bo odločil, komu bodo volilci zaupali pisalo in Črnilo, da napiše nova pravila za televizijski sistem. Kakršen koli bo izid referenduma, bo namreč parlament moral spremeniti dosedanji Mammijev zakon, ker je ustavno sodišče sklenilo, da je protiustaven člen, ki zasebenemu podjetniku omogoča, da ima tri mreže vsedržavnega značaja. Vendar ni vseeno, kdo bo pisal nova pravila in tolmačil duh in Črko razsodbe ustavnih sodnikov. Stranke in organizacije so volilce povabile, naj se udeležijo glasovanja. Edina izjema je bil predsednik zunanjepolitične poslanske komisije Mirko Tremaglia, ki je pozival k bojkotu, »ker Italijanom na tujem ni zagotovljena pravica do glasovanja«. Danes slovesno odprtje stoletnega« bienala BENETKE - Po številnih predsta-tyah za novinarje in odprtju nekakih razstav, ki so bile postavljene Unaj uradnih bienalni razstavišč, bo anes predsednik republike Scalfaro radno odprli »stoletni« bienale. Od-Prt)a se bo udeležila tudi valeška Princesa Diana, sicer že ločena žena rritanskega prestolonaslednika, tok-t kot predstavnica londonske umetnostne galerije »Serpentine«. Be-eski bienale obsega celo vrsto raz-av> še posebej slovesno je bila za-Oovana razstava Enakost in drugaC-0st, kratka zgodovina telesa, ki so jo Pripravili prav ob stoletnici. Na raz-n??1 v palači Grassi sodeluje tudi vera \ Primorski slikar Zoran Mušič, ^deljena pa je v dva dela: v prvem ° Prikazana dela, ki so nastala od le-1895 do 1968, v drugem pa od 1968 dalje. V paviljonih v predelu Giardini so porazdeljena »tuja predstavništva« in seveda tudi Italija. Se tik pred začetkom je izvala polemike odločitev organizatorjev, da bivši jugoslovanski paviljon dodelijo Srbiji (zakaj ne Bosni, so »patrona« Claira izzivalno spraševali tuji novinarji). Slovensko predstavništvo domuje zunaj »uradnih bienalnih« razstavišč, in sicer v Ateneu San Basso na Trgu sv. Marka, kjer je od srede na ogled V.S.S.D., izbor slovenskega predstavnika pa je opravila ljubljanska Moderna galerija. V italijanskem paviljonu so pripravili fotografsko razstavo o stoletnici fotografskih portretov, v doževi in palači Ca’ Pesaro pa je predstavljen stoletni odnos med Benetkami in bienalom. LANI ZA 300 MILIJARD LIR VEČ IZGUB KOT DOBIČKOV Črno leto bančništva in slovenski zavodi Italijanski banCni sektor je leta 1994 pridelal za 300 milijard lir vec izgub kot dobičkov. Za primerjavo naj povemo, da se je bilo leto 1993 zaključilo s skupnim neto dobičkom bančnega sektorja 3.200 milijard lir. Zmanjšale so se obrestne razlike in dohodki od storitev. Popravkov, vrednosti porfejlov (v prid njihovega zbližanja tržnim vrednostim) je bilo za približno 10 tisoC milijard lir. Vec kot 1.200 milijard je bilo izgub na finančnih operacijah, razmerje med visečimi terjatvami in krediti se je poslabšalo za dva odstotka. Toliko negativnih elementov v enem samem poslovnem letu ne pomnijo niti najstarejši, najbolj izkušeni bančniki: prvič v povojnem obdobju je italijanski bančni sektor, obravnavan kot celota, zdrknil na polje rdečih številk. Leto 1994 bo zato ostalo zapisano v zgodovini kot Črno leto italijanskega bančništva. Nic kaj spodbudno sliko je javnosti sporočilo Italijansko združenje bank ABI, ki vsako leto pripravi poročilo o bilancah italijanskih denarnih zavodov. V bistvu gre za neke vrste konsolidirano bilanco 130 bančnih ustanov, ki predstavljajo ogromno večino italijanskega bančnega sektorja. Devetnajst najveCjih izgubar-skih bank je leta 1994 kumulira-lo 3.800 milijard lir izgub, kar je vec, kot je bil neto zaslužek celotnega sektorja leto prej. VeC kot sto milijardne izgube so vpisali v svoje bilance: Banco di Napoti (-1.147 milijard), Banco di Sicilia (-658), Banca Naziona-le deltiAgricoltura (-633), Popo-lare Milano (-391), Caripuglia (-236), Sicilcassa (-110). Visoke izgube so zabeležiti še zavodi: Banca di Trento e Bolzano (-98 milijard), Banca Mediterranea (-97), Isveimer (-86), Credito Lombardo (-70). Ge je dejansko stanje takšno, kakršno nam ga opisuje ABI, kaj si lahko mislimo o cenenih natolcevanjih nekaterih listov na račun najpomembnejšega slovenskega denarnega zavoda v Italiji, ki je z enoinpolletnim zamikom, podobno kot številne druge italijanske banke, občutil gospodarsko krizo? Ko bi se v škodoželjnem, malodane mrho-vinarskem slogu razpisal le "Gombačev” glas, bi nas ne Čudilo. Dejstvo pa je, da sta ob tej priložnosti v njegov rog zatrobila še dva slovenska tednika v Italiji! V zvezi z njihovim pisanjem se nam vsiljuje kar nekaj vprašanj. Kakšen namen lahko pripišemo avtorjem, ki netijo malodušje, razglašajo, da Tržaška kreditna banka ni veC slovenska banka in kličejo vodstvo na zagovor pred "širšo slovensko zamejsko javnost”? Se vec, pisci, katerih istovetnost je skrbno zakrita javnosti, se Čutijo celo pooblaščene, da branijo emisijski zavod banca dTtalia! Ali ne skušajo na ta naCin predvsem kriti onih, ki so rimskim oblastem ovaditi "znano zamejsko finančno družbo”, kot sramežljivo ienujejo Safti? Kateri krogi iz matične Slovenije so vpleteni v ovaduško dejavnost, je itak znano in je biti nazadnje ponovno obelodanjeno v pismu, ki ga je prejšnji teden naslovil uredništvu Primorskega dnevnika poslanec državnega zbora Republike Slovenije. Ob vsem tem pa vendar ne gre prezreti dejstva, da je danes še vedno odprto vprašanje, ali bo k dokapitalizaciji TKB pristopila banka LHB iz Frankfurta. Ker gre za banko, katere naj-veCji delničar je Nova ljubljanska banka - ta pa je v lasti slovenske države - imajo posredno, a najbrž odločilno besedo pri vprašanju dokapitalizacije TKB finančne oblasti Republike Slovenije, Morda ni odveč še enkrat poudariti, da je prav s sodelovanjem zavoda, ki je odraz slovenskega bančništva, mogoče TKB zagotoviti nove mednarodne možnosti in obenem oCuvati njen slovenski znaCaj. Nekaj namreč mora biti jasno. Kot skupnost se ne moremo predati le golemu samoohranitvenemu nagonu in gojiti v nedogled, kot da se okoli nas ne bi nic dogodilo, model ločene, vase zagledane ekonomije. V danih okoliščinah je to vse premalo, zlasti pa to ne more biti privlačno za mlade, ki se v tem Času polnem negotovosti odločajo za svojo prihodnost na podlagi povsem razumljivih osebnih ambicij. Ati bodo svojo priložnost videti tudi znotraj struktur, ki jih je oblikovala naša skupnost? Privlačne jim bodo le, Ce bodo videti opremljene v skladu z zahtevami Časa in bodo v njih prepoznali možnost za svojo osebno uveljavitev. Zato pa je pomembno, da so slovenske ustanove vpete v potrebe širšega družbenega in gospodarskega okolja ne da bi zaradi tega morale zanikati specifične potrebe in značilnosti naše narodne skupnosti. S tem v z\iezi velja, da sta danes bolj kot kdajkoli prej imperativ: odprtost in internacionalizacija. Navsezadnje so v istem duhu, v sicer različnih okoliščinah, graditi slovensko poslovno bančništvo tudi naši predniki. TKB je doslej opravila svojo vlogo. Rezultat zabeležen v Črnem letu italijanskega bančništva ne more zabrisati dosežkov, ki jih je banka iz leta v leto utrjevala v praviloma nenaklonjenih okoliščinah. Kdor zna to priznati, si najbrž ne more želeti drugega, kot da bo banka znala - ob Čuvanju bogate dediščine, ki jo premore in ji je lahko le v čast - še naprej prispevati k razvoju naše ožje skupnosti v povezavi in sozvočju s Čedalje bolj odprtim, dinamičnim in k soočanju različnih izkušenj nagnjenim Trstom. Branko Jazbec SLOVENSKEGA DRŽAVLJANA UMORILI PRI PADOVI Za Tankovo smrt krivijo policaja . __ ^ ■ _ _ W s ,T^ST - Po skoraj d vaj vor n1^686”11 bo sPet 8°" o fragicnih dogodkih i avtocesti med Dolom adovo, kjer je izgubil , v jenje slovenski jzavljan, 30-letni t f iaž Tanko iz Zapo-l a Pri Ribnici: 11. fe-n lani ga je smrtno agent!113 krogla nekeSa pg , ta cestne policije iz sp L°Ve’ 6- oktobra letos o agent moral zago-r)ati zaradi nenamerna umora v obtežilnih koušcinah. Sprva naj bi Ta!r^°bcaB trdih, da so u sledili z enim sa- ubežniVZil0m: da iih ie slo ? i 8 svojim avtom Sl31 Zadeti v bok, kar Jv‘ iih Prisililo, da so dec ^asneie je ocivi-Cari ^^bi komercialist da 0 i?’scbka povedal, Ria ° ^antu sledili z dve-Ui nart0mobil°ma in da ti v 0gar skušal ogrozi-ž 0 so mu bili agenti M Povsem btizu, je Ua ij nenadoma zavil — 0 stavni pas in se ustavil: glavo je imel nagnjeno na sedežno naslonjalo, a Zischka še zdaleč ni pomislil, da je mrtev. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Tanko je bil normalen, zdrav moški, a ko so se mu pojavile duševne motnje, je vsakokrat odšel z doma. Tako je bilo tudi februarja lani. Na mejnem prehodu pri Vrtojbi se ni ustavil, sprožili so alarm, pričelo se je zasledovanje po avtocesti." S svojim alfa romeo 33 je vozil precej hitro, okrog 160 km na uro. Življenjska nit se mu je pretrgala pri Padovi: 56-letni agent Giorgio Dego iz Genove je z avtomatsko pištolo Ml2 kal. 9 ustrelil proti avtomobilu, krogla je prebila prtljažnik, zadnji in sprednji sedež, zadela Tanka v hrbet, izstopila nad levo prsno bradavico in se zarila v armaturno ploščo. Pri obdukciji so ugotoviti, da ni zadela Matjaž Tanko nobenega vitalnega organa, vendar je prišlo do močne notranje krvavitve, kri je zalila pljuča, v kratkem Času je Matjaž izgubil 1,5 ati 2 litra. Ko so ga pripeljati v bolnišnico, mu niso mogli vec pomagati. Izvajanje padovskega javnega tožilca Diega Mattelinija je jedrnato, zato pa prežeto z zdravo pametjo in nekaterimi ugotovitvami, katerim bo težko oporekati. Dega obtožuje nenamernega umora po 1. odstavku členu 589 kazenskega zakonika (kazen znaša od 6 mesecev do 5 let ječe) ter 3. odstavka člena 61 (ena od obremenilnih okoliščin, ker je ukrepal, Čeprav bi lahko predvidel posledice). Javni tožilec je namreč prišel do zaključka, da uporaba strelnega orožja ni bila upravičena, kar trdita tudi tržaška odvetnika Andrej in Bog’dan Berdon, ki zastopata Tankove sorodnike. Mat-telini je v svoji obtožnici najprej na kratko obnovil Tankov prihod na italijansko ozemlje in njegov beg po avtocesti, poskuse, da bi ga ustaviti, opozorilni strel, nakar prehaja k bistvu zadeve s trditvijo, da je agent Dego, ki je bil vodja patrulje (za volanom je sedel Bru- no Righetti) kriv Matjaževe smrti zaradi neprevidnosti, malomarnosti in neizkušenosti, kar tudi podrobno utemeljuje. Dego bi bil moral enostavno slediti Matjažu, dokler slednji ne bi ostal brez goriva; poleg tega ni upošteval rahle valovitosti ceste, kar pri hitri vožnji povzroča precejšnje sunke; streljal je, ko sta si bila avta 50-60 metrov vsaksebi, kar je odločno preveč, da bi lahko zadel eno od koles, saj je znano, da uporabljeno orožje ni najbolj natančno: pri omenjeni razdalji izstopa od 10 do 11 cm od cilja, v katerega se meri; ni upošteval, da je zasledovano vozilo tedaj bilo na nekem mostu in se je od trenutka, ko je vanj pomeril, do trenutka, ko je pritisnil na petelina, ze začelo rahlo spuščati, kar pomeni, da je krogla šla više od predvidenega- VIDEM / VČERAJ PREDSTAVITEV Folkest se bo letos odvijal kar v štirih državah VIDEM - Festival, kakršnega ne dobimo nikjer drugje na svetu. Tako bi lahko označili najvažnejšo poletno glasbeno prireditev v Furlaniji - Julijski krajini in tako so včeraj v Vidmu predstavili Folkest 95. Mednarodni festival etnične glasbe se bo letos odvijal kar v Štirih državah: Italiji, Sloveniji, Avstriji in Hrvaški. Od 6. do 30. junija bo na sporedu 68 koncertov, na katerih bo nastopilo 36 skupin za skupno 216 glasbenikov iz Šestnajstih različnih držav. Letošnji Folkest, ki se bo začel 6. julija v Vidmu s koncertom znane skupine America, nam z gmotno pomočjo piva Sans Souci in ljudske banke FriulAdria predstavlja izredno bogat program: poslušali bomo lahko znana imena kot so Joan Baez, Donovan, NCCP, Noa Sr Gli Dor, Los Lobos ter na desetine drugih manj znanih, a zato nic slabših skupin. Folkest pa niso le koncerti: v okviru festivala se bodo odvijali glasbeni seminarji, v Spilimbergu in Kopru bodo priredili fotografske razstave, publika bo povsod lahko spoznala ljudsko glasbeno izročilo številnih narodov. Folkest 95 dopolnjujejo Štirje področni naCrti: v Vidmu bodo ovrednotili tamkajšnje gostilne (osterie), v Spilibergu bo v zadnjih treh dneh manifestacije cel kup zanimivih dogodkov, Kopru (kjer sodelujejo z italijansko manjšino) bodo namenili pozornost od 17. do 22. julija, za nas najvažnejši pa je posebni veCer, ki se bo odvijal v soboto 8. julija v Stlenartu v Nediških dolinah. Muzika pod turman je naslov večera, ki je v celoti posvečen Benečiji: v tamkajšnji cerkvi bodo nastopili krajevni zbor, Nediški puobi, domači pritrkovalci, Liso in GuSto ter furlanska skupina La sedon salvadie. Prav tu so lani posneli CD, ki ga bodo v okviru tega posebnega večera tudi predstavili. AW ŠOLSTVO / ŠOLSKI ODBOR Spomenica minishu V drugi polovici junija srečanje z ministrom za šolstvo V ponedeljek se bo spet sestal šolski odbor. Seja bo pomembna, saj bodo na njej dokončno izdelali tekst spomenice, ki jo bodo predstavniki Šolskega odbora predali ministru za Šolstvo. Pred časom se je namreč šolski odbor odločil, da zaprosi za srečanje z ministrom, na katerem bi mu predstavil in obrazložil najbolj kočljiva odprta vprašanja našega šolstva in tudi zahteval, naj jih ministrstvo čimprej reši. Senatorju Darku Bratini je odbor poveril nalogo, da se domeni za srečanje, kar je senator tudi storil. Srečanje bo v Rimu v drugi polovici junija. Na zadnji seji, ki je bila pretekli torek, so prisotni pregledali tekst spomenice in predlog uvoda, ki ga je predlagala DSL. Po razpravi, ki je bila mestoma dokaj živahna, so bili mnenja, da bodo uvodni tekst spomenice še dodatno preštudirali in ga dokončno izdelali na naslednjem srečanju. Obenem je bilo domenjeno, da naj bi pri oblikovanju spomenice upoštevali tudi odprta vprašanja slovenskih šol na Goriškem. V začetku srečanja je odv. Andrej Berdon seznanil prisotne s prizivom staršev šol F. Erjavca in F. Levstika na Deželno upravno sodišče proti združevanju obeh šol. Prisotni so besedilo soglasno sprejeli in podprli. ŠOLSTVO / ŠOLE F. LEVSTIKA, S. GREGORČIČA, 1. CANKARJA, S. KOSOVELA IN F. ERJAVCA Na nižjih srednjih šolah objavili učne uspehe Na petih slovenskih nižjih srednjih šolah so včeraj objavili učne uspehe nižješolcev. V prvih in drugih razredih je izdelala velikanska večina dijakov. Zanje so se včeraj začele brezskrbne počitnice. Dijaki 3. razredov pa bodo morali počakati še teden dni, saj se bodo zanje v sredo, 14. junija, začeli zaključni državni izpiti. Seznam dijakov, ki so včeraj izdelali, je sledeč. Nižja srednja šola Frana Levstika na Proseku 1. razred: VValter Bullo, Ivan Cerniava, Marco Fu-silli, Tomaž Nabergoj, Francesca Antonini, Tjaša Guštin, Vesna Hrovatin, Katrin Kocjan, Martina Kralj, Jasna Milkovič, Gea Picciola, Barbara Piculin, Veronika Sossa, Ingrid Starec, Meta Starc, Yael Ukmar. En dijak ni izdelal. 2. A razred: Ravel Bogateč, Matej Budin, Devan ŠOLSTVO / ZAKLJUČNA PRIREDITEV Kresna noč na šoli J. Jurčiča Nastopile so »živalice«, »rastline« in »čarovnice« Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude 'Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica. Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382. fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba ItaUja: Trst. Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, fmanCni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Itahjo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Čeprav nas do kresne noči ločita še slaba dva tedna, so imeli starši učencev osnovne šole Josipa Jurčiča iz Devina v četrtek priložnost, da prisostvujejo njeni »predpremieri«. Bila je v šolski dvorani, pripravili pa so jo, seveda, domači uCenci. V čarobni kresni noči, ko je posestniku praprotnega semena dano vedeti, kaj se dogaja v rastlinskem in živalskem svetu, so se polžek, čebelica, Čmrlj in pikapolonica lotili prebujanja poljskih cvetk, marjetic in ivanšCic, izjemno prijeten in dovršen pa je bil nato ples čarovnic okoli kresa, ki je navdušil res številne gledalce. Prireditev je dočakala tudi svoj ur a dno-formalni trenutek: bilo je takrat, ko so petošolci, očitno »naveličani« osnovne šole, predali ključ šolskih vrat svojim naslednikom, četrtošolcem. UCenci petega razreda so tudi sestavili besedilo himne devinske šole, ki so jo tudi zapeli v zadovoljstvo staršev, sorodnikov in učiteljev. Cecchi, Igor Cerniava, Denis Doglia, Mitja Guštin, Jernej Kapun, Jan Pahor, Borut Sardoč, Bojan Simo-neta, Rajan Trobec, Maria Elena Agostini, Valentina Battigelli, Daša Bresciani, Sabrina Bukavec, Daniela Emili, Martina Kosmina, Jagoda Milic, Lara Spinaz-zola. 2. B razred: Manuel Ban, Daniel Bukavec, Damjan Pacor, Roberta Gollia, Sara Lo Casto. Vsi dijaki 3. A razreda in 3. B razreda so bili pri-puščeni k zaključnemu državnemu izpitu. Nižja srednja šola Simona Gregorčiča v Dolini 1. razred: Igor Bandi, Marino Bandi, Simone Co-ciancich, Matteo Dimai, Daniel Družina, Dean Kralj, Marco Mattietti, Adrijan Sossi, Nataša Auer, Eliana Berdon, Mai-rim Cheber, Korala Derganc, Jessica Gregori, Nada Petaros, Ana Stepančič, Jana Tul, Martina Stolli, Flisa Žerjal, Tanja Žerjal. Dva dijaka nista izdelala. 2. A razred: Vania Bilo-slavo, Luca Kocjančič, Igor Martini, Mitja Merlak, Alan Pettirosso, Cristian Ravnic, Boštjan Romano, Aleksander Sancin, Peter Sancin, Andrej Strahi, Marina Cok, Erika Cossutta, Veronica Innocenti, Jasna Kalc, Dajana Kočevar, Eva Slavec, Monika Zeriali, El-via Zobec. 2. B razred: Mitja Bratos, Darko Comari, Daniel Gurman, David Komar, Alioša Viler, Jadranka Mingot, Eli-sabeth Zerjul, Gea Zuppi-ni, Inka Žerjal. Vsi dijaki 3.razreda so bili pripuščeni k zaključnemu državnemu izpitu. Nižja srednja šola Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu 1. A razred: Igor Bersen-da, David Briscek, Alessan-dra Coronica, Susanna Derganc, Marco Desco, Clau-dio Mirceta, Selena Scuka, Mitja Stanič, Gabriel Sve- Nižja srednja šola I. Cankarja: dijaki so izvedeli za učne uspehe (f. Križmančič/KROMA) tlic, C ari o Francesco Va-scotto, Alan Žigon, Chri-stian Zotti. 1. B razred: Alojz Benci-ch, Elio Lobascio, Meggy Mauri, Oscar Perosa, Shei-la Perossa, Giorgio Pitacco, Marco Sadlovvski, Eriča Sancin, Pamela Spacal, Zoran Stojanovič, Martina Tonet, Uhana Vidalič. En dijak ni izdelal, eden je bil neocenjen. 2. A razred: Erika Biekar, Peter Ciacchi, Antonio Derganc, Dejan Furlan, Marko Glavina, Davide Krmec, Katia Peruzzo, Aleš Tul, Patrick Vigini. En dijak ni izdelal. 2. B razred: Martina Car-pani, Matteo Feruglio, Saša Krčalič, Roberto Lombardo, Ana Tina Petkovšek, Angelica Podoš, Martin Tul, Giulia Valassi, Paolo Vigini, Carlo Zornada, Tomislav Sikič. Dva dijaka nista izdelala. K zaključnemu državnemu izpitu je bilo pripušče-nih 15 dijakov 3. A razreda (dva nista bila pripuščena) in 9 dijakov 3. B razreda (en dijak ni bil pripuščen, eden je bil neocenjen). Nižja srednja šola Srečka Kosovela na Opčinah 1. A razred: Pavel Berdon, Biserka Cesar, Martina Coretti, Peter Ferluga, Erika Ghezzo, Aleš Gregori, Jasmin Kralj, Ivo Križ-rnančič, Vitomir Križ-mančič, Katy Maurel, Luca Meriggioli, Erik Pauletič, Alan Pavat, Matteo Peric, Marko Švab, Petra Žagar. En dijak ni izdelal. 1. B razred: Gabrijel Be-licič, Andrea Cauter, Tanja Ciacchi, Staška Cvelbar, Aleš Grilanc, Andrej Guštin, Maruška Hrovatin, Devan Jerman, Peter Jev-nikar, Erik Piccini, Iris Ri-segari, Maja Udovič, Gioia Simeone, Veronika Spaz-zapan, Matjaž Suhadolc, Mitja Suhadolc, Andrej Vidah. 2. A razred: Ingrid Bian-chi, Deborah Calzi, Aleksandra Calzi, Karin Crissa-ni, Danijel Cemeka, Matija Gregori, Tilen Kralj, Petra Križmančič, Elisa Macarol, Sara Magagnato, Alenka Možina, Majna Pangerc, Eva Sancin, Veronika Sosič, Mara Sossi, Thomas Žagar. Ena dijakinja ni iz- delala. 2. B razred: Pamela Al" farano, Patrick Babudri, Ja" na Ban, Borut BogateZ; Matteo Bottosso, Vaših) Cociancich, Manuela De-stri, Dennis Froglia, Erika Gregori, Miloš Škabar, Andrej Sossi, Peter Škabar, Egon Taučer, Marko Zupan. K zaključnemu državnemu izpitu so bili pripuščeni vsi dijaki 3. A razreda in 13 dijakov 3. B razreda (dva nista bila pripuščena)- Nižja srednja šola Frana Erjavca v Rojanu 1. razred: Nicola Basa, Corrado Bernetti, Sara Be" vilacqua, Martina Cunja, Elia Hrovatin, Marko Mahnič, Arin Marchesi, Manuela Pizent, Iztok Škrinjar, Daša Stanič, Julij VaneU0 Premru, Matija Vidmar. ED dijak ni izdelal. 2. razred: Eugem0 Chiarle, Dennis Cossutta, Stefano Ferluga, Luka Kafol, Dimitrij Požar, Ig°r Sibelja, Niko Stokelj, PeteI Verri. En dijak ni izdelal- Vsi dijaki 3. razreda so bili pripuščeni k zaključnemu državnemu izpitu- ŠOLSTVO / DIJAKI ŠOLE F. ERJAVCA GOSTILI VRSTNIKE OD SV. JAKOgA V Rojanu v duhu Evrošole Zadnji dan pouka je bil za dijake nižje srednje šole Frana Erjavca kar se da naporen, a tudi poln zadoščenja. Že zjutraj so imeli na rojanski šoli v gosteh vrstnike s šole Ivana Cankarja, ki so se udeležili športnega srečanja in zaključne maše. Na pod-večer pa so se rojanski in šentjakobski dijaki spet srečali na zaključni šolski prireditvi v Marijinem domu. Sodelovanje, ki je vzklilo med Evrošolo, se je v teh mesecih nadaljevalo v duhu prijateljstva, s povabilom pa je želela rojanska šola tudi dokazati, da nameravana združitev ne bo skalila dobrih odnosov, ki sta jih šoli doslej stkali. Gostje so se na prireditvi predstavili s spletom narodnih plesov, ki so jih naštudirali pod vodstvom prof. Erike Škerlj. To pa je bil le delček bogatega programa. V njem sta se z glasbenima točkama predstavila Denis Cossutta (piano-la) in Eugenio Chiarle (saksofon). Na prireditvi so tudi podelili bralne značke. To je storil Rafko Dolhar znan po svojih knjigah planinskega sveta. P°^e,S bralnih značk je najbo j prizadevne dijake nagrad s knjižnim darilom. V osrednjem delu prh®, ditve so domači nižješok uprizorili satirično i§r Žarka Petana Posledn)^ vojna njegovega veličah va, v kateri so nastop1 ^ prav vsi dijaki rojanska le. Dijaki so tudi pod ruau torstvom prof. Magde E mez pripravili učinkovi ^ sceno, medtem ko je ^ priredbo in režijo dela-katerem so si privošc1 veljake, oblastnike ^ predvsem bolesti nu11 rizma, poskrbela Lu Peterlin. ,- Prireditev se je zaldj la v znamenju P®\j Rojanski in Šentjakob8^ otroci so skupno stopih oder in pod vodstv0 prof. Nade Zaghet jp^ nekaj pesmi, lo je uu . uvod v družabnost, ki J sklenila res prisrčno 6 Čanje v Rojanu. Referendumi /pred nedeljskim glasovanjem SKGZ / SEJA TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA ODBORA Na Tržaškem skoraj 3 milijoni glasovnic M treba glasovati vseh 12 referendumov Gojiti je treba kulturo strpnosti in sožitja Pozitivna ocena pobud tržaške občinske uprave Jutri bodo ob 7. uri zju-traj odprli volišča za gla-®°vanje o referendumih 111 jih bodo zaprli ob 10. 1 zvečer. V tržaški obci-111 )e 200.831 upravičen-Cvf’ v devinsko-nabrežin-Ip1 7.592, v zgoniški ■o55, v repentaborski 44, v dolinski 5.333, v ^Ijski pa 11.702. Sku-PUo je torej na Tržaškem 28.057 upravičencev, sakernu pripada 12 gla-pvnic, po voliščih bodo Ppj danes porazdelili nekaj več kot 2 milijona 0 tisoč glasovnic, pa še ecje število za primer, i a . i se volilci zmotili, apje povsem mogoče. Kot je znano, je tok- te j6 8lasovan)e za refe-ndume nenavadno za-P peno predvsem, ker je 6 erendumskih vprašanj J1 torej glasovnic nič panj kot 12. Volilci se , Ouo znašli v kabinah, v aterih je nameščena s^iaa površina' za pi-pnje, s celim kupom raz-0 arvnih glasovnic, zelo platno pa tudi z li-_ i0*11- na katerem so si ^beležilij kako glasovati. spno iz tega> ^ j e napi- Jn° na glasovnicah, je nirec zelo težko razu-tik ’ na katero problema-0 se glasovnica nanaša, , Zato je priporočljivo, z , ,se vsak volilec opremi istkom, na katerem je v Plsan°. kako bo glaso-Pri vsakem referendu-stU kar s posebno j. J®!0 0 referendumih iz ega časopisa, ki jo bo- Xn°ibjavili jutri na 20' v Pa ki bili volilci še bolj turPavah, bo prispeval listieev^-^P" VOlllnih n • ev’ ki je v resmci ne-sm 6fen za tokratno gla-^je: paziti je namreč treba, da ni drugih glasovnic pod ono, na kateri se s svinčnikom označi DA ali NE, saj bi sicer znak bil viden tudi na spodnji glasovnici, ki bi jo zaradi tega razveljavili. Kako se bomo znašli v kabini z 12 glasovnicami, pri katerih se je treba najprej potruditi, da ugotovimo, za katero vprašanje sploh gre in kakšen odgovor hočemo dati, potem pa še paziti, da ne prekrižamo odgovora, ko so glasovnice na istem kupu? Kdor ni v tržaški občini še prejel volilnega potrdila ali pa ga izgubil, si ga lahko preskrbi v občinskih uradih v prvem nadstropju na Passo Costanzi 2 (za občinsko palačo) danes od 8. do 19. ure, jutri pa od 6.30 do 22. ure. Za vse informacije so na razpolago na telefonski številki 6751. Isti uradi lahko poskrbijo tudi, da dostavijo potrdilo na dom nepokretnim občanom. Nepokretne občane bodo lahko peljali na volišča (in potem spet domov) prostovoljci službe Sogit v sodelovanju z občinskimi uslužbenci. Kdor bi se rad poslužil te usluge, mora telefonirati danes med 8. in 20. uro na številko 313232. Naj povemo še, da imajo volilci pravico, da dvignejo vse glasovnice, niso pa dolžni, da dvignejo vseh 12: kdor hoče, lahko vzame samo glasovnice za one referendume, za katere je zainteresiran in nikakor ni dolžan, da bi glasoval vseh 12 referendumov. Na Tržaškem je življenjsko potrebno dvigati kulturo strpnosti in sožitja med Slovenci in Italijani, kajti ravno zaradi velikega pomanjkanja te zavesti, pa tudi zaradi zelo slabega zgleda dolgoletnih nekdanjih mestnih uprav in nacionalistično pogojenega političnega razreda je bilo težko presegati predsodke in nasprotovanja do Slovencev. V to ugotovitev je mogoče strniti vsebino razprave z zadnje seje tržaškega pokrajinskega odbora SKGZ. Sedanja občinska uprava, je bilo podčrtano v razpravi, je z nekaterimi konkretnimi in tudi navzven jasno vidnimi potezami pokazala, da hoče prekiniti z jalovo preteklostjo, zato OBČINA / ŠPORT IN REKREACIJA Športne objekte posodobiti Deželna uprava je že zagotovila finančno podporo Nekateri športni objekti v Trstu niso več kos potrebam, za katere so bili zgrajeni; število aktivnih športnikov (in tekmovalnih ekip) se je v zadnjih letih povečalo, v Trstu delujejo tudi vse športne federacije (tudi za športe na ledu!), ki za svoje tekmovalne potrebe potrebujejo take objekte, ki morajo odgovarjati pravilom italijanske športne zveze. S temi vprašanji se Hlyjev občinski odbor že dalj časa ubada, pogojujejo pa jih finančni problemi, ker so za posodobitev in prilagoditev objektov potrebna precejšnja finančna sredstva. Za te potrebe pa Občina lahko računa na finančno pomoč Dežele; tako je potrdil podpredsednik Roberto Antonione na včerajšnji tiskovni konferenci, ki so se je udeležili župan Riccardo Illy, občinski odbornik za športne dejavnosti Franco Degrassi in predsednik pokrajinskega olimpijskega komiteja Stelho Boni. Na ti- skovni konferenci je župan Illy vsekakor podčrtal, da bo občinska uprava skušala zadostiti potrebam ne samo poklicnih, temveč tudi amaterskih športov, ki so prav tisti, ki potrebujejo višje finančne prispevke. Reševanje te problematike bremeni tudi dejstvo, da je bilo 30 odstotkov športnih objektov v Trstu zgrajenih pred letom 1960; potrebna so torej številna obnovitvena dela, pohebni pa so tudi posegi na skoraj novih objektih; Trst potrebuje tudi 50-metrski plavalni bazen, ki bi ga morali zgraditi s finančnim sodelovanjem zasebnikov; na “starem" Grezarju bi morali urediti 8 atletskih prog, da bodo na njem lahko možna mednarodna tekmovanja. Občinska uprava pa si bo vsekakor prizadevala, da bodo športni delavci v čim večji meri soudeleženi pri upravljanju vseh športnih objektov. je treba njene pobude v tem smislu odločno podpirati. Tako je pokrajinski odbor soglasno pozitivno ocenil niz občinskih pobud glede slovenske kulture, o katerih je bil govor tudi na zadnjem srečanju v muzeju Revol-tella. Tudi pomanjkljivosti, ki so prišle do izraza pri organiziranju prireditev, ne morejo zasenčiti vrednosti dobrih namenov organizatorjev, predvsem pa je pomembna odločitev tržaške občine, da bo pobudo obnavljala vsako leto. Tako bo tudi mogoče dopolniti nastale vrzeli, predvsem kar se tiče obveščanja italijanske mestne javnosti, katere odziv je zaenkrat pod pričakovanji. Tržaško vodstvo SKGZ M. Lacalamita predsednik pristaniškega organa Minister za prevoze Giovanni Caravale je včeraj podpisal odlok o imenovanju Micheleja Lacalamite za predsednika tržaškega organa za koordinhanje in nadzorovanje pristaniških dejavnosti za prihodnja štiri leta. Vest sta včeraj popoldne prejela predsednica deželne vlade Alessandra Guerra in odbornik za prevoze Gristi ano Degano, ki sta izrazila zadovoljstvo za zaključek dolge komisarske uprave in dodala, da bo tako možno začeti reševati problem.e za razvoj pristanišča. ŠOLSTVO / ZAKLJUČNA PRIREDITEV Miroslav Košuta podelil značke openskim dijakom Dijaki openske nižje srednje šole Srečka Kosovela so pripravili v sredo lep sprejem pesniku Miroslavu Košuti, ki jih je obiskal, da bi jim podelil bralne značke. V Prosvetnem domu so ga pozdravili s folklorno točko, uprizorili so odlomek njegove igre Vitez na obisku in recitirali izbor iz njegove poezije. Pesnik se jim je »oddolžil« s pripovedovanjem o svojem otroštvu in o lastnem ustvarjanju, predno jim je pripel značke pa jim je recitiral še dve svoji pesmi: eno za fantke, drugo pa za deklice. ZARADI PODKUPNIN Hišni pripor za marešala finanančne straže Teden dni po aretaciji dveh finančnih stražnikov in tržaškega podjetnika zaradi podkupnin, je včeraj javni tožilec Filippo Gullotta izdal zaporni nalog še za tretjega financarja, tokrat za marešala, ki sta ga baje kolega obtožila, da je prejel podkupnine pri delih za prenovitev sedeža tržaške finančne straže. Zaradi slabrega zdravja so marešala dah v hišni pripor, medtem ko sta njegova kolega v vojaškem zaporu v Peschieri. Marešal je obtožen prejemanja podkupnin, goljufije in motenja javne licitacije. Proces proti Giorgioneju Na porotnem sodišču se je včeraj nadaljeval proces proti Ugu Giorgioneju iz Gradeža, ki je obtožen namernega umora svoje nekdanje zaročenke, 23-letne Monice Mazzolini, ki je lani utonila v kanalu pri Fossalonu. Zakaj se je Giorgione rešil iz avtomobila, ki je zavozil v kanal, dekle, pa ne, čeprav ni bilo privezano s pasom, okno je bilo odprto, sama pa je bila izkjušena plavalka? Na ta vprašanja so včeraj skušali odgovoriti izvedenci in karabinjerji, na koncu pa se je sodni zbor odločil, da bo v kratkem šel ha samo mesto nesreče in preveril razne hipoteze. Popoldne sta pred sodnike stopila ob-toženčeva oče in sestra, ki sta s svojega zornega kota orisala razdor med sinom in zaročenko. Nočna prometna nesreča Prejšnjo noč sta na križišču med Ul. Parini in Ul. Fo-scolo silovito trčila motorno kolo in avtomobil. Izkupi-la sta jo seveda potnika motornega kolesa, 24-letni Stefane Rodano, ki se bo moral zdraviti teden dni zaradi raznih udarcev, in njegova 25-leta sopotnica Giada Lazzaroni, ki si je zlomila piščal desne noge, zaradi česar bo na zdravljenju dva meseca. Pri trčenju je bil poškodovan tudi avtomobil, ki je bil parkiran v bližini. je v tem smislu tudi zelo pozitivno ocenilo zaključno prireditev v slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, kjer sta ljubljanski in tržaški župan ponovno potrdila voljo po ustvarjalnem odnosu in sodelovanju med dvema kulturama. Pri odnosih med Italijo in Slovenijo imajo podobne pobude ob meji tem večjo vrednost, saj je splošno znano, da so negativni pritiski na Rim glede vprašanja Slovencev dolga leta prihajali (in še prihajajo) ravno iz Trsta. Pokrajinski odbor je v istem duhu pozitivno ocenil tudi prisotnost slovenske knjige in kul- turnih pobud v okviru manifestacije Gutenberg na Trgu Unita, pri kateri je aktivno sodelovala tudi SKGZ. Sicer pa je bilo v zadnjih mesecih po oceni tržaške SKGZ veliko odmevnih pobud, ki so na nevpadljiv način ter na visoki ravni opozorile mesto na slovensko prisotnost. Slovenska Evrošola je bila med temi resnično izjemen dogodek. Pokrajinski odbor je zatem sprejel sklep o delovnem srečanju s pokrajinskim odborom SKGZ za Goriško, sklenil pa je tudi, da bo zasedanje tržaškega pokrajinskega sveta SKGZ v teku junija. NOVICE “Otroška tržnica” na Trgu Unita Trg Unita bo danes popoldne (od 14. do 20. ure) postal “otroška tržnica". Njegovi gospodarji bodo postali otroci, ki si bodo v okviru pobude “Giro gi-ro compro” izmenjali razne ohoške igrice, risanke, punčke in lutke. V Trebčah praznik tiska DSL Na športnem igrišču v Trebčah se danes z začetkom ob 18. uri nadaljuje praznik tiska, ki ga prireja sekcija DSL za Padriče, Trebče in Gropado; kioske bodo odprli ob 18. uri, ob 19. uri pa bo nastopil orkester Kejdea. Jutri bodo kioske odprli ob 16. uri, ob 18. uri bo nastopila godba Viktor Parma iz Trebč, ob 19. uri pa bosta spregovorila pokrajinski tajnik DSL Steli o Spadam in podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin; od 19.30 dalje bo igral orkester Kejdea. Ne nasedati lažnim izterjevalcem Institut Burlo Garofolo sporoča, da ni nikomur poveril naloge (ne uslužbencem, niti zunanjim osebam), da bi zbiral finančna sredstva za nakup zdravstvenih aparatur; vsaka zahteva v tem smislu je torej le gola prevara občana in tudi samega instituta. Tudi ACEGA sporoča, da so se neznanci predstavi-li pri uporabnikih, da bi izterjali plačilo domnevnih kreditov za dobavo električnega toka, plina in vode. ACEGA sporoča, da nima zunanjih izterjevalcev in da je treba račune plačati le pri bančnih ali poštnih okencih, ah pa na sedežu podjetja v Ul. Genova 6 pri okencu BANCOBOL. Center Ecomaster začel delovati Center za aplicirano akustiko ECOMASTER (to je videmska družba, ki je specializhana v sektorju naprav za zaščito okolja) je včeraj začel uradno delovati na področju Science Park pri Padričah. Center med drugim razpolaga z napravami, ki omogočajo oceno vzrokov akustičnega onesnaženja, tudi na osnovi analiz o tresenju, ki ga povzročajo industrijski stroji, ah pa cestni in železniški promet. Vodnjake prijaviti Deželi Pokrajinska uprava sporoča, da morajo lastniki ah uporabniki prijavih Dežeh in pristojni Pokrajini vse vodnjake, ne glede za kaj jih uporabljajo. Prijaviti jih morajo do 30. t.m. Kršitelji bodo morali plačati globo od dvesto do osemsto tisoč lir, lahko pa jim bodo tudi vodnjake zaprh. Obrazci za prijavo so na razpolago v deželnih uradih na deželnem ravnateljstvu za okolje v Ul. Giulia 75/1 in v pokrajinskih uradih v Ul. S. Anastasio 3. Nezakoniti lov potepuških mačk Živinozdravniska služba podjetja za zdravstvene storitve že dalj časa prejema prijave o ujetju potepuških mačk, predvsem v popoldanskih urah; neznanci polovijo mačke in jih nato odpeljejo z belim fiatovim Fiorinom. Živinozdravniska služba sporoča, da je za ujetje potepuških mačk pristojno le osebje javnega pesjaka, ki za svoje delo uporablja fiatov Fiorino z evidenčno tablico TS 365149, ki ga je sicer možno prepoznati zaradi oznake “A.S.S. n.l TRIESTINA”. Kdor bi opazil fiatovo vozilo, ki opravlja to nezakonito službo je zato naprošen, da si zabeleži številko evidenčne tablice vozila in jo takoj sporoči javnemu pesjaku v Ul. Orsera 8 (tel. 820026). RAZSTAVA / VČERAJ SLAVNOSTNO ODPRTJE PREDAVANJE / POBUDA LOVSKEGA ZDRU2ENJA Dalijeve ilustracije in kipi v Miramam Razstava v bivši konjušnici bo odprta do 23. julija Pri izletih v naravo pazimo na klope! O Lymovi bolezni govoril dr. Ruscio Od včeraj je v bivši konjušnici miramarskega gradu na ogled razstava ilustracij in kipov slovitega Salvadorja Dalija. Gre za precej obsežen pregled Dalij evega ilustratorskega in kiparskega opusa, ki so ga v Trst prenesli (razstava je namreč potujoča) na pobudo sklada Fondazione Am-brosiana per l’arte e la cul-tura, pri pripravi tržaške razstave pa sta sodelovali še deželno Skrbništvo za ambientalne, arhitektonske, arheološke, umetnostne in zgodovinske dobrine in družba Autovie Venete. Razstava bo odprta do 23. julija, in sicer vsak dan od 10. do 18.30. Kot so poudarili ob včerajšnjem odprtju razstave, ki se ga je udeležilo veliko ljudi, ima Sklad najbogatejšo Dalijevo zbirko v Evropi in tudi pravico do prirejanja razstav. Številnemu »premierskemu« občinstvu, ki si je z veliko težavo ogledovalo razstavljena dela, je o Dalijevi umetnosti spregovoril Giampiero Orselli, ki je sodeloval pri pripravi mira-marske razstave in je uredil katalog (včeraj ga niso dali niti na ogled). Zaustavil se je predvsem ob neobičajnih skulpturah, na katerih je opazna Dalijeva igrivost. Jutri popoldne bodo v Trstu, tokrat v muzeju Re-voltella, odprli še eno zanimivo razstavo. Gre za prikaz novejših del Jamesa Rosenquista, ki se bo osebno udeležil odprtja. Razstavo prireja tržaško odbor-ništvo za kulturo v sodelovanju z muzejem Solomon R. Guggenheim iz New Yorka. Na otvoritvi se je zbralo veliko ljudi (foto KROMA) V dvorani Baroncini v prostorih zavarovalnice Assicurazioni Generali je bilo včeraj popoldne na sporedu predavanje na temo Lymova bolezen. Tržaška sekcija italijanskega lovskega združenja je gostila dr. Ruscio, kliničnega in mikrobiološkega raziskovalca v bolnici v Gemo-ni. »Ne samo lovci, temveč tudi izletniki sami, kdorkoli se pač odloči za obisk gozda, piknika na trati, je podrvžen pikom klopov, zato se nam je zdelo primemo, da širšo javnost seznanimo z nevarnostjo«, je utemeljil svojo izbiro predsednik lovskega združenja Pie-truzzi. Klopi so v našem okolju prevodniki predvsem dveh bolezni, in sicer meningitisa in Ly- move bolezni. Ce je meningitis omejen predvsem na Slovenijo in Koroško, je za Furlanijo, Goriška Brda in Kras značilna Lymova bolezen. Za obe bolezni pa je izrednega pomena pravočasna pravilna diagnoza. Lymovo bolezen, za katero sicer ne obstajajo cepiva (kar pa se da dobiti proti meningitisu v Avstriji), se da sicer zdraviti z antibiotiki, zaznati pa jo je mogoče po rdečih madežih na kožni površini, kjer nas je pičil klop. Infekcija se navadno začne šele 24 ur po piku, zato je zelo važno, da po izletu v gozdu dobro pregledamo telo, če nismo s trate prinesli s seboj kakšnega klopa. V primeru, da smo se nalezli nezažele- Mourizio Ruscio nih gostov, moramo klopa s pinceto pazljivo odstraniti in paziti, da ne ostane pod kožo Se kakšen del del klopa, rano pa razkužiti. (td) _______GOST MEPZ PRIMOREC-TABOR____________ Zbor iz Vuzenice v Trebčah Današnje srečanje potrditev kulturnih in prijateljskih stikov med zboroma Vzporedno z zaključkom lanske sezone bodo pevci mešanega pevskega zbora Primorec-Tabor tudi letos kronali svoje enoletno delo s srečanjem z zborom iz Vuzenice: tokrat pa se bo srečanje odvijalo v naših krajih. Koncertni večer, ki ga poleg pevskega zbora prireja tudi SKD Primorec, bo danes ob 20.30 v dvorani Ljudskega doma v Trebčah. S tem se torej dopolnjuje prvi krog kulturnih in prijateljskih stikov med člani dveh zborov. Lanskega junija so se pevci MePZ Primorec-Tabor mudili na dvodnevnem gostovanju v Vuzenici. Koroškim prijateljem so se predstavih s celovečernim koncertom in jih s svojim petjem navdušili. Leto dni kasneje se srečanje ponovno udejanja v naših krajih: pevci MePZ Vuzenica bodo dva dni gostje trebenskega zbora. Kot rečeno, bodo danes nastopili, jutri pa si bodo ogledali tržaško okolico. K temu je dodan tudi obisk jame Vileni-ce, v kateri se na pobudo MePZ Primorec-Tab or že dve leti vrstijo jesenska koncertna srečanja. Oba zbora nekako združuje med drugim tudi čas nastanka: mešani zbor Vuzenica je namreč nastal pred dobrimi desetimi leti. Pod vodstvom Danice Pokeršnik je skupina dosegla dobro kakovostno raven, se uveljavila na občinskih in regijskih revijah, se preizkusila na mariborski Naši pesmi, prejela srebrno in bronasto odličje. Zbor se predstavlja kot skupina mladih pevcev, torej svežih glasov. Koncertni spored bo odražal programske izbire vuzeniškega zbora, ki od vsega začetka goji tako ljudsko kot umetno pesem slovenskih in svetovnih skladateljev. (dam) r NE SPROSTITVI URNIKOV Poziv SDGZ v zvezi z referendumom Sekcija za trgovino na drobno pri SDGZ je v zvezi z nedeljskimi referendumi izrazila jasno stališče, da bi prevlada odgovorov »da« na referendumski vprašanji, ki predlagata sprostitev trgovskih umikov in licenc, močno -prizadela zlasti male in srednje trgovske obrate, pa tudi potrošnike. Sprostitev na teh sektorjih bi poleg svobode vnesla tudi kaos in pravo anarhijo v trgovsko distribucijo. Znižala bi se jamstva o profesionalnosti in kakovosti ponudbe, ob nadaljnjem prodoru orjaških trgovskih centrov pa bi prišlo do usodnega zapiranja malih trgovin. Zato Slovensko deželno gospodarsko združenje na osnovi skupnega dogovora vseh italijanskih trgovskih organizacij in tudi delavskih sindikatov, vabi k solidarnosti vse člane tudi ostalih sekcij in občane, da se udeležijo nedeljskih volitev in volijo dvakrat »ne«, za referendum o trgovskih dovoljenjih (št. 6) in o umikih (št. 9). Dijaški dom S. Kosovela na obisku v Celovcu Skupina višješolcev slovenskega dijaškega doma "Srečko Kosovel” je te dni odpotovala v Celovec, kjer je bila gost tamkajšnjega Mladinskega doma Gojenci tržaškega doma so s celovškimi sovrstniki odigrali izredno razburljivo in napeto košarkarsko tekmo za Prehodni pokal prijateljstva med Celovcem in Trstom. Z razliko ene same točke (52:51) so zmagali domačini in tako osvojili prvi prehodni pokal, ki ga je poklonila Zadružna kraška banka -Opčine. Sledila je še odbojkarska tekma ”za hec” mešanih ekip gojencev, gojenk in vzgojiteljev. Tudi to tekmo so zmagah gostitelji. Ob tej priložnosti so Tržačani obiskah Zvezno gimnazijo za Slovence, Dvojezično trgovsko akademijo, Knežji kamen, Gospo sveto, si ogledali Minimundus in Repti-lium in seveda mesto Celovec. Mlade so spremljali vzgojitelji Erika Ukmar, Gorazd Pučnik, ekonom VValter Ukmar in ravnatelj Edvin Švab. V Celovcu jih je s svojimi sodelavci prisrčno pozdravil ravnatelj Jože Blajs. PODALJŠAN URNIK Carsiana - učilnica vzgoje za okolje Botanični vrt "Carsiana” je po zimskem premoru spet odprt za obiskovalce. Kot doslej privablja vse, ki sta jim pri srcu kraško okolje in krajina. Tako ga je v mesecu maju obiskalo res veliko šolskih skupin s Tržaškega in drugih italijanskih krajev, ki so lahko ob strokovni pomoči usposobljenih vodičev ogledali to posebno "učilnico vzgoje za okolje”. Glede na uspeh iz prejšnjih let je Pokrajina Trst, ki upravlja "Carsia-no”, sklenila, da olajša možnost obiska, in je zato ob vikendih podaljšala urnik do sedme zvečer. Tako je mogoče obiskati ta čudoviti delček narave tudi ob urah, ko Kras vabi k uživanju v hladu in v pomirjujočem zelenju. Poleg tega pa obiskovalce privablja še nova pobuda. Vsak dan je ob vhodu v vrt izpostavljen pano, na katerem so navedene rastline v cvetju in gredice, kjer rastejo. Vse značilnosti botaničnega vrta "Carsiana” so izčrpno opisane v novi barvni prepogljivki, ki jo je dala natisniti Pokrajina Trst in ki je na razpolago v vratarnicah na Trgu Vittorio Veneto 4 in v Ulici S. Ana-stasio 3 ter pri Turistični ustanovi v Ulici S. Nicolo 20. V bližnji prihodnosti bo prepogljivko mogoče dobiti tudi v gostilnah in drugih javnih lokalih na Krasu. Botanični vrt "Carsiana” je mogoče obiskati od torka do petka od 10. do 12. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 13., in od 15. do 19. ure. Za popoln ogled vsega, kar lahko "Carsiana” nudi, so na razpolago vodiči s strokovno naravoslovno izobrazbo, in sicer ob sobotah, nedeljah in praznikih ob 10.30, ob 15. in ob 16. uri, ah pa po telefonskem dogovoru za skupine, ki štejejo najmanj deset oseb (telefon 040-229573). Novinarski obisk pri SDGZ Na povabilo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja se je včeraj mudila na obisku v Furlaniji - Julijski krajini skupina specializiranih novinarjev iz Slovenije, ki jim je Združenje pripravilo pester program ogledov naših gospodarskih obratov in dejavnosti ter seveda celo vrsto srečanj s predstavniki manjšinskega gospodarskega življenja v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Naš fotograf je goste ujel v svoj objektiv v Sempolaju (foto KROMA) , predstavniki Združenja, ki so jih spremljali, pa so nam zagotovih, da je obisk zelo uspel in torej zadovoljil pričakovanja organizatorjev. DOLINA / PESEM OB STUDENCU Zbližanje s pobratenim Kočevjem Drevi nastop zborov Svobodo iz Kočevja in Jezero iz Dobedobo Kot že skoraj ustaljena prijetna navada se tudi letos tik pred začetkom poletja oglaša na dolinski K'luži Pesem ob studencu: zborovski večer pod milim nebom, v prijetnem okolju, ki ga ustvarjajo krošnje lipe in kostanjev, svežina studenčne vode in kamnito ograjeni vodni izvir. Po dveh uspešnih srečanjih se nocoj, z začetkom ob 21. uri, obeta že tretje: gostje letošnje Pesmi ob studencu, ki jo KD Valentin Vodnik posebej posveča 50-letnici osvoboditve, so pevci zborov Svoboda iz Kočevja in Jezero iz Doberdoba. Kot narekuje dobra gostiteljska navada, bosta pesem v dobrodošlico zapela domača zbora, torej dekliški in moški zbor Valentin Vodnik. Letošnji zborovski večer na dolinski K’luži - tako namreč vaščani pravimo temu predelu - predstavlja obenem prvo uradno srečanje med dolinskimi pevci in pevci zbora Svoboda iz pobratenega Kočevja. Po prvih stikih, ki so jih Dolinčani navezali ob novembrskem dvodnevnem seminarju v tem slovenskem mestu, se namreč uresničuje zamisel utrjevanja vezi, sodelovanja in prijateljstva med kulturnimi skupinami, di delujejo v pobratenih občinah. Po več kot desetih letih je torej prvič spet v gosteh v Dolini kočevska kulturna skupina. S podpisom listine pred več kot 20 leti zapečateno pobratenje med dvema upravama se je sicer v vsem tem času ohranjalo z obiski in srečanji na takorekoč »višji« ravni posameznih upraviteljev oziroma županov. Pogostejši človeški stiki med člani kulturnih društev, zborov ali sploh skupin pa so nekako usahnili. Dolinsko KD Valentin Vodnik si je v zadnjih letih začelo prizadevati, da bi do teh izmenjav spet prišlo: odtod na primer jesenska polhovanja in marsikateri skupinski izlet v kočevske gozdove. Nocoj se torej prav s koncertnim srečanjem na KTuži ponovno oživljajo stiki, ki bi morali tudi kulturno bogatiti vez pobratenja med obema občinama. Ob tej priložnosti bo MoPZ Svoboda spremljal tudi kočevski župan Janko Veber: Pesem ob studencu bo tako priložnost tuni za srečanje med obema novoizvoljenima upravama obeh občin. Poleg koncerta, ki bo v primeru slabega vremena v dvorani občinskega gledališča v Boljuncu, bo nocoj, od 19.30 do 21. ure, odprta občinstvu tudi dolinska torkla, v kateri je bila že za majenco na ogled razstava oljkarstva. Damiana Ota Pester spored šagre na Krmenki Po borštanskem Prazniku vina je kot vsako leto na koledarju Sagrskih prireditev v dolinski občini fra vrsti poletna prireditev KD Fran Venturini. Sagra se začenja danes, s koncertom nabrezinske godbe na pihala, ki bo na prireditvenem prostoru na Krmenki, z začetkom ob 18.30. Kulturni spo-red bo še posebno bogat jutri: vključuje namreč vsakoletno netekmovalno srečanje godcev na diatonično harmoniko, ki ga društvo od Domja sicer običajno prireja na dan prvega maja. Ob letošnjem praznično obeleženem delavskem prazniku so revijo Glas harmonike namenoma preložili v okvir vsakoletne šagre na Krmenki. Godci na diatonično harmoniko bodo zaceli svoj nastop jto ob 14. uri, kulturni spored pa bo nadaljevala nžaška folklorna skupina Stu ledi, ki bo predvi-noma na vrsti okrog 17. ure. Sagra se bo zaključila v ponedeljek z večernim Plesom, ki običajno razživi vsak tovrstni praznik. 1 okrat pa bo igral Adria kvintet. (dam) ^gERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 10. junija BOGO Sonce vzide ob 5.15 in ‘“tone ob 20.53 - Dolžina ni6Va 15.38 - Luna vzide ob 17 3.07 •42 in zatone ob Jutri, NEDELJA, 11. junija SV. TROJICA vreme včeraj ob 12. 22 temperatura zraka 10: Stopinje, zračni tlak kiri 7 mk narašča, veter 9 Uji. na uro severozahod-bo ut? 7°-odstotna, ne-rai °-rai iasno’ morje sko-I mirno, temperatura rIa 21,5 stopinje. rojstva, smrti in oklici Pip .JL! SO SE: Andrea Vj L10tt°, Riccardo Coslo-toet’ • essi° Giuricin, De-Miiif10 Loretti, Marco Cj ner. Lorenzo Bertuc- SO: 84-letni Anten'0 Rencelj, 91-letni An-too Stančič, 83-letna Ir-p, °Z’ 91-letna Alberta p essen, 893-letna Maria rerco. Q0?.kkICI: uradnik Fulvio ta iu?a, ln uradnica Barba-Pg , lcheli, uradnik Leo-gij ° de Pol in uradnica nji. aketta Capello, urad-Utgj . orgio Krečič in Sn, nica Donatella Cri-de p toejalmehanik Davi-krin-^n111 Prodaialka Sa- egent Fab?nC^h; tr.8°vski sena- .abl0 Maiam m eo- grarlk11 a bficoletta Ceretta, Tor,eni obrtnik Adriano tina n1.!11 uradnica Valen-Vni), .us> uradnik Igor stina lsi in uradnica Cri-nPLt tornani, postni ins-Univ°r Alberto Livia in dna QrZ' tfnkcionarka Ma-catrl copas, uradnik Ric-Llic ? “enzi in uradnica teli \»etta Lugnani, vzgoji-la!k^ato° Vascotto in de feli Ma A J • --AAA VA.V. e0q_, .dima Manfe, brez De r ni Pabrizio Presbitei Vanessa1Srrni180Sp0dini javne ,,! Grahon)a, agen , yarnosti Marco Na varim- • nostl Marco Na tor pi ln. P°licijski inšpek Ginr I?zia Monte, uradni i0!810 Sambo in bol n' 6 u sch!vka.Luciana'Voit in siv’igcar Luigi.Iovin che;\V11)a Petronila San Cer J,?.se’ gradnik David toiela l,110, ln frizerka M= Rabusin, upokoje nec p, “ousm, upokc ShSpSl Prib’p?r°daialec Antoni Pl,;,,*”11« ln uradnic Pieri, . 9rgutti, uradni rlui§i Scarpa in pc t„ skorajšnje obnovitve aZstavnih prostorov ' 0pREMA 3(^tc Nudi na vseh Stavljenih artiklih P^PUSTod20do80% /Tl TE možna delavka Cinzia Ga-vagnin, uradnik Andrea Mazzuchin in uradnica Deborah Chanthal Selvag-gio, odvetniški pripravnik Ezio Longo in odvetnica Antonella Dona, brezposelni Sierangelo Di Vitto-rio in psihologinja Guil-lermina Nora Carnicini, inženir Nicola Garano in raziskovalka II ari a Presot-to, pek Sergio Travan in natakarica Elisabetta Zip-po. [J LEKARNE Od PONEDELJKA, 5., do NEDELJE, 11. junija 1995 * Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Šentjakobski trg 1 (tel. 639749), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121). OPČINE, Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Šentjakobski trg 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Gin-nastica 44. OPČINE, Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 18.30, 20.30, 22.30 »Fronti a mo-rire«, r. Sam Raimi, i. Sha-ron Stone. EXCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 »Un’avventu-ra terribilmente complica-ta«, r. Mike Nevvell, i. Hu-gh Grant. EXCELSIOR AZZURRA- 18.20, 20.10, 22.10 »Exotica«, r. Atom Egoyan, prepovedan mladini pod 14. letom. AMBASCIATORI 16.45, 19.15, 22.00 »Pulp Fiction«. NAZIONALE 1- 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Una moglie per papa«, i. Who-pi Goldberg. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La notte della verita«, i. Ja-mie Lee Curtis. NAZIONALE 3 - 17.00, 19.30, 22.00 »Rob Roy«, i. Liam Neeson, Jessica Lange. SAGRA NA KRMENKI ttARHe* % GLAS HARMONIKE 10., 11. in 12. junija Danes, 10. t. m., ob 18.30 KONCERT GODBENEGA DRUŠTVA NABREŽINA, sledi ples z ansamblom Adria kvintet Jutri 11. t. m„ ob 14. uri GLAS HARMONIKE: revija godcev na diatonično harmoniko, ob 17. uri nastop TFS Stu ledi, ob 20. uri ples z ansamblom Adria kvintet V ponedeljek, 12. t. m., ples z ansamblom Adria kvintet KD VALENTIN VODNIK - Dolina uabi na PESEM OB STUDENCU z nastopom MPZ Jezero iz Doberdoba in MPZ Svoboda iz Kočevja danes, 10. t. m., ob 21. uri na K’luži v primeru slabega vremena bo koncert v občinskem gledališču vBoljuncu SMUČARSKI KLUB BRDINA priredi 10. in 11. junija na Opčinah Smučarski praznik • Danes, 10. t.m.: odprtje kioskov ob 16. uri. Zabaval bo ansambel HAPPYDAV MePZ PRIMOREC - TABOR in SKD PRIMOREC vabita na KONCERT MePZ Vuzenica Zborovodja Danica PokerSnik Danes, 10. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah PDS - DSL TREBČE prireja PRAZNIK UMITA’ IN DELA v Trebčah danes, 9., jutri, 10. in nedeljo, 11. t.m. Delovali bodo dobro založeni kioski. Jutri, 11. t.m. nastop godbe V. Parma iz Trebe, govor pokrajinskega tajnika PDS - DSL Stellia Spada-ra, vsak večer ples z ansamblom Keydea. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Morti di salute«, i. Anthony Hopkins, Bridget Fonda, Matthevv Broderick. MIGNON - 16.00 -22.00 »Bella e vogliosa«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »L&on«, r. Luc Besson. ALCIONE - 20.00, 22.00 »L’esca«, r. Bertrand Tra-vernier, i. Marie Gilain, Olivier Sitruk. LUMEERE - 20.20, 22.15 »L’amore molesto«, r. Mario Martone. M PRIREDITVE PROSVETNO DRUŠTVO ZVEZDA prireja danes, 10. t. m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Pod-lonjerju (Ul. Masaccio 24) »Partizanski večer« v spomin na 50-letnico osvoboditve in zmago nad naci-fasizmom. Pred nastopom TPPZ Pinko Tomažič, pod vodstvom Oskarja Kjudra, bosta Rada Cergolj in Jure Canciani na kratko obrazložila razloge te spominske manifestacije. SK BRDINA priredi 10. in 11. t. m. na Opčinah SMUČARSKI PRAZNIK. Program: danes, 10. t. m. odprtje kioskov ob 16. uri, zabaval vas bo ansambel Happy day ter v nedeljo, 11. t. m., odprtje kioskov ob 16. uri, program: klepetulje Tonca in Vanka, ob 20.30 Čarodej Mister Mart, od 20. ure dalje vas bo zabaval ansambel Happy day. Vabljeni! DANES, 10. t. m. bo v KD I. Grbec (Skedenjska ul. 124) koncert kvarteta NOMOS: Aldo Žerjal -bas, Federico Bruno- flavta, Aljoša Tavčar - fagot, Aljoša Saksida - klavir. Izvajali bodo operne arije in sklop slovenskih ljudskih pesmi. DRAGI otroci, none in nonoti! Skupina slovenskih mladih prostovoljcev vas vabi na medgeneracijsko rajanje, ki bo jutri, 11. t. m., ob 15. uri v Božjem polju blizu Proseka pri Skupnosti družina Opčine. Sodeluje ansambel Zvezde, carodejka Nada Carli in otroški pevski zbor Vesela pomlad. Poleg tega pa ... lov na zaklad in druge igrice. Toplo vabljeni! GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja koncerte koračnic po vaseh v ponedeljek, 12. t. m., ob 20.30 bo nastopila v Sliv-nem. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na srečanje v ponedeljek, 12. t. m., ob 20.30. Gost večera bo prof. Daniele BONAMORE. Njegovo pobudo za objavo zbirke zakonov in zakonskih ukrepov o slovenski manjšini bo predstavil prof. Josip Pečenko. ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ priredi od petka 16. do nedelje, 18. t. m. v Prosvetnem domu na Opčinah ŠPORTNOSAGROz naslednjim sporedom: v petek, 16. t. m. odprtje kioskov ob 17. uri in turnir v miniodbojki, ob 20.30 ples z ansamblom Zvezde, v soboto, 17. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, zaključna prireditev igre pod košema, sladi Članski košarkarski turnir, ob 20.30 ples z.ansamblom Happy day,'v nedeljo, 18. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov, ob 17. uri zaključna prireditev trofeje Jadran, ob 19. uri gimnastični nastop' Bora in ob 19.30 ples z ansamblom Keydea. BARKOVLJANSKO DRUŠTVO prireja KONCERT Tržaškega okteta v soboto, 17. t. m.v Vili Primc na Greti, Furlanska cesta 38. Začetek ob 20.30. Sonja je na dekliški dokazala, da je za usodni “DA“ zrela. Tudi Nevenko je to spoznal, zato jo bo danes kar v drugo občino odpeljal. Z njima se Bogdan, Ude, Tina in Tadeja veselijo in jima se nešteto lepih trenutkov želijo. Draga Sonja in Nevenko Veliko sončnih dni na skupni življenjski poti Vama želijo vsi domači Danes se vzameta Sonja in Nevenko Vse najboljše na skupni življenjski poti jima želi Godbeno društvo Nabrežina E3 ČESTITKE V Barkovljah imamo novo temnolaso minisose-do KRESNO. Z Eriko, Rosano in Markom se veselimo in jim Čestitamo “gornji" sosedje in prijatelji. H SOLSKE VESTI DEVINSKO - NA-BRE2INSKO ŽUPANSTVO obvešča starSe, da bo zaradi Ljudskih' referendumov, ki bodo jutri, 11. t. m., prekinjen pouk v občinskih otroških vrtich s slovenskim učnim jezikom v Sempolaju in Mavhinjah, od ponedeljka 12. do torka-13. t. m. Redni pouk se bo ponovno začel v sredo, 14. t. m. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obveSCa nestalno uCno osebje, da bodo objavljene na šolskem skrbništvu začasne pokrajinske lestvice za opravljanje su-plenc ( ki so veljavne za triletno obdobje) in sicer s sledečim razporedom: otroški vrtec in osnovna Sola 15.6. (dokončne 10.7. ) ter srednja in višja Sola - 30.6. (dokončne 22.8. ) SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča uCno in neuCno osebje, da so dokončni roki objave premestitev sledeči: otroški vtrci -9.6., osnovne Sole - 5.7., srednje Sole - 13.6., višje Sole - 31.7., vodstveno osebje - 10.7., ATA -19.7.1995. [H OBVESTILA OSHO MEDITATION CENTER na Opčinah - Ul. Basovizza 29/13 - Trst organizira v mesecu juliju sledeče poldnevne meditacije od 8. do 13. ure: v nedeljo, 2. in 23. julija, v mesecu juniju in juliju bodo potekale večerne meditacije v Četrtkih od 20.30 do 22. ure. Informacije na št. 040/327488, 213652 in 200916. V GALERIJI TRŽAŠKE KNJIGARNE razstavlja do 16. t. m. svoje akvarele in kolaže Giovanna Ericani. Urnik ogleda: od torka do sobote, 9-13, 15-19. SLOVENSKA VINCEN-CIJEVA KONFERENCA obveSCa, da bo odhod otrok v kolonijo v Come-glians 3. julija, povratek pa 22. julija. Za podrobnejša navodila bomo klicali starSe takoj ko nam bodo občine izročile ske-de vpisanih otrok. KONZORCIJ za zaščito kontroliranega porekla vin Kras vabi vinogradnike na okroglo mizo na temo: Vino in klet. Sodeloval bo priznani enolog Natale Fa-vretto. Srečanje, ki bo v sklopu predstavitve vin Enokras bo v Devinskem gradu jutri, 11. t. m., z začetkom ob 9. uri. UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča, da bo od ponedeljka, 12. t. m. do zaključka del zaprta prometu cesta pred občinskim sedežem do križišča pri Križcu zaradi priključkov na metansko omrežje. KRUT organizira poletni center za odrasle na plazi v Gradežu. Na plaži so senčniki, za plažo gozdiček. Poskrbljeno bo za kosilo in avobusni prevoz od 24. do 28. julija ter od 31. julija do 4. avgusta. Vpisovanje do 20. junija. Informacije pri Krut-u v Ul. Cicerone 8, tel. St. 360072 ali 3720062. MLADI vseh generacij! Letos poleti boste lahko protagonisti na Radiu Trst A. Dovolj je, da sestavite svojo lestvico desetih najbolj priljubljenih pesmi ( navedite tudi kako pesem za rezervo) in da nam zaupate kaj o sebi in telefonsko številko. Vse pošljite do 8. julija na naslov RAI, Radio Trst A, Ul. F. Severe 7, Trst, Italija s pripisom POLETNI MOZAIK. Ce bo izbrana vaša lestvica, boste povabljeni na Radio Trst A, kjer boste v živo sooblikovali mladinsko oddajo Spash parade, ki bo vsako sredo od 28. junija do 13. septembra od 15.45 do 16.45. SRENJA BOLJUNEC vabi na sestanek v sredo, 14. t. m., ob 20.30 v prostore gledališča F. Prešeren. Dnevni red: vrnitev srenj-skega zemljišča, ki se nahaja v republiki Sloveniji. MALI OGLASI VPISOVANJA v poklicne tečaje za kozme-ticarke/je, frizerke/je in draguljarje. Sposobni in interesenti naj tel. na St. 040/368705. ODLOGI sam svoj zaslužek. Kako? Za informacije poklici v ponedeljek od 13.30 do 14.30 na tel. St. (040) 228060. OD 10. julija do 10. avgusta prevzamem kakršnokoli delo pri slovenski družini v Trstu, Gorici in okolici. Tel. st. 0038661/753405. ISCEM resno in zanesljivo gospo z izkušnjami za celodnevno varstvo dveinpolletnega otroka v Gorici za Štiri dni v tednu. Interesentke naj ne bi bile iz preveč oddaljenih krajev, Tel. St. 0481/530295 v urniku poslovanja trgovin. PRODAM Hlavatyev akvarel. Tel. St. 413142. PRODAM lancia delta HF turbo, letnik ’91, v dobrem stanju, cena po dogovoru. Tel. od 13. do 14. ure na št. 299012. PRODAM renault clio RT14, letnik ’92, katalizi-ran, odličen, full optional. Tel. St. 228559 v večernih urah. PRODAM lesene panoje za gradbeništvo v dobrem PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT ■ Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom:.9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. stanju. Tel. St. 822884 po 19. uri. APRILIA AF1 125 re-plica v odličnem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. St. (0481) 21329. OSMICO imata odprto Ondina in Mario Gruden v Samatorci št. 17. OSMICA je odprta pri MiSkotu na Opčinah, Ul. Peonie 36. PRISPEVKI V spomin na drago mamo Marijo Starc Daneu daruje sin Drago 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Kon-tovela. Namesto cvetja na grob Marka Vatte daruje družina Stegel Peter in Ivana 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 30.000 lir za PZ Vesela Pomlad. V spomin na Marijo Stoka darujeta Drago in Nevica Gerlanc 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Matilde in Francko darujeta 30.000 lir za Godbo Viktor Parma. V spomin na sestrično Bernardo Grgič in soseda Pepija KrižmanCiCa daruje Romano Grgič z družino 50.000 lir za Skupnos družina OpCine. Ob osbisku pri Skupnosti družina OpCine darujejo družina Guštin 50.000 lir, družina Sancin 50.000 lir in družina Žerjal 50.000 lir za Skupnost. V spomin na nepozabnega moža in očeta Pepija KrižmanCiCa daruje Zena Viktorija in sin Paulo 50.000 lir za padrisko cerkev, 50.000 lir za KD Slovan, 50.000 lir za PZ Vesela pomlad, 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 50.000 lir za Skupnost družina OpCine. Namesto cvetja na grob Bazilije Pregare darujejo Zmaga, Ivanka in Sonja 40.000 lir za KD Slavec. V spomin na pok. nono Branka Hrovatina darujejo delovni kolegi 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk. t Zapustil nas je nas dragi Anton Renčelj Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 12. t. m., ob 10.40 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v bazoviško cerkev. Žalostno vest sporočajo sinova Marjo in Andrej z družinama, sestri Vida in Amalja ter ostalo sorodstvo Bazovica, 10. maja 1995 Ob izgubi dragega no-nota se pridružuje žalovanju Barbare in svojcev Elena Ob izgubi ljube mame izrekamo Nedi občuteno sožalje elani amaterskega odra J. Stoka DOBROVO / BRIŠKA OBČINA ŠTANDREŽ / TURNIR V "BEACH VOLLEVU" SOVODNJE / SKUPINA 75 Danes odprtje občinske hiše in razvitje prapora Posvet o razvojnih možnostih Zabavni večeri z odbojko na mivki Ves mesec trajajoči turnir društva Oton Župančič še do konca prihodnjega tedna Pomlad in jesen. Češnje in vino. To so prazniki za Brda. Letos bo še bolj slavnostno, saj bodo danes popoldne, ob 16. uri, pred občinsko stavbo na Dobrovem slovesno odprli prenovljene občinske upravne prostore in predstavili grb in zastavo občine Brda. Področje Brd na slovenski strani meje je lani ponovno dobilo občinsko samostojnost. Na decembrskih volitvah je za župana bil izvoljen Franc Mužic. SvojCas je na območju Brd bilo veC občin, kar nam je nazorno prikazano v razstavi, ki je taCas v gradu na Dobrovem. Današnji dan bo tudi drugače pomemben. Popoldne bodo predstavili tudi grb in zastavo nove občine. Zamisel za grb je dal Herko Saksida, sicer vodja muzeja v tamkajšnjem gradu, za grafično obdelavo je poskrbel Zmago Sfiligoj. Dopoldne, z začetkom ob 10.30, bo v viteški dvorani na gradu na Dobrovem posvet o razvoj- nih možnostih občine Brda, tudi v vidiku sodelovanja z italijanskimi kraji Cez mejo kot tudi v zvezi s trženjem briških vin na tujem. Govorili bodo univ. prof. dr. Bogomir Kovač, števerjanski župan Hadrijan Corsi, ki je tudi predsednik Briške gorske skupnosti, prof. Alberto Gasparini iz Gorice, dr. Christoph Ulmer z univerze v Heidelbergu, avstrijski podjetnik Rai-mund Spoek, nemška trgovka Elisabeth Daxer -Blatnik. Na posvetu bodo govorili tudi nekateri zastopniki slovenske vlade. Ob 18.30 bo na gradu uradna predstavitev kataloga starih razglednic Brd od leta 1890 do 1940. O knjigi, ki jo je izdala založba Laguna, smo že pisali. Izšla je ob priložnosti razstave razglednic, ki je odprta v gradu na Dobrovem. Spisi v njej so v treh jezikih, saj je namenjena tudi turistom. Jutri pa bo na Dobrovem že tradicionalni praznik Češenj. Marko VValtritsch Letos poteka že Četrto leto, ko vztrajna in marljiva štandrežka mladina prireja priljubljen turnir v “beach volley-u”, t.j. igranju odbojke na mivki. Organizator turnirja so mladi, ki se zbirajo pri društvu Oton Zupančič. Na dvorišču doma Andreja Budala razpolaga društvo z lepo urejeno ploščo, ki pa je po ukinitvi kotalkanja v vasi nekoliko samevala. Zato se je pred štirimi leti porodila zamisel, da bi s kako veC dni trajajočo prireditvijo poživili poletno dejavnost v vasi. Ker je v Standrežu odbojka doma, je seveda izbira padla prav na to panogo. Odbojkarski turnirji pa bi verjetno tudi ne vžgali, kajti prave odbojke so ob koncu sezone vsi skupaj že nekoliko siti. “Beach volley”, je nekdo predlagal. Fantastična zamisel, ki pa ima “drobno” pomanjkljivost. V Standrežu ni plaže! Ce je ni, jo bomo naredili. Na račun Standrežcev bi lahko marsikaj rekli, toda Ce si nekaj vtepejo v glavo, bodo to tudi napravili. V tem je njihova najvecja odlika. V domačem skladišču z gradbenimi materiali Makuc so “najeli” mivko ter jo s tovornjakom pripeljali v dom. Da bo plaža v redu, so uporabili 50 kubičnih metrov mivke ter z njo prekrili kotalkar-sko ploščo. Plast mivke je debela kakih 40 cm. Vsa prejšnja leta je turnir trajal približno poldrugi mesec. Letos so omejili število ekip in ga nekoliko skrajšali na “samo” en mesec. V prejšnjih treh izvedbah se je na turnir vpisalo skoraj po sto ekip (na mivki igra potega v dvojicah), zaradi večje kakovosti pa so letos sprejeli le 48 moštev, 16 moških, 16 ženskih in 16 mešanih. Mešano ekipo sestavljajo po trije igralci, s tem, da si vsaka ekipa izbere postavo: 2 ženski in en moški ali obratno. Zenske dvojice so s svojimi napori končale že prejšnji teden. Prvo mesto je osvojila dvojica Erika Brisko-Michela Tomassi-ni, drugo Elena Kovic-Manuela TomsiC, tretja pa je bila ekipa iz Moša v sestavi Tuzzi-Gabet. Pravkar potekajo Četrtfinalni boji v moški in mešani konkurenci. Zaključek turnirja z nagrajevanjem bo v petek 16. junija. V pogovoru s predsednico društva Saro Ho- ban ter z odborniki Tanjo Gaeta, Eriko Nardin in Samom MuCiCem, smo izvedeli, da so tekme vsak večer, razen ob nedeljah. Na sporedu so po štiri tekme na večer. Požrtvovalni Člani društva so nam tudi zaupali, da je doslej turnir potekal brez zastojev, Ce odmislimo nadležni dež, kijev zadnjem tednu precej nagajal. Na koncu naj še navedemo, da je letošnji turnir posvečen 50-letnici ustanovitve društva. Ob igrišču se vsak večer zbere veliko število mladih in manj mladih, ki ob gledanju tekem in poslušanju glasbe preživijo nekaj prijetnih uric. Za žejo in lakoto pa skrbi dobro založen kiosk. VEP SOLE / GLEDALIŠKA PREDSTAVA Igralci italijanskega liceja nastopili v Kulturnem domu Gledališka skupina “Attori per caso”, ki deluje na italijanskem klasičnem liceju “Dante Alighieri” iz Gorice je v sredo zvečer gostovala v goriškem Kulturnem domu s komedijo v dveh dejanjih “Androclo e il leo-ne” po istoimenskem delu G.B. Shawa, v režiji prof. Anne Bressan. Priznati moramo, da so se mladi licejci nadvse dobro odrezali na odrskih deskah, Ce upoštevamo, da je bil za mnoge to krstni teatrski nastop. Preko dvajset nastopajočih igralcev si je torej nadvse zaslužilo topel aplavz s strani številnega občinstva. K temu moramo še dodati, da je bila tudi koreografija predstave z glasbo in lučmi dovršeno izpeljana. Naše mnenje je, da bi bilo nadvse primemo z letošnjo gledališko izkušnjo na tej goriški šoli še nadaljevati in jo razvijati. V zaključku naj še dodamo, da je bila to pravzaprav zaključna prireditev italijanskega klasičnega liceja in gimnazije “Dante Alighieri”. V tem smislu je tudi uvodoma prinesel pozdrav ravnatelj šole in se zahvalil vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je projekt uresničil, (ik) ŠTMAVER / IZ BEOGRADA VEST O SMRTI MARICE MAVRIČ Odšla je še zadnja članica dramske skupine Po 50 letih odsotnosti se je malokdo spominja, toda'po prvi svetovni vojni je bila aktivna v vaškem življenju Pred dnevi je iz Beograda prispela vest, da je tam umrla Marica Mavric, po rodu iz Stmavra. Smrt je seveda prizadela svojce in sorodnike, ki jih je na Goriškem še nekaj, toda zaradi dolge, skoraj petdesetiet-ne odsotnosti iz domačih krajev se verjetno širše okolje na Marico skoraj ne spomni veC. Prav te dni pa nam je v roke padla fotografija, posneta daljnega leta 1925. Na njej vidimo Marico Mavric (na skrajni levi v belem krilu), ki je komaj trinajstletna deklica, bila takrat članica dramskega odseka društva Skala iz Stmavra. Zato se nam je zdelo prav, da se z nekaj vrsticami spomnimo nanjo. Marica Mavric se je rodila 26.9.1912 v hiši “Luiževih” ob potoku Pev-mica v Stmavru. Komaj triletna je morala z družino na dolgo pot begunstva. Nekaj mesecev se je družina ustavila v Solkanu, kjer pa je šrapnel ubil Maričino mamo Francko. Zaradi vse hujše nevarnosti, se je družina preselila v Velike LašCe pri Ljubljani in tam ostala do konca vojne. Mavričevi so se domov vrnili leta 1919 in skupaj s tisoči sotrpnikov se je pričela obnova domačij in porušenih vasi. Ze kot deklica se je Marica ogrela za kulturno življenje v vasi in je do ukinitve slovenskih društev 1917. leta, bila najmlajši elan dramskega odseka štmaverskega društva. Leta 1939 se je omožila z Goričanom Andrejem Kamškom ih z njim imela tri otroke: Humberta, Dino in Franceta. Mož Andrej je bil sposoben mehanik in po 2. svetovni vojni se je leta 1947 odločil, da poskusi srečo na tujem. Veliko tehničnih kadrov z Goriškega, zlasti še iz Tržiča in okohce se je takrat izselilo v Beograd, kjer so baje bile “izredne” možnosti zaposlitve. Iz vsega tega ni bilo nic in družina je prišla iz dežja pod kap. Mamljive ponudbe z bajnimi zaslužki so se izkazale za neresnične in družina je preživljala hude Čase. Vsesplošna beda in brezizhodno stanje je bilo usodno za moža, ki je razmeroma mlad umrl leta 1965. Marica je torej morala sama skrbeti za mlado družino. Razmere so se nekoliko izboljšale šele na zaCeku sedemdesetih let. Otroci so doštudirali in si ustvarili svoje družine. Prva dva živita v Beogradu, najmlajši pa na Jesenicah. Marica Mavric počiva na katoliškem pokopališču v Zemunu, nekoč samostojnemu mestu, zdaj pa predmestju Beograda. Naj na koncu omenimo, da je s smrtjo Marice, odšla še zadnja Članica dramske skupine na fotografiji. VIP Nagrajevanje fotonatečaja z motivi Posočja Predvajali bodo diapozitive V nedeljo 28. maja je potekal 2. fotografski ex-tempore z naslovom “Fo-togram posocja”, ki ga je priredil fotoklub Skupina 75. Na tekmovanju je sodelovalo petnajst fotografov iz Furlanije - Julijske Krajine in Slovenije, ki so skupaj posneli 450 diapozitivov in sicer Darko Bradassi, Giovanni Belli, Daniele Braini, Primož Klanjšček, Klavdij Komjanc, Gabrijel Sfiligoj, Suši Makuc, Viktor Selva, Sara Hoban, Peter Pokom, Robert Juren, Marko ButkoviC, Marino Cuzzit, Luigi Bolzan in Vlado Bemetic. Žirija, ki so jo sestavljali fotografi Rafael Podobnik, Giuseppe Assirelli in Giovanni Viola, se je sestala v ponedeljek in pre- gledala vse predstavljene posnetke. Med njimi je iZ' brala 84 najboljših. Za vsakega udeleženca je sprejela od dveh do devet diapozitivov. Na prvo mesto se je uvrstil Vlado Bernetic iz Izole, ki je prejel prvo nagrado, drugo nagrado so podelili Viktorju Selvi, tretjo pa je prejel Marino Cuzzitu. Žirija je podelila še dve diplomi in sicer Robertu Jumu ter Marku ButkoviCu. Nagrade bodo podelili nocoj ob 21. uri v Kulturnem domu v Sovodnjab na družabnem srečanju, na katerega so sevda vabljeni vsi ljubitelji fotografije. Na večeru bodo tudi predvajali diapozitive, ki so jih posneli udeleženci tekmovanja. KINO lU OBVESTILA GORICA VITTORIA 18.00-20.00-22.00 »Prima delFalba«. Rež. R. Liklater. Igrata Ethan Havvke in Julie Delby. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 18.00-20.00- 22.00 »D’ amore e om-bra«. Igrata Stefania San-drelli in Antonio Bande-ras. GRADEZ CRISTALLO 16.30- 18.00 »La carica dei 101«. 20.00-22.00 »Rivelazio-ni«. 24.00 »Intendsta col vampiro«. H PRIREDITVE SPD GORICA prireja jutri, 11. t.m., v Stmavru 24. srečanje planincev. Od 9. do 9.45 bo pohod na Sabotin. Ob 14. uri bo uradni del srečanja pri šoli v Stmavru. Poskrbljeno bo za topli obrok samo za skupine, ki so v roku potrdile udeležbo na srečanju. SKD VIPAVA prireja do 16. junija nogometni turnir za memorial “Simon Cevdek”. Tekmovanje bo na športnem igrišču v Ronku na Peci, kjer bodo prireditelji tudi odlično poskrbeli za hrano in pijaCo. ŽUPNIJSKE SKUPNOSTI Sovodnje, Rupa-PeC in Gabrje-Vrh prirejajo jutri v Gabrjah srečanje za bolnike in ostarele iz so-vodenjske občine. Ob 16.30 bo spovedovanje, ob 17. uri maša, ob 18. koncert Komorne vokalne skupine iz Trsta, umet. vodja Aleksandra Pertot. Sledi družabnost. KULTURNO DRUŠTVO OTON ZUPANČIČ vabi na tekmovanje v briškoli, ki bo v notranjih prostorih doma Andreja Budala v Standrežu v petek, 16. junija, od 20.30 dalje. V KULTURNEM DOMU v Gorici je še danes (od 10. do 20. ure) odprta razstava glasbenih instrumentov in sicer pihal profesionalnega tipa, kot tudi za šolske potrebe. ZADNJE SREČANJE CI-CDCLUBA bo v ponedeljek ob 15. uri v Kulturnem der mu v Sovodnjah. Vabljeni tudi starši! SOVODENJSKI MLADINO bodo nocoj podirali maj in ga dali na držabo. Izklicna cena: litra vina. DIJAŠKI DOM SIMONA GREGORČIČA v Gorici je zaradi krajšega dopusta zaprt do 14. junija. H črpalke Danes in jutri so nfl Goriškem dežurne naslednje bencinske Črpalke: GORICA MONTESHELL - Uk Trieste IP - Ul. don Bosco AGIP - Ul. Aquileia FINA - Korzo Italia TR23C MONTESHELL - Uk Matteotti ESSO-U1. l.Maggio IP - Ul. Boito FINA - Ul. Cosulich KRMIN MONTESHELL - na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - cesta v Marjan ROMKE ERG - Ul. Aquileia FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia ROMANS API - Trg Candussi FOSSALON MONTESHELL - Fossa-lon :: lekarne DEŽURNA LEKARN* V GORO OBČINSKA 1, Uk o- Michele, tel. 21074 . DEŽURNA LEKARN^ V TRŽIČU S. NICOLO’, Uk I Mag' gio 94, tel. 790338 POGRČg! Danes: 9.30, Vida Hnielj^ vd. Lipanje iz splošne bolm ^ niče v cerkev na Rojcah m glavno pokopališče; U- ’ Francesco Selli na glavne1 pokopališču. ZDRAVSTVO / BARATTI - SINDIKATI_ Končno dogovor o reorganizaciji Enotno bolnišnica z dvema sedežema REFERENDUMI / POGOVOR Z REŽISERJEM GIRALD1JEM »Filmski ustvarjalci se borimo za pluralizem« Rešiser o razlogih za DA vprašanjem o televizijah Ifredo Nativi so ,ertl stiku pred i evi na pokrajini ,^pno sedli za isti zultat je izrei etoben, če pon a se je pred nek ' Baratti otepal J^joga s sir ednji pa so mi Popolno nesposo Pomanjaknje naci ^Opl a cil-l Pih načel: med ene S m službe (zdravst n u a ostare n6ba fagotov ae]Se sodel Ustiajevanje. Enotnost t Vanje oddelki ta s * ^užba ^ihboln teritoriju tavljali sledeči prijemi: enotna služba za rezervacije; uporaba specialistov iz bolnišnice tudi v ambulantah; premestitev nekaterih ambulant na območje bolnišnice za tesnejše sodelovanje; vključevanje splošnih zdravnikov v vodstvene organe bolnišničnih oddelkov; skupno poklicno izpopolnjevanje zdravnikov v bolnišnicah in zunanjih ambulantah. Z navedenimi prijemi naj bi dosegali dvojni cilj: po eni strani krčenje stroškov s preprečevanjem sprejemov bolnikov v bolnišnico vsakič, ko to ni neobhod-no potrebno; po drugi izboljšanje oskrbe na domu in nasploh na teritoriju, s čemer bi nadomestili hospitalizacijo. K tem ciljem je tudi usmerjeno odpravljanje dvojnikov in usmerjanje večjega deleža finančnih sredstev za razvoj novih specialističnih dejavnosti, tako da bi zadostili potrebam, za katere se morajo sedaj bolniki zatekati drugam. Na srečanju so se tudi dogovorili, da bo dr. Baratti temeljito preosnoval svoj januarja predstavljeni načrt o reorganizaciji zdravstva. Obe strani sta tudi soglašali glede potrebe, da se čimprej reši vprašanje lokacije goriške bolnišnice in da se torej razreši dilemo med obnovo sedeža v Ul. Veneto ali selitvijo v kompleks usmiljenih bratov. Baratti bo v ta namen zaprosil konferenco županov, naj se o zadevi izreče že pred koncem junija. •SOŽITJE / "AVSTRIJSKA NICA" Zloraba naziva? Valenti: Nova Gorica si ga ne sme lastiti Goriški župan Valenti je včeraj objavil dolgo izjavo, v kateri se huduje, češ da Nova Gorica neutemeljeno zlorablja naziv “avstrijska Nica”, s katerim se radi ponašajo goriški upravitelji, očitno tudi tisti, ki glede vseh drugih kulturnih aspektov ne dajejo veliko na srednjeevropsko preteklost. Povod za županov srd je reklamna zgibanka, ki jo je “Hit Casinos Center” objavil v dnevniku “la Repubblica”. Mimo utemeljene nejevolje, ker na priobčeni skici zemljevida ni zaslediti Gorice, se naš župan huduje zaradi “potvarjanja zgodovine”: v avstrijskih časih Nove Gorice ni bilo, zato si ne sme lastiti primerjave z Nico. Ta naziv si je zaradi milega podnebja in urejenih parkov in zelenic zaslužila edinole Gorica. Valentijevo ogorčenje, ki govori celo o nelojalni konkurenci, ogrožanju obmejnega sodelovanja in zahteva naj HIT “vrne Gorici to, kar je Goriškega”, se nam zdi vsaj nekoliko pretirano. Za klimatske razmere si najbrž nihče ne more lastiti ekskluzive ali “copyrighta”. Kar zadeva zelenice, pa roko na srce: kaj je naredila sedanja uprava, da bi bile res vredne slovesa “avstrijske Nice”? Režiser Franco Giraldi se je včeraj vrnil v Gorico, kjer je preživljal svoja mlada leta, da bi utemeljil razloge, zaradi katerih se velika večina režiserjev in filmskih ustvarjalcev opredeljuje za DA na treh referendumih (glasovnice štev. 10, 11 in 12) o televizj-skem ustroju. Giraldi, ki se je rodil na Komnu (oče je bil italijanski Tržačan, mati Slovenka) in ki ga poznamo tudi z lanske retrospektive na Film video monitorju, je v kinu Vitto-ria sodeloval na srečanju odbora za DA na referendumih. Pred tem nam je v kratkem intervjuju razodel svoje poglede na referendumska vpršanja. Zakaj ustvarjalci nasprotujete reklamnim prekinitvam filmov? »Ker psihološko in kulturno uničujejo filme. Film je sad večmesečnega, včasih večletnega dela in je zgrajen tako, da bi ga gledalec užival s potrebno pozornostjo kot neko celoto. Mrcvarjenje filmov z nenehnimi reklamnimi spoti razbije celovitost zgodbe, gledalec se ne more več vživeti vanjo, sprejemanje se poplitvi. Film postane votla škatla, nekak zbiralnik za vključevanje reklame, pri čemer je za-nimvio to, da naposled gledalec sprejema tudi sesekljane filmske prizore tako, kot da bi bili le poskakovanje votlih reklamnih figur.« Toda zagovorniki NE trdijo, da nekateri avtorji sprejemajo reklamne prekinitve v svojih filmih... »Glejte, komercialna televizija je do take mere uničila film, da bi nekateri, raje kot nič sprejeli tudi to, da jim izmaličijo filme. Zagotavljam pa vam, da bo velika večina ustvarjalcev glasovala DA.« Ali torej ne drži enačba manj reklame - manj filmov po televiziji - manjša filmska produkcija nasploh? »To je spet groba laž. Prvič, ker reklame, če zmaga DA, ne bi odpravili, temveč bi jo omejili na tri časovne bloke: pred filmom, po prvem polčasu in po filmu. Televizija bi si isti dohodek zagotovila s prilagoditvijo tarif, do katere bi po tržni logiki avtomatično prišlo z manjšo ponudbo reklamnega časa. Kar pa zadeva produkcijo, naj povem tole: televizija fagocitira filme, pomislite, da jih vsak dan vse mreže vključno z malimi predvajajo do 1500. Zato pa nam predvajajo vse najslabše ostanke iz zaprašenih ameriških skladišč, kjer se nam naravnost smejejo zaradi vsega, kar uspejo - za drag denar -prodati v Italijo. Zaustavitev tega vrtinca bo lahko imela samo ugodne posledice tako na produkcijo kot na kvahteto tv programov.« Torej niste proti sovo-bodni televiziji? »Kje pa! Nočemo le tega, da bi isti magnat nadzoroval vse televizije, pa še distribucijo v kinu, časopise, revije, knjige. Ne gre za Berlusconija kot takega, gre za načelo svobode in pluralizma. Nočemo le ene zasebne televizije, hočemo jih 50 in več, saj bi prav tak televizijski pluralizem zagotavljal zdravo konkurenčnost in torej kakovost programov pa tudi večjo ustvajalno svobodo.« ^fERENDUMI / SPOROČILO KZE Tako zdravniška Potrdila za volilce Plinski volilni urad jutri odprt od ' čo 22. za izdajanje volilnih potrdil grad. Slednjim občina nudi tudi prevoz na volišče (za informacije tel. 383264). V Gorici je za izdajanje potrdil pristojna ambulanta v Mazzinijevi ulici 7 - zdravnica Marina Ses-santa o San ti, v Krminu ambulanta Zdravstvenega okrožja v nekdanji bolnišnici - zdravnik dr. Marcella Bernardi, v Gradišču na sedežu volilnega urada v ulici Giotti 49 - zdravnik dr. Lucio Furlan, v Tržiču v ambulanti zdravstvenega okrožja v San Polo - zdravnik dr. Amedeo Morra, v Gra-dežu pa v ambulanti zdravstvenega okrožja (nekdanja bolnišnica), dr. Riccardo Tominz. Jutri bodo v omenjenih ambulantah izdajali potrdila od 9. do 12. ure. GORICA / HUDA PROMETNA NESREČA Motorni kolesar v komi po trčenju v Ul. Brass Ranjenec je 48-letni Michele De Filippis V ulici Brass se je predsinoči nekaj po 23. mi v čelnem trčenju med motornim kolesom in avtomobilom težko ponesrečil 48-letni Michele De Filippis, Ul. Rismon-do 23, hišnik pri telovadnici UGG. De Filippis se je na motorčku peljal navzgor po Ul. Brass proti Ul. Diaz, ko je prav pred bencinsko črpalko iz nepojasnjenih razlogov nenadoma zavozil v levo in se zaletel v opel corsa, s katerim se je peljal 26-letni Marco Furlan iz Gorice, Ul. Car-ducci 16. Trčenje je bilo silovito. De Filippisa je vrglo najprej v vetrobran in ga nato odbilo nekaj metrov stran na cesto. Obležal je v nezavesti. V splošni bolnišnici so ga sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo za- nekoliko opomogel, tako radi izpostavljenega zlo- da zdravniki izključujejo ma leve roke in zlomov smrtno nevarnost, lobanjske kosti. Zdravi se Na sliki (Fotostudio v oddelku za oživljanje, Reportage) De Filippisov kjer pa si je že včeraj motorček po trčenju Režiser Franco Giraldi (foto Studio Reportage) NOVICE Kdaj bodo v Revmi dočakali greznice? Rajonski svetovalec za Pevmo, Oslavje in Stmaver Marjan Sošol je tedni naslovil županu Valentiju, odbornikoma Roselliju in Pešcu ter tisku odprto pismo, glede problema greznic v Pevmi. Dolgoletnim obljubam niso sledila dejanja, ugotavlja in opozarja, da so prebivalci upravičeno razburjeni. Se novembra so predstavniki občinske uprave svečano obljubljali, da bodo z deli začeh nakasneje decembra lani. Od takrat je zaman minilo šest mesecev. »Kaj še čakate? «, sprašuje Sošol občinske može. Štandrež: nastopa otroški zbor Otroški pevski zbor Oton Zupančič v Standrežu bo nocoj ob 20. uri nastopil v domu Andreja Budala z glasbeno igrico Mucin dom. S tem nastopom zaključujejo delovanje v letošnji kulturni sezoni. V zboru nastopajo otroci razhčnih starostnih skupin, od otroškega vrtca do osnovne šole in dijakov srednje. Vodi ga Elda Nanut ob sodelovanju Mirana Rustje, ki je tudi avtor glasbe nocojšnje igrice. Obmejno nogometno srečanje Danes ob 17. uri bo na nogometnem igrišču v Stražicah prijateljsko nogometno srečanje za prvo trofejo “I due confini - Dve meji”. Pomerih se bosta ekipi družbe SDAG in MMP, tj. raznih služb na obeh straneh mejnega prehoda Štandrež - Vrtojba. Na pokalu bosta prikazana grba obeh obmejnih mest. Zmagovita ekipa bo pokal obdržala eno leto, do nasledjega srečanja. Udeležence bosta pozdravila župana obeh občin. Sodelovala bo tudi godba iz Vileša. Zahvala ravnateljice šole Trinko V soboto, 3. junija, je bila v Kulturnem domu v Gorici zaključna prireditev srednje šole Ivana Trinka. Ravnateljica prof. Rožica Simčič Lojk se v imenu vseh, ki so se prireditve udeležili, zahvaljuje profesorjem Lučani Budal, Stanislavu Jericiju, Arturu Brescianiju, Sonji Lutman, Kazimiri Paulin, Hila-riju Peliconu, Vandi Sever ter profesorju Hijacintu Jussi, g. Niku Klanjščku in gdč. Faniki Klanjšček, Tanji Pehcon in vsem bivšim učencem Sole, ki so ubrano zapeli prof. Jericiju v zahvalo za pridobljeno znanje na glasbenem področju. Ravnateljica sa zahvaljuje tudi pomožnemu osebju in staršem, ki so pripomogli k uresničitvi prijetnega družabnega srečanja po prireditvi. Tatico obsodili na plačilo globe Na sodišču so včeraj obsodih 36-letno Goričanko Mariso Bonan, ki so jo aretirali te dni po vrsti majhnih tatvin v trgovinah v Raštelu, na Travniku in v Stražicah. Ukradla je par čevljev in drugo blago, v Stražicah pa kar tri milijone lir. Spodletelo ji je, ko je pri četrtem poskusu skušala upraviteljici trgovine v Raštelu izmakniti 700 tisoč lir iz torbice, a jo je lastnica odkrila. Včeraj so jo obsodih na 2 meseca pripora, kazen pa anto, upoštevajoč tudi težke družinske in zdravstvene okohščine, pretvorili 4 milijone 600 tisoč lir globe. t AVIANO / PO SEDMIH DNEH SE JE VRNIL V SVOJE LETALSKO OPORIŠČE Veličasten sprejem »heroja« Scotta 0’Gradyja v Avianu Za rešitev se mora zahvaliti svoji izurjenosti in sodobni opremi AVIANO (PORDE-NON) - Letalski kapetan Scott O’ Grady je vCeraj v Avianu doživel svojo uro slavja. Pilot reaktivca F-16, ki so ga bosanski Srbi prejšnji petek sestrelili na območju Banjaluke, je v Aviano prispel nekaj minut po 13. uri v spremstvu generala Michaela Ryana, poveljnika zahodnih letalskih sil za južno krilo in odgovornega za letalske operacije v Bosni. Na pristajalni stezi ga je z bučnim ploskanjem pozdravilo na stotine vojakov, njihovih svojcev in osnovnošolcev ameriške šole v Avianu. Nato je bilo v pravem ameriškem slogu slavje v letališkem hangarju, kjer so se vsi hoteli dotakniti »heroja«. Za 29-letnega pilota pa je bila obleka heroja pretesna, s težavo je skrival svojo zadrego in nelagodje, a je moral pristati na obvezen show. »Neverjetno se mi zdi, da sem se vrnil v Aviano, da bom lahko ponovno videl oCeta in mater, kljub temu da sem vedel, da bodo storili vse za mojo rešitev,« je povedal 0’Grady, ki se je vsem zahvalil za dobrodošlico, pohvalil kolege, ki so ga rešili iz bosanskega pekla, zanj so prav oni »heroji, najboljši heroji«, a ni dal nobene podrobnosti o celotni akciji. Ameriške oblasti so obenem poskrbele, da mu noben novinar ni zastavil vprašanj. Seveda je bil zgovornejši general Ryan, ki je povedal, da je 0’Grady s pridom uresničil vse, kar so ga naučili. Hranil se je z obroki za preživetje, ki jih je imel s seboj in z gozdnimi sadeži. Težje je bilo z vodo, ker je bilo deževnice premalo, tako da je bil ob rešitvi precej dehidriran. Vojaško molčeč je bil tudi pilot Thomas Handford, ki je v petek v dvojici letel z O’ Gradyjem. Na tiskovni konferenci sta spregovorila tudi dva »reševalca«, kapetana letalstva Bob Wright in mornariških strelcev Chuck Ehlvert, ki sta povedala, da je v takih akcijah najpomembnejša točna lokalizacija pilota. V grobih obrisih jim je bila ta znana, saj so lokalizirali samodejne elektronske klice na pomoC. Ko pa so bili nad območjem, jim je pilot pomagal s svojim prenosnim radijskim oddajnikom. Ob 14. je bilo slavja konec. Pred tem je Scott 0’Grady zrezal ogromno zeleno in rumeno torto (barve 555. eskadrilije F-16), na kateri je pisalo »VVelcome back Zulu«. Scotta namreč njegovi kolegi kličejo z vzdevkom Zulujec. Scotta 0’Gradyja sedaj Čaka slavje v domovini, kamor bo odletel na nekajtedenski oddih. Ameriški predsednik Clinton mu je že vCeraj telefoniral in mu Čestital, saj mu tak heroj popravlja prizadeti politični ugled in priljubljenost, Američani namreč potrebujejo take heroje. Ce je bil Scott 0’Grady v Avianu umirjen, so bili prav tako umirjeni 0’Gradyjevi svojci. OCe VVilliam 0’Grady, ki je radiolog v Alexandrii, je bil seveda zadovoljen, a kot pravi Irec je povedal, da se mu po telefonskem pogovoru s sinom zdi, da se kar dobro poCuti. Prav to je zanj pomembnejše kot sinovo herojstvo. Bolj evforična je bila njegova mati Mary Lou Scardapane, ki ji ni uspelo zatajiti svoje italijanske krvi, saj je s ponosom poudarila: »Ce je bila ena oseba na svetu sposobna rešiti se iz takega položaja, je bil to moj Scott.« Njegov boter Joseph Scardapane je prav tako prepričan, da je Scott pravi izvedenec v tehnikah preživetja, vsekakor pa ni Rambo, kot ga nekateri poskušajo prikazati. Tega mnenja so tudi njegovi nekdanji sošolci, ki ga opisujejo kot povprečnega Američana. Vojaški kolegi, ki so s Scottom sodelovali na tečajih za preživetje, pa so poudarili, da je pokazal izredno zanimanje za ta »predmet«. Kot kaže, mu je to koristilo. Ko je s svojim padalom pristal na sovražnem ozemlju, se je namreč v petih minutah z vso svojo opremo skril pred Srbi, ki so ga iskali. Prav ta oprema mu je dala jamstvo, da ga bodo prej ali slej rešili. VCeraj v Avianu pa so potrdili, da bi bil brez te opreme izgubljen. Zastopstvo manjšin v deželnem svetu avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine Stališča strank in organizacij: SSk (2) Dokument z zasedanja Konference o človeški razsežnosti KVSE v Kopenhagnu junija 1990, Člen 35: "Države udeleženke spoštujejo pravico oseb, ki pripadajo narodnostnim manjšinam, da se dejansko soudeležujejo javnega življenja, vključno obravnavanja zadev, ki se tičejo varovanja in razvoja identitete teh manjšin.” Poročilo o sestanku izvedencev za narodnostne manjšine na KVSE julija 1991 v Ženevi, m. paragraf, 1. odstavek: "Ob spoštovanju pravice oseb, ki pripadajo narodnostnim manjšinam, da so dejansko soudeležene pri javnih zadevah, države podpisnice soglašajo, da kakor so pri njih v obravnavi vprašanja, ki zadevajo narodnostne manjšine, bi le-te morale sodelovati v skladu z odločitvenimi postopki posameznih držav. Države udeleženke nadalje soglašajo, da primerna demokratična soudeležba oseb, ki pripadajo narodnostnim manjšinam, v odločitvenih ali posvetovalnih telesih predstavlja važen element za dejansko soudeležbo pri javnih zadevah.” Deklaracija o pravicah oseb, ki pripadajo narodnostnim, etničnim, verskim ah jezikovnim manjšinam, ki jo je sprejela glavna skupščina OZN 18. decembra 1992, člen 2, 2 in 3. odstavek: ”2. Osebe, ki pripadajo manjšinam, imajo pravico do dejanske soudeležbe v kulturnem, verskem, družbenem, gospodarskem in javnem življenju. 3. Osebe, ki pripadajo manjšinam, imajo pravico, da se dejansko udeležujejo na vsedržavni in, Ce je tak primer, na deželni ravni sprejemanja odločitev, ki zadevajo manjšino, kateri pripadajo, ah dežele, v kateri živijo, na način, ki ni inkompatibilen z državno zakonodajo.” OZN, Poročilo Elde o manjšinah, Priporočila 1993, Priporočilo štev. 17, Črka e: "Priporoča se, da države in manjšine preučijo naslednje opcije, da bi preverile, ah ustrezajo njihovim razmeram: (...) Posebni ukrepi za zagotovitev zastopanosti manjšin v zakonodajnih in drugih izvoljenih telesih vsedržavne skupnosti, tudi v primem, ko je njihova številčna moC premajhna, da bi dosegli zastopanost v normalnih pogojih. Ko gre za narodnostne manjšine, je v proporcnih volilnih sistemih priporočljivo odstraniti minimalne pragove za izvohtev.” Zanimiv primer v naši bližini, kako urediti in izvajati pravico narodnostnih in etničnih skupnosti do pohtiCne zastopanosti in do soudeležbe v javnem življenju, nam nudi sosednja Republika Slovenija. Na osnovi njene ustave iz leta 1991 je italijanski in madžarski manjšini zagotovljena minimalna zastopanost bodisi na krajevni ravni v občinskih svetih bodisi na vsedržavni ravni v Državnem zbom, in to ne glede na njuno števiCnost (Člen 64). Volilna zakonodaja konkretno doloCa, da ima ita-lijanska manjšina zajamčene sedeže v občin- skih svetih v Kopra, Izoli in Piranu ter en sedež v Državnem zbora. Ti občinski svetovalci oziroma poslanci so izvoljeni na ločenih voht-vah. Udeležba na njih pripadnikom italijanske manjšine ne jemlje pravice do udeležbe tudi na splošnih volitvah. Isto velja za madžarsko manjšino. Gre za polnopravne izvoljene predstavnike, ki imajo povrh pravico do veta glede zadev, ki se tičejo njihove manjšine. Minimalno zastopanost italijanske manjšine predvideva tudi pravna ureditev Republike Hrvaške. Za razliko od Slovenije pa na Hrvaškem na poznajo pravice do "dvojnega glasu”, tako da volilci, ki se udeležujejo vohtev predstavnikov italijanske narodnostne skupnosti, ne morejo sodelovati še na volitvah drugih predstavnikov v isto izvoljeno telo. Vprašanje minimalne zajamčene zastopanosti etničnih skupnosti v izvoljenih telesih je na dnevnem redu tudi v Avstriji. Tamkajšnja slovenska manjšina zahteva uvedno dodatnega, tj. 37. sedeža v koroškem deželnem zbora, ki naj bo rezerviran zanjo. Zahtevo so dokaj naklonjeno sprejeti, zlasti na zvezni ravni, Avstrijska ljudska stranka (OVP), Liberalni forum (FF) in Avstrijska liberalna stranka (OFP), medtem ko so socialisti (SPO) podobno kot zeleni bolj skeptični in se nagibajo k temu, da bi v deželnem zbora uvedli glasnika, se pravi izvoljenega predstavnika manjšine s pravico besede, a brez pravice glasovanja. (Se nadaljuje) PISMI UREDNIŠTVU Zakaj toliko napak? Cenjeno uredništvo! Primorski dnevnik prebiram od Časov, ko sem spoznala prve Črke. Takrat sem prebirala v Časopisu le to, kar je najbolj pritegovalo mojo pozornost, danes pa moram prebrati tako-rekoc vse, saj tako narekujeta današnji Cas in nujnost, da si o vsem vsaj malenkostno obveščen. Jasno je torej, da mi kvaliteta objavljenih člankov in njihova jezikovna oblika nista neznani. Ne bom ponavljala že neštetokrat izrečene kritike na Vaš račun, ki so jih vsak dan polna usta vestnih in natančnih bralcev. Resnici na ljubo so le-te največkrat utemeljene, saj so številni spodrsljaji taki, da jih opazimo tudi mi, povprečni bralci, ki nimamo ne vem kakšne jezikovne izobrazbe. Cenim Vaše delo in poskušam razumeti pogoje, v katerih delate, zato se nisem odpovedala prebiranju našega Časopisa z vsemi napakami vred in bom zagotovo ostala njegova zvesta bralka tudi v bodoCe. Oglašam se v zvezi s sicer skromnim obvestilom o neki prireditvi, ki sem ga v rubriki "Prireditve” v soboto in nedeljo prebrala v Cisto drugačni obliki, kot je bila tista, ki sem Vam jo poslala s prošnjo za objavo. Slo je za obvestilo o Prazniku mladih pevcev Vesele pomladi. Tekst je bil seveda izoblikovan in treba ga je bilo samo natisniti. Sprašujem se, kaj je odgovornega za to rubriko motilo, da je ves tekst preoblikoval in v njem naredil toliko napak. Le Cernu se je trudil, ko pa je imel vse takorekoC že narejeno? Da je želel tekst skrajšati, ne bi verjela, saj bi bil to lahko naredil brez škode. Pa menda ni šlo za to, saj sem v prirejenem besedilu naštela le 18 besed manj kot v originalu. Menim, da navadno obvestilo nima ve- likih jezikovnih zahtev in se navadno ne ponaša z izbrano leposlovno obliko. Zato tudi moje obvestilo ni bilo umetnina posebne vrednosti. Bilo je paC le kratko obvestilo in, toliko sem lahko samokri-tiCa, dovolj jasno in tudi jezikovno v redu. Rekli boste, da se razburjam za malenkost, a človek vedno le ne more samo molčati. Prosim Vas, da bi to moje pismo objavili. Želela bi si sicer, da bi objavili tudi tekst mojega obvestila v originalu, tako da bi bralci lahko primerjali obe besedili, meni pa ne bi bilo treba veC zardevati kot v soboto in v nedeljo, ko je najbrž marsikdo mislih da je bil objavljeni tekst izpod mojega peresa. SrCna hvala za pozornost in lep pozdrav. Majda Danev Pripis uredništva: Bralki se zahvaljujemo za njeno razumevanje pogojev, v katerih delamo. Opravičujemo se ji tudi za napake v rubriki Prireditve, za katero pe skrbi podjetje Publie-st, kateremu smo upravičeni protest bralke posredovali. V Izvestjih napačni podatki Cenjeno medništvo, pravim vas, da bi objavili popravek v zvezi z letošnjo številko Izvestja za šolsko leto 1993/94 za Državno srednjo šolo »Ivan Cankar« v Trstu. Ker so se v seznamu profesorjev in uCencev ob koncu šolskega leta 1993/94 nehote vrinile nekatere napake, želimo posredovati pravilne podatke: Pravilni podatki so: V 1. B razredu sta izdelala tudi učenca Bettiolo Marc o in Tul Martin. Razredničarka 1- B razreda je prof. Neva Sferza in 2. A razreda prof. Lia Legiša. 20- Članica profesorskega zbora je dr. Irena P0' ropat. Hvala za objavo Ravnatelj Prof. Aleksander Kriscjak Že nakazan del sredstev za manjšino manjšine, prek katerih poteka financiran]6. Slovenska vlada je Zamaja s posebnim skl6' pom namenila poin0, ustanovam slovenske manjšine v Italiji, ki 60 se znašle v težavnem P LJUBLJANA - Kot poroča agencija STA iz Ljubljane, se je odbor državnega zbora za mednarodne odnose (OMO) v Četrtek seznanil s poročilom državnega sekretarja za Slovence po svetu Petra Venclja o financiranju organizacij slovenske manjšine v Italiji. Slovenija je del sredstev za delovanje teh organizacij že nakazala krovnima organizacijama nančnem položaju. ^ je povedal Peter celj, so s sklepom vm« na Urad za Slaven6^ po svetu pri ministrstvu, za zunanje zadeve pr6 nesli 200 milijonov t° larjev. _ ZAPOSLOVANJE / MINISTRSKI SVET SPREJEL TRI ZAKONODAJNE UKREPE Tisoč milijard lir za reformo trga dela in zaposlovanje Minister za delo: Konec javnega monopola nad zaposlovanjem RIM - Tisoč milijard a zaposlovanje. Vlada se odločila seči v žep in Ceraj na zasedanju mi-istrskega sveta sprejela i ukrepe za delo: zakon-r.1 odlok o podaljšanju blanširanja socialnih ažilcev za delavce, ki ° ae jim ti iztekli 31. aia> in dva zakonska °snutka o trgu dela. , Za približno 30 tisoč klavcev, ki se jim je koso maja iztekel režim 0Polnilne blagajne ali Mobilnosti, se je vlada da jim začasno Podaljša prispevke, in si-er vse dotlej, dokler se s bodo poprijeli za so-lamo koristno delo. Kar adeva zakonska osnutka reformi trga dela, pa se f vlada odločila za dva ocena zakonodajna akta zgolj tehniCno-parla-Mentarnih razlogov. Ta snutka urejata tako ime-°yano delo v najemu, a)šave za zaposlovanje skrajšanim delovnim Paso lo Vladine ukrepe za zaposlovanje je vCeraj na tiskovni konferenci orisal minister za delo Tiziano Treu, ki je potrdil, da se konCuje obdobje javnega monopola na zaposlovanje, kar bo po njegovih besedah povzročilo blagodejno konkurenco. Tako posegi za okrepitev in decentralizacijo javnih storitev na tem področju, kot reforma trga dela imajo en sam cilj, je dejal, ki je olajševanje srečanja med ponudbo in povpraševanjem, to pa pomeni zaposlitev. O konkretnem učinku teh ukrepov oziroma o številkah pa minister ni hotel govoriti: »NoCem dajati številk o možnih novih delovnih mestih, kajti njihovo ustvarjanje je odvisno od tolikih okoliščin: od gospodarske konjunkture, od valutnega teCaja in tudi od pospeševalnih olajšav in zaposlitvene prožnosti. Vsekakor pa je razumno pričakovati, da bodo olajšave in veCja prožnost obrodile že prihodnje leto nekaj sto tisoC delovnih mest« Tiste, ki se bojijo, da vodijo ukrepi v okrnjene oblike dela, je Treu pomiril, Ceš da bi si bilo kaj takega absurdno zamišljati, Čeprav je po drugi strani res, da bomo prišli do zelo različnih oblik dela in da se bo skupna količina dela skoraj gotovo zmanjšala. »Okrnjene oblike dela se lahko povečajo, kot so se sicer že, saj dosegajo 10 do 20 odstotkov vseh delovnih razmerij, vendar te obli- ke najpogosteje zadevajo le del delovnega življenja neke osebe.« Kar pa zadeva zaposlitveni položaj na jugu države, je Treu dejal, da mu je vlada namenila 46 tisoC milijard lir v obliki finansiranj javnih del, za katera je pripravila tudi posebno belo knjigo. To bodo predstavili čez kakih deset dni, za vzor pa si je vlada vzela operacijo, ki je bila izvedena v Neaplju za vrh sedmih industrijsko najrazvitejših držav sveta. in okrepitev de-i pogodb za do- en Cas. Povrhu pred-1 evata tudi delo v paru >3 ?n8leškim izrazom Nb sharing«) in dajeta , ecjo veljavo vajeništvu 0 sredstvu za poklicno UsPosabljanje. Zakonska osnutka do- hCata tudi konec javnega °nopola na zaposlo-ni6 oziroma na vsto-v delo, saj predvi-vata postopno vključena * zasebnih subjektov to t*0 P°droCje. Prav na la 61110 k° vlada zaprositi ^.P^luuasntu za poo- sb}0, podobno, kot bo fua za preureditev soT sP°dbujevalcev, ki 2 r®uutno namenjeni oif. ovanju. Zadnje po-®lav)e reforme trga dela Sov°ri o rojstvu nacio-s|Mne agencije za zapo-, vanje, ki bo imela na-go programirati in iz-a)ati politiko zaposlo-za Ja/n ^e^a’ ministrstvo dob’1 ° Pa b° v ta namen ”40.S=ne8agene" jTRGI / KLAVRN KONEC TEDNAh Trgom ne prija oktobrski datum političnih volitev RIM, MILAN - Tokrat so trge prestrašili referendumi in tako se je iztekel še en negativni teden za liro, za milansko borzo in za državne vrednotnice. 48 ur pred referendumskim posve-. tovanjem o televizijskih problemih seveda trgom ni kazalo drugega, kot da previdno počakajo na izide in tako je marka spet zavladala na denarnem trgu, borzni indeksi pa so izgubili okrog pol odstotka vrednosti. Nekaj krivde za klavrn konec tedna imajo tudi negativna gibanja na mednarodnih trgih, v Milanu pa prevladuje prepričanje, da se trgi bojijo takih referendumskih izidov, ki bi okrepili perspektivo političnih volitev v oktobru. Teden po nastopu guvernerja centralne banke Antonia Fazia, ki je sprožil veliko razprave in polemik, se je včeraj oglasil generalni pod direktor Banke Italije Tommaso Padoa Schioppa, ki je izjavil, da so prizadevanja, ki jih monetarna politika vlaga v boj proti inflaciji »dodatek in neobhodna pomoč za sanacijo javnih financ in za politiko plač, ki se je začela s sporazumom o ceni dela«. Inflacija je po njegovih besedah trenutno najhujše zlo italijanskega gospodarstva, saj onemogoča liri, da bi se ovrednotila, obrestnim meram pa da bi se znižale. Centralna banka si po besedah Padoa Schioppe ne postavlja neke idealne inflacijske stopnje, ki bi jo morala spoštovati, kajti to je naloga vlade, banka pa mora skrbeti za uresničevanje ciljev, ki jih ta postavi. V tem smislu je del tiska Faziova izvajanja slabo razumel, ko je poročal, da je Banka Italije sprejela formalne obveze za nadzorovanje inflacijske stopnje, pravi Schioppa, kajti guverner je le nakazal stičišča med monetarno politiko, proračunsko politiko in gibanjem plač, pri tem pa je jasno, da se monetarna politika oblikuje v skupnem kontekstu. OBRAČUNI / TELEKOMUNIKACIJE Štet z odličnimi računi Delniško kupščino je poživil »show« komika Grilla TURIN - Rekprdni dobiček in sarkazem sta bila vCeraj protagonista letne skupščine delničarjev javnega telekomunikacijskega holdinga Štet, ki se pripravlja na privatizacijo. Lanski poslovni obračun je navrgel 894 milijard lir čistega presežka, kar je za 13,6 odstotka več kot leta 1993, zato se bodo zvišale tudi dividende: 110 lir za redne in 130 za varčevalne delnice. Nic čudnega, če je bil spričo take bere v celoti potrjen dosedanji Stetov vrh s predsednikom Biagiom Agnesom in pooblaščenim upraviteljem Ernestom Pasca-lejem, delničarji pa so potrdili tudi predlog o projektu za kabliranje. Pascale in Agnes sta na srečanju s tiskom podrobno pojasnila trenutni položaj v zvezi s privatizacijo in realizacijo mreže iz optičnih vlaken, ki bo lahko povezala deset milijonov novih uporabnikov. Pred koncem poletja bo Štet dokoCal oddvoji-tev področja prenosnih telefonov iz okvira Tele-coma in postopek za ko-tacijo na Wall Streetu, ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU UUBUANA. PRAGA - LJUBLJANA 3-krat tedensko # Ponedeljek, sreda, petek Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7 tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6 tel. 061/313-312 • ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3 tel. 062/27-038, 26-155 • ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45 tel. 066/38-458, 38-512 Sekcija SDGZ za trgovino na drobno o pomenu Congafija TRST - Te dni se je sestal odbor sekcije za trgovino na drobno pri SDGZ, ki je z zadovoljstvom ugotovil, da se v zadnjem času stopnjuje sodelovanje med vsemi trgovskimi združenji, med katerimi ne izostaja Slovensko deželno gospodarsko združenje, Pred kmtkim je na primer prišlo do podpisa sporazuma med njimi in delavskimi sindikati za izjemna odprtja obratov ob nedeljah. Predsednik sekcije Egon Meden je postal član izršnega odbora jamstvenega konzorcija za posojila trgovcem CONGAFI. Ti konzorciji bi se morali čimbolj »udomačiti« med slovenskimi trgovci, saj jamčijo odlične ugodnosti pri posojilih, ki pa se jih naši podjetniki premalo poslužujejo. Pri akciji za sensibiliziranje bi morale z Združenjem nujno sodelovati tudi naše banke, ki so že ali se morajo konvencionimti s Congafijem. Odborniki so izrazili tudi nekaj mnenj o trgovini v tržaški občini, v ospredju srečanja pa je bil pogovor o nedeljskih referendumih, o čemer poročamo na tržaški kroniki. takoj nato pa bo holding pripravljen za privatizacijo. Ta naj bi potekala po formuli trdnega jedra, saj »public company« v Italiji sploh ne obstaja, pravi Pascale, zato je edina možnost stabilno jedro delničarjev, ki pa jih bo moral izbrati (izmed velikih investitorjev in in-dustrijcev) tisti, ki prodaja - torej vlada. Vse kot po olju torej, pa vendar je skupščina terjala kar sedem ur zasedanja, od katerih je lep del pripadel »shovvu« nenavadnega in ne ravno najbolj discipliniranega delničarja - komika Bep-peja Grilla. Zastopal je sicer svojega brata, ki ima 2.500 delnic, in takoj na začetku svojega posega dejal, da »dohodki Šteta prihajajo od nelegalnih dejavnosti«. Toda to je bil komaj začetek in nič niso zalegli poskusi predsednika Agnesa, da bi ustavil vulkanskega Grilla, ki je med vrsto bolj ali manj upravičenih cvetk izustil tudi tisto, po kateri je Štet »zločinsko združenje telefonskega tipa«. Sefi telefonskega holdinga so Grillov show odpravili z dvema stavkoma. Predsednik Biagio Agnes je spomnil, da ga je pred leti že tožil in zahteval 10 milijard lir odškodnine zaradi komikovega televizijskega napada na telefonsko službo 144. Pravda je še v teku. Drugi odgovor pa je Pascalejev, ki je izrazil upanje, da bo Grilla spet videl na televizijskih zaslonih, kjer bo nedvomno veliko bolj zabaven kot na skupščini delničarjev. Kakorkoli že, Grillo je včeraj poskrbel vsaj za to, da je tudi z enega od italijanskih delniških zborovanj prišel glas sive množice delničarjev, ki se v ZDA in tudi v Evropi vse bolj bojevito oglašajo. LIRA PON TOR SRE ČET PET 1629A 1627,6 1639,3 1645/4 1635,2 SPORAZUM O DOLGOVIH Slovenija se je dokončno finančno osamosvojila LJUBLJANA - Rezultati pogajanj pogajalske skupine Republike Slovenije s konzorcijem komercialnih bank so konCno znani. Na včerajšnjih uspešno končanih pogajanjih v New Yorku se je slovenski delegaciji uspelo dogovoriti, da prevzame Slovenija v odplačevanje 18 odstotkov skupnega dolga nekdanje Jugoslavije iz naslova tim. Novega finančnega sporazuma (NFA) iz leta 1988. Skupna vrednost dolga znaša po sedanjih tečajih 4,6 milijarde dolarjev, kar pomeni, da na Slovenijo odpade 837,9 milijona dolarjev. Če od te številke odštejemo še znesek dolgov, ki so jih na sekundarnem trgu odkupile tim. »povezane osebe« v višini 126 milijonov dolarjev (po dogovoru se ta znesek izloči iz slovenskih obveznosti do upnikov), bo znašal znesek, ki ga bo morala Slovenija poravnati bankam upnicam 710 milijonov dolarjev. Kot so na včerajšnji novinarski konferenci takoj po prihodu iz New Yorka povedali slovenski pogajalci (svetovalec vlade dr. Mojmir Mrak, guverner Banke Slovenije dr. France Arhar, državni sekretar v ministrstvu za finance Božo Jašovic in viceguverner BS Janez Košak), bo morala doseženi dogovor najprej potrditi dvetretjinska večina vseh upnikov, ki jih je v pogajanjih zastopal konzorcij bank upnic, predsedovala pa mu je Chemical Bank. Če bo dvetretjinska večina dosežena, bo moral sporazum ratificirati še slovenski parlament. Vodja pogajalske skupine Mojmir Mrak je povedal, da je bil predmet pogajanj Novi finančni sporazmn (NFA) iz leta 1988, po katerem so bili dožniki (Narodna banka Jugoslavije in republike oziroma porabniki po republikah) solidarno odgovorni za vračilo celotnega dolga bankam upnicam, ki je po tedanjih tečajih znašal 7,3 milijarde dolarjev, danes pa znaša 4,6 milijarde. Po Mrakovih besedah se je Sloveniji uspelo dogovoriti, da sklene z upniki poseben sporazum, s katerim se obveznosti.iz solidarnostne klavzule ukinejo, kar pomeni, da dolžniki iz Slovenije niso več solidarno odgovorni za plačevanje dolgov ostalih neplačnikov iz nekdanje Jugoslavije. »To z drugimi besedami pomeni, da se je Sloveniji uspelo dokončno finančno osamosvojiti,« je poudaril Mrak. V dogovoru o pogojih transakcije je tako predvideno, da bo Slovenija ponudila kreditorjem po NFS zamenjavo dela njihovih terjatev za nove obveznice, ki jih bo izdala Republika Slovenija za prevzeti del dolga. Obveznice bodo amortizirane v istem roku kot refinansirani krediti iz NFA, torej do leta 2006. Prav tako bodo imele enako obrestno mero kot so jo imeli krediti po NFA (LIBOR + 13,16%). Vendar pa bo v skladu s sankcijami OZN in nerazčiščenim stausom razdelitve skupnega premoženja nekdanje Jugoslavije, Slovenija ponudila zamenjavo obveznic za terjatve NFA le tistim kreditorjem, ki niso definirani kot »povezane osebe«, torej tiste, ki na sekundarnem trgu niso odkupovale dolgov nekdanje Jugoslavije s skupnim denarjem federacije. Spisek oseb, ki so to počele je že pripravljen. Na dan zamenjave obveznic bo Slovenija plačala tudi tisti del obveznosti po Trade and Deposit Facility Agreement (TDFA sporazum), sklenjenim med NBJ in tujimi upniki leta 1988, ki odpadejo na znane porabnike v Sloveniji. Od skupnega zneska v višini 300 milijonov dolarjev bo tako Slovenija poravnala 9,9 odstotka obveznosti, ki so zapadle leta 1993, vendar je v tem času, kot je znano, Slovenija nakazovala ta sredstva na poseben fiduciarni račun pri luksemburški Dresdner Bank, kjer je doslej zbrano 137 milijonov dolarjev. Guverner France Arhar je ob tem omenil tudi odškodninsko klavzulo, ki bo prišla v poštev, če bo kdo od upnikov »povezanih oseb« Slovenijo tožil, kajti če bi tožbo izgubila, bi morala poravnati morebitno premoženjsko škodo. Alenka L. Jakomin NOVICE NOVA GORICA / ONESNAŽENA REKA VIPAVA Zaključen tabor ŠENI PORTOROŽ - V prostorih starega portoroškega župnišča se je včeraj zaključil letošnji tabor SENT, organizacije za duševno zdravje. Ena od nosilk projekta, psihiatrinja dr. Vesna Švab, je povedala, da je SENT prostovoljna in neprofitna organizacija za ljudi, potrebnih pomoči zunaj bolnišničnih ustanov. Na taboru se je v štirinajstih dneh zvrstilo več deset ljudi vseh generacij, ki se po vrnitvi iz psihiatrične bolnišnice skušajo vrniti v naravno okolje.Program delovnika je poleg veliko prostega časa vseboval številne dejavnosti, natančneje kreativne, družabne in tematske delavnice. Zanimivo je, da so vsebino posameznih sklepov predlagab udeleženci sami. Na primer, v tematski delavnici so na prvo mesto postavili odnose med spoloma. Problema so se skušali dotakniti z vseh vidikov. Tudi tako, da so preko' igranih vlog simulirali različne situacije, se vanje vživeli in se potem skupaj pogovarjali o spoznanjih. (A.Žn.) Sodelovanje gimnazijcev PIRAN - Ob ustanovitvi piranske Gimnazije pred dvema letoma je ravnateljica Vojka Stular napovedovala bogato izvenšolsko dejavnost dijakov, kar se je pozneje uresničilo. Prostorska stiska - mimogrede, obnova poslopja gimnazije gre h koncu, s čemer bo problem rešen - ni v ničemer kabla vizije, v kateri je pomembno mesto namenila navezovanju stikov z drugimi šolami doma in v tujini. Pirančani so povabili Berlinčane na enotedenski obisk, ki so se mu ti odzvali v lepem številu. V Piran je prišlo 21 mladih Berlinčanov, ki jih gostijo starši tukajšnjih gimnazijcev. Da gostom ne bi bilo dolgčas, so jim pripraviti pester program, v katerem kar mrgoli izletov, športnih tekmovanj in družabnih srečanj, vsi pa bodo obiskati tudi prizorišče otroških Združenih iger narodov v Kopru. Prav na teh igrah sta šoti pred dvema letoma navezati prve stike. Piranski gimnazijci bodo obisk vrniti letošnjega septembra. (A. Žn.) Žalostni in veseli Shakespeare CERKNO - Dramski studio 8, kot se imenuje skupina mladih gledališčnikov, ki pod mentorstvom profesorja Milana Koželja deluje v osnovni šoti v Cerknem, se je pred zaključkom letošnjega šolskega leta v Cerknem predstavil z zanimivo priredbo prizorov iz del Shakespearjevega Hamleta, Romea in Julije ter Ukročene trmoglavke. Učenci so skupaj s svojim mentorjem iz obsežnih in zahtevnih dramskih tekstov velikega pesnika in dramatika na sprejemljiv način izbrali ključne prizore in jih povezali v logično celoto, ne da bi okrniti globino sporočila. (R. B.) Modrosti dobre stare mame IDRIJA - V idrijski kavami Cmi orel se je zvestim bralcem po daljšem premora vnovič predstavila cerkljanska pisateljica Ivanka Čadež z novo knjigo Modrosti dobre stare mame, v kateri so zapisane ljudske modrosti in pripovedovanja, ki se jih pisateljica spominja iz svojih mladostnih dni. To je po knjižni uspešnici povesti Beračeva zgodba, romanih Ajerjev Peter in Kontrabant Ivankino četrto knjižno delo. (R. B.) Muttimedialna predstava Jerneja Severja IDRIJA - Kljub napornemu zaključku letošnjega šolskega leta, ki ga pred zaključno maturo te dni preživljajo zlasti četrtošolci, je dijak četrtega letnika Jernej Sever in skupina njegovih sovrstnikov iz idrijske gimnazije Jurija Vege v sodelovanju z mentorico Romano Kokošar zbral moči tudi za pripravo zanimive predstave pred domačim občinstvom. Gre za pogumen multimedijski projekt, v katerem se mladi Jernej Sever predstavi s svojo šokantno poezijo, pospremljeno z glasbo po lastnem izbora, svetlobnimi efekti in zanimivo sceno, dopolnjeno z vložki izraznega plesa (Lenka Kandarc) in glasbenimi odlomki oigličarja Mira Božiča. Jernejeva poezija na svojstven način odseva mladostnikovo toplino in njegov odnos do sveta, življenja in stvari, ki mu niso všeč. Predstavo je podprla tudi idrijska mestna knjižnjica in čitalnica. (R. B.) Gostišče Barbara ob vhodu v rudnik IDRIJA - Idrijčani, ponosni na svojo 500-letno preteklost in bogato dediščino, ki jim jo je zapustil ži-vosrebmi rudnik, se svoje preteklosti spominjajo tudi s poimenovanjem gostinskih lokalov. Tako so v bližini legendarne najdbe živega srebra sredi mesta lani odprti gostilno Pri Škafarju, pred dnevi pa so v vhodni zgradbi najstarejšega vhoda v rudnik, Antonijevem rovu, odprti gostišče Barbara, ki je dobilo ime po radarski zaščitnici Sv. Barbari. Gostinski objekt je z lastnimi komercialnimi prihodki in sredstvi stanovanjskega fonda financiral Rudnik živega srebra, M del svoje bogate zapuščine po zaprtju rudnika spreminja v komercialno zanimivo turistično ponudbo mesta Idrije. Obiskovalci Antoni-jevega rova bodo poleg multimedijske predstavitve delovanja rudnika in zgodovine mesta ob vhodu v jamo lahko trudi poskusiti originalno knapovsko pijačo - geroš in idrijske žlinkrofe. (R. B.) Biološko čiščenje bo prišlo na vrsto, ko bo denar Reka Vipava - po njej je dobila ime Vipavska dolina - je danes prav žalostnega videza. Ko je najbolj čista, to je pozimi, ko se po njeni strugi pretaka veliko več vode kot v sušnih mesecih, niha njena onesnaženost na meji z Italijo med drugim in tretjim razredom, poleti, ko je pretok manjši, pa je v zadnejm (četrtem) razredu. Italijani nam onesnaženost reke Vipave že dolgo mečejo pod nos. Ostanki vojne na rečnem dnu (Foto: Vojko Cuder) Včasih so se poleti domačini v naravnih jezovih reke Vipave kopali, ribiči loviti ribe, športniki prirejali plavalne tekme in igrali vaterpolo. Danes se Vipave raje izogibajo, ker je prehudo onesnažena. Na njenem dnu je mogoče najti neeksplodirane bombe in topovske granate, ki izvirajo še iz prve svetovne vojne, predvsem pa predmete, ki so nastati veliko kasneje. »Iz rečnega dna in z njenih bregov bi bilo treba odstraniti navlako in umazanijo, ki so jo tja odvrgli ljudje,« menijo člani društva za podvodne dejavnosti Soča in krajani Renč, ki so tudi pobudniki akcije »Vrnimo reki Vipavi prvobitnost«. Njihovemu pozivu so prisluhnili tako mestna občina Nova Gorica, občina Miren-Kosta-njevica in podjetja, kot so Komunala Nova Gorica, Vodnogospodarsko podjetje Soča, Soške elektrarne, Uni- plan, gasilci, OSTO in drugi. Za čistejšo reko Vipavo nameravajo narediti kaj več in jo za začetek očistiti vsaj tistih predmetov, ki vanjo nikakor ne sodijo. Načelnik novogoriškega štaba za civilno zaščito Bogdan Zoratti meni, da se pod gladino reke Vipave nahaja vsaj toliko zavrženih pralnih strojev, štedilnikov in hladilnikov, kolikor jih prodajo v enem letu vse trgovine s tehničnim blagom v Vipavski dolini, vključno s tistimi, ki so jih gospodinjstva uvozila iz sosednje države. Čistilna akcija bo stekla v dneh od 23. do 25. junija letos, in sicef od »vstopa« reke Vipave v novogoriško občino (v kraju, imenovanem Pekel) do državne meje z Italijo v občini Miren. Vanjo bo vključenih 170 ljudi (potapljači, ribiči, lovci, gasilci, krajani, izvedenci za uničevanje neeksplodiranih uboj-nih sredstev, člani prve po- moči in drugi). Letošnja akcija čiščenja reke Vipave naj ne bi bila edina. Za prihodnje leto nameravajo reko očistiti od njenega izvira v Vipavi do Pekla, naslednje leto pa se bodo lotili pritokov. Podobne akcije na reki Vipavi menda načrtujejo tudi sosedje v Italiji (od državne meje do Sovodenj, kjer se reka Vipava izliva v Sočo). Bo reka Vipava poslej kaj bolj čista? Na četrtkovi tiskovni konferenci je bilo rečeno, da bo treba reko očistiti tudi biološko. Vse to pa je povezano z gradnjo čistilnih naprav. Tista v Ajdovščini, skozi katero gredo odpadne vode tamkajšnje industrije, zmore očistiti vodo le do določene stopnje, precejšnje onesnaženje povzroča tudi intenzivno kmetijstvo. Uspešno izvedena akcija bo nekaj zalegla le, če bodo v njej sodelovati krajani naselij, ki ob reki živijo. Organizatorji računajo, da se bo le s sodelovanjem pri čiščenju okrepila njihova ekološka zavest in da poslej v reko ne bodo več odlagali svojih smeti. Ce se namreč njihovo ravnanje ne bo nič predrugačilo, je tudi nameravana akcija zaman. Vojko Cuder FIESA / DNEVI USTVARJALNIH OTROK MOST NA SOČI / NOC NA JEZERU^ Modro srce ■ zeleni utrip V tukajšnjem počitniškem domu Mladinske knjige so v tem tednu potekali peti Dnevi ustvarjalnih otrok. Pod geslom Modro srce - zeleni utrip se je zbralo 55 učencev osnovnih šol iz vse Slovenije. Pod vodstvom mentorjev, strokovnjakov s posameznih področij so učenci v naravoslovnih in umetnostnih delavnicah razvijali svoje talente in razširjali znanje na področjih, ki jih posebej zanimajo. Ustvarjalne delavnice so namenjene zlasti nadarjenim osmošolcem, ki jih koprska enota Zavoda za šolstvo vsako leto izbere na vseslovenskem natečaju po osnovnih šolah. Na včerajšnji izredno simpatični tiskovni konferenci so udeleženci z mladostno neposrednostjo sami podati prikaz tega, kar so početi in se naučili v preteklem tednu. Tisti, ki jih bolj zanima naravoslovje, so se razporedili v tri delavnice. V omitološki so spoznavati tukajšnje navadne in redke ptice v njihovem nara- vnem okolju - na strunjanskih solinah in v Škocjanskem zatoku pri Kopru. V delavnici, posvečeni ribištvu, so spoznavali morski ribolov in gojenje rib ter školjk v marikultu-ri. Skupina najbolj podjetnih fantov pa je v potapljaški delavnici spoznavala podvodne pokrajine in se naučila osnovnih potapljaških veščin. V umetnostnih delavnicah so sodelovali tisti, ki jih zanimajo likovne, literarne.ali glasbene dejavnosti, nekateri pa so se pridružili fotografski ali novinarski delavnici. V slednji so pripravili obsežno reportažo o onesnaževanju morja in obale v piranski občini. Ob delu in seveda tudi zabavi so se spletla nova prijateljstva, ki bodo gotovo trajna, predvsem pa so udeleženci spoznavali možnosti in prednosti delovanja v skupini. Vsi skupaj se bodo znova srečali tukaj v začetku septembra, ko bodo imeli predstavitev dosežkov letošnjih delavnic in zbornika o njihovem delu. Boris Vuk Prireditev tudi za največje izbirčneže Od petka, 30. junija, do nedelje, 2. julija, bo na Mostu na Soči potekala tradicionalna turistična in zabavna prireditev Noč na jezeru 95. Organizator - Turistično društvo Most na Soči - zagotavlja, da so pripravili bogat spored dogajanj, s katerim bodo zadovoljili še tako izbirčne udeležence. Častni pokrovitelj letošnje Noči na jezeru je predsednik slovenskega parlamenta Jožef Školč. Javnosti so spored prireditev predstavili na novinarski konferenci prejšnji teden. Poleg zabavnih, razvedrilu in sprostitvi namenjenih prireditev moramo v prvi vrsti omeniti okroglo mizo z naslovom Turizem in varovanje narave. Ta okrogla miza sovpada s podobnimi, ki se vrstijo širom po Sloveniji ob letošnjem evropskem letu varovanja narave, pripravljajo pa jo v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor. Častni pokrovitelj tega dela prireditve je minister dr. Pavle Gantar, pokroviteljstvo pa je prevzelo podjetje Soške elektrarne. Teme, o katerih se bodo pogovarjati, se bodo nanašale na nujnost varovanja naravne dediščine z zornega kota različnih dejavnosti. Posebno pozornost bodo namenili ribištvu, smotrnosti energetskih potreb in v povezavi s tem izkoriščanju vodne sile na Soči in njenih pritokih, gorskemu pohodništvu in ohranjanju narave s tega stališča. Govoriti bodo tudi o rekreaciji na vodi (na Soči in njenih itokih, pa tudi na ume' ih zajezitvah) in uskladi' i med posameznimi deja-lostmi, o ohranjanju kur me dediščine v Posočju, tem, kako naravno i11 iltumo dediščino »vpre-« v voz, ki se imenuje tušem itn. Organizatorji so brali ugledna imena z® ■edstavitev posameznih rdročij. Tematika pa r di tako raznolika, da ve" etno ne bo zmanjkal0 irašanj. Za pogovor je rf irviran prvi dan priredi' e, to je petek, 30. junij. Sprva so si organizator! izadevali tudi za organi čijo izseljeniškega pikh1 i, vendar ta še naprej osta Dolenjskim topticam, h® ostu pa bodo priprav1.1 zstavo likovne kolonij6 ovenske izseljenske mah i in nastop slovenske 1° orne skupine Planika i made. V športnem in žaba rem programu bodo ov nvalci lahko slediti mai^ nskemu nogometnem^ ečanju, sodelovati na sej u obrti, se zabavali v pNj amu skuterjev na vodi dnov, poleteti na p8®0 mske polete s bebko?16 se preizkusiti v skaka u z elastično vrvjo, uZl'L v nočnih svetlobnih 6 ih na jezeru, preizkusi ijvečjo čokolado (Gorenj i) in jabolčni zaVlt? aind), se udeležili kaL rega maratona na barid-Most na SoCiJ-j svoj račun bodo prl / vsi, pravijo organih ,. Le lepega vremena Vojko Cuder 13 CERKEV IN JAVNO MNENJE Večina meni, da ima Cerkev dovolj premoženja za svojo dejavnosi Javno mnenje je napredno: ženske so lahko tudi duhovnice, celibat odpraviti! Ca - Predlog zakona o moratoriju na vra- vj j® premoženja Cerkvi, ki ga je v državnem zboru , 0zi|a Slovenska nacionalna stranka, je vzbudil veli-ral vračanja v nekdanje stanje. Se vedno velja prepričanje, ki so ga prejšnje oblasti tudi sistematično utrjevale, prepričanje namreč, da je bil izgon Nemcev pravična kazen za izdajo, ki so jo sudetski Nemci za-grešili leta 1938, ko so Češkoslovaško »izroCih« Hitlerju. Nadaljevanje MENJALNIŠKI TEČAJI 9. junij 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 TL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni J^banka Ljubljana 81,45 81,95 11,45 11,66 6,97 7,38 _^banka Koper* 81,30 81,90 11,36 11,65 6,96 7,36 __M)anka Nova Gorica 81,40 81,85 11,43 11,65 6,99 7,34 Jt^nka Celje d.d., t: 063/431-000 81,40 81,850 11,45 11,65 6,90 7,35 Jt£nka Noricum d.d., t: 133-40-55 81,20 81,90 11,45 11,65 6,80 7,20 J^nka Vipa NG, t: 065/ 28-511 81,40 81,75 11,32 11,58 7,01 7,12 uome 2 us 1/ 15-92-635, od8-15, sob od 9-12 81,65 81,85 11,52 11,61 6,95 7,15 _J£[6ditanstalt d. d. Jl^a, od 7-19, sob od 7-14 81,81 81,84 11,56 11,57 7,11 7,13 Ljubljana, t: 12-51-095 81,77 81,81 11,55 11,57 7,10 7,11 kompas Hertz Celje JjUjOtt/26315, od 7-19, sob od 7-13 81,40 81,70 11,50 11,59 6,95 7,10 kompas Hertz Velenje 1^3/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 81,40 81,70 11,50 11,59 6,95 7,10 kompas Hertz Idrija J^065/ 71-700, od 7-15, sob od7-13 81,40 81,70 11,50 11,59 6,95 7,10 kompas Hertz Tolmin r^5/81-707, od 7-15, sob od 7-13 81,40 81,70 11,50 11,59 6,95 7,10 kompas Hertz Bled J*064/741319, od7-19, sobod7-13 81,40 81,70 11,50 11,59 6,95 7,10 kompas Hertz Nova Gorica J^065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13 81,40 81,70 11,50 11,59 6,95 7,10 kompas Hertz Maribor J^062/225252, od 7-19, sob od 7-13 81,40 81,70 11,50 11,59 6,95 7,10 _tt^o kreditna banka Maribor d.d. 80,80 81,95 11,40 11,75 6,70 7,40 J^o Šempeter,!: 065/ 32-250 81,45 81,75 11,35 11,55 7,04 7,12 -tleska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 81,65 82,00 11,51 11,65 6,95 7,20 banka Slovenije 79,30 81,50 10,70 11,50 6,27 7,20 -Z^blikum Ljubljana, t: 312-570 81,80 81,84 11,56 11,58 7,11 7,14 Jl^kum Piran, t: 066/ 73-269 81,45 81,65 11,45 11,59 7,05 7,15 -Zti^ikum Celje, t: 063/ 441-405 81,55 81,80 11,53 11,60 6,90 7,34 Maribor, t: 062/ 222-675 81,55 81,75 11,55 11,57 6,90 7,20 Ttiblikum Šentilj, t: 062/ 651-355 80,70 81,90 11,30 11,66 6,90 7,20 J^ikum Tolmin, t: 065/ 82-180 81,50 81,70 11,42 11,55 7,05 7,09 Tl^blikum NM, t: 068/ 322-490 81,55 81,85 11,52 11,64 6,95 7,20 -Z^^ikum Žalec, t: 063/ 715-114 81,50 81,80 11,50 11,60 6,80 7,30 J^um Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 81,20 81,70 11,52 11,60 6,90 7,35 JZZZjkum Kamnik, t: 061/832-914 81,65 81,85 11,50 11,67 6,95 7,30 ^SkBjj d.,*** 81,15 81,80 11,35 11,73 6,80 7,20 -ZZlkranj, t: 064/331-741 81,75 81,95 11,56 11,61 7,15 7,25 -ZiZ^d.d. Ljubljana 81,50 81,90 11,47 11,62 6,92 7,30 -ZZlLjubljana, t:061/444-358 80,80 81,70 11,36 11,65 6,85 7,32 Up|mo Ljubljana, t: 212-073 81,75 81,79 11,55 11,57 7,08 7,13 Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:'" 1 Seds2: tel- +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: ' +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 - Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 JUNIJ 1995 __valuta v LIRAH nakupni prodajni anr'eriški dolar nemška marka rrancoski frank bo andski gulden belgijski frank ‘ont šterling l^ki šterling ^anska krona 9iška drahma kanadski dolar laponski jen Sv|carski frank avstrijski šiling Norveška krona “Vedska krona Portugalski escudo Panska pezeta avstralski dolar [nadZarski florint slovenski tolar LZl^a kuna 1605.00 1141.00 324.00 1020.00 55.50 2564.00 2609.00 '292,00 7,00 1171.00 19.00 1383.00 162,20 256.00 223.00 10,90 13,20 1157.00 11.00 13.50 300,00 1670.00 1188.00 338.00 1062,00 57,80 2669.00 2715.00 304.00 7,40 1218.00 19.70 1440.00 168,80 267.00 232.00 11,30 13.70 1205.00 14,00 14,00 320.00 i* ■ ■ vlH Ut 1 ^ A ~-XDUltJ_i995 I v LIRAH ^aluta nakupni prodajni biberiški dolar bernska marka trancoski frank bo andski gulden .be|gijski frank funt šterling ^ki šterling banska krona 9rska drahma anadski dolar švicarski frank °vstniski šiling s|ovenski tolar 1620,00 1157.00 327;00 1029.00 56,00 2584.00 2630.00 295.00 7,10 1180.00 1404.00 163,80 13,60 1665.00 1177.00 337.00 1047.00 57,20 2654.00 2715.00 303.00 7,80 1215.00 1434.00 167,80 14,40 2. JUNIJ 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 8,90 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,20 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,10 Italija Kmečka banka Gorica 13,60 14,40 Italija Tržaška kreditna banka 13,50 14.00 14. MAREC 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4098 francoski frank 28.0770 nizozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 špdnska peseta 1.0907 ddnska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank 120.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira 0.8365 švedska krona 19.4450 Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 5.6.95 Nakupni Prodajni L REDNI tečaj m DEM 8129 81.52 2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz ta tolarje. , Podrobnejše in/oimcije: tel 17-1M52,302-326 in 302-315 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 109 z dne 9.6. 1995 - Tečaji veljajo od 10.6. 1995 od 00.00 ure dalje država Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Portugc Švedske Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija šifra valuta enota 036 avstr, dolar 1 040 šiling 100 056 frank 100 124 dolar 1 208 krona 100 246 marka 100 250 frank 100 280 marka 100 300 grd 100 372 funt 1 380 lira 100 385 hrv. kuna 100 392 jen 100 528 gulden 100 578 krona 100 620 escudo 100 752 krona 100 756 frank 100 826 funt šterling 1 840 dolar 1 955 ECU 1 995 peseta 100 ZA DEVIZE nakupni 81,8446 1152,9350 394,6735 82,7405 2077,1477 2643,7237 2307,3293 8107,8408 6,9444 134,2334 7247,5989 1823,4534 77,1217 1577,7858 9842,9187 181,7372 113,6720 149,7072 93,5321 srednji 82,0909 1156,4042 395,8611 82,9895 2083,3979 2651,6787 2314,2721 8132,2375 50,3873 185,9843 6,9653 2258,4037 134,6373 7269,4071 1828,9402 77,3538 1582,5334 9872,5363 182,2841 114,0140 150,1577 93,8135 prodajni 82,3372 1159,8734 397,0487 83,2385 2089,6481 2659,6337 2321,2149 8156,6342 50,5385 186,5423 6,9862 135,0412 7291,2153 1834,4270 77,5859 1587,2810 9902,1539 182,8310 114,3560 150,6082 94,0949 Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 10.6.1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI,'IZPLAČLJIVI 5. 10. 1995: 1,700,000 837,604 801,830 1,639,434 117 98.5 116% 94. 3330% 96,- 373% 170,000 83,760 80,183 163,943 1 TTTTT L J A t < S K A Tečajnica borznega trga 1 št.: 106 Datum: 9. 6. 1995 UVtUAlA SlOCl UCMANCL PC Vrednost. obr. ex kupon enotni % pro.v papir m.div. šlM(3) tečaj sprem datum povpiaš ponudil Max. Min. 1000 SIT M?? MIKVi« TTStm LEKC 796 (4.5.93) 11.524 ,21 9.6. 11.500 12.090 12.000 11.500 242 ]RB 1.000 (6.6,94) 14.237 U7- 9.6. 14.270 14.400 14,470 14,000 4,926 SAL 50« 17)129.8.94) 20.215 ,24- 9.6. 20.200 20.320 20.450 20.170 2.224 SKBR 458 (16.5.94.) 30.985 ,27- 9.6. 31.000 31.120 31.150 30.760 13.417 X1771 •41 TTiHE fflOl 8,0 4.(31.12.94) 99,1 ,08 9.6. 99,1 99,3 99,2 99,0 2.734 1502 9,5 8.(1.10.94) 103,6A ,07- 9.6. 103,4 103,7 101,8 103,4 16.730 1S08 5,0 3.(30.11.94) 84,9 7.6. «4,5 85,5 iSll 7,0 4.(15.1.95) 91,0 7.6. 91,0 93,0 TSL1D 8,0 4.(31.12.94) 98,6 ,23 9.6. 98,0 98,7 97,9 1,514 SSL2D 9,5 8.(1.10.94) 102,0 2.6. 102,0 103,8 SKBl 10,0 4.(1.11.94) 96,7 8.6. 96,8 97,5 2SE ITMiC TTEt! TIBR 11,500 ,14- 9.6. 10.400 11.480 11.500 11.500 58 )AD 19.000 (1.6.94.) 116.513 1,56 9.6. 116.950 118.600 119.750 :14.350 13.749 M) M 14.302 8.6. ■ 14.110 14.500 M 21.500 8.6. 19.400 21.900 MR 15.200 15.5. 13.800 15.300 4KZ 218 (30.3.93.) 9.049 ,31 9.6. 9.000 9.060 9.060 9.030 1.267 « 4.000 (8)(10,6.94.) 4.025 1,08 9.6. 4.010 4.080 4.098 3.868 7.676 im (5) 739,8 ,41 9.6. 735,0 740,0 740,0 730,0 740 SZE MIFiVIE wntir SJitS! mrna KBTP 4000 (23.5.94) 33.415 ,54 9.6. 33.400 34.150 34.150 32.000 3.412 JFNf 30.625 2,18- 9,6. 30,600 31.890 33.000 30.120 1.868 1CSP (6) 735,2 8.6. 630,0 680,0 JBKP 9.654 7.6. 9.310 10.100 VIP 40.900 31.5. 40.000 41,500 nir.»:g iJITTEP 102,0 4.{ 1.11.94) 98,7 29.5. 96,2 EG 11,0 4.(1195) 92,0 ,99 9.6. 92,1 94,9 92,0 92,0 658 =CE . 12,0 6.(1,12.94) 99,0 7.6. 99,0 JL1 12,0 7.(1195) 99,0 25.5. 99,5 KS0 10,0 l.(1.6.94) 98,5 1,03 9.6. 97,6 98,8 98,5 98,5 295 iSGSl 10,0 4.(1.6.94) 28,1 ,50- 9.6. 27,1 43,0 28,3 25,1 450 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 106/95-9. 6. 1995 Vrednost. papir mt: ex kupon št.dai(3) enotni teCaj K. sprem datum povpraš ponudili Max. Min. 1000 SIT tiara $AR 4.268 7.6. 2.560 3.800 TRDO 119 (8.3.94.) 32.500 31.3. 1.000 8.000 HBR0 2.601 8.6. 2.001 3.900 ER 3.525 ,61 9.6. 3.450 3.590 3.540 3.510 705 !DR0 13.000 25,5, 10.500 13.500 JGSR 310,5 11,22- 9.6. 346,0 388,0 390,0 287,0 3.277 ifiTiZirr HBP0 3.080 ,65- 9.6. 2.501 3.500 3.110 2.991 83 MKBPl 3,300 KBPP 25.950 5.6. 18.000 30.000 IJBKC 4.424 7.6. 3.620 5.000 nare IiMUJ-.IT mai TORO 10,0 9.(15.1.95) 99,3A HžT 9.6. 98,2 100,9 99,3 99,3 12 LOK ' 10,0 (1,10.94) 90,0 2,22 9.6. 88,5 91,0 90,0 89,5 748 MLJ0 10,0 (1.4.94) 96,0 7.6. 93,4 96,5 TSM0 10,0 (1.10.94) 83,2 ,22 9.6. 83,0 88,0 83,5 82,4 1.851 ISO 10,0 81.9.94) 86,6 ,30 9.6. 86,7 88,7 86,6 86,6 114 ONM 11,0 (1.8.94) 92,8 ,05 9.6. 92,7 93,0 93,0 92,8 30.770 3P0 10,0 6.(1.2.95) 91,0 1,16 9.6. 90,8 91,8 91,0 91,0 411 UBKK 8,50 2,(15,4.95) 80,0 15.3. 25,0 VP10 10,0 (1.10.94) 98,5 30.1. 96,0 100,0 KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM SO dnevni IvSlTI M dnevni (v Sirj 120 dnevni (v SIT) Tolarski zapisi z nakupnim bonom BNB2breznaLbona(1.6.95) (1.6.95) 98,3 del nat bona (v SIT) NBSl deInaLbona(vSIT)NBS2 19.662 150.000 SITskupaj maj Lt._Uj.i_.: 108,6 108,2 devizni del maj 150.000 SITskupaj maj tolarski del maj devizni del maj 2.3. 21.3. 19.700 19.730 19.780 19.330 4.326 SBI 9.6.95 1.13TT52 prejšnji 1.130,69 d% 0,83 0707 Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v od- ikoriSCena davčna olajšava; A - aplikacijski teCaj: borzni posreonik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba teCaja; ** - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - Številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, Ce ni navedeno drugače; max. - najvišji teCaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji teCaj določenega vrednostnega papirja. Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 10. junija 1995 od Ctt. OO ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar rvirnl. Pri kan iu deviz oz. r 100 100 100 100 1 1 ikretnih r uoseben 1157,5080 2316,4812 8140,0000 6,9719 182,4581 114,1228 uoslih je možno odsl doaovor. 1160,3520 2322,1728 8160,0000 6,9890 182,9064 114,4032 topdnje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 81,30 81,26 panje. 81,60 81,56 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečaj velja dne lO.iunija 1995 od 00.00 do 24. >djetij ure banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT. in CHF so dokx veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih va oziroma zmanjšano za 025odstotne točke. Te do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in nak * Banke, ki objavljamo tečaie, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s tekstom, Id dopolnjuje iIS 81,30 81,45 81,25 81,30 81,35 gl srednjih teča metje Banke Slov odkup prilivov določi v spaazurr podajati tujo val a ali prodaje. 81,55 81,60 81,55 81,60 81,60 ev po trenutno snije povečano prodajo deviz M jto po-objavlje- ZB ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANA PODRUŽNICA MILANO P i a z z a A. D i a z 2 M i I a n o I tel. : 0 0 3 9 2 8 6 4 6 5 3 0 0 faz: 0 0 3 9 2 8 6 4 6 5 3 5 8| MILANSKI DEVIZNI TRG 9. JUNIJ 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1635,120 — ECU — 2155,090 — nemška marka 1166,690 francoski frank — 331,800 — funt Šterling holandski gulden — 2609,650 1042,870 56,780 13,467 298,930 — belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt — 2660,990 — grška drahma — 7,229 — portugalski escudo — 11,107 1189,610 — kanadski dolar — — japonski jen — 19,323 — švicarski frank — 1415,690 — avstrijski šiling — 165,920 — norveška krona švedska krona — 262,270 226,910 z finska marka 380,170 avstralski dolar — 1178,100 — 9. JUNIJ 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 9,7000 10,2000 kanadski dolar 7,0500 7,4500 funt šterling 15,5000 16,3000 švicarski frank 836,0000 868,0000 belgijski frank 33,6500 34,9500 francoski frank 197,0000 205,0000 holandski gulden 616,5000 640,5000 nemška marka 690,2000 716,2000 italijanska lira 0,5920 0,62*60 danska krona 177,0000 185,0000 norveška krona 156,0000 163,0000 švedska krona 134,7000 141,3000 finska marka 225,5000 235,5000 portugalski escudo 6,6300 6,9700 španska peseta 7,9800 8,4200 japonski jen 11,3500 11,8500 slovenski tolar 8,70 9,10 hrvaška kuna 188,000 215,000 Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute, ® RAI 1 RETE 4 7.00 9.00 10.00 10.45 11.15 12.25 12.35 13.25 13.30 14.00 15.15 15.45 17.40 17.55 18.00 18.15 19.35 19.50 20.40 23.05 23.10 24.00 0.35 2.00 Otroški variete La Banda dello Zecehino, risanke Oddaja za najmlajše, risanke Aktualno: Koncert godbe karabinjerjev ob 181. obletnici ustanovitve Tednik o televizijskih progr. Laraichevedrai Aktualna odd.: Verde-mattina Vreme in dnevnik Oddaja o medicini Check-up Izžrebanje lota, vreme Dnevnik in Tri minute Aktualna oddaja o morju Linea Blu Risanke: Darkvving Duck Otroški variete Disney Club, vmes risanke Znanstveno-tehnološki tednik Albedo Izžrebanje lota Dnevnik Dok.: Tocco e ritocco Nedeljski evangelij Vreme, dnevnik, šport Variete: I cervelloni (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik Posebnosti TGl Dnevnik 1 in vreme, filmske novosti Film: Chiedi la luna (kom., It. ’91, i. M. Buy) Proza RAI 2 6.35 7.00 7.40 9.00 10.05 11.30 12.15 13.00 13.55 15.15 16.10 16.45 16.50 18.15 18.45 19.35 20.20 20.40 22.20 23.30 23.50 V kraljestvu narave Nan.; La clinica della Fo-resta nera Film: dio, come ti amo (kom., It. ’66) Dnevnik, 9.30 TGR v Evropi, 10.00 dnevnik Film: Rossini, Rossini (biog., It. '91) Dnevnik sereno variabile Dnevnik, športna odd. Dribbling in vreme Tenis: Roland Garros, Z Glasba: Mio capitano Aktualno: Dream Roads Izžrebanje lota Film: II grido della guer-ra Sioux (vestern, ZDA '66, i. H. Keel, S. Brady) Sereno variabile Nan.: Dvojni obraz pravice Vreme, dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: testimone sospetto (dram., ZDA '89, i. R. Urich, K. Lenz) Aktualno: Profondo gial-lo (vodi E. Gardini) Dnevnik in vreme Tedenski dnevnik o programih Laraichevederai ML RAI 3 6.30 7.25 9.00 9.30 11.00 12.00 12.15 14.00 14.50 15.15 18.50 19.30 19.50 20.30 22.10 22.30 22.55 0.30 Pregled tiska, Drobci Film: Riflessi in im delo scuro (dram., It. ’91) Dnevnik o televizijskih programih Film: Selvaggio VVest (’58, i. V. Mature) Oddaja o kmetijstvu Dnevnik Film: Nodo alla cravatta Deželne vesti, dnevnik TGR - Okolje Italija Šport: tenis, medn. turnir Francije R. Garros Vreme in dnevnik Deželne vesti BlobCartoon Film: Aquila Grigia gran-de capo dei Cheyenne (vestem, '77, i. B. Johnson, Iron Eyes Cody) Publimania. Testimonial P. Chiambretti Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Harem (vodi C. Spaak), 23.50 Letti ge-melli, filmske novosti Dnevnik, pregled tiska 7.30 8.00 9.00 13:00 13.30 14.10 16.25 18.00 20.30 Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Manuela Variete: Buona giomata, vmes 9.15 II disprezzo, 10.20 Teleprodaja, 10.35 Febbre d’amore, 11.40 Rubi, 12.20 Cuore selvaggio, 11.25 dnevnik Variete: Sandra in Rai-mondo Dnevnik Medicine a confronto Agenzia matrimoniale, 17.10 Perdonami Nad.: Uccelli di rovo, vmes (19.00) dnevnik, 19.30 nan. Le donne di VVindsor Filma: Fuoco verde (pust., ZDA '54, i. S. Gran-ger, G. Kelly), 22.35 II eo-mune senso del pudore (kom., It. '76, i. A. Sordi), 23.30 dnevnik ® CANALE 5 6.30 9.00 10.00 10.30 11.45 13.00 13.25 13.40 16.00 17.55 18.00 20.00 20.40 23.00 Na prvi strani Aktualno: A tutto volu-me, 9.30 Nonsolomoda Affare fatto - Teleprodaja Nan.: Komisar Scali Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Arniči, 15.25 Anteprima Otroški variete TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza; OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La mota. della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Variete: Non dimenticate lo spazzolino da denti Dnevnik 23.30 1.30 Film: La bocca (kom., It. '91, i. C. Auger, T. Wel-chj, vmes (0.30) dnevnik Sgarbi quotidiani ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Aktualno: Village Odprti studio, 12.30 Fatti e misfatti Šport studio Variete za najmlajše Odprti studio Varieteja: Smile, 1435 Non e la RAI Nan.: Neon Rider Variete: Benny HU1 Nan.: Primi baci Variete: Benny Hill Avtomobilizem Fl Odprti studio, vreme Film: Sole rosso - 11 se- gno della vendetta (krim., ZDA '94, i. M. Parš, R. Davi) Film: Doppio bersaglio (pust., ZDA '93, i. M. Gail, K. McLeod) Fatti e misfatti Italia 1 šport # TELE 4 13.30 20.30 17.45, 19.30, 22.05, 0.10 Dogodki in odmevi Nan.: Ga vrtan, 21.15 The Rookies ® MONTECARLO 14.00 19.30 20.35 23.00 1.00 2.00 18.45, 20.25, 22.30, 1.00 Dnevnik Športna odd. Ciclissimo Šport Show Španski nogomet Šport: biljard, 1.30 tenis Film: Bankomati (’89) a RAI 3 slovenski program Risanke: Basni Dnevnik ST SLOVENIJA 1 Radovedni Taček, ponovitev Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 23. oddaja, ponovitev Male sive celice, kviz za šestošolce Mlada Evropa poje, oddaja češke TV Tok tok, za mladostnike |mR| Zgodbe iz školjke Kamniti lisjak, ameriški film Poročila jmj Moški, ženske, ponovitev Malo angleščine, prosim IS Tednik jg Poglej in zadeni, ponovitev TV dnevnik 1 Smrtonosno obdobje, nemška plz oddaja RPL - studio Luvvigana Hugo, igrica Risanka Žrebanje 3x3 TV dnevnik 2, vreme, šport Utrip Križkraž Za tv kamero Narava in tehnika, 4/6 del angleške plz serije Ozare Poročila, šport Ob 50-letnici osvoboditve koncentracijskih taborišč Sova: Inšpektor Morse, 15/18 del angleške nanizanke Goveda, francoski film Sr SLOVENIJA 2 08.45 09.45 10.40 11.00 12.25 13.55 15.20 18.35 19.10 20.05 21.05 23.00 Zgodbe iz oper: Holywoodski bohemi, 2/4 del angleške glasbene serije Komisar Rex, ponovitev Turistična oddaja Sova, ponovitev Košarka NBA, posnetek: Orlando - Houston Pariz: Tenis: Finale (Z), prenos Velenje: Evropski atletski pokal Bruno Zaidi, prenos Slovenski magazin Karaoke, razvedrilna oddaja Zlata krogla - Portorož '95 Smaragdni gozd, ameriški film Sobotna noč: Novice; dokumentarec; Tardbirds; angleška lestvica KANAL A 08.05 17.25 17.30 19.10 20.00 20.05 20.35 21.30 23.05 23.10 00.55 Ponovitve Spot tedna Mrčes, ponovitev filma Beverly Hills 90210 III, ponovitev Vreme Živeti danes, dokumentarna oddaja Samopostrežba usode Splošna praksa, 25. del avstralske nanizanke V dobrem in slabem Ogenj v temi, ameriški film Vreme Kameleoni, posnetek koncerta Erotični film IB Koper 14.30 16.00 16.10 16.30 18.00 18.45 19.00 19.30 19.40 20.10 20.30 21.30 22.00 22.30 22.45 Juke box, ponovitev Euronevvs Juke box, ponovitev Rim: Genfest '95, prireditev mladi za mlade Slovenski program: TV poper - kabaret Primorska kronika TV dnevnik Jutri je nedelja, verska oddaja O. J. - filmi, ki jih ustvarijo otroci Euronews »Vela...diamo noi!« oddaja o jadranju Voditelja: Berti Bruss in Andro Merku Achtung baby!, oddaja o kulturi, avtor: Roberto Ferracci »II piacere degli occhi«, tedenska oddaja o filmu Vsedanes Velenje: Lahka atletika, evropski pokal »Bruno Zavli« (□MF Avstrija 1 10.30 11.00 11.35 12.00 14.30 14.55 15.20 15.45 16.35 17.25 18.10 19.00 19.30 19.53 20.00 20.15 21.55 23.00 00.20 02.15 03.05 03.45 05.30 Nekoč je bil človek Duck Tales Denis Serije Ljubezen in tako naprej Blossom Zlomljena srca Parker Levvis Ljubezen je pekel Knight Rider Vse najboljše Superman Čudežni kanal Melrose Plače Dan resnice Beverly Hils 90210 Preizkušnja Milijonsko kolo Čas v sliki, kultura Vreme Pogledi od strani Ladja sanj Šport Boljši bo zmagal, avstrijski film, 1994 Alfred Veliki, britanski film, 1968 Igrajo: David Hemmings, Michael York, Prunella Ransome in drugi Klic na pomoč Kalifornija, ponovitev Beverly Hills, ponovitev Tvegana igra, ponovitev Raji živali Avstralski ptičji čudež EMF Avstrija 2 09.05 10.35 12.30 13.00 13.10 13.55 17.20 17.53 18.00 18.30 19.00 19.30 20.15 21.45 21.50 23.20 01.10 01.20 01.50 Kraljevska poroka, ameriška glasbena komedija Zmeraj z drugim, ameriška komedija, 1964 Hello Austria, Hello Vi-enna Cas v sliki Ozri se po deželi Tenis: Roland Garros Zemlja in ljudje Svetovne religije Nogomet Sporna vprašanja Avstrija danes Cas v sliki, kultura Duet, avstrijski film, 1992 Igrajo: Otto Schenk, Karlhe- inz Hackl, Agnes Baltsa in drugi Cas v sliki Zadnji boj Zatišje pred neurjem Srebrna strela, ameriški akcijski film, 1976 Igrajo: Gene Wilder,'Jill Clayburgh in drugi Režija: Arthur Miller Pogledi od strani Inside Videonoč OtO Hrvaška 1 NBC 08.55 09.00 10.30 11.30 12.00 12.15 13.00 13.40 15.15 15.25 16.15 17.45 18.15 19.15 19.30 20.03 20.10 22.15 23.00 23.20 23.50 Poročila Dobro jutro Otroški zbor »Zagrebški malčki« Lidamo '95, reportaža Poročila Cesarica, 195. del serije Me je kdo iskal, zabavnoglasbena oddaja Drobtinica, danski film Poročila Beverly Hills, 16/30 del serije Turbo Limach Show Televizija o televiziji Prizma, multinacionalni magazin Na začetku je bila Beseda Dnevnik Šport V zadnjem trenutku, ameriški film Igrajo: Richard Gere, Kim Basinger, Uma Thurman in drugi Režija: Phil Joanou Mlada in lepa ženska se zateče po pomoč k priljubljenemu psihiatru. Očaran nad njeno lepoto in brezmočnostjo se z njo zaplete v ljubezensko razmerje. Toda kaj hitro se izkaže, da lepotica ni niti brezmočna niti naivna. Naiven je psihater sam, kajti obtožen je umora, ki ga je pravzaprav izvedla ženska. V dobri družbi: Delo Jusič, zabavnoglasbena oddaja Dnevnik Slika na sliko Sanje brez meja OfO Hrvaška 2 11.35 12.20 13.00 14.00 15.30 16.30 19.15 19.30 20.10 20.40 21.30 22.50 23.00 Slika na sliko Briljantina, oddaja za mladino Ekran brez okvirja Roland Garros: Tenis Brno: Košarka: Hrvaška - Romunija Košarka NBA: Orlando - Houston Risanka Dnevnik Tom Cro Pop Rock Latinica: Moški imajo radi svetlolaske Športna sobota Nočna izmena Življenje na severu, 79/110 del serije Državnik novega kova, 13 del nanizanke Sen smrti, angleški film (mtv) Madžarska Vaška TV Sončni vzhod Otroški program Medicinama Kurili, Lov na lisice se nadaljuje Dandanes Zvon Sosedje, ponovitev Peti je lepo Iz TV arhiva Jajčni ples, ameriški film Help, angleški film Cas X Odprta usta Štorije Kolo sreče Pravljica Dnevnik 5 minut proze Smaragdova romanca, pustolovski film Pravljice v novi preobleki, Trnuljčica 1 Levi '50 Nočni program Rolonda Super prodaja Poročila Danes Ameriška hokejska liga Golf NCAA Danes ITN novice Ushuaia mm Skozi čas Govoreči jazz ITN Večer z Jayom Lenom Zlata doba Rock 'n 'Rolla Zares osebno Direktno z Rogerjem Ai-lesom Skozi Cas McLaughlinova skupina CNN Real News For Kids Healthvvorks Monepveek Science and Technology Style With Elsa Klensch Shovvbiz This VVeek Diplomatic Licence Earth Matters Evans and Novak VVorld Bussines This VVeek From London Nevvsmaker Saturday Healthvvorks Style VVith Elsa Klensch Your Money International Correspon-dents Headline News Futurevvatch Headline Nevvs Both sides ... VVith Jesse Headline Nevvs Managing VVith Loti Dobbs Pinnacle On The Menu The Big Story Shovvbiz This VVeek Larry King VVeekend CNN VVorld Nevvs Capital Gang Headline Nevvs 3 DISCOVERV Krila Rdeče zvezde, film o letalu TU-20 Krila Rdeče zvezde, film o sovjetskem strate-škem bombniku Krila Rdeča zvezda, film o sovjetskih letalonosilkah Krila Rdeča zvezda, film o letalu »Fulcrum« Izginjajoči svet, film 0 Salomonovih otokih Detektivi pod drobnogl6-dom, film o privatnih detektivih Klasika na kolesih, film o Ford Mustangu ™ Po letu 2000, o vlakih, tovarni robotov itd. SKY NEWS 13.00 13.30 14.30 15.30 16.30 17.30 18.00 19.30 20.30 21.00 22.30 23.00 00.30 01.00 01.30 02.30 News At Twelve VVeek In Review Century Memories of 1970-91 Target VVeek in Revievv - UK Live at Five Beyond 2000 Sportsline Sky VVorld News CBS 48 Hours Sky News Tonight Sportsline Extra Sky Midnight Extra Sky Destination Century TVS 1 GOVEDO, francoski film, 1988 22.40 Režija: Patricia Mazuy Jpajo: Sandrine Bonnaire, Jean - Francois Stevenini, Jacques Spiessre, Salomee Stepenim in drugi. Dva brata sta pred leti živela intenzivno razvratno življenje. Kmetija, na kateri sta Prebivala, je zgorela v požaru, ki sta ga pijana zanetila. Toda žrtev požara je bil tudi Potepuh. Tako je starejši brat odsedel 15 let v zaporu. Medtem pa si je mlajši brat z neupravičeno odškodnino omogočil novo življenje. Poro-nil se je in si ustvaril družino. Vrnitev starejšega brata v vas prinese vznemirjenje, razkrijejo se laži preteklosti. V sren mlade žene pa se vname divja strast do moževega brata. TVS 2 SMARAGDNI GOZD, ameriški film, 1985 21.05 Režija: John Boorman Igrajo: Povver Boothe, Mre Poster, VVilliam Ro-driguez, Vara Vancan in drugi Smaragdni gozd je amazonska džungla, ki jo neusmiljeno rotijo, Idjub temu da tam živijo domačini - Indijanci na stopnji kamene dobe, ki jim napredek in civilizacija lahko prineseta le smrt in iztrebljenje. V tej divjini živijo Indijanci plemena Nevidni in posvojijo še skoraj dojenčka, dečka, ki se jim zdi božanstvo. Fantič pa je sin inženirja Billa Markhama pri multinacionalki, ki pripravlja s krčenjem džungel teren za ceste, zgradbe itd. Bill deset let išCe sled za izgubljenim sinom, ki pri Indijancih raste v spretnega, močnega dedca. Po »zaslugi« sosednjega, zaradi vpliva civilizacije že degeneriranega in pijančevanju vdanega plemena Okrutnih se zdi, da tudi Nevidnim preti podobna usoda.. Pa vendar bo prav deček našel natin za preživetje, pri Čemer mu bo oCe, potem ko se bosta srečala in spoznala, v odločilno pomoč... TVS 2__________ SOBOTNA NOČ, glasbena oddaja 22.55 Osrednji del večera bo namenjen predstavitvi angleške skupine Vardbirds. Angleška skupina je nastala leta 1963 in v petih letih delovanja ustvarila vrsto hitov: For Vour Love, Heart Full Of Songs, Shapes Of Thing, Stili Trn Sad, Im A Man. Poleg uspeha v Angliji so osvojili tudi publiko v Ameriki. KANALA____________________20.35 SPLOŠNA PRAKSA, avstralska nanizanka, 25. del Graham Thorbum jvf3*0' Michael Craig, John McTeman in drugi ^an in Leight prideta iz Rima, da bi jima Robert svetoval glede Leighine bolezni. Zgodba z mra-c™?1 koncem se zaključi z ugotovitvijo, da neka-^in bolezni ni moč ozdraviti... A KANAL OGENJ V TEMI, ameriška vojni film 21.30 Režija: David Jones Igrajo: Olvmpia Dukakis, Lindsay VVagner, Jean Stapleton Emely je živela normalno življenje starejše gospe. Toda padec po stopnicah ji je spremenil življenjsko usodo in postala je nemočna in v breme prijateljem in otrokom. Po začetnih težavah se hčerka in mati znova navežeta. QQ TVS 1 20.10 KRI2KRAŽ, kontaktna zabavna oddaja V življenju se nekatere stvari iztečejo zato, da naredijo prostor drugim, novim, drugačnim. Koncev je toliko, kolikor je osebnih zgodb in nezgod. Nekateri so veseli, drugi žalostni, vsi pa prinašajo nova pričakovanja Včasih se od koga ali celo od Česa težko poslovimo, ker smo se navezali, čepa-rav bi bilo morda potrebno narediti konec že mnogo prej. Najlepši konci so seveda v pravljicah, ampak prav zaradi te presežne lepote tudi najbolj depresivni, kajti nihče ne ve, kaj se je dogajalo po tem, ko je happy endu potekel rok trajanja TVS 1 21.30 NARAVA IN TEHNIKA, angleška plz serija Ljudje si lahko nadenejo dodatno obleko, živali pa lahko spremenijo le naravno površino svojih teles. Kožo, dlako in povrhnjico uporabljajo kot varovalni mehanizem. Človek je posnemal njihovo tehniko z uporabo kovin in novih materialov, npr. s kelvarjem... TVS! KAMNITI LISJAK, ameriški film 11.20 Igrajo: Buddy Ebsen, Joey Cramer, Belin-da Montgomery in drugi Režija: Harvey Hart Zgodba Kamnitega lisjaka je ves čas predvidljiva; v okviru podobnih zgodb z dal-njega severa, kot jih znata pisati le Jack London ali James O. Curvvood (ta dva sta tudi najbolj prevajana v slovenščino), nam avtorji v enem boljših mladinskih filmov predstavijo dečka, ki bi rad pomagal rešiti bolehnemu dedu propadajoče posestvo. Lokalne pasje dirke s sanmi, s privlačno nagrado so zanj tolikšni izziv, da se skušnjavi ne more upreti. Svojemu psu zaupa in dirka, v kateri glavni favorit ne izbira sredstev za dosego zmage, je nadvse napek- la... "N MUSIČ TELEVISION .00 Video: Rock Am Ring VVeekend; 10.00 The orst Of Most VVanted; 10.30 Cik - cak šov; M.00 Velika slika; 11.30 Hit List Uk; 13.30 First Lo-°k; 14.00 Video; 17.00 Dance; 18.00 Velika slika; '30 MTV News - VVeekend Edition; 19.00 ^ropski Top 20; 21.00 Unplugged; 23.00 Firs Lo-°k' P°n.; 23.30 Cik - cak šov; 02.00 The VVorst Of Most VVanted; 02.30 Chill Out Zone; 04.00 Nočni video . SKY ONE •00 Daddy Dearest; 16.30 Tretja kompanijc '00 Dogodivščine Brisco Countryja ml.; 18.0i •jorker Lewis ne more izgubiti; 18.30 Konjenik J/'00 Rokoborba; 20.00 Space Precinct; 21.0 'ne x Files; 22.00 Cops I; 22.30 Cops II; 23.00 Zgo 136 iz kripte; 23.30 Stand And Deliver n PR0 7 ■50 Parker Lewis; 12,15 Spogledovanje na ce '3.40 Potovanje na dno morja, pon.; 15.31 ro Movie; 16.00 Upor sužnjev, italijsko - nemškic ' Španski zgodovinski film, 1960; 19.00 Risanke .,. Poročila; 20.15 Smrtonosno orožje lil, ame " ki akcijski film, 1992; 22.35 Karate tiger lil, ame "ski akcijski film, 1988; 00.30 Poročila; 00.40 Thč ^etaliator, ameriški akcijski film, 1886; 03.50 Oce anska pustolovščina; 04.40 Poročila; 04.50 Bo nanza 14 n PREMIERE 1 'rpMorski psi pred kamero, dokumentarec; , 5® Nogomet; 18.10 Mož brez obraza, ameri-Qk drama, 1993; 20.15 Hokus Pokus, am. kome-ija,, 1993; 22.00 Boks; 00.00 Groza; 00.45 Tele-fp on arza vroče noči, ameriški triler, 1993, q. r? Mrtvečeva vrnitev, ameriški film, 1991 ^ 00 Center Of The Web, ameriški film, 1993 ■25 Rojen v Oueensu arn^CcrtWall<" skupiac hoče na vrh, 9/29 < 18 llum' serije'' 13.50 Cagney in Lao j 30 Pc,jdi na vse!; 19.30 Kolo sreče; 20.15 S galsbena parada; 20.00 Ohoho rr ki t'® Madame O., in njena zelo draga c ®ta- danski erotični film, 1977; 00.40 Pc Veve težave, ameriška tragikomedija, 191 nj, EUROSPORT vj4_ _ Dirko s tovornjaki; 09.00 Formula 1, por RolV" 10,00 Nogomet; 14.00 Tenis, preno: uiand Garosa; 17.00 Rugby; 20.00 Golf; 22 «n|s: vrhunci; 23.00 Formula 1; 01.00 Medr °dni motošport RTI 11.50 Princ z Bel - Aira; 12.20 Full House; 12.50 Korak za korakom; 13.15 Kdo je tu šef?; 14.45 Knight Rider; 16.50 Beveiiy Mills, 90210; 17.45 Melrose Plače; 19.00 Formula 1; 20.15 Odadja za 1000 tisoč mark; 22.00 Kako, prosim?; 23.00 Sobotna noč; 00.00 Filmi RTI 2 11.20 Manhattan bo moj; 14.15 Risanke; 17.05 Lucky Star, nemški mladinski film, 1980; 18.25 Usnjena nogavica, 1. del; 20.00 Poročila; 20.15 Polje sanj, ameriški triler, 1993; 22.25 Boter iz Greenwich Viliagea, ameriški gangsterski film, 1983; 00.40 Svet poln čudes, angleška psihološka študija SKY MOVIES 15.00 Bushfire Moon, avstralski film, 1987; 17.00 Split lnflnlty, ameriški film, 1992; 19.00 Ho-meward Bound: The Incredible Journey, ameriški film, 1993; 21.00 Addams Family Valu-es, ameriška komedija, 1993; 23.00 King Of The Hill, ameriški film, 1993; 00.45 Midnight Confessions; 02.10, Addams Family Values MOVIE CHANNEL 15.00 Breathing Lessons, ameriški film, 1993; 17.10 Rover Dangerfield, am. film, 1992; 19.00 Hocus Pokus, ameriški film, 1991; 21.00 National Lampooris Loaded VVeapon, ameriški film, 1993; 23.00 Beyond Suspicion, ameriški film, 1993; 00.40 Petain, ameriški triler, 1992; 03.00 Another Woman's Lipstick, ameriški triler, 1993; 04.30 The Happy Hooker, ameriški film, 1974 FILMNET + 11.40 Bride Of Violence; 16.45 Passport To Murder. ameriški 1992; 18.15 Jack The Bear, ameriški film, 1993; 20.00 Dave, ameriška komedija, 1993; 22.00 Stockholm Marathon, ameriški film, 1994; 23.30 Forces Beyond; 03.00 Raunch; 04.00 VVhere Angels Dare To Tread SUPER CHANNEL 05.30 Poročila; Gospodarstvo; McLaughlino-va skuplna;Hello Austria, Hello Vienna; Europa Journal; Video moda; X press zabava; Rolanda; Super Shop; Antarktika, dokumentarni film; 14.00 Šport, hokej na ledu, golf, gimnastika; 18.00 Danes; 19.00 Poročila; 19.30 Ushua-ia; 20.30 Detaline; 21.30 Govorimo o jazzu; 22.00 Novice; 22.30 The Tonight Show; 23.30 Pozno zvečer z Conan OBrienom; 00.30 Zlata leta Rock' n 'Rolla DSF 12.00 Motošport; 13.45 Klasični šport; 16.00 ADAC; 20.15 Boks; 20.55 Nogomet; 22.50 Wrest1lng vox 16.05 Poirot Agathe Christie, ponovitev filma; 18.15 Naravni parki sveta; 19.152va divjina, dokumentarni film; 20.15 Inšpektor Wexford posreduje; 22.00 Spiegel TV special; 00.00 Ameriški nogomet; 01.00 Svet senc - vrnitev iz niča TNT 20.00 The Last Voyage am. film, 1960; 22.00 The Twenty - Fifth Hour, am. film, 1967; 00.00 The wa-gons Roli At Night, am. film, 1950; 01.30 Wyoming, ameriški film, 1940 3-SAT 17.20 Mrzlo mleko in vroče pesti, ameriški (čb) film; 20.15 Princ Friedrich Von Homburg; 22,05 Smešno je. če...; 23.05 Boulevard bio ZDF 11.30 Sanje kitajske morske deklice; 17.50 Sodeluj; 18.00 Schwarzwaldska klinika, nadaljevanka; 19.00 Danes, vreme, 19.25 Skrita kamera; 22.00 Aktualni športni studio; 23.20 Bia, ženska kača, film; 00.55 El Greco FILMNET 12.00 Z vetrom, ameriška romantična komedija, 1993; 15.00 Nogomet; 18.00 Med smehom, ameriška drama, 1984; 20.00 Sence in megle, ameriška drama, 1992; 22.00 Zbujen pred nevarnostjo, ameriška kriminalka, 1984 CARTOON NETVVORK 06.00 Dotik modrega med zvezdami; 06.30 Spar-takus; 07.00 Jutranja ekipa; 08.00 Vrnitev v Be-drock; 08.30 Scooby 8c Scrappy Doo; 09.00 Jetso-novi; 09.30 Droopy D'; 10.00 Dinozaver Dink; 10.30 Lutke; 11.00 Healhdiff; 11.30 Spartakus; 12.00 Grožnja Penelope; 12.30 Josie &. Pussycats; 13.00 Vrnitev v Bedrodc 13.30 Dotik modrega med zvezdami; 14.00 Kapiatn Caveman; 14.30 Rastični človek 15.00 Kapitan Ranet; 15.30 Gaitar; 16.00 Sharky 8c George; 16.30 Bugs & Daffy nocoj; 17.00 Detektiv Palec; 17.30 Swat mačke; 18.00 Top Caf; 18.30 Scooby Doo, kje si?; 19.00 Jetsonovi; 19.30 Kre-menčkovi TVS 16.10 Geniji v travi; 17.15 Lunapark; 17.45 Vprašanje za prvaka; 18.15 7 dni v Afriki; 18.30 Poročila; 19.30 Belgijska poročila; 21.30 Festival; 21.55 Poročila; 22.40 Gledališka predstava Slovenija 1 4.30, 5.00,6.00,6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 Slovenščina; 10.05 Kulturna panorama; 11,30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Godci ne poznajo meja; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Igra; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00,6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30.17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.30 Novice, obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Glasbene želje; 16.35 Popevki tedna; 17.50 Šport; 19.00 Večer z J. VVebrom: gost, koncert, country. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10,00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00,Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues...; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Zborovske skladbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman; 18.25 Glasbeni ciklus; 19,30 Puritanci; 22.30 Znamenite prtl-ture; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 -98,1 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 9.15 Planinska postojanka; 9.45 Du jesi, zabavno in humorno; 10.45 Sobotna terenska akcija; 11.30 Turistična poročila; 12.00 S terena; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Terenska akcija; 13.40 Pet zvezdic; 14.10 Okno v svet; 14.45 Zanimivost; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Popoldne na MV; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športni pr. MV. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'!taly; 11.00 Kulturne aktualnosti; 11,45 Dorothy ed Aliče; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Narečna odd.; 14.50 Single tedna; 15.00 Redazione teen; 16.00 Modri val; 18.45 Rigatoni; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 7.00-11.00 Dej nehi no; 8.00 Horoskop; 9.30 Kam danes; 10.15 Novice; 11.05 Notranjsko-kraškl mozaik; 12.00 BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.00 Vodeni program; 16.30 O kulturi; 17.30 Angleščina, 19.15 Novice; 19.25 Vreme; 20.00 Stampeedo; 22.00 DJ Jernej in hot mix. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Pesmi tedna; 19.30-24.00 Večerni pr. z Metko Centrih Vogelnik. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17; 12.05 Sestanek starejših; 13.00 Slovensko-bistriška panorama; 14.10 Od Ptuja do Ormoža; 15.00 Iz Slovenskih gloric; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Radio express; 19.30 športna sobota; 21.00 Lestvica zabavnih melodij; 22.00 Zrcalo dneva; 23.15 Nočni. Radio Študent 11.00 Curriculum vitae; 14.30 Kinoburger; 17.00 RO: Klezmer 1993; 18.0(7 Radio Ropot!; 19.00 TB: Joshua Redman; 20.00 Amnezija: Laurie Anderson, 1. del; 21.00 Sobotni DJ Graffiti. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14,00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8,40 Revi-val; 9.15 Filmi na ekranih; 9.25 Potpuri; 10.10 Koncert: pianist P. Levi; 11.30 Iz Dopisnic z najbližjega vzhoda; 11.40 Znani ansambli; 12.00 Ta rozajan-ski glas; 12.30 Glasba za vse okuse; 12,45 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Glasbeni predah; 15.00 Tu 362875, z vami kramlja S. Verč; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Ivo Tul; 18.00 Mala scena: Srce brez potnega lista (j, Povše, 5. nad.); 18.30 Slov. lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine n ,30,15.30,17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah; 19.00 Morski val. Radio Koroška 18,10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca ŠPORT Sobota, 10. junija 1995 NOVICE Danes Sobota, 10. junija 1995 TENIS UNDER 18 MOŠKI 15.00 na PadriCah: Gaja - ST Citta di Udine UNDER 12 ZENSKE 15.00 na PadriCah: Gaja CT - Zaccarelli Gorica UNDER 12 MOŠKI 15.00 v Červinjanu: Junior Cervignano - Gaja KOŠARKA PRVENSTVO »POMLAD« 16.00 v BrišCkih, dom Ervatti: Dom - Libertas Jutri Nedelja, 11. junija 1995 HOKEJ NA KOTALKAH INTERLIGA 18.00 v Beljaku: Villach - Polet ROLKANJE ŠTAFETA ZA ITALIJANSKI POKAL 9.30 v Bocnu: nastopa tudi Mladina Obvestila SD KONTO VEL - SEKCIJA MTMBASKET prireja od, 12. do 23. t.m. košarkarski teCaj za začetnike in minikošarkarje na odprtem igrišču na Konto-velu, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 17.00 do 18.00 za letnika 1988/89 in od 18.00 do 19.00 za letnike 1984/85/86/87. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN SZ SLOGA vabita na srečanje planincev v Gorici. Odhod s kombijem in osebnimi avtomobili jutri, 11. t. m., ob 8. uri iz Sesljana. Prijave ali pojasnila na tel. št. 200782 (Francko) ali 226283 (Viktor). PREVtOTOR KLUB obvešCa, da bo odhod na avtobusni izlet v Mugello jutri; 11. 6.1995 ob 5.15 izpred telovadnice v Dolini. Na avtobusu je še nekaj prostih mest. Informacije nudi Jasna po telefonu 228292 med 18. in 20. uro. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR prireja od 12. do 16. junija na Stadionu 1. maja ODBOJKARSKI TABOR za deklice in dečke rojene leta 1983 in mlajše. Tabor je namenjen tako tistim, ki že igrajo miniodbojko, kot začetnikom. Pod strokovnim vodstvom bodo otroci od 8.30 do 12.30 ure spoznavali igro ob mreži in predvsem veliko igrali. Za varstvo otrok pa bo na Stadionu poskrbljeno že od 8. ure dalje. Prijave in dodatna pojasnila v tajništvu Bora (tudi po tel. 51377) dopoldne in popoldne, ter pri prof. Marku Kalcu (tel. 814212) in Nadji Debenjak (tel. 569785). SZ SLOGA obvešCa, da je na razpolago še nekaj prostih mest za celodnevni (9. - 16.30) teCaj miniodbojke od ponedeljka, 12. t.m., do torka, 20. t.m. namenjen otrokom letnika 83 in mlajšim. TeCaj bo potekal na Opčinah. Poskrbljeno za kosilo in razvedrilne dejavnosti. Prijave' zbira urad ZSSDI v Trstu, ul. sv. Frančiška 20, tel. 635627 od 9. do 14. ure in prof. M. CaC tel. 214290. V ponedeljek, 12. t.m., bo zbirališče tečajnikov ob 9. uri pred vhodom naselja Vilaggio del fanciullo, ul. Con-conello na Opčinah. JKCUPA sporoča, da je v teku vpisovanje v sledeče JADRALNE TEČAJE: od 12. do 23. 6. za letnike 85-88 - celodnevni, od 12. do 23.6. za letnike 80-86 - popoldanski, od 26.6. do 7.7. za letnike 85-88 - celodnevni, teCaj od 26.6 do 7.7 za letnike 80-86 - popoldanski ter teCaj od 10. do 21. 7. - nadaljevalni ter teCaje Windsurfa: enotedenski tečaj (sobota in nedelja izključena) od 3. do 7.7. ter od 10. do 14.7. Prijave sprejemamo na klubskem sedežu v Sesljanskem zalivu vsako soboto od 16. do 18. ure, tel. št. 040/299858. SZ JADRAN IN KOŠARKARSKA SEKCIJA SD POLET prirejata od ponedeljka, 26. t.m. do 1. julija 1995 KOŠARKARSKI KAMP 95’ v Prosvetnem domu na Opčinah vsak dan od 9. do 17. ure (dvorišče pa bo odprto od 7.30 do 18.00). Poleg kosila bo poskrbljeno še za dve matici. Poskrbljen bo tudi prevoz s kombiji iz Nabrežine, s Proseka, iz Doline, iz Bazovice in iz Trsta. Za informacije: sedež SZ Jadran, v Ul. Ricreatorio 1, vsak dan ob 10.30 do 12.30 (razen ob nedeljah) na tel. št. 213403. ŠD POLET - kotalkarska sekcija organizira kotalkarski tečaj za začetnike od 12. do 24. junija. Informacije tel. 213420. RITMIČNI ODSEK SD KONTOVEL obvešCa, da bo zaključna akademija danes, 10. t. m., ob 18. uri na društvenem igrišču na Kontovelu. Vljudno vabljeni! SDJADRAN obvešCa, da bo redni občni zbor v nedeljo 18. t.m., v mati dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, ob 9.30 v prvem sklicanju in ob 10.30 v dragem sklicanju, s sledečim dnevnim redom: poročila, diskusija, volitve novega odbora, razno. Vabljeni. JKCUPA vabi na veCemo regato za kajutne jadrnice danes, 10. t. m. s startom ob 21. uri pred sesljanskim zalivom. Vpisovanja na društvenem sedežu. Borov plavalec Feruglio v vrsti FJK Mladi plavalec Plavalnega kluba Bor Matteo Feruglio je v teh dneh prejel vabilo, da se kot elan deželne reprezentance Furla-nije-Julijske krajine udeleži prvega državnega prvenstva za začetnike A, ki bo prihodnji mesec v Molvenu (TN). Reprezentanco sta izbrala selektorja Carlo Lesa (UN Friuli) in Alessandra Gianolla (US Triestina), ki sta vanjo poklicala po pet deklet in pet fantov. Med tem ko je pri dekletih reprezentanca povsem tržaška (2 plavalki sta iz Triestine, 3 pa iz Edere), pa sta pri fantih v ekipi FJK samo dva plavalca iz Trsta. Ob Femgliu je namreč v ekipi še en plavalec Triestine. Izbor v deželno reprezentanco, v kateri bo Feruglio plaval 100 in 200 m prsno ter v štafetu 4 x 100 mešano, predstavlja zanj in za PK Bor veliko priznanje, še posebej, Ce vemo, da za to kategorijo doslej državnih prvenstev sploh ni bilo in bo torej šlo za prvo uradno prvenstvo na državni ravni. RITMIČNA GIMNASTIKA Borove ritmičarke bodo jutri sodelova na dižavnem prvenstvu Slovenije Čoka jih naporen konec sezone Konec letošnje tekmovalne sezone bo za Borove gimnastiCarke izredno intenziven. 2e jutri bodo nastopile v Ljubljani, kjer bodo na državnem prvenstvu Slovenije za skupinske vaje sodelovale s svojo točko, oz. dvema, v okviriu C programa. Za ta nastop so se v zadnjem Času pripravljale zelo skrbno, prikazale pa bodo vaji s trakovi in kiji. V zelo kakovostni konkurenci ekip iz vse Slovenije sicer ne morejo računati na vidnejši uspeh, vsekakor se bodo potegovale za Cim boljšo uvrstitev. Potem, ko so pred kratkim sodelovale z 9 točkami gimnastičnega sporeda na »Prazniku frtalje« v Stan-drežu bodo mlade borovke opravile še nekaj nastopov na raznih prireditvah. Tako bodo 16. junija sodelovale na Borovi šagri, ki bo na sporedu na Opčinah, kjer bodo svoje sestave prikazale v premoru košarkarske tekme, v kateri bo sodeloval tudi Jadran. Prejele so tudi vabilo za nastop (15. junija) v Devinu v okviru tamkajšnjega krajevnega praznika, že dan kasneje pa tudi v okvira kulturnega sporeda ob priliki razstave vin na Repentabru. Skratka, priložnosti za prikaz gimnastičnega znanja, ki so ga osvojile v minuli sezoni, bo dovolj. - boj - Na sliki: Borove gimnastiCarke med vadbo elementov za letošnje nastope na raznih tekmovanjih in prireditvah Na nogometnem turnirju »Trst, pristanišče Evrope« danes nastop Bora Farco Mednarodni nogometni turnir za najmlajše ”Trst pristanišče Evrope”, ki ga organizira športno društvo Portuale na "Ervattiju” je v polnem teku. Danes ob 18. uri bo stopila na igrišče tudi naša združena ekipa Bor Farco in se bo spoprijela z dokaj moCno in kvoti-rano hrvaško ekipo Istre in Pulja, ki je s 3:0 že premagala tržaško ekipo San Luigi Vivai Busa, in ki je tudi skupno z našo ekipo v isti, Četrti skupini. Obeta se zanimivo srečanje, v katerem so gostje iz Pule nesporni favorit. V finalno azo se iz vsake skuipine uvrsti samo ena ekipa, (d.gr.) V Igrah pod košema Sokol boljši od Poleta »PRVI KOSI« Don Bosco B - Polet 2:50 (2:30) POLET: Sosič 16, Dolenc 6, Danev 8, Simonettig, Guštin, Rožac 6, Rauber 10, Piccini 4, Mikolič, vaditelj Vremec. Proti drugi postavi Don Bosca so poletovci dosegli zelo visoko zmago in o njihovi premoči nazorno kažejo tudi izidi posameznih Četrtin (16:0,14:2, 6:0,14:0). (M.G.) RCT Gentilli - Polet 24:24 (8:12) POLET: Mikolič, Dolenc 6, Rauber, Danev, Piccini, SosiC 18, Rožac, Pulissa, Jevnikar, Simonettig (0:2), vaditelj Vremec. Tekma je bila izredno napeta in izenačena. Po zelo spodbudnem začetku (10:0) so poletovci v drugi Četrtini nekoliko popustili (2:8), v preostalih dveh Četrtinah pa je bila igra še naprej izenačena (10:8, 4:4) in se je tudi končala brez zmagovalca. (M.G.) IGRE POD KOŠEMA Sokol - Polet 3:4 Štafeta 1:0, prva tekma 0:2, dvokorak desno 1:0, druga tekma 12:6, dvokorak levo 0:1, tretja tekma 0:2, prosti meti 0:1. SOKOL: Trampuž, Briščak, Lansetti, Kosmina, Rogelja, Sila, Legiša, Markovič, vaditelj Popovič POLET: SosiC, Danev, Piccini, Mikolič, Rožac, vaditelj Vremec. Za izredno borbenost in požrtvovalno je treba pohvaliti mi-nikošarkarje obeh ekip. (M.G.) TROFEJA JADRAN Kontovel - DivaCa 30:40 (20:18) KONTOVEL: Stoka 8, Zavadlav 2, Turco 2, MatiaCiC 9, Picu-lin, Privileggi 8, Cecchi 1, A. Budin, Jazbec, Nabergoj. DIVACA: Stok 6, Lovrenčič 4, SimetiC 6, Mlaje 6, Bamjčič, Polh 6, Gorjup 4, Čepar 6, Lavrič, Delič, Hrvat 2, Puntar. Prvi del, ki je bil precej izenačen, se je konCal z vodstvom Kontovelcev, ki pa so v nadaljevanju popustiti. Do tega je prišlo tudi zato, ker so imeti gostje na razpolago večje število menjav. PROSEK / 32. OBČNI ZBOR SD PRIMORJE Živahnost razprave je pokazala, da je društvo članom zelo pri srcu SD Primorje, ki je eno izmed naših najstarejših športnih društev sploh, je imelo v ponedeljek na svojem sedežu 32. redni občni zbor, ki se ga, kot je poudaril sam predsednik Dario Kante, ni udeležilo »pretirano« dosti elanov. Občni zbor pa je potekal v sproščenem vzdušju in tudi konstruktivne diskusije ni manjkalo, kar je seveda še kako spodbudno in tudi kaže, da je proseško društvo vitalno in da je elanom zelo pri srcu. Po izvolitvi predsednika občnega zbora (Stefi Pertot) je bilo na vrsti predsedniško poročilo Da-ria Kanteta. Predsedik je uvodoma dejal, da je nogometna sekcija nastopila v raznih prvenstvih s petimi ekipami in tudi balinarska sekcija je bila zelo aktivna, saj so balinarji nastopili na prvenstvu ZSSDI in na raznih turnirjih na Tržaškem in v Sloveniji. Dejal je, da s člansko ekipo pri društvu gotovo niso zadovoljni, saj je s 27 točkami zasedla le 9. mesto, Čeprav so od nje pričakovali mnogo veC, celo da bi se borila za napredovanje v višjo ligo. Ne samo: moštvu je po 19 kolih celo pretilo nazadovanje v nižjo ligo, saj je bi- lo s pičlimi 13 točkami na predzadnjem mestu lestvice. Zamenjava trenerja (Križmana je nadomestil Franzot) se je takoj izkazala kot uspešna poteza, saj je moštvo odtlej zaigralo kot prerojeno, nogometaši so spet dobiti prepotrebno samozavest in talko se je ekipa rešila pred najhujšim. Ekipa mladincev je bila dokaj uspešna, dokler jo je vodil trener Franzot, rezultati pa so bili slabši v drugem delu prvenstva zaradi poškodb igralcev in tudi zaradi vključevanja mladincev v člansko vrsto. Moštvo pa je povsem odpovedalo, ko je tehnično vodstvo prevzel Križman. Naraščajniki in najmlajši Primorja so v tej sezoni igrali pri združenih ekipah Zarje in Bora in pripomogli, da sta obe ekipi, ki so jima stalno sledili tudi odborniki Primorja, dosegli zelo dobre rezultate. Društvo je gotovo imelo največ zadoščenj s prvo združeno ekipo začetnikov, ki se je enakovredno merila z najboljšimi moštvi na Tržaškem in je osvojila odlično tretje mesto. Bolj kot sam rezultat pa je spodbudno to, da je ekipa pokazala moderen nogomet, za kar je treba predvsem pohvaliti oba trenerja prof. Stojana Kravosa in Mitjo Štoko. Mlajši cicibani, ki jih je vodil Danilo Zužic, so nastopih v prvenstvu CSI in so pokazati lep napredek. Predsednik je pozitivno ocenil delovanje odbora, saj je Primorje skupno odigralo kar 160 tekem, tako da organizacijskega dela gotovo ni manjkalo. Javno se je zahvalil Egonu Emiliju, ki je skrbel za prevoz najmlajših nogometašev. Odborniki so uspešno izpeljali razne pobude, turnirje, »šagre«, skrbeli so za kiosk na igrišču in za društveni sedež in predsednik se jim je tudi javno zahvalil. Se posebno zahvalo pa je izrekel Dariju Sardoču, ki je skoraj sam dokončal dela v društvenem sedežu. Ob koncu svojega posega je predsednik toplo povabil predvsem mlade, da pristopijo v društvo in mu pomagajo, in se nato še zahvalil sponsorjem in vsem, ki so na katerikoli način pomagati društvu. Po pozdravu, ki ga je prinesel predsednik NK Bor Boris Krapež in vabilu k večjemu pristopu k društvu predvsem najmlajših, se je razvnela živahna, toda konstruktivna diskusija glede združe- vanja moči na mladiH' skem in članskem nogometnem področju. Se pred kratkim bi ta argument (in ne samo pri Pri' morju) povzročil med prisotnimi veliko negodovanja. Gasi pa so se spremenili in težko ekonomsko stanje, v katerem se skoraj vsa naša društva nahajajo, ter drugačna mentaliteta, prevsem Prl najmlajših, in racionalizacija moči, bodo neizogibno privedle do tega, da b° prišlo tudi v nogometu do združenja sil. Vsaj taka je bila želja večine prisotnih in tudi samega predsednika, (bi) ODBOJKA / SVETOVNA LIGA Italijani brez težav odpravili slabe Gike V igri mačke z mišjo azzurri oddali samo 11 točk GrCiia 3:0 (15:5> np Rosalba (0+4), Gravi-tiai8+15). Papi (2+3), Sartoret-PiPPi (0+0), Giani ta fi ".^uaato (8+8), Bovolen-rT1"7). Meoni (5+1), Giretto U+p ’ 9?azz°li> Bellini. ujTija: Giourdas (1+14), ^dliantoniou (1+3), Angeli-, Karamaroudis (0+1), Pa-Uasos (2+1), Samaras (0+9), lnfn°V'c (2+16), Andreopou-jj -jt0’ Theodoridis (1+7), 5fo20’Spanos(1+0)'ai- oL ^^ika: Hobor (Madžarom .Zatikov (Rusija). ?4r!^an)e setov: 31, 23 in •®mmt; gledalcev: 2500; ser- Gmija W4lapake): ItaUia 17/7, it-^^ojkarska reprezentanca Van-6 še lažje od priCako-S(1 Premagala Grčijo, ki v bi-Dnr m nucllla nikakršnega od-al e eemer najbolje priča tir atek, da so gostje v treh se-°syojili vsega 11 točk t0 . eseo je prvič letos v sve-tiro i1 na mestu podajača Preskusil Marca Meonija, sko-t,,L.Va seta pa je bil na igrišču (w!-,mladi Simone Rosalba 1976), za katerega je bil mei/ Šni* nasPr°tnik kot po so v*!]^ l^6 13 bilo, Grki pa sen ° . samo na začetku dru-toza, ko je bil izid 1:3. To-sr.T22)11'!'! so nato do konca eCanJa osvojili še 29 točk, Gianijev napad med včerajšnjo tekmo v Trstu (Foto KROMA/Balbi) KOŠARKA / 12. TURNIR SARTI Jadran TKB v tekmi za 3. mesto proti Servolani V polfinalu Don Bosco boljši Danes tudi tekmovanje za 3 točke Grki pa samo Se tri in igre mačke z mišjo je bilo konec. Grški trener Gilberto Herre-ra je po tekmi dejal, da je trenutno pač taka odbojkarska realnost, da pa je od svojih fantov vseeno pričakoval kaj več, Velasco pa je bil zadovoljen z zmago, Se posebej, ker zna na koncu v boju za prvo mesto v skupini odločati tudi količnik v nizih. Danes ob 19. uri bo še druga tekma v Vidmu, (rg) Mladi jadranovci dvakrat uspešni na turnirju v Turinu Na velikem mladinskem košarkarskem turnirju v Turinu, na katerem nastopa v raznih kategorijah kar 128 ekip iz vse Evrope, je Jadranovo moštvo »propaganda« osvojilo dve zmagi in v konkurenci 36 ekip se je uvrstilo med prvo dvanajsterico. IZIDA: Jadran - Don Bosco Crocetta 93:61, Jadran -Aosta 87:56. O turnirju bomo še poročali. Ji ADR AN JE S finalnimi tekmami in nagrajevanjem ekip ter najuspešnejših posameznikov se bo nocoj zaključila 12. izvedba turnirja Sarti. V včerajšnjem polfinalu je Don Bosco premagal Jadran TKB in se tako uvrstil v finale za 1. mesto proti Illycaffeju, naša združena ekipa pa se bo v tekmi za 3. mesto pomerila s Servolano. Organizatorji so tudi poskrbeli za zanimivo tekmovanje v metu za 3 točke, nastopala pa bosta po dva igralca vseh štirih finalistov. IZIDI POLFINALOV Skupina A: Servolana - Sgt 62:42, Sgt - Illycafie 46:68, Illy-cafie - Servolana 71:50. Vrstni red: 1. Illycaffe 4, 2. Servolana 2,3. Sgt 0. Skupina B: Don Bosco - Bar-colana 61:50, Barcolana - Jadran Tkb 45:54, Jadran Tkb - Don Bosco 35:47. Vrstni red: 1. Don Bosco 4,2. Jadran TKB 2,3. Barcolana 0. Jadran Tkb - Barcolana 54:45 JADRAN: Arena 18 (4:4, 2:3, 4:6), Oberdan 4 (1:2, 0:2, 2:5), Pregare 8 (3:7, 0:1, 2:2), Vitez 6 (1:3, -, 4:4), Samec (0:2, -, -), Rau-ber 13 (3:4, 2:3,1:2), Guiducci 3 (1:2, -, 1:6), Hmeljak 2 (1:3, -, -), M.Emili in Gobbo nv. Met za dva 14:27, met za tri 4:9, skupno 18:36, pm 14:25. SON: 16.3T: Arena 2, Rauber 2). BARCOLANA: Bevitori 4, »Barcolana« je že postala prireditev svetovnega slovesa Rsgata bo 8. oktobra - Novosti predvsem na AA Kermesse TRst - Na sedežu Tržaške hranilnice je 1 a včeraj uradna predstavitev tradicio-a,toe, že 27. regate za Jesenski pokal-Bar-°.3116 in Alpe Adria Kermesse, ki jo pri-e).a Jadralno društvo SVBG. Regata »Bar-ana« bo v nedeljo, 8. oktobra, teden ni pozneje, v soboto in nedeljo pa bo na Ppredu regata Alpe-Adria Kermesse. v i-TeraiSn)e predstavitve se je udeležilo iko število družbeno-političnih oseb-°sti, med katerimi naj omenimo podpredsednika deželnega odbora Roberta ntonioimja, predsednika deželnega CO-i totolia Fellugo, predsednika p okraj in-e^a CONI Stellia Borrija in druge. 5°.t )e v uvodnem nagovoru dejal pred-»R Tržaske hranilnice Verginella, je arcolana« z leti postala, ob izredno Požrtvovalnem delu organizatorjev, celo s aT+ajvecjih, glede množičnosti, regat na ^ 6 u. Za mesto Trst predstavlja ta regata vpr,Samo tojemno športno prireditev, tem-c Pradvsem enkratni imidž. Pob aše mesto Pa še kako potrebuje takih L ud- ki nudijo Trstu možnost za eko-Riski in turistični razvoj. Barcolana je r°nos ne samo za organizatorje te velike Sate, temveč za vse Tržačane,« je še q Predsednik CRT. SVRn S* Pose8 )e nato imel predsednik do • Rod°lfo De Mattia, ki je orisal zgo-j Vliio »Barcolane«, njen razvoj ter z za-Ei;oljstv°m in ponosom podčrtal »ma-d 110 toejo looo udeležencev«, ki so jo kar^ * na Janški izvedbi, ko je nastopilo dp 138,9 jadrnic, tako da je ta regata, gle-udeležbe, celo zapisana v knjigi Gui- tiessovih rekordov. ^ arcolana« je imela v Italiji že tako od-vkl^108^ *n J® toJa tako popularna, da so jo k tonili v ozek krog tistih manifestacij, s ter,?rirni je povezana loterija. Lani je ta lo-da j3 zabeležila velik uspeh, letos pa kaze, bo pterde zaradi birokratskih zapletov ne se L redsednik De Mattia je sicer dejal, da tos ° TJ0Cno trudil, da bo loterija tudi le-’ sal bo tako ta manifestacija zares »ljud- ska«, možnosti pa so majhne. Predsednik je še dejal, da letošnji cilj organizatorjev ne bo iskanje novih rekordov glede udeležbe, temveč predvsem to, da bo prireditev organizacijsko in tekmovalno čimbolje uspela. Organizacijski ustroj je sicer že utečen, izboljšati pa bo potrebno še nekatere podrobnosti, ki so pri tako odmevni manifestaciji, kot je •»Barcolana«, prav tako pomembne kot sama udeležba. Prevzel je nato besedo tehnični vodja društva Claudi o Boldrini, ki je podrobno orisal novosti, ki bodo na »Barcolani« in predvsem na regati Alpe-Adria Kermesse. Glede »Barcolane« bo v glavnem novost ta, da bodo anticipirali rok vpisovanja na sredo, da bi lahko organizacijsko čimbolje izpeljali regato. S to izvedbo bodo obnovili tudi računalniško službo, saj se stvari v informatiki bliskovito spreminjano in na tako pomembni prireditvi, kot je »Barcolana«, seveda sodi tudi moderen raču- nalniški sistem. Velike novosti pa bodo na regati Alpe-Adria Kermesse. Doslej je bila ta regata bolj spektakularnega in skoraj rekreacijskega značaja, na kateri so seveda zmagale večje in »bogatejše« jadrnice. Z letošnjo izvedbo pa bodo imeli vsi jadralci, ki bodo zmagali v svojih kategorijah na »Barcolani«, enake možnosti za uspeh. Na »Kermessu« bodo namreč vsi jadralci tekmovali na enakih jadrnicah istega tipa »Jeanneau One Design«, ki jih bo nudila Italia Vela Cina Riccija, znanega skipperja »Azzurre«, ki se je leta 1983 udeležil tudi regate America’s Cup. O zmagovalcu bo tako odločala spretnost posadke in ne kakovost večjega ali manjšega čolna, kot je bilo to doslej, (bi) Fortunato 13, Milloch 2, Miggia-no 2, Ellero 5, Rogantin, Boighe-si 1, Job 2, De Guanini 8, Mačehi 2, Marassi 6. Jadran Tkb - Don Bošco 35:47 JADRAN: Arena 6 (2:5, 0:2, 2:2), Oberdan 2 (1:4, 0:1,. -), Pregare 11 (3:4, 1:2, 2:4), Vitez 1 (0:3, 0:2,1:2), Samec 6 (3:3, -, -), Rauber (0:4, 0:4, -), Guiducci (0:1, -, 0:2), Hmeljak 2 (1:2, -, -), M.Emili 2 (1:1, -, -), Gobbo 5 (1:2,1:1, -); trener Vatovec. Met za dva 12:29, met za tri 2:12, skupno 14:41, pm 5:10. SON: 13. 3T: (Pregare, Gobbo). DON BOSCO: Guzic 3, Olivo 10, Gionechetti 4, M. Vlacci 14, Furlan, Rosignano 10, Bisca 5, Michelone, F. Vlacci, Križman, Pitteri 2, Lokar. Nocojšnji spored: ob 20.00 finale za 3.mesto Jadran TKB -Servolana, ob 21.45 finale za l.mesto Don Bosco - Hlycafih. (Vanja Jogan) NAMIZNI TENIS Vanja Milič dčavna prvakinja Krasu včeraj še trije »broni« Včerajšnji drugi dan državnega namiznoteniškega prvenstva v mladinskih kategorijah je SK Kras prinesel še štiri medalje in prvi posamični naslov. Med naraščajnicami ga je dosegla mlada državna reprezentantka Vanja Milič. Ostale tri medalje so bronate, Kras pa jih je dosegel v igri dvojic. Med naraščajnicami je to uspelo Vanji in Nini Milič, med najm-lajšimi Nataši Doglia in Sari Sardo ter Urošu Fabianiju in Boštjanu Mihcu. Danes bodo na vrsti ekipni bji v kategorijah mladincev in dečkov. Danes ob 19. uri v Luciji Slovenija proti Romuniji za moško odbojkarsko EP PORTOROŽ - Na kvalifikacijski tekmi za nastop na odbojkarskem EP za moške bo Slovenija danes proti Romuniji v Luciji nastopila brez kapetana Andreja Umau-ta, ki je nezadovoljen s statusom reprezentantov in odnosom vodilnih pri OZS do igralcev, kljub izjavi po mariborski tekmi, da bo kljub poškodbi ramena vztrajal do konca kvalifikacij, pa je nenadoma odpotoval v Belgijo. »Andrej je v naši reprezentanci nezamenljiv. Njegovo vlogo bomo morali porazdeliti, kapetanski trak pa bo nosil Bruno Najdič. Toda ozračje je med reprezentanti imenitno. To je generacija mladih - njihova povprečna starost je 24 let. Z njimi delamo štiri leta, so marljivi, disciplinirani in željni uveljavitve. Tudi drevi bodo skušali premagati slovite Romune. Romunija je evropski velikan, 15-kratni udeleženec evropskega prvenstva in tudi že evropski prvak. Toda po ogledu video kasete smo videli, da so ranljivi. Njihov ritem igre je namreč počasen, toda z bliskovitimi akcijami. Mi pa z mladostno zagnanostjo narekujemo hiter ritem in počasneje zaključujemo,« je razmišljal zvezni selektor Viki Krev-sel, ki razen na kapetana Andreja Umauta ne more računati niti na Mariborčana Zdravka Bračka, ki ni pripotoval v Portorož, in morda niti ne na Gregorja Jerončiča, ki je rahlo bolan. Sicer je treniral, toda o njegovem nastopu se bosta selektor in trener odločila tik pred tekmo. Zanimanje za tekmo je veliko in občinstvo bo zagotovo sedmi igralec slovenske reprezentance, ki bo za nov podvig podporo s tribun še kako potrebovala. V predtekmi se bosta srečali ženski šesterki domačega Pirana in Sokola iz Nabrežine z začetkom ob 16. uri; odločilna tekma predzadnjega kroga kvalifikacij pa se bo začela ob 19. uri. (J. K.) Danes v Firencah tekma za obstanek v A ligi med Padovo in Genoo FIRENCE - Danes ob 17. uri bo v Firencah odločilna tekma za obstanek v nogometni A ligi med Genoo in Padovo, ki sta ob koncu prvenstva imeli enako število točk. To bo tudi peta odločilna tekma za obstanek v zgodovini A lige in prvič se bosta na takem srečanju pomerili Genoa in Padova. V taborih obeh klubov seveda vlada za današnje srečanje izredno pričakovanje. Se posebno zagnani so pri Genoi, saj so prav v zadnji minuti tega prvenstva »ulovili« možnost, da lahko še naprej ostanejo med prvoligaši. To možnost pa jim je ponudil In-terjev nogometaš Delvecchio, ki je v 91. min. dosegel zmagoviti gol proti Padovi. Pri Padovi si seveda še sedaj grizejo nohte, saj so bili še nekaj sekund pred končnim sodnikovim žviž-goč znensljivo v A ligi. V Milanu so domačemu In-terju zanesljivo vsilili neodločen izid (1:1). Nato pa Delvecchiov gol in drama. Na dlani je, da bodo danes imeli »psihološko prednost« nogometaši Genoe, ki jih bo v Firencah bodrilo skoraj 20.000 navijačev. Naj omenimo tudi, da bosta ekipi zaradi poškodb in izključitev nastopili v okrnjenih postavah. NOVICE TENIS / ROLAND GARROS FORMULA ENA / VN KANADjL Puh še v igri za zmago RIMINI (STA) - Slovenski jadralec in krmar Dušan Puh je v vodstvu tudi 500 milj pred ciljem tradicionalnega jadralnega maratona Rimini - Krf - Rimini, čeprav so se mu največji konkurenti močno približali. Potem ko je Puh v sredo ob 15.29 s 15-metr-skim Fanaticom kot prvi obrnil bojo pred grškim otokom Krfom in zajadral proti 500 milj oddaljenemu cilju pred Riminijem, se je položaj v nadaljevanju nekoliko spremenil. Petkovo jutro je namreč v velikem zalivu pod polotokom Gargano na kupu našlo štiri jadrnice. Ob Fanaticu, ki je sam vodil skorajda od samega Starta, in avstrijskemu regat-niku Austrian Whitbred, ki mu je bil nekaj milj za krmo, sta prišb v ospredje še italijanska jadrnica Ju-no ter avstrijska jadrnica Equity & Law, svojčas že tudi udeleženka slovitega VVhitbreda, 22.000 milj dolge etapne regate okob Zemlje. Četverka se je med sebo lahko videla, vsi pa so napredovati počasi, saj pravega vetra ni bilo. Po napovedih utegne zmagovalec letošnje regate na cilj prijadrati v soboto zvečer ali ponoči. V Riminiju napovedujejo, da bodo na koncu odločale minute, kar se v zgodovini 1000 morskih milj dolge regate še ni zgodilo. Maradona bo igral za Boca Juniors BUENOS AIRES - Diego Armando Maradona bo septembra kot igralec oblekel dres argentinskega moštva Boca Juniors. Takrat bo namreč zapadla kazen, ki mu jo je Fifa dosodila na svetovnem prvenstvu v Zda zaradi jemanja poživil. »Pravkar sem se pogovarjal z Diegom. Potrdil je, da sprejema našo ponudobo. Srečni smo,« je izjavil podpredsednik buenosaireškega kjluba Carlos Heller. Chicago znižal na 1:3 CHICAGO (STA/AP) - Hokejisti Chicago Bla-chavvks so v četrtem srečanju finala zahodne konference doma premagati Detroit Red Wings s 5:2 in tako znižali izid v zmagah na 1:3. Domačini so po dveh tretjinah voditi že s 5:0. Po dva zadetka sta dosegla Savard in Murphy, enkrat pa je bil uspešen Graham. Poraz sta v zadnji tretjini omilila Drapper in Sheppard. Domači so biti mnogo boljši nasprotnik, Detroitu pa ni pomagala niti vrnitev po poškodbi kapetana Steva Yzermana. Hokejisti Chicaga bodo v naslednjih tekmah poskusiti narediti skoraj nemogoče. Poskusiti bodo postati tretje moštvo, ki mu je uspel preobrat po rezultatu 0:3 v zmagah. Hrvaške igralke premagale evropske prvakinje BRNO (STA/dpa) - V drugem krogu EP za ženske v Brnu je prišlo do prvega manjšega presenečenja. V skupini B je reprezentanca Hrvaške tesno premagala branilke naslova, reprezentanco Španije s 73:70 (43:43). Izidi 1. kroga - skupina A: Francija - Nemčija 69:65 (56:56, 29:27), Italija - Litva 60:55 (25:24), Rusija -Češka 75:72 (41:42); skupina B: Španija - Rumunija 97:68 (46:33), Slovaška - Moldavija 74:70 (36:40), Ukranija - Hrvaška 69:68 (28:39); 2. krog - skupina A: Rusija - Litva 76:67 (36:34), Italija - ZRJ 63:46 (36:21), Francija - Češka 79:74 (40:27); skupina B: Hrvaška - Španija 73:70 (43:43). Vrstni red - skupina A: 1. Italija 4, 2. Rusija 4, 3. Francija 4, 4. Češka 2, 5. Litva 2, 6. Nemčija 1, 7. ZR Jugoslavija 1; skupina B: 1. Hrvaška 4, 2. Španija 3, 3. Slovaška 2, 4. Ukrajina 1, 5. Moldavija 1, 6. Romunija 1, 7. Madžarska 0. Žensko rokometno SP 1997 v Nemčiji IZMIR (STA/dpa) - Nemčija bo leta 1997 organizator 13. svetovnega rokometnega prvenstva za ženske. Takšno odločitev je sprejel svet Mednarodne rokometne zveze (MF) na včerajšnjem zasedanju v turškem Izmirju. Nemci bodo turnir med 2. in 15. decembrom izvedli v štirih mestih, že sedaj pa je jasno, da bo finale odigrano v do takrat na novo zgrajeni dvorani Max Schmeting v Berlinu. PSG brez napadalcev PARIZ - Pariš St. Germain je sezono začel z velikimi ambicijami, zdaj pa se moštvo dobesedno podira. Georeg Weah je odšel v Milan, Davbid Ginola pa vztraja, da hoče zapustiti pariški klub, ki resno tvega ostati brez napadalcev. Sef PSG Michel Deni-sot se z italijanskim Cagliarijem pogaja za nakup urugvajskega napadalca Dely Valdesa, ki pa je drag, zato je bolj verjetno, da se bodo v Parizu naposled odločiti za mlada člana Bordeauxa Zidana in Du-garryja. PSG ponuja Ginolaja Barceloni, a le v zameno za Bolgara Stojčkova, Parižani pa se baje zanimajo tudi za člana Padove, Hrvata Vlaoviča. Švedi obtožujejo Gascoignea LONDON - Angleški nogometaš Paul Gascoigne je spet v središču pozornosti. Švedi ga obtožujeejo, da je med tekmo za turnir Stanley Rous med Anglijo in Švedsko (3:3) s komolcem namerno udaril in zlomil nos Šveda Magnusa Erlingmarka. Do nasilnega dogodka je prišlo v 89. minuti, tik preden je Platt zmanjšal zaostanek Anglije na 3:2. Gascoigne se je po srečanju opravičil, češ, da je Šveda zadel povsem nenamerno. : : I :: ; : Chang za diugo, Muster za prvo zmago v Parizu PARIZ - Moška polfinalna dvoboja sta bila polna pričakovanj in vprašanj. Bo Muster nadaljeval serijo 33-ih zaporednih zmag na pesku in se uvrstil v prvo Grand Siam finale? Kako se bo znašel Kafel-nikov? Bo Bruguera potr-pežljivejši od Changa? Muster nam je prepričljivo odgovoril v 93-ih minutah. Kafelnikov se je izkazal za fatalista. Bruguera je bil živčen, Michael Chang pa je bil Michael, z velikanskim M na začetku. Muster - Kafelnikov 6:4, 6:0, 6:4 Thomas Muster je na letošnji Roland Garros prišel z imidžem Terminatorja, z imidžem blazneža in kralja peščenih igrišč, ki je na vseh petih turnirjih, ki jih je letos na pesku osvojil, igral nezgrešljiv in za celotno teniško elito predober tenis. Bil je kratko konstanten in tako vztrajen, da je Becker po izgubljenem finalu v Monte Carlu odkrito podvomil o izvorih Thomasove energije, hi pri tem prikrito mislil na poživila. Drugi, tudi lanski in predlanski zmagovalec Roland Garrosa Sergi Bruguera, so se ga začeti bati. Celo tako zelo bati, da je Agassi morda raje v četrtfinalu odigral poškodbo, in da je Jevgenij Kafelnikov, zmagovalec nad Agassijem, na polfinalno srečanje prišel trdno odločen, da bo dvoboj gladko izgubil: »Vnaprej sem vedel, da me bo Thomas premagal. Upal sem le, da bo dvoboj nekoliko daljši.« Namesto v Schvvarzeneggerja in Ter-minatorja se je Kafelnikov vživel v Stalloneja in Rockvja: »Počutil sem se kot statist v filmu Rocky. Bil sem kot miš, ki beži po ringu, in Muster se mi je »Terminator« Muster zdel kot slon, ki me pohodi, kadar se mu zahoče. Thomas je letos najboljši igralec rdečega peska. Njegov forehand je tako neugoden in tako natančen, da se počutiš zelo ubogega.« Thomas Muster je v Pariz očitno prišel zares sproščen. Čeprav je do Roland Garrosa dobil 28 zaporednih dvobojev na pesku in da so ga vsi šteli za velikega favorita in prav zaradi tega pričakovali Mustrov psihični zlom. Vendar Muster jim je ponudil filozofijo, katero so mnogi najprej smatrati kot ubogo obrambo, in ki se je izkazala za zelo uspešno: »Nisem utrujen in nikoli ne razmišljam o serijah ali o pritiskih zaradi možnosti za zmago. Pripravljam se le na naslednji dvoboj. Brez posebnih čustev. Le dobro se počutim, ker sem v formi. Zmaga v Parizu mi zato ne bi spremenila življenja. Najbrž je lepo biti zmagovalec turnirja za Grand Siam, toda življenje je sestavljeno tudi iz drugih občutkov in čustev, v katerih lahko prav tako uživam.« Chang - Bruguera 6:4, 7:6 (5), 7:6 (0) Filozofija Michaela Changa je bila zmeraj vezana na vero. Vero v boga in vero v uspeh. Prazaprav je oboje usodno povezoval in ugotovil, »da rdeči pesek Roland Garrosa ni njegova najljubša podlaga« in »da bi bila zmaga letos zares maksimum«. Pošteno in odkrito. Sproščen pred bogom in pred samim seboj je Chang v Parizu tudi nastopil. In v slabi uri dvoboja 4. kroga proti Michaelu Stichu dobil 10 iger zapored in v četrtfinalu tako povozil senzacionalnega Voineo, da se je Romun počutil kot David in ne kot Goljat, čeprav je od Changa precej višji. Čeprav so mnogi, vključno z McEn-rojem, Samprasom in Agassijem, trdili, da je Bruguera največji favorit Roland Garrosa ’95, je bila Changova vera dovolj čvrsta za zmago proti vse bolj ciničnemu in živčno razr-vanemu Brugueri, ki ga je možnost tretje zaporedne zmage proti koncu turnirja vse bolj tlačila. Zato je najprej klonil v tie-breaku drugega niza, ko je pri rezultatu 5:5 in po dolgih izmenjavah, v katerih je sicer največji mojster, z obupanim krikom obakrat prvi izgubil potrpljenje in žogo nabil v out. Popolnoma povoženo pa je deloval v tie-breaku tretjega niza, ko je samo še čakal, da se bodo pritiski končali. Po dvoboju je bil prepričan, »da ni bil dovolj dobro pripravljen« in »da bo v prihodnjih sezonah v Parizu še zmagoval«. Kot favorita za končno zmago pa je proglasil Mustra: »Thomas je na pesku agresivnejši od Changa. Trenutno je tudi psihično najmočnejši tenisač na svetu.« Jaka Lucu Schumacher za več kot pol sekunde hitrejši od Hilla Ferrarijevco v drugi vrsti No treningu brez moštva Simtek MONTREAL - V formuli eni nič novega. Nemški dirkač Michael Schumacher, o katerem se vse bolj vztrajno šušlja, da bo zapustil moštvo Benetton, ker ga snubijo pri Ferrariju, je bil v prvem dnevu treninga za jutrišnjo VN Kanado daleč najhitrejši, saj jedrugouvrščeni Hill za njim zaostal za več kot pol sekunde. Schumacher je bil najhitrejši tudi na jutranjem prostem treningu, ko je drugi najboljši čas dosegel ferra-rijevec Aleši, ki pa se je moral na uradnem treningu zadovoljiti s četrtim mestom za kolegom v moštvu Bergerjem. Na Startu dirke v Kanadi ni moštva Simtek, ki se je moral zaradi finančne stiske odpovedati nastopom. Zaradi velikega števila nastopajočih moštev so imeti včasih y formuli ena kvalifikacijski trening, zdaj pa je na Startu samo 24 od 26 možnih dirklanikov. Včerajšnji najboljši rezultati: 1. Schumacher (Nem, benetton) 1:27, 661; 2. Hill (Vbr, wil' liams) 1:28, 039; 3. Berger (Avt, ferrari) 1:28, 247; 4. Aleši (Fra, ferrari) 1:28, 525; 5. Coulthard (Vbr, williams) 1:28, 590; 6. Irvine (Irs, jordan) 1:29, 021; 7, Herbert (Vbr, benetton) 1:29, 295; 8. Barrichello (Bra, jordan) 1:29, 393; 9. Hakki-nen (Fin, mclaren) 1:29, 406,10. Panis (Fra, ligier) 1:29, 809; 11. BlundeU (Vbr, mclaren) 1:30, 279; 12. Frentzen (Nem, sau-ber) 1:30, 285. Doohan na prvem treningu za motociklistično VN Italije dosegel najboljši čas MUGELLO - Lanski zmagovalec, Avstralec Michael Doohan je v prvem dnevu treninga za jutrišnjo motociklistično VN Italije, kot ponavadi, dosegel najboljši čas v pollitrskem razredu, a je tokrat le v zadnjih me' tirih za 13 stotink sekunde prehitel rojaka Daryla Beat-tieja. Tretjeuvrščeni Loris Capirossi je v ravninskem delu proge dosegel najvišjo hitrost 308, 1 km na uro. V četrtlitrskem razredu je najboljši čas presenetljivo dosegel 38-letni Marcello Lucchi, italijanski državni prvak, a v bistvu testni dirkač aprilie. Bil je za 4 desetinke sekunde hitrejši od svojega šefa, svetovnega prvaka Maxa Biaggija, vodilni na skupni lestvici, Japonec Tetsuja Harada pa je bil šele četrti. Do 500 c cm: 1. Doohan (Avs, honda) 1:54, 664; 2, Beattie (Avs, suzuki) +0, 131; 3. Capirossi (Ita, honda) + 0, 382. Do 250 ccm: 1. Lucchi (Ita, aprilia) 1:55, 746, 2. Biaggi (Ita, apirlia) +0, 436; 3. Localtelli (Ita, aprilia) +0, 474. Do 125 ccm: 1. Aoki (Jap, honda) 2:02, 32L 2. Sakata (Jap, aprilia) +0, 075; 3. Perugini (Ita), aprilia) +0, 485. KOŠARKA / SPOR MED PARTIZANOM IN LA LAKERS SE JE SE POGLOBIL Vse manj veijemo je, da bo Divac nastopil na EP v Atenah BEOGRAD - Košarkarski klub Partizan se ne bo odrekel tožbi proti L. A. Lakersom in tudi ne bo pristal na odškodnino, ki bi bila manjša od 10 milijonov dolarjev, kolikor znaša tožbena zahteva. Izjava Vlada Divača, ki je na nedavni seji predsedstva »čmo-be-lih« dejal, da je aneks, na podlagi katerega Partizan zahteva odškodnino, ponaredek, je sprožila ogorčenje vodilnih ljudi Partizana in izničila možnosti kakršenega koti kompromisa. »Ljudje v Beogradu so ponaredili moj podpis na aneksu k pogodbi. Mislil sem, da bomo stvari rešiti v skupno zadovoljstvo, toda vse je šlo narobe in zato sem se odločil, da končno spregovorim,« je dejal Divac. »Podpisal sem štiriletno pogodbo in po letu dni sem prestopil k Lakersom, Partizan pa je tedaj prejel odškodnino v višini 600.000 dolarjev. Ko sem podpisal drugo pogodbo z Lakersi, me na »čmo-bele« ni vezal noben dogovor več. Ljudje iz Partizana pa so tudi na podlagi drugega podpisa zahtevali določeno odškodnino, in sicer na podlagi nekega aneksa, ki so ga ponarediti skupaj z mojim podpisom.« Divac je še povedal, da bo v primeru, če Partizan ne bo umaknil tožbe, 15. junija odšel v Los Angeles, da se pripravi na sojenje, ki naj bi se začelo 15. julija. Na novinarski konferenci Partizana vodilni iz kluba niso hoteti dajati izjav v zvezi s ponarejanjem podpisa, le zanikati so vsakršno možnost ponarejanja pogodbe in novinarjem dali kopije spornih dokumentov, med drugim tudi kopijo aneksa, na katerem je Divčev podpis. Ta je sicer zelo podoben podpisu na drugi pogodbi, ni pa povsem enak. Vodstvo Partizana je ob tem dejalo, da je ponarejanje tako v Jugoslaviji kot v ZDA kaznivo dejanje in zato lahko o tem razsodi le sodišče. »Želimo poudariti, da Partizan ni v sporu z Divcem, ampak z Lakersi in zato nastop Divca ni odvisen od Partizana,« je dejal predsednik kluba Miketa Djurič. »Nismo dobiti nobenega uradnega dopisa, da Divac ne more igrati, v kolikor ne odstopimo od tožbe. Slišali smo le, da so se Lakersi pogovarjati s KZ Jugoslavije in od nje zahtevati plačilo zavarovalnih premij v višini 37.408 dolarjev za vsako tekmo, ki bi jo Divac odigral v dresu Jugoslavije. Iz tega sklepamo, da nimajo nič proti njegovemu nastopanju,« so še dodali v Partizanu. Vodstvo kluba je prav tako povedalo, da so biti vse do Divčeve izjave o ponarejanju pripravljeni na »gentlemanski« dogovor in bi zahtevali precej manjšo odškodnino od tiste v uradnem zahtevku. Povedati so še, da se z vodstvom KZJ niso začeli pravočasno pogovarjati, po neuspešnih poskusih direktorja reprezentance Dragana Kičanoviča in predsednika skupščine Partizana Joviče Pavloviča pa je padla v vodo še zadnja možnost za soglasno rešitev spora. V Partizanu še trdijo, da so od omenjenih 600.000 dolarjev odškodnine prejeti le 445.000, po dodatku k pogodbi pa imajo pravico, da se Divac po treh letih igranja v Lakersih vrne v Partizan. Novinarjem so nato pokazali še edini dokument iz ameriškega tabora, v katerem menedžer Vlada Divca Marc Fleisher zatrjuje, da v kolikor Partizan ne odstopi od tožbe, niti Divcu niti Lakersom ne bo prav, da košarkar nastopa na EP. Glede na prvotno pogodbo pa so zavezani, da Divcu omogočijo nastopanje v dresu državne reprezentance na vseh pomembnejših mednarodnih tekmah. Sedaj je že jasno, da je vodstvo Partizana poskušalo krivdo za morebitno nenasto-panje Divca na tekmah reprezentance zvaliti na Lakerse. Primer Divac se tako nadaljuje-Sestava jugoslovanske reprezentance v Atenah bo tako najverjetneje znana šele tik pred vstopom v letalo, kot je to predvidel Dušan Ivkovič. Glede na trenutno stanje pa je malo možnosti, da bo na tem letalu tudi Divac. Maja Maršičevič r Primorski dnevnik if 'i :S Ob 50-letnici izhajanja Primorskega dnevnika nudimo tudi tistim, ki še niso naročeni, izjemno priložnost, da postanejo stalni naročniki po ugodni ceni in da si ob tem zagotovijo posebno darilo, knjigo "Primorski dnevnik 1945-1995", ki smo ga ob tej priliki namenili samo našim naročnikom. POGOJI: ®jj 6-mesečna naročnina (od 1.7. do 31.12.) stane 190.000 Lir. V juniju pa boste Primorski dnevnik prejemali brezplačno. Naročila sprejemamo samo na upravi Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 7796600) in Gorici (tel. 533382). Ponudba velja do 20. junija. ij ut : e* ti E— Z ti u ti < ti o Ji ■ SLOVENIJA UUBUANA LUTKE '95 od 12. do 17. junija V nedeljo, 11. junija, ob 15. in 17. uri: S. Makarovič - MEDENA PRAVLJICA gostuje v ARBORETUMU, Voleji potok. LUTKOVNI PROGRAM ZA OTROKE ponedeljek, 12. junija, ob 10.30: SLAVEC [LGL, Veliki oder); ob 12.30: GORNASTENISEDMUHA (Dvorni trg); ob 13.30: MAČJA SOLA NI PRAVA SOLA (Čevljarski trg); ob 15. uri: O ŽABICAH (Gledališče Glej); ob 16. uri: KRIKEC IN PEKEC (atrij Gledališkega muzeja); ob 16.45: KLUBOVa, CEPETALCK3 (Mestni trg pred Magistratom); ob 17. uri: PTIC - GLASNIK MIRU in slovenski nagovor Lutkam '95 - dr. Matjaž Kmecl (Mestni trg pred Magistratom); ob 18. uri: GOSPOD IN HRUŠKA (Čevljarski most); ob 18.30: JAZBEČAR TOBIJA (Dvomi trg); ob 19.45: PTIC-GLASNIK MIRU (ploSCad pred Cankarjevim domom); FESTIVALSKI PROGRAM ob 20. uri: SVEČANA OTVORITEV FESTIVALA LUTKE '95 in predstava Claudio Ci-nelli in Paaolo Lacchesini: PUCCINI BO VSTAL! (CD); ob 22. uri: SLAVEC (LGL, Veliki oder); ob 24. ur: DR. FAUST (atrij Magistrataj; SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 Danes, 10. junija, ob 19.30: J. B. P. Moliere ■ DON JUAN ALI KAMNITA GOSTIJA, za abonma sobota in izven. Predstava bo Se v Četrtek, 15. junija, ob isti uri, za abonma Četrtek in izven. V ponedeljek, 12. junija, ob 19.30: W. Allen - ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za dijaški 7 večerni in izven. SMG, tel.: 061/125 3312 Danes, 10. junija, ob 18. uri: KLOVNI, za izven. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 10. junija, ob 17.30: T. Partljič - STAJERC V LJUBLJANI, za izven, konto in ob 20. uri, za izven. Razprodano! Predstava bo Se v ponedeljek, 12. junija, ob 20. uri: T. Partljič - STAJERC V LJUBLJANI, za abonma študentski D in izven. KRŠKO KD KRŠKO Danes, 10. junija, ob 20. uri: TRAVLATA, za izven. Gostovanje SNG opera in balet Ljubljana. MARIBOR SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206 Danes, 10. junija, Velika dvorana ob 19.30: ADIEU - gostovanje baleta Francoisa Raffinota, za abonente in izven. V ponedeljek, 12.junija, Velika dvorana ob 19.30: G. Verdi: TRUBADUR, za abonente in izven. LGM, tel.: 062/26-748 V nedeljo, 11. junija, ob 11. uri: PETER KLEPEC v izvedbi lutkovne skupine TRI Kranj. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 Danes, 10. junija, ob 20.30: C. Cinelli in P. Lucche-sini - PUCCINI BO VSTAL, za izven. V četrtek, 15. junija, ob 20. uri: T. M. Plavt - KAZINA, za abonma Četrtek in izven. SEŽANA MLADINSKI IN LUTKOVNI FESTIVAL danes, 10. junija danes. 10. junija: KD S. Kosovela Sežana (velika dvorana): ob 10. uri: SKD Tabor Opčine, R. Queneau - VAJE V SLOGU; ob 13. uri: Dramska šola Bariče Blenkuš, S. Dizda-revid - KRADLJIVCI NASMEHOV; ob 20. uri: Teater DEMARO, burke DRIADA Gregorja Strniše; ob 22. uri: Gimnazija Brežice, OROŽARNA - jazz selection; KD S. Kosovela Sežana (desni oder); ob 18.30: Art produkcija Zveze prijateljev mladine, KOMPOT; Vinakras Sežana (klet): ob 11.30: Gledališka delavnica Srednje tehnične šole in Gimnazija Celje, D. Jančar - ZALEZUJOČ GODOTA; ob 21. uri: MKC Maribor in Vojaška pekama, T. Brenk/B. Wenzel - IZROČILO SFINGE; ob 14. uri: GILS Ljubljana, MASKE; Hotel Triglav: ob 16. uri: pogovor o predstavah. Beppe Gnilo, najpopularnejši italijanski komik, bo drevi ob 21.30 nastopil na osrednjem trgu v Palmanovi. Program je podoben tistemu, ki smo ga pozimi lahko že videli v Trstu in Pordenonu, kot vedno pa bo Grillo številne vice posodobil in prikrojil tako vsedržavni ita-hjanski kot krajevni problematiki. Zaradi obveznega molka pred jutrišnjimi referendumi se bo Grillo moird zadržati kritiziranja televizijskih postaj, deželna publika pa bo lahko kot prva slišala njegov komentar o včerajšnjemu občnemu zboru italijanske telefonske družbe, katere je sam Grillo delničar in s katero zadnja leta vneto polemizira. UUBUANA CANKARJEV7 DOM, tel.: 061/ 222-815 V ponedeljek, 12. junija, ob 19.30: EUGEN IN-DJIC - klavir, (dvorana SF). CEKINOV GRAD TIVOLI V ponedeljek, 13. junija, ob 19.30: koncert TATJANE KAUČIČ (klavir) in DUŠANA SODJE (klarinet). GROBUE Danes, 10. junija, Baročna cerkev v Grobljah pri Domžalah ob 19. uri: koncert KOMORNEGA ORKESTRA DOM2ALE-KAMNIK. PORTOROŽ AVDITORIJ Danes, 10. junija, ob 19. uri: MLADINSKI PIHALNI ORKESTER KUD Karol Pahor Piran. DRUGA GODBA 10. junij -17. junij 1995 danes. 10. junija. CHEB MAMI - na sliki (Alžirija) - alžirski rai, Križanke ob 21. uri. ponedeljek, 12. junija, LOUIS SCLAVIS / DOMINIQUE PIFARELT ACOUSTIC QUARTET (Francija) - francoski sodobni jazz. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288. ^SLOVENIJA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Danes, 10. t. m., ob 20.30 (red L) opera G. Donizettija »Ljubezenski napoj« (L’Elisir d’amore). Ponovitve: jutri, 11.6., ob 17. uri (red D), v torek, 13.6., ob 20.30 (red C), v sredo, 14.6., ob 20.30 (red E), v Četrtek, 15.6., ob 20.30 (red F), v soboto, 17.6., ob 17. uri (red S), v nedeljo, 18.6., ob 17. uri (red G) ter v torek, 20.6., ob 20.30 (red H). Predprodaja vstopnic in rezervacije so v teku pri blagajni dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19. Rossetti Danes, 10. t.m., ob 20.30 bo Societa Ginnasti- ca Triestina priredila baletni veCer z naslovom »Klasični, sodobni in moderni jazz balet*. Za informacije poklicati v tajništvo SGT. COL Kulturni dom: V torek, 13. t.m., ob 19. uri gostovanje gledališke Sole SSG s pravljico J. W. Grimma »Palček*. Režija Adrijan Rustja. GORICA Kulturni dom V Četrtek, 151. m., od 16.30 do 19.00 Simpozij »Evropske akademije« iz Gorice. Simpozij se bo nadaljeval še v petek, 16. t. m., od 9. do 16. ure ter v soboto, 17. t. m., od 14.30 do 18.00. V petek, 23. t. m., ob 18.30 »Pajk’s show«. Prireditelj Kulturni dom. KOROŠKA CELOVEC Koroška hala (Sejmišče): do 1. julija 1995 je na sporedu muzikal »Cats«. Urnik: vsak dan (razen ponedeljkov) ob 20.00, ob sobotah in nedeljah dodatno tudi ob 15.00. Vsak torek (ob 20.00) in vsako nedeljo (ob 15.00) so predstave v angleščini. ŠENTJANŽ K&K Center (bivša stara šola): danes, 10.6., ob 19. uri otvoritev razstave Zorke-Loiskndl Weiss in etnološke razstave; jutri, 11. t. m., ob 10. uri Dan odprtih vrat. ŽITARA VAS v ljudski Soli bo danes, 10. t. m., ob 20. uri mednarodno folklorno srečanje. SELE v farni dvorani bo danes, 10. t. m., ob 19.30 koncert »Pesem je...«. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA UUBUANA ŽIVA KNJIŽEVNOST -na Starem trgu pred galerijo Skuc Danes, 10. junija, ob 21. uri: literarni nastop MILE KAČIČ in BORISA ŠINIGOJA. CANKARJEV DOM, tel.; 061/ 222-815 Danes, 10. junija, EVROPSKO MLADINSKO PRVENSTVO V SHOW PLESIH (dance show, disco, siving, step). Predtekmovanje od 15. do 18. ure v Gallusovi dvorani, finale od 19. do 21. ure v Gallusovi dvorani. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 V nedeljo, 11. junija, ob 20.30: premiera video spota NO BRAINS NO TUMORS skupine 2.2.2.7- MARIBOR V Četrtek, 15. junija, ob 19. uri: Mali oder -KABINET PROF. SEDMAKA, gosta sta BORUT in INKO HANŽIČ. Zadnjic v sezoni! KULTURNO DRUŠTVO PLANŠAR VELIKA PLANINA vabi na SREČANJE NA PLANINI ob kulturnem programu KD Planšar in gostov DOM NA KISOVCU, nedelja, 11. junija, ob 10. uri FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Avditorij Muzeja Revoltella (UL Diaz 27) Od 12. do 14. t. m. bo na sporedu prireditev »Odporništvo v videofilmih«. Na otvoritvi bodo predvajčjji film »Ne pozabimo!« o tra- gediji Rižarne. V sredo, 14. t. m. pa bo na sporedu film »Nevidno odporništvo« Giulia-ne Muscio. UUBUANA CANKARJEV DOM V Mali galeriji je na ogled fotografska razstava CHRISTOPHA DONNETA. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23 Razstava GOTIKA V SLOVENIJI - Arhitektura in Nastanek, ogroženost, reševanje likovne dediščine je na ogled do 10. oktobra. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava nemškega umetnika GOTTHARDA GRAUBNERJA je na ogled do 29. junija. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Retrospektivna razstava RIKA DEBENJAKA bo na ogled do 26. junija. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava del ZVONKE SIMČIČ in MATEJE SEVER je na ogled do 27. junija. GALERIJA ILIRIJA Razstava fotografskega ciklusa DOTIK SVETLOBE ALME BAJT je na ogled do 27. junija. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava slik, risb, grafik, scenskih osnutkov AVGUSTA ČERNIGOJA je na ogled do 23. junija. POSLOVNI CENTER MERCATOR, Dunajska 107 Razstava slik FRANCETA SLANE je na ogled do 29. junija. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Razstava ŠTIRI BARVE NEBA je na ogled do 30. junija. ZAVOD ZA REHABILITACIJO SOČA, Linhartova ulica Razstava risb VENA DOLENCA je na ogled do 19. junija. GALERIJA KELELA, Prešernova 17 Razstava XXI. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE je na ogled do 14. avgusta. CEUE LIKOVNI SALON CELJE Razstava Prostor za pripoved ERICHA PRASC-HAKA je na ogled do 30. junija. KOPER GALERIJA MEDUZA, Čevljarska 2 Razstava grafik ČRTOMIRJA FRELIHA je na ogled do 30. junija. KRANJ MALA GALERIJA, Glavni trg 4 Razstava MARIA D' ANNE je na ogled do 28. junija. LIPICA HOTEL KLUB Razstava del HELMUTA KORTANA je na ogled do 20. julija. MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR, Strossmayerjeva 6 Razstava del JOŽETA POLAJNKA je na ogled do 30. junija. POSTOJNA GALERIJA MODRIJANOV MLIN Razstave likovnih del STANETA JARMA. Razstava bo na ogled do 4. julija. VELENJE KC IVAN NAPOTNIK Razstava del ZVONKE SIMČIČ. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna Do 16.6. razstavlja svoje akvarele in kolaže Giovanna Ericani. Urnik: od torka do petka 9-13,15-19. Občinska umetnostna galerija (Trg Unita): do 15.6. je na ogled razstava »Od boja do svobode - Trst 1943-1945« (urnik: vsak dan 10.00-13.00, 16.30-18.30). V galeriji Tergesteo pa je na ogled prikaz aprilskih in majskih dogodkov pred 50 leti (urnik: vsak dan 7.00-22.00). - Miramarski park-Konjušnica: do 23. julija je na ogled razstava »Dali kipar, Dali ilustrator*. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Otta-vio Bomben. Grad sv.Justa-Bastione fiorito: na ogled je antološka razstava slikarja Fulvia Juricica. Galerija Art Light Hall: do 30.6., razstavlja fotograf Maurizio Maier. Laboratorij P - Park Sv. Ivana Do 17. t. m. bo na ogled razstava Petre Simončič. Galerija Le Caveau: do 17.6, razstavlja Davide Di Donato. GORICA Galerija Katoliške knjigarne: Se danes, 10.6. je na ogled razstava slikarja Demetrija Geja. Kulturni dom: do 20 t.m., je na ogled fotografska razstava »Benečija v miru in vojni*. ŠPETER SLOVENOV Beneška galerija: do 26.6. je na ogled vsak dan, razen ob nedeljah, razstava ikon. Umik: 17-19. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Umik: od delavnikih od 14.00-19. ure (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00-12.00 in od 14.-19.00 'KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: Do 18.6. je na ogled razstava del Aloisa Kochla in Bernharda Cella Hiša umetnikov: na ogled je razstava del Bri-gitte Kordine in Huberta Matta. Mestna hiša-Mala galerija: Se danes, 10. t.m. so na ogled dela slikarja Raimonda Rossia. TINJE Galerija Tinje: na ogled je razstava del Garyja Bikovnika iz New Yorka. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potre, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Rubina. TRST Avditorij Muzeja RevolteH3 Poletni koncerti: v p°ne’ deljek, 12. t. m., ob 20.30 klavirski recital. Nastopa^3 Christopher Hugues in Erik0 Hivvano. Laboratorij P - Park Sv. Iva" na (bivša umobolnica) Danes, 10. t. m., ob 20.3 koncert ljubljanske jazz-ro0*7 skupine Lolita in skupi°e Urlaut. Ob priložnosti bod° tudi odprli razstavo Petre Si' monCiC. Cerkev sv. Antona V torek, 13. t.m., ob 20.30 ' Koncert komornega orkesV3 Furlanije-Julijske krajine 0 praznovanju Sv. Antona. D1 rigent Marco SofianopuJ0: Na sporedu Vivaldi, Tartin1 Sofianopulo. Vila Primc na Greti V soboto, 17. t. m., ob 20.3^ bo na sporedu končaj Tržaškega okteta. Večer Prl reja SKD Barkovlje. ŠKEDENJ Danes, 10. t. m., bo v prost^ rib KD Ivan Grbec (Skedenj ska ul. 124) koncert kvarte Nomos (Aldo Žerjal - baS’ Federico Bruno - flavt.3’ AljoSa Tavčar - fagot 7 Aljoša Saksida - klavir). vajali bodo operne arije J sklop slovenskih ljudski pesmi. DOLINA . Danes, 10. t. m., ob 21’ °r_ bo na KTuži »Pesem ob st°_ dencu«, ki ga prireja KD v lentin Vodnik. Na letoSnjen7 tretjem srečanju bodo nas pili MPZ Jezero iz Dobero0 ba in MPZ Svoboda ^ Kočevja. KRMENKA , Jutri, 11. t. m., ob 14. uri na sporedu »Glas harrn nike«, revija godcev na o tonicno harmoniko. TREBČE V Ljudskem domu bo dane • 10. t. m., ob 20.30 konce MePZ Vuzenica, ki ga PU reja MePZ Primorec-Ta in SKD Primorec. GORICA Kulturni dom V sredo, 21. .6., ob 20. zaključna prireditev glaS ne Sole E. Komel iz Gorice- JEDILNIK Jedilnik za vsak dan Ponedeljek: paradižnikova juha, ohrovtovi zvitki, SVeže žemlje, zeliščni Caj torek: juha iz kocke z vlivanci, krompirjevi štru- kJji s špinačo, zeljnata solata sreda: špargljeva krem juha z ocvrtimi kruhki, za- Pecen krompir s sirom in rožmarinom, kraljevska solata Četrtek: prežgana juha, ciganski kotleti, dušen riž, zelena v solati Petek: sadna juha, nadevani paradižniki, peteršiljev krompir, dinja sobota: špinačna juha z rižem, ribji file po tržaško, krompirjeva solata Za nedeljo: goveja juha z jetrnimi cmocki, kokoš P° hudičevo (priporoča Sophia Loren), ocvrt tolad krompirček, pečena zelenjava na plošči, češnjev zvitek s smetano Čečena zelenjava Oprane in osušene paradižnike, Čebulo, liste rdečega radica prepolovimo in pomočimo v zaCinje-n° oljno tekočino, ki smo jo odišavili s Česnom, timijanom, lovorovim Ustom, dvema klinčkoma, ntiganom in jo osolili in popraU ter ji dodali dve tiči dobrega kislega vina. Segrejemo plošCo, nanjo naložimo razpolovljene paradižnike in Cebu-°> nato liste radiCa. Potresemo s slanimi in popo-Praninii drobtinicami in še nekaj minut peCemo. Češnjev zavitek s smetano "tonko vlečeno testo dobro razvlečemo po z mo-0 oprašenem prtiču. Dve tretjini namažemo s smetanovim nadevom, potresemo z razpeckanimi Češnjami, pokapamo prazno tretjino testa z raztopljenim surovim maslom, zvijemo in zvitek tudi P° vrhu premažemo s surovim maslom. PeCemo §a približno 40 minut. Nadev: maslo, rumenjake jn sladkor penasto razmešamo, nazadnje dodamo °ncek sladke smetane in trd sneg iz beljakov. Na-toesto masla lahko vzamemo tudi margarino, ven-91 potem zvitek ne bo tako rahel. Pečenega ponesemo s sladkorjem v prahu. 0 tem receptu lahko pripravimo tudi Češpljev Zvltek, odličen pa je tudi borovničev ali iz goz-jtoih jagod. Seveda pa bo na te gozdne sadeže tre-a Se malo počakati. Za vsak slučaj poglejte v krilijo, Ce so tam; skrajni čas je, da jih porabite. , o odtaljene primešajte nekaj piškotnih drobti-tilo. ker so sicer preveč mokre. Dobro je vedeti O sušenju sadja Sušenje sadja se je pri nas v zadnjih letih precej 0Pustilo. Deloma je vzrok to, da so se razvili dru-s > boljši načini shranjevanja. Vendar pa pride za uacin shranjevanja v poštev le prvovrstno sadje, kam s sadjem, ki za tako shranjevanje ni pri-toerno, je pa dobrih sort? Ce se odločimo, da bo tošenje dobilo prednost pred namakanjem in pre-tihavanjem v žganje, je dobro vedeti: ' Sušimo lahko jabolka, hruške, Češplje, mareli-Ce’ Češnje, fige, ribez itd. ' Pri sušenem sadju ohranimo aromatične sno-’ sadne kisline, rudninske soli, sladkor in tudi Precej vitaminov. ' Sadje, ki je bilo med rastjo škropljeno z razni-toi škropivi, moramo pred sušenjem dobro nnrati, 111 to nenarezanega. ' Mnenje, da je za sušenje dobro tudi nezrelo in nagnito sadje, je zmotno. ' Sušiti je treba pri primerni temperaturi, ki naj j*® giblje med 45 in 75°C. Ce je temperatura nižja nestalna, traja sušenje predolgo in sadje napade P esen in tudi gniloba. ' Sadje sušimo v peCici ali na štedilniku, na š°ncu in na zraku, lahko pa tudi v posebnih elek-Cnih sušilnikih za sadje. ' sušenje v peCici ali na zraku so najprimer-tiajše lese iz prot j a ali leseni okviri, na katere je tiupeta mreža iz nerjaveče žice. Lese oziroma vire razpostavimo enega poleg drugega, Ce suši-too na zraku; enega vrh drugega, Ce sušimo na šteti a-11’ V PCCtei ali na peci. Lep shranek dobimo to, ce primemo narezano sadje napeljemo na ni-’ , Ph napnemo v zračnem proštom, ob toplem Štedilniku ali peci. Sadje mora biti med sušenjem zavarovano ted muhami in drugim mrčesom. Sadje je dovolj suho, Ce je vsak košCek elasti-to ga je mogoče lepo upogniti. Ce ga prelomite mora izgledati suh, brez vodnih kapljic. Posušeno sadje hranimo v vrečah iz redkega aga ali v pločevinastih škatlah. ZAČIMBNE RASTLINE Nepogrešljiv ščepec vonja in okusa Rožmarin ima svoj duh, naj bo zelen al' pa suh Rožmarin (rosmarinus officinalis), ta mali divje rastoči grm, je nekoč zelo slovel. Messegue, mož, ki upravičeno zatrjuje, da ima narava vedno prav, nam zaupa, da si ga je izbrala sama kraljica, on pa ji je daroval - pravijo viri - veCno mladost in ljubezen Po zaslugi rožmarina naj bi dvainsedemdesetletna, protinasta in revmatična madžarska kraljica Elizabeta spet dobila moč dvajsetletnice in zapeljala poljskega kralja, ki se je poročil z njo, ker se je noro zaljubil vanjo. To se je zgodilo v 16. stoletju, pripoveduje legenda, po kateri naj bi kraljica dobila recept za rožmarinov zvarek, ki jo je tako osrečil, od nekega angela. Tako imenovana »voda madžarske kraljice« je vsebovala v žganju destilirane vejice rožmarina in druga, danes priznana protirevmaticna zelišča (majaron, sivko...). Torej ni prav nic Čudno, Ce ji je ta voda moCno olajšala bolečine. »Voda madžarske kraljice« je z vsemi njenimi legendarnimi krepostmi prehajala iz roda v rod. Tudi markizo de Sevigne je očarala: »Nora sem nanjo, vse težave olajša,« je pisala svoji hčeri. Rožmarin, zimzelen grm iz družine ustnatic, je doma iz Sredozemlja. Po okusu spominja na smolo in je grenkljast, njegov vonj pa je moCan in aromatičen. V kuhinji uporabljamo sveže in posušene listke iglaste oblike in vCasih tudi vršičke. Najbolje se kombinira s Rožmarin timijanom, pa tudi s Česnom in zelenim peteršiljem. Z rožmarinom dišavimo predvsem: - kvaše za divjačino in marinade za ribe - peCeno perutnino in svinjino (skupaj s soljo, poprom, Česnom in timijanom) - različne juhe, prikuhe in omake iz paradižnika - jedi iz jajčevcev in bučk - jagnetino in domačega kunca, ki ju pripravimo kot pečenko ali spečemo na ražnju Iz rožmarina pa lahko pripravimo tudi dober caj. Za skodelico ga zadostuje šCepec; ta okusen in dobrodejen Caj bi morali piti vsak dan, svetuje Ma- urice Messegue. Sladokuscem pa priporočamo rožmarinovo vino: namakajte nekaj dni 50 g rožmarina v vašem najboljšem bordojcu, potem pa spijte po vsakem kosilu kozarec. To vino je zelo krepčilno. In kako uporabljamo rožmarin zunanje? Ce nimate destilacijske naprave, lahko - po receptu, ki ga je dal angel varuh madžarski kraljici - preprosto vržete v kopel šopek rožmarina. Kopljite pa se raje zjutraj, ker rožmarinova kopel krepi in zato ne uspava. Pripisujejo pa ji tudi afro-dizijske lastnosti. Saj poznate tisto »dekle daj mi rož rdečih, rožmarina tudi daj, da bom sanjal o ljubezni itn. itn. itn.... Vitamin C varuje pred boleznimi V naši prehrani morajo biti navzoči tudi vitamini, Čeprav jih potrebujemo le v majhnih količinah. Ce kakega vitamina v hrani primanjkuje, nastopi bolezen, imenovana avitaminoza; prevelike količine vitaminov, navadno v obliki vitaminskih preparatov, pa povzročajo hipervitaminozo. Vitamin C je v vodi topen, zato se iz živila izloči pri kuhanju. Poleg tega ta vitamin hitro oksidira, zato živila kuhamo v pokriti posodi, da preprečimo dostop zraka. Vse sveže sadje in zelenje vsebuje vitamic C, zato ni treba pretiravati s C vitaminom v tabletkah in napitkih. Kje se nahaja - v zelenjavi: špinača, zelje, zelene solate, korenje, paradižnik, paprika, ohrovt, cvetaCa, kislo zelje, krompir - v sadju: limone, pomaranče, ribez, v manjših količinah tudi v vsem drugem sadju, razen v suhem - ni ga v žitu in suhih stročnicah Pomen za organizem - Čuva pred skorbutom - preprečuje krvavitve - pospešuje razvoj kosti in zob - varuje pred nalezljivimi boleznimi - sodeluje pri celjenju ran SOPHIA LOREN V kuhinji z ljubeznijo (,o) Veličastni recepti s kokošjim mesom Kokoš po hudičevo Kdo ve, zakaj jo tako imenujejo. Morda zato, ker jo peCemo Cisto izpostavljeno ognju, stalCeno, da se meso ne more rešiti (to je pa zato potem imenitno, hrustljavo). Vsekakor kokoš dobro očistimo, odstranimo na zunanji strani s plamenom sveCe poslednji puh, jo po dolgem popolnoma odpremo, vendar pazimo, da se obe polovici na enem koncu držita skupaj, potem ju na deski potolčemo, da postaneta ploski, pri čemer moramo paziti, da ne zdrobimo kosti. Končno kokoš spečemo na žaru na močnem ognju, po možnosti na žerjavici iz lesa, in ker je meso zelo tanko, bo precej hrustljavo in zlato, ko bo peCeno. Kokoš lahko spečemo tudi v pekaču in v tem primeru dodamo vejico rožmarina in poškropimo kokoš s suhim belim vinom. No, imenitna pa je tudi kokoš na način prašičke. Ko smo snemali film Bocaccio leta devetnajsto sedemdesetega, sem spoznala ta veličastni recept tudi v Romagni. Kaj je prašička vemo: to je prašiček, nadevan z zelišči in peCen, kakor to delajo v Rimu. Za to jed morate imeti približno 6 mesecev staro prašicko, tako da je meso zelo nežno, toda ne veC tako mastno. Sesekljajte jetra, srce in ledvica, vse to popražite na slanini in dodajte pol kozarca belega vina, dodajte precej rožmarina in s tem nadevajte prašicko. Nekaj podobnega je s kokošjo na način prašičke. Kokoš, ne ravno majhno, očistite, osmodite, spraznite in dobro operete ter osušite. Potem pripravimo sesekljan nadev iz debele rezine gnjati, rezine slanine in jetrc iste kokoši (Ce morete še ene druge), iz lističev rožmarinove vejice, nekoliko divjega koprca, stroka Česna, SCepa soli in popra. Vse dobro premešamo, s tem nadevamo kokoš, jo zvežemo in damo peci na olje v kozico s še eno vejico rožmarina. (Se nadaljuje) Bolezni zaradi pomanjkanja - motnje v rasti in krvnem obtoku - manjša odpornost proti nalezljivim boleznim, posebno proti tuberkulozi - skorbut Rubriko je pripravila Katarina Lavš Kokoš na originalnem ražnju, ki si ga je dala Sophia postaviti v Marinu na jasi poleg bazena (Foto: Soldati) KUHARSKI SLOVARČEK K K K Kvašenje Kvašenje je postopek, s katerim meso zmehčamo in mu damo hkrati prijeten okus po kvaši oziroma dišavnicah in zelenjavi, ki kvašo sestavljajo. Kvasimo predvsem trdo govedino, divjačino, staro perutnino pa tudi bravino. V poletnem Času kvaša meso tudi za nekaj dni konzervira, da se ne pokvari. Včasih so uporabljali samo mokro kvašo, to je zavrelico različnih začimb, dišavnic in zelenjave v okisani vodi, večkrat z dodatkom vina. Vanjo vloženo meso izlužuje preveč svojih sestavin in postaja vlaknasto in pusto. Zato vse bolj uporabljamo suho kvašo. Meso nadrgnemo s suho meša- nico sesekljanih zelenjav, začimb in dišavnic. Kvasimo več dni, vmes meso obračamo. Meso pa yCasih kvasimo tudi v sladkem ali kislem mleku (jetra, srce, ledvička). Mesa ne solimo niti pri morki, niti pri suhi kvaši. Posoda za kvašenje je najboljša iz porcelana. Zmrznjenega in odtaljenega mesa ne kvasimo; z zmrznjenjem se namreč meso tako in tako zmehča. Ce pa mu hočemo dodati značilen okus kvaše, ga obložimo z dodatki suhe kvaše in v njej odtali- suha kvaša Zelenjavo (korenje, zeleno, peteršilj, Čebulo, Česen), zrežemo na tanke rezance, lovorov list, rožmarin, šatraj in baziliko sesekljamo. Dodamo zrna celega popra in brinove jagode ter vse dobro premešamo. S to mešanico obložimo meso. Kvasimo dva do tri dni, medtem meso vsak dan obrnemo. mokra kvaša Zelenjavo in začimbe (podobne kot za suho kvašo) zalijemo z vodo in jo okisamo. Kvaša naj vre Četrt ure. Ohlajeno zlijemo po mesu. Kvasimo dva do tri dni, meso med kvašenjem večkrat obrnemo. Mokra kvaša je zelo priljubljena, toda njena slaba stran je v tem, da se iz mesa izloča mnogo dragocenih sestavin. IZLET ZA KONEC TEDNA Cez hribe in doline nad Dravo Privlačna, a malo obiskana pot po Kozjaku »Nad Dravo, severno od Dravograda proti Mariboru, vzporedno s Pohorjem nad južnim dravskim bregom, se razprostira v razdalji okrog petdeset kilometrov važno obmejno pogorje, ki znaci za nas v turističnem oziru posebno celoto,« je pred skoraj sedemdesetimi leti zapisal Rudolf Badjura v svojem vodniku po Kozjakovem pogorju. Hribovski skupini, ki sega od Košenjaka na zahodu do Svetega Urbana na vzhodu, je nadel ime Ko-zjakovo pogorje in tako imensko poenotil hribovje, čeprav je ime Kozjak razširjeno predvsem za vzhodni del. Nekateri so ga imenovali tudi Dravski Kozjak, po vojni pa se je le na papirju uveljavilo ime Ko-bansko, izvira pa iz koba-nice, imena za pastirski plašč. Se vedno je zapisano na večini zemljevidov, medtem ko je za domačine to preprosto Kozjak. Naj bo tako ali drugače, hribovje stoji in mu je vseeno. Ponekod je tako strmo, da morajo štirje držati mizo, da lahko eden je. Kure nesejo jajca v vreče, da se ne bi skotahla po bregu, psi pa se z gobcem držijo za travo in lajajo z ritjo, tako vsaj pravijo. Po drugi strani pa Kozjak ni prav nič neprijazen in to velja tudi za njegove prebivalce. Hribovje je dokaj obljudeno, vasi so posejane prav povsod. Največkrat srečamo lepe domačije, včasih nas nenadejano preseneti cerkvica, drugič se komaj izognemo bikom, ki se zapodijo za čudno dvonogo postavo, ki se motovib na njihovem kosilu. Med hojo po Kozjaku se ponujajo obsežni razgledi v dolino Drave in proti Pohorju, spremljajo nas mirni smrekovi gozdovi, valujoči travniki in zeleni pašniki. Hribovje je najvišje v zahodnem delu, kjer se s Košenjakom vzpne 1517 metrov visoko. Proti vzhodu se niža, prereže ga tudi nekaj globokih dolin, tako da se steze kar dobro dvigajo in spuščajo. Cez vrhove in doline drži malo Bistriški jarek je kljub imenu lepa dolina. Pot čez Kozjak vodi mimo majhne šole, ki jo obiskujejo otroci iz okoliških vasi. Volčji bob je okrasna rastlina, ki jo na Kozjaku včasih srečamo v velikih skupinah tudi divje rastočo. obiskana Pot čez Kozjak, ki povezuje Košenjak nad Dravogradom in Sveti Urban nad Mariborom ter vabi na tri do štiri dni čudovite hoje. Odkar ni več varuhov domovine, ki so še posebno budno pazili na popotnike v obmejnem pasu, je hoja bolj sproščujoča. Razen na vzhodnem delu na Kozjaku ni planinskih koč, zato je za večdnevni obisk najbolje vzeti s seboj spalno vrečo in prespati na kakšnem seniku ah pa kar pod temno odejo neba. Nekatere domačije se ukvarjajo s kmečkim turizmom in nadomeščajo ponudbo, ki bi jo lahko imele planinske koče. Pravzaprav so postanki na kmetijah, tudi »običajnih«, ki se ne ukvarjajo s turizmom, posebno privlačni. Prijazni in gosto- ljubni domačini vedno radi izmenjajo nekaj besed, pa tudi prenočišče na seniku je običajno prosto. Če nimamo dovolj časa za prečkanje vsega hribovja, to nudi dovolj možnosti za enodnevne izlete, saj je označenih poti iz doline Drave veliko. Dovolj je le pogled na planinsko karto vzhodnega in zahodnega dela Pohorja, ki v merilu 1:50.000 kaže tudi Kozjak. Privlačne izletniške točke so predvsem vrhovi, na zahodnem delu izstopata Košenjak in Sveti Jernej, na vzhodnem pa Ostri vrh in Sveti Urban. Za prvo srečanje s hribovjem se lahko odpravimo na njegov najvišji vrh po lepi krožni poti iz Dravograda čez Ojstrico oziroma Goriški vrh. Na gozdnati vrh pridemo, Sveti Jernej stoji dobrih tisoč metrov visoko na vrhu istoimenske vzpetine, pod katero je nekaj hiš vasi Branik nad Muto. V vasi Podlipje stoji slikovita cerkev svetega Primoža. odvisno od števila in dolžine postankov, v treh ah štirih urah. Raje si vzemimo več časa, ker je Ojstrica prelepa hribovska vas s prostranimi razgledi, smrekovi gozdovi pod vrhom pa premočno vabijo k po- časnemu sproščenem11 koraku, ki ga tu in tam ustavijo še cvetoče gorske rože, med njimi tudi koc-hov svišč. Toda Košenjak je šele začetek. Pot čez Ko-zjak vodi še naprej. Ali reS ni časa? Dario Cortese Travnike krasijo rumeni cvetovi arnike. (Vse fotografije: Dario Cortese! LABIRINT marnja Ime in priimek:__________ Telefon in naslov:_______ Glasbena želja: Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubija11.6 (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete s p*1* javnico, ki jo objavljamo na tej strani. Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na d®' pisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6i Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer Prl vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. Potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka m Tomaž Sršen, Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupCek denarja... ZA RAZVEDRILO - ZANIMIVOSTI Sobota, 10. junija 1995 Katera pot je prava? ŠAH Paar - VVhitecroft /Nizozemska 1968 Izgleda, da je napad belih figur zastal in da bo Cmi v nadaljevanju zlahka uveljavil prednost trdnjave. Na potezi je beli, ki pa se ne sprijazni s podrejeno vlogo in prižge še iskrico upanja. Črnega kralja pa postavi pred nerešljive probleme ter ga prisili na predajo.Pr-va poteza je odločilna! Rešitev naloge Vodja črnih figur je bil vsekakor presenečen, ko mu je beli odigral potezo l.ThS!! in zagrozil z matom 2.Th6:; prav tako ne gre l...gh5 2.D15 mat! Cmi je zato vzel ponujeno damo l...Dd7: in bil po dveh potezah matiran. 2,Sg5+ Kh8 3.Th6: mat. Tokrat je na sceni tudi Cmopoljni lovec belega na diagonali al -h8 in mat je neubranljiv! Silvo Kovač ANDORA KRIŽANKA Vodoravno: 1. kratica za košarkarski klub, 3. mitološki škrat, ki varuje zaklade v zemlji, 7. beseda, ki človeka uroči, 9. ovinek, 10. pristaniško mesto na indonezijskem otoku Sumatri, 12. otišCanec, 13. letališče pri Tel Avivu v Izraelu, 14. reka, ki teCe skozi Ilirsko Bistrico, 15. gmota, 16. drog v kozolcu, 18. prebivalka starogrške Jonije, 21. švicarski slikar in grafik (Paul), 24. doba, večnost, 26. otok v Prespanskem jezeru, 27. francoski diplomat in publicist (Adolphe), 28. razmak med dvema besedama, 30. edina slovenska filmska igralka, ki se je uveljavila v evropskem merilu (Ita), 31. reka v Švici in Franciji, ki se izliva v Lionski zaliv, 32. stara prestolnice nekdanje Severne Babilonije, 33. kemijski znak za neon. Navpično: 1. vulkansko žrelo, 2. moCne, krcem podobne bolečine v drobovju, 3. državni simbol, 4. afriška antilopa, 5. relacija, 6. krajša oblika imena Magdalena, 7. punt, 8. obžalovanje, 11. kratica slovenske založbe Mladinske knjige, 15. spretno, taktično ravnanje ali poteza, 17. avtomobilska oznaka Torina, 19. nepretrgan, gost niz stražarjev, 20. pritok Tibere v Italiji, 21. cvetni popek sredozemskega grma, vložen v kisu, 22. ljubezenski pesnik, 23. ime soproge nekdanjega romunskega predsednika Ceausescuja, 25. ime slovenske pisateljice Vašte, 27. ime ameriškega filmskega igralca Pacina, 29. plod. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 • 15 • 16 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 30 31 32 33 0N ‘PBW ‘Buoy ‘Buiy ‘^apajsaid ‘jtiav ‘I!V ‘luoa ‘aapj T^uof ‘eprei ‘esem ‘poq ‘^spo ‘Sireprnapj ‘epu ‘Jjom ‘mou§ ‘pp :ouAc.iopoy\ ATUSTH iiii Slikovita miniatura med Francijo in Španijo m dja citadele. Premamilo naju ni niti Čebljanje zdolgočasenega natakarja, ki si je dolgočasno nedeljsko popoldne krajšal z dajanjem nasvetov redkim zablodelim turistom. »Ampak razgled z visokega obzidja je res čudovit,« je poskusil še poslednjič, ko sva se še enkrat brezvoljno ozrla proti s soncem ožarjenemu vrhu griča. Dovolj je bilo bolj ali manj ohranjenih utrdb, s kakršnimi se ponaša toliko španskih mest. Dovolj je bilo vročine in melanholičnega opoldanskega mrtvila, kakršno v poletnih mesecih zajame večji del Pirenejskega polotoka. Vabil naju je obljubljajoči hlad ozkih dolin med dvotiso-Caki, ki so se nedoločljivo ponujali nekje za migetajočim obzorjem. Zamišljeni raj sva vendarle želela doseči še pred večerom. Toda, kot že tolikokrat doslej, sva precenila razdalje na zemljevidu in predvsem najino voljo za sedenje v pregreti škatli. Mrak naju je presenetil sredi ozke doline, ki se je kar naenkrat razširila v veliko akumulacijsko jezero. Glede prenočišča ni bilo dvoma, toda najlepši kotiček ob strmi obali je že zasedla francoska družina z razkošnim avtodomom. Nekaj kilometrov kasneje se je tik pod cesto primeren prostorček prikazal tudi nama in nekaj trenutkov kasneje sva si med zveriženimi borovci v zadnjih utrinkih medle svetlobe privoščila piknik v naravi. Od kneževine do države Jutro je oživelo s čedalje pogostejšim brnenjem avtomobilov, ki so kot proti obljubljeni deželi neutrudno brzeli v eno smer - proti severu, proti Andori. Kljub nemirnemu jutru naju je v zadnjem španskem kraju Seu d’Urgell presenetila otrpla pločevinasta kaCa. Dobrih deset kilometrov pred mejo so se začenjali zastoji, in to sredi tedna! Le kako je tu ob nedeljah in praznikih, ko andorske trgovine ravno tako vabijo nakupovalce? Kljub navideznemu brezupu sva v debeli uri le prestopila mejo. Po legendi je Andora nastala po zaslugi frankovskega kralja Charle-magna oziroma Karla Velikega. Tako naj bi se zahvalil prebivalcem negostoljubnih gorskih dolin za pomoC pri spopadih z Arabci. H Karlu Velikemu se Andorci obračajo tudi danes v svoji himni, ki izžareva tudi ponos in odločnost ohraniti svojo tisočletno suverenost. Zanesljivejši podatki o nastanku Andore se navezujejo na posvetitev katedrale Seu d’Urgell leta 839, ko je bilo že zabeleženo, da ozemlje današnje države pripada ur-gelskemu grofu. Kot grofija je prišla v sklop Španske marke, ki jo je ustanovil Karel Veliki, vse od leta 819 pa je bila v posesti urgelskih grofov. V za- \ Horoskop zapisal B. R. K. OVB4 21,3.- 20.4: Odkrili boste, da vzrok vašega omajanega samozaupanja ni v nekakšni vaši karakterni lastnosti, ampak v negotovosti glede izida prihajajočega dogodka. Vse bo v najlepšem rodu. BIK 21.4-20. 5.: Na dan boste privlekli svoje skrite sposobnosti in zaceli razmišljati o načinu, kako bi jih vnovčili. Ker je povpraševanje po vaši ponudbi izjemno, vam bo najbrž uspelo. DVOJČKA 21.5.-21. 6.: Vaš um bo izjemno bister, zato boste zlahka odkrifi rešitev za vse, še tako trdovratne težave. Pazite le, da ne pretiravate, sicer boste še bolj zlahka zabredli v novo. RAK 22.6. - 22. 7.: Med počitkom boste razmišljali o delu in še enkrat o delu, tako da od počitka ne bo nič, Najbolje je torej, da najprej končate opravke, nato pa se brezskrbno spočijete. LEV 23.7, - 23.8.: Ge vam ni do samostojnega iskanja, poiščite nekoga, ki je dovolj izkušen, da vam bo znal pomagati, dovolj moder, da bo zamolčal nevarnosti in dovolj pošten, da vas bo nanje opozoril. DEVICA 24 8. - 22.9.: Med hrzenjem po opravkih boste povsem pozabili na zmenek z osebo, od katere si obetate korist. Ce se morda ne spominjate, s kom ste zmenjeni, majhen namig: s seboj. TEHTNICA 23.9.-22.10.: Zgroženi boste ugotovili, da vam bo za uresničenje želja zmanjkalo denarja, Preden se odločite za posojilo, temeljito pretehtajte, ali je zares treba nasedati vsem željam. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Na trenutke boste razposajeni kot brezskrben otročiček, na trenutke pa boste tečni kot mesarska muha, okolici pa niti en trenutek ne bo jasno, kaj je z vami. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Znašli se boste v objemu počutja, kakršnega ze dolgo niste doživeli. Na vsak način ga boste želeli raztejpiti v večnost, a stare skrbi vas bodo vztrajno vlekle nazaj. KOZOROG 22.12.-20.1.: Nekdo vam bo velikodušno odprl srce ter izrazil željo po vstopu vaših žarkov. V glavnem vam bo lepo, problem bo lev tem, da boste tam naleteli na podnajemnika. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Vaš tekmec se bo končno prepričal, da je vaša volja močnejša od njegove, zato bo popustil in zaCel iska(|piožnosti za so-potništvo. Ne odbijte ga; skupaj vam bo šlo lažje, RIBI 20. 2. • 20. 3.: Vaše telo bo želelo mirovati, vendar ga bo zbegani um nenehno prisiljeval k različnim dejavnostim. Če še ne veste: tu® razmišljanje je dejavnost. Lezite torej in razmislite. Nove hiše v tradicionalnem slogu Cofku enajstega stoletja so Ermengol IV. predal vso urgelski grofje hribovito oblast nad Andoro urgel-ozemlje počasi prepustili skemu škofu. Igor Fabjan cerkvi in leta 1133 je grof (Se nadaljuje) ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE <5*6 VREMENSKA SUKA 1010 Nad Evropo je območje enakomernega zračnega pritiska. Oslabljena hladna fronta je dosegla Alpe in se le počasi pomika proti vzhodu. Nad Slovenijo pihajo v višinah jugozahodni vetrovi Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. 6 DUBLIN 9/15 .-A AMSTERDAM LONDON 10/11 9/15 •_^ o --------- - kobenhaVn - / . J 2/14 13/13 HELSINKI STOCKHOLM ^e/- ^ 14/16 MOSKVA / oA 1030 O 1020 PARIZ ,0^?^ ° -/17 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.-11 in zašlo ob 20.52. Dan bo dolg 15 m in 41 minut. Luna bo vzšla ob 17.40 in zašla ob 3.04. PLIMOVANJE Danes: ob 2.41 najnižje -52 cm, ob 9.01 najvisje 23 cm, ob 14.11 najnižje -19 cm, ob 20.21 najvisje 54 cm. lutri: ob 3.17 najnižje -61 cm, ob 9.44 najvisje 29 cm, ob 14.58 najnižje -20 cm, ob 20.59 najvisje 56 cm. Sss LIZBONA;^/MAD C BEOGRAD O 19/26 SPLIT «^i/- SKOPJEo 19/25 ^Sgl ./. '■N -^'-''ATENE 0-‘ TEMPERATURE MORJA IN REK ”C °c Mura 13,2 Crikvenica 19,0 Sava (Radovljica) 10,4 Malinska 21,0 Sora 11,8 Šibenik 21,0 Ljubljanica 13,5 Poreč 19,0 Savinja - Split 20,0 Vipava 10,0 M. Lošinj 20,0 Jadransko morje (Koper) 20,9 Dubrovnik 20,0 \ NAPOVED ZA POMORSTVO TEMPERATURE V GOR BI0PR0GN0Z Vremensko občutljivi ljudje bodo razdražljivi, potrti, nemimi, hitro se bodo utrudili in tudi spali bodo slabse kot običajno. V0X POPULI O kresu se mora vrabec že v prosu skriti. Ce Barbara dezi, bodo jeseni grozdja polne kadi. - .. sredisce TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZ1JA CIKLONA CIKLONA ’VX \ c DANES TRBIŽ GRADEC 12/26 ČEDAD^n^ CELOVEC o 11/23 O ^ KRANJSKA GORA A 10/21 O TRŽIČ! 1/23 O KRANJ OVIDEM 14/25 GORICA n 15/22 O -^N. GORICA :A r, 14/25 CEDE O 13/27 ^ POSTOJNA o n/22 LJUBLJANA 12/24 N KOČEVJE O L£ N. MESTO o ,3,2L KOČEVJE O _____ CRNOMEU O Slovenija: Delno jasno s spre-menljivo oblaCnoistjo bo. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, najvisje dnevne pa od 21 do 27” Celzija. Sosednje pokrajine: Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo. JUTRI GRADEC 12/25 CELOVEC 11/22 O KRANJSKA GORA 11/20 , Pl 1/22 TRŽIČ 11/22 MARIBOR O 13/26 M. SOBOTA O13/27 1 ČEDAD— O KRANJ OVIDEM 14/24 ^N. GORICA GORICA n 14/24 O ° UNWA ■f ; ZAGREB 13/27 POSTOJNA ^ 11/22^ ° ^ KOČEVJE i N. MESTO s’3/26 gg CRNOMEU O V Sloveniji: Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo. Popoldan možne krajevne plohe in nevihte. Obeti: V ponedeljek Se ne bo večje spremembe vremena. Popoldne bodo Se plohe in nevihte. 0^ SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE K I M lil V VVELLINGTON - Tri osebe so izgubile življenje, osem pa jih je bilo ranjenih v letalski nesreči, ki se je včeraj pripetila nedaleč od novozelandskega Palmerstona Norih na Severnem otoku. Letalo (De Havilland dash 8) letalske družbe Ansett New Zeland je z osemnajstimi potniki in tremi člani posadke iz Aucklanda letelo v Pal-merston North. O nesreči je oblasti obvestil neki potnik, ki je imel s seboj mobitel. Reševalci pa so se le s težavo prebili do kraja nesreče (na sliki Telefbto: AP), ker je bila nad celotnim območjem gosta megla. etalski nesreči trije ri na Novi Zelandiji Xv . »e Princesa Pokahontas od danes na ekranih NEW YORK - Družba Di-sney je dogodek poimenovala »družinski VVoodstock« - a samo za 100.000 skrbno izbranih povabljencev. V Central Parku v New Yorku bodo danes malo po sončnem zahodu prvič predvajali Disneyjevo najnovejšo risanko, pravljico o indijanski princesi Pokahontas. Poleg premiere nove Di-sneyjeve uspešnice je v parku predviden tudi velik popoldanski piknik s predstavami v živo, igrami in stojnicami. Di-sneyjeva družba bo poskrbela I ",— ~, ---------- 1 za red, varnost in čistočo parka. Stroški za to bodo znašali 300.000 dolarjev. Ta vsota ter milijonski prispevek skladu, ki skrbi za Central Park, pa so prava malenkost v primerjavi z vsotami, ki jih je družba iztržila s svojimi zadnjimi uspešnicami - za vsako od nih so pri Disneyju samo v ZDA zaslužili povprečno 800 milijonov dolarjev. S samimi risankami družba iztrži trideset odstotkov celotnega zaslužka, pomembno vlogo pa igrajo tudi glasbene kulise, igrače, obleke, tor- be, brisače in tako dalje. Tudi to pot so pri Disneyju že poskrbeli za vse to. Najbolj priljubljena med malčki bo verjetno postala veslajoča punčka v kanuju, podoba črnolase indijanske princeske pa bo krasila sobico marsikaterega otroka. Fast food veriga Burger King je že pripravila milijone podobic, ki jih bo delila otrokom, ki bodo naročili hamburger in krompirček. Amerika se torej vneto pripravlja na zadnjo otroško modno muho. Diana na ogledu beneškega Bienala BENETKE - Po skoraj dveh urah čakanja so včeraj novinarji in fotoreporterji končno dočakali prihod princese Diane na beneški Bienale. Med obiskovalci, ki so zaradi Dianine zamude morali počakati na odprtje, je marsikdo glasno negodoval. Ta edini zaplet pa ni zmotil Dianinega obiska. Nekdanja žena britanskega prestolonaslednika je na ogled italijanskega in britanskega paviljona prispela v družbi hongkon-škega miljarderja Davida Tanga, ki ga je spoznala pred kratkim, z njo je bil še Tsong Zung Chang, kurator kitajske zgodovinske razstave »identiteta in avtoriteta«, med drugimi pa tudi Gjulia Peyton-Jones, ravnateljica londonske Serpentine Gallery. Prav ta ji je skupaj z umetniškim direktorjem Janom Clairom pojasnjevala razstavljene umetnine. Ogled je trajal dobro uro in šele ob izhodu, kjer jo je ponovno dočakala skupina fotoreporterjev, je Diana s težavo prikrila, da jo fotografi in novinarji motijo. Bržkone je nanje pozabila med kosilom z Davidom Tangom v neki beneški palači. Predsinočnjim pa je bila princesa Diana (na sliki Telefoto: AP) na večerji v Palači Grassi, kjer si je ogledala zgodovinsko razstavo. Tu je bil poleg beneškega plemstva tudi britanski veleposlanik Patrich Fairvveather.