oinon KNJIŽNICA E.KARDELJA MUZEJSKI TRG 1A 63000 CELJE Letnik XXXIV, številka 5, avgust 1987 Poštnina plačana pri PTT enoti Celje Zadovoljivo poslovanje V prvem polletju letos so vse temeljne organizacije poslovale dobro, le tozd Kemija Celje izkazuje nekaj slabše rezultate. Najugodnejše rezultate pa sta dosegli tozd Titan dioksid in Veflon. Celotni prihodek in porabljena sredstva so bila v prvem polletju za en odstotek nižja od načrtovanih, v juliju pa so že za toliko tudi višja-Ustvarili smo toliko dohodka, kot smo ga načrtovali- V sedmih mesecih letošnjega leta je čisti dohodek za štiri odstotke nižji od načrtovanega zaradi večjih obveznosti do davkov in prispevkov. Neto akumulacija je od načrtovane višja za 16 odstotkov. V primerjavi z enakim preteklim obdobjem se je celotni prihodek povečal za 81, porabljena sredstva za 79, dohodek je višji za 93, čisti dohodek pa za 85 odstotkov, ker so prispevki, davki in druge obveznosti porastli kar za 121 odstotkov. Za osebne dohodke in skupno porabo smo namenili za 11 odstotkov več kot smo načrtovali in za 105 odstotka več kot v enakem preteklem obdobju. V primerjavi z lani se je izboljšala dohodkov-nost prihodka in za malenkost tudi ekonomičnost poslovanja. Poslabšala se je akumulativ-nost dohodka in čistega dohodka, kar pa je posledica hitrejše rasti osebnih dohodkov, prispevkov in davkov ter drugih obveznosti. Za akumulacijo izločamo manj kot za osebno porabo-V juliju je proizvodnja precej padla- Vzroki za to so bili v večini obratov v tridnevni prekinitvi dobave plina in električne energije. V tem mesecu so potekala namreč vzdrževalna dela v kompre-sorskih postajah in na trafo postaji v Trnovljah. Hkrati smo začeli tudi s spremembo napeljave plinovodov v Cinkarni. Tako seje zgodilo, da je moral za dva dni obstati tudi Titanov dioksid. Vzrok manjši proizvodnji je bila tudi okvara na črpališču žveplove kisline v titanovem dioksidu, ker obrat KKČ po remontu ni mogel takoj v pogon. Po 33. letih naš dom v novi preobleki Upravni odbor podjetja Cinkarne je leta 1954 poveril svojemu planinskemu društvu, ki je takrat imelo 80 članov, nalogo, da do praznika dela, dogradijo kočo. Pridni planinci so se nedeljo za nedeljo odpravljali na udarniško delo v našo lepo Logarsko dolino- Za prvi maj je bila slovesna otvoritev. Pot do Logarske doline vodi ob Savinji, toda ta Savinja ni tista celjska po industriji onesnažena Savinja, temveč lepa, čista, raznobarvna, zdaj zelena, zdaj prozorna, peneča se in hitra. Predel se zožuje, prihajaš vse bliže k skalnatim vrhovom, imaš občutek, da boš tik pred njimi obstal, toda videz te moti. Nenadoma se razprostre pred teboj prelepa, široka Logarska dolina, znana vsem ljubiteljem planinskih krasot doma in po svetu. V tem našem planinskem raju je zrasel čvrst slovenski rod, kot skala, ki je neoma-jan. Mimo Logarjevih sester prideš do na prvi pogled impozantnega planinskega do- ma, ki je sedaj v upravljanju Izletnika Celje. Nedaleč stran pa stoji naš cinkarniški dom. Tu si bo naš človek odpočil duševno in telesno-Delal bo izlete k slapu Savi- nje, na Okrešelj, Kamniško sedlo, Klemenškovo planino, Ojstrico, Škarje, Korošico, Matkov kot in še na druge lepe planinske točke-Nasvidenje v Logarski dolini! Počitniški dom Cinkarne v Logarski dolini v času gradnje. Fotografija prikazuje še stari dom, ki je že porušen, na tem mestu pa stoji nov (prikazuje ga fotografija na 2. strani). Zidovi zidanega dela doma so ostali isti, le da so tudi ti obnovljeni. Foto: Pečnik Brez večjih posledic Kot je že znano, je 6. julija prišlo do okvare na črpališču žveplove kisline v titanovem dioksidu. Posledica okvare je bilo iztekanje žveplove kisline iz tlačnega cevovoda v varovalno posodo prečrpališča ter od tu naprej preko pregradne stene v varovalno posodo skladiščnih rezervoarjev. Prvi je ukrepal iz-menovodja črnega dela proizvodnje Ti02 ob nastopu nočne, izmene, kije zaznal nenormalno stanje, izključil črpalko ter zaprl ventile na skladiščnih rezervoarjih 3 in 4. Čas nastanka okvare ni znan, možno ga je le oceniti glede na količino žveplove kisline, ki je iztekla v varovalne bazene. Pri analizi vzroka okvare je ugotovljeno, da je počil kom-penzator na tlačnem vodu krožnega sistema- Te kompenzator-je smo uvozili leta 1985 iz Avstrije. Izdelani so iz čistega teflona in oblikovani tako, da lahko pod notranjim pritiskom sprejemajo stalna aksialna in ostala gibanja, kakor tudi vibracije pod ekstremnimi pogoji in se vstavljajo tam, kjer kemične in termične lastnosti običajnih gumijastih ali jeklenih kompenza-torjev ne zadoščajo. Kompenza-tor je pripravljen za vgraditev z jeklenimi prirobnicami in je opremljen z integriranimi vzdolžnimi omejevalci za obratovalne tlake do 10 bar pri istočasni maksimalni temperaturni obre- menitvi 130°C- Zatesnitev pri-robnice ni potrebna, ker je pri-robnični kompenzator samote-sen. Pod temi pogoji garantira proizvajalec z atestom dveletno brezhibno delovanje kompenza-torja. Na to mesto so bili ti kompenzatorji vgrajeni zaradi omejitve prenosa vibracij iz tlačnega cevovoda na črpalko, vendar dosedanje izkušnje kažejo, da bo za rešitev tega problema potrebno poiskati ustreznejšo tehnično rešitev. Pri sanaciji stanja, kije nastalo po izlitju žveplove kisline,smo poleg odgovornih delavcev vodstva podjetja, TOZD METALURGIJA, TOZD Ti02 in strokovnih služb sodelovali tudi delavci TOZD VZDRŽEVANJE. Posebno pohvalo za takojšen angažiran in strokoven pristop pri odpravljanju posledic si zaslužita dežurna ključavničarja na kislinah Marjan SMILJA-NEC in Slobodan MIRKOVIČ, nočna izmena vzdrževalcev Ti02 pod vodstvom skupine Ivana PEČKO ter dopoldanske ekipe vzdrževalcev pod vodstvom Vlada ČERENJAKA, Franca PRELOŽNIKA in Ivana KURNIKA. Velik delež pa je prispeval Franc SLOKAN, vodja operati-ve vzdrževanja TOZD METALURGIJA, kije bil med prvimi na kraju samem že v zgodnjih nočnih urah in je s svojimi že znanimi hitrimi in strokovnimi ukrepi bistveno pripomogel k uspešni sanaciji stanja. Trud in požrtvovalnost vseh sodelujočih seje bogato obrestovala, saj smo preprečili kakršenkoli ekološki vpliv na širše okolje, kar bi imelo verjetno za naše podjetje težke posledice. Reševanje izlite kisline Skozi počen kompenzator je kislina tekla v črpalnico in iz nje v lovilno skledo, ki jo je zapolnila do višine 100 mm. Ob nezgodi so bili obveščeni odgovorni delavci Metalurgije, TiOz, Vzdrževanja, Transporta, gasilske in reševalne službe ter službe varstva pri delu. Takoj smo začeli s preventivnimi ukrepi: pripravili smo apno ob vse kanalizacijske jaške in kanale, kamor bi lahko stekla kislina, organizirano je bilo stalno merjenje pH v kanalih in S kanalu, napeljana je bila cev za apneno mleko iz obrata nevtralizacije, pregrade iz zemlje in apna so bila zavarovana mesta, kjer bi lahko kislina prodrla iz lovilne sklede, organizirana je bila kurirsko - obveščevalna služba in zamašen je bil kanal, po katerem je pritekala kisla voda- Hkrati s preventivnimi ukrepi so se začele priprave za prečrpavanje razlite kisline. Za prečrpavanje smo uporabili črpalko, ki drugače služi za črpanje deževni- ce iz lovilne sklede. Razlito kislino, razredčeno z vodo, ki je bila v skledi, smo prečrpali v avtomobilske cisterne, in jo pripeljali do obrata nevtralizacija Ti02. Kislino iz samega črpališča, smo prav tako prečrpali v avtomobilske cisterne in jo odpeljali v obrat litopona. Vse skupaj je bilo 100-150 ton izlite kisline. Manjši del - nekaj ton je stekel skozi netesne dilatacijske fuge, vendar ni prišel do talnice. Prečrpavanje iz lovilne sklede in vsa preventivna dela so organizirali delavci kislinskih obratov KKČ in vzdrževanja, prečrpavanje iz črpališča pa so opravili delavci TiC)2. Ko je bila kislina prečrpana, smo v lovilno skledo natočili apneno mleko, dotočili vodo, izčrpali in ponovno nevtralizirali z apnenim mlekom. Nato smo lovilno skledo dokončno oprali in jo pripravili za popravilo. Po izčrpanju kisline smo organizirali stalen nadzor kanalizacije (merjenje pH), rezervoarjev in cevovodov. Organizirali smo tudi dežurno službo obratovodij, ki še traja- Lovilna skleda je izliv kisline izdržala, vendar se je pri tem poškodovala. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij je takoj ocenil poškodbe in predlagal sanacijo tal in obnovo lovilne sklede, lnjektiranje tal z betonskim mlekom so opravili delavci Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij do 20. avgusta, ko so se tudi začela obnovitvena dela- Dom v Logarski je prenovljen Obnovitev cinkarniškega počitniškega doma v Logarski dolini je končana. Od 15. septembra dalje boste v njem že lahko izkoristili dneve počitka, planinskega zraka in planin. Na razpolago bo 12 sob, od tega sedem dvoposteljnih, dve tripo- steljni, dve enoposteljni ter ena štiriposteljna. Na podstrešju so uredili tudi skupna ležišča. Cena za prenočišče še ni samoupravno sprejeta, vendar bo za cinkarni-ške delavce sprejemljiva, (okrog enega tisočaka). Na voljo bodo štiri kuhinje z osnovnimi kuhinjskimi elementi in jedilnica ter kamin pred domom. Sanitarije so v vsakem nadstropju ločene po spolih in opremljene s tremi tuš kabinami. Bivanje v domu bo torej zagotovo bolj udobno- Nova podoba našega doma Ivan si ogleduje sobo, ki je namenjena sestankom, predavanjem, srečanjem Analiza in cilji poslovanja tozd Kemije Kako iz težav Temeljna organizacija Kemija, ki jo je letošnje leto pahnilo v izgubo, je naredila program ukrepov za odpravo motenj v poslovanju na podlagi analize poslovanja lanskega in prvega trimesečja letošnjega leta. Tega je morala zaradi slabega poslovanja lani in izkazane izgube v prvem trimesečju letos, dostaviti Komiteju za družbenoekonomski razvoj skupščine občine Celje. Vletu 1986, kije bilo prvo leto novega srednjeročnega obdobja, je Kemija bistveno poslabšala rezultate poslovanja, ki pa ne izvirajo samo iz tekočega obdobja, ampak se kopičijo že od leta 1981 dalje- Od tedaj temeljna organizacija nobeno leto ni zaključila z izrazito ugodnimi rezultati. Leto 1985 je bilo sicer ugodno, vendar pod vplivom prihodka iz deviznega poslovanja. Slabim rezultatom so botrovali različni vzroki: od vse večje konkurence na tržišču, do višjih cen surovin od prodajnih cen končnih izdelkov. Tudi na področju zunanjetrgovinske menjave se škarje cen zapirajo v škodo tozda, to pa je toliko slabše, ker tozd sodi med večje izvoznike v naši delovni organizaciji na zahodni trg. Premajhna izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti ter visoka izrabljenost in odpisa-nost osnovnih sredstev, ki je posledica premajhnega vlaganja Kemije v daljšem prejšnjem obdobju, je povzročila visoke stroške investicijskega in tekočega vzdrževanja. Visoka inflacijska gibanja in slabše gospodarjenje z zalogami v zadnjih letih pa je povzročilo visoko rast obratnih sredstev. Tudi kupci slabo poravnavajo dolžniške obveznosti, zato je tozd dostikrat nelikviden. Moral se je zadolževati z najemanjem kreditov, čeravno največkrat od drugih tozdov v delovni organizaciji. V Kemiji je slaba tudi kadrovska struktura, saj ima komaj 25,6 odstotkov zaposlenih zahtevano izobrazbo. Izkoristek delovnega časa je že dolga leta zelo slab in vedno zaostaja za cinkarniškim povprečjem. Ustvarjeni dohodek v lanskem letuje bil bolj posledica izrednih kot rednih prihodkov ter ukrepov razbremenjevanja določenih stroškov, kar pa je v pogojih novega obračunskega sistema zelo otežkočeno- V letu 1986 se je izredno poslabšala akumula-tivnost poslovanja, ker so več namenili delavčevi osebni in skupni porabi. Vse to bi sicer lahko podkrepili s številkami, vendar ste o njih bili sproti obveščeni preko Informatorja. Zato poglejmo katere ukrepe so sprejeli v Kemiji za saniranje obstoječega položaja! V tozdu so temeljito proučili proizvodni program in ugotovili, da je tržno zanimiv in da ga kaže posodabljati in razširjati. Za osvojitev novih izdelkov pa je potrebno pospešiti razvojno raziskovalno delo, projekte pa, ki so že izdelani kar najhitreje vpeljati v proizvodnjo. Prva dva taka proizvoda, sta aktivni cin-kov oksid in barijeve soli- Možnosti razvoja so pri vseh programih tega tozda velike, vprašanje je le, kako akumulativne proizvode lahko razvijamo in kdaj plasiramo na trg. V tem srednjeročnem obdobju nameravajo zaključiti dve večji naložbi: V posodobitev in razširitev proizvodnje litopona z nadomestno izgradnjo barijeve-ga sulfida ter v rastlinska zaščitna sredstva, kar bo povečalo donosnost vloženih sredstev. Na osnovi sedanje analize stanja in potreb po izboljšanju ekonomskega položaja tozda, je nujno potrebno pospešeno uresničevati cilje, zastavljene v srednjeročnem načrtu, pa tudi druge ukrepe, ki bodo vplivali kratkoročno na izboljšanje zgoraj omenjenih težav. Predvidevajo, da bodo iz težav izplavali leta 1990. Kemija se postopoma seli iz starega dela Cinkarne Kemija na spisku najslabših Skupščina zbora združenega dela občine Celje je 20. maja letos obravnavala devetnajst tozdov in delovnih organizacij celjskega gospodarstva, ki ne dosegajo eno odstotne stopnje akumulativnosti in poslujejo na robu rentabilnosti. Med njimi je tudi naša tozd Kemija Celje. Ne glede na obravnavo in sklepe skupščine pa je Cinkarna že lani sprejela predsanacijske ukrepe za izboljšanje položaja v tem tozdu in tozdu Metalurgija. O tem smo že obveščali. Celjska skupščina je tudi sklenila, da bo redno trimesečno spremljala in ugotavljala konkretne rezultate v teh organizacijah ter vztrajala pri radikalnih kratkoročnih in dolgoročnih programih ukrepov. Aktivni cinkov oksid Reklama ali kaj resnice Tako je zastavil vprašanje eden od zastopnikov tuje firme v Jugoslaviji na posvetovanju »Surovine za gumarsko industrijo« marca v Dubrovniku. Naš novo razviti izdelek, aktivni cinkov oksid, je na tem posvetovanju doživel krstno predstavitev. Cinkarno kot eno izmed pokroviteljic, je predstavil Borut Sedovnik, pomočnik direktorja DE Marketing. Na kratko je podal obstoječo proizvodnjo in nakazal možnosti za nadaljnji razvoj, vključujoč tudi novosti, ki jih Cinkarna že proizvaja ali namerava proizvajati za potrebe gumarske industrije. Cilj posvetovanja je bil prikaz prednosti obstoječih, smeri razvoja novih gumarskih surovin ter zagotovitev kakovosti gumarskih izdelkov. Razvoj gumarske industrije v Jugoslaviji se strmo vzpenja in je zelo intenziven na področju tehnologije surovin in planiranju zmogljivosti. Nekateri pokazatelji predvidevajo do leta 1990 povečanje porabe za približno 35 odstotkov z ozirom na leto 1983. Cinkarna je na posvetovanju sodelovala tudi s prispevkom »Paleta proizvodov Cinkarne Celje« za gumarsko industrijo, s posebnim poudarkom na aktivnem cinkovem oksidu. Proizvod je bil razvit v Cinkarni pod vodstvom inženirja Andraža Molnarja in testiran v razvojnem oddelku Peko Tržič. Referat o rezultatih testiranja je podal vodja razvojnega oddelka Janez Ažman, in je bil sprejet z velikim zanimanjem. Zaključne besede organizatorja so bile »Hvala Cinkarni, ki skrbi za nadomeščanje uvoženih surovin z domačimi!« S tem izdelkom se nam torej odpira možnost večje prisotnosti na domačem in tujem trgu. Če te možnosti ne bomo izkoristili, jo bodo drugi, čeprav smo sedaj korak ali dva pred njimi. Kajti, če ne, je to res samo reklama in veliko opravljenega dela za našo konkurenco- Franc SMEH KAJ JE TO AKTIVNI CINKOV OKSID Zaradi vse večjih problemov pri nabavi osnovnih surovin za proizvodnjo cinkovega oksida in konkurence na domačem trgu, seje pokazala potreba po raziskovanju možnosti proizvodnje cinkovcga oksida iz odpadnih oziroma sekundarnih surovin. V svetuje poznan mokri postopek, ki omogoča uporabo sekundarnih surovin za proizvodnjo zelo kakovostnega proizvoda, pod imenom AKTIVNI CINKOV OKSID. Aktivni cinkov oksid se uporablja v industriji gume kot aktivator vulkanizacije in kot aktivno polnilo. Specialno se uporablja za transparentne vulkanizate v medicinski in prehrambeni industriji.Poleg tega se uporablja še v industriji lepil iz naravnega in sintetičnega kavčuka. Ker v Cinkarni že imamo tehnologijo za predelavo odpadnih surovin oziroma cinkovih pepelov, smo to razvojno nalogo vzeli kot najbolj primerno za naše raziskave na tem področju. Rezultat raziskovalnega dela v razvojni službi Cinkarne, je pridobljen aktivni cinkov oksid po mokrem postopku, ki je po kakovosti zelo podoben uvoženemu, firme Baycr. Po mnenju uporabnikov, ki so testirali njegovo uporabnost v končnih izdelkih, lahko popolnoma nadomesti uvoženega. Posebna rubrika Cinkarna na tržišču Piše: Darja Vovk V skupini anorganskih pigmentov imajo pomembno vlogo beli pigmenti, med katerimi imajo najboljše lastnosti litopon, cinkovo belilo in titanov dioksid. Cinkarna proizvaja vse tri, in sicer od leta 1930 cinkovo belilo, litopon od leta 1935 in titanov dioksid od leta 1973. Medtem ko je proizvodnja titanovega dioksida tehnološko odvisna od razvitih držav, je proizvodnja litopona zasnovana na domači tehnologiji in znanju. LITOPON proizvajajo v tozdu Kemija Celje. Je beli pigment, ki se uporablja v proizvodnji belih barv in lakov v suspenziji z vodo, oljem ali sintetičnimi smolami. V manjših količinah se uporablja tudi kot polnilo pri proizvodnji stenske plastike, klejastih lepil, tiskarskih barv, umetnega usnja, gumarskih izdelkov, linoleja, umetnih brusov in izravnalnih kitov. Cinkarna je edini proizvajalec litopona v Jugoslaviji. Pred leti je s proizvodnjo tega pigmenta začela Zorka Sabac, ki je zaradi slabe kakovosti proizvodnjo opustila. V svetovni proizvodnji zavzemajo vidno mesto vzhodnoevropske socialistične dežele, predvsem Sovjetska zveza z 82 odstotno udeležbo (oziroma 360 do 420 ton) v skupni evropski proizvodnji. Cenovno najbolj konkurenčen je litopon, proizveden na Kitajskem. Edini proizvajalec na zahodu pa je firma Sachtleben iz Duizburga (ZRN). Udeležba Cinkarne obsega v evropskem merilu nekaj manj kot en odstotek skupne proizvodnje. Na našem tržišču se pojavlja razen litopona, proizvedenega v Cinkarni, še litopon, uvožen iz ČSSR in SZ, občasno pa še iz ostalih dežel (NDR, Madžarska). Za porabo litopona v svetu in pri nas je značilno, daje tržni delež v zadnjih 20. letih padal na račun povečane prodaje titanovega dioksida. Zaradi nekaterih spoznanj na področju tehnologije in ekonomike, se uporabna vrednost litopona spet povečuje. Odprla so se namreč nova področja uporabe litopona predvsem v proizvodnji emulzijskih barv, kjer je že 60 odstotkov titanovega dioksida zamenjano z litoponom, ki omogoča med drugim tudi nižje stroške proizvodnje. V naslednjih letih pričakujemo večjo porabo, zato ni naključje, da v Sachtlebenu in tudi drugod po svetu načrtujejo povečano proizvodnjo. Tem trendom sledi tudi Cinkarna s postavitvijo novih proizvodnih zmogljivosti. Poraba litopona v SFRJ se je občutno zmanjšala v obdobju 1982 do 1984, v zadnjih dveh letih pa zasledimo rahlo rast in po napovedi naših tržnikov, se bo rast še nadaljevala. Dejanske potrebe po litoponu znašajo v SFRJ okrog 3.000 ton na leto. Glavni porabniki so proizvajalci barv in lakov, ki so tudi najmo-žneje vezani na nabavo surovin v tujini (Chromos, Zorka Šabac itd). Razmerje med porabo uvoženega in domačega litopona se iz leta v leto povečuje na račun zmanjšane porabe litopona v Cinkarni. V letu 1980 je v skupni porabi obsegal uvoz le 6 odstotkov, medtem ko je v letu 1986 bilo v Jugoslaviji za 31 odstotkov oziroma 335 ton več uvoženega kot domačega litopona- litopona predstavlja pomemben delež v izvozu delovne organizacije kot celote: od 5 do 6 odstotkov, oziroma 50 odstotkov in več v strukturi izvoza proizvodov tozda Kemije- Litopon, ki ga ne izvozimo, se z izjemo manjših količin, ki se STRUKTURA PORABE LITOPONA V SFRJ (v %): izvoz leto 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 Litopon CC uvoz 94 6 64 36 57 43 57 43 60 40 54 46 43 57 Razloge za to je potrebno iskati v opredelitvi Cinkarne, da z izvozom zagotovi prepotrebna devizna sredstva za nabavo surovin na tujem trgu. Kajti izvoz porabijo za proizvodnjo domačih antikorozijskih premazov plasira porabnikom, ki so naši stalni kupci že več let (50 odstotkov direktni - končni porabni- ki, 50 odstotkov trgovske hiše). Petinštirideset odstotkov našega litopona porabimo v Sloveniji: (Color. Helios, Jub in Co-met), 31 odstotkov v Hrvaški (Chromos, Karbon in Bifix-Bu-je), 21 odstotkov v Srbiji (Zvezda G- Milanovac. Rekord Rakovica) in le 3 odstotke v preostalih republikah. Pred nami je pomembna prelomnica v proizvodnji litopona-Želimo, da bi bile napovedi strokovnjakov o ponovni oživlitvi porabe litopona - pravilne. Vredno je namreč graditi na izdelku, katerega edini proizvajalec si. KULTURA V POČITNICAH V počitniških dneh je bilo sicer nekoliko kulturnega zatišja- Še v juniju pa so naši recitatorji sodelovali na svečanosti ob dnevu samoupravljalcev v Narodnem domu. V naši največji jedilnici smo imeli tudi razstavo fotografij mesta Berlina in ob otvoritvi te razstave je nastopil duet flavtistov in mešani pevski zbor Cinkarne- Naša prihodnja kulturna dejavnost pa je usmerjena v vpisovanju abonentov za gledališko sezono 1987/88. Otvoritev razstave fotografij mesta Berlina Sklenjena prva kooperacijska pogodba Cinkarna sodeluje s firmo BASF L + F GmbH Wien že trinajsto leto. Sodelovanje je doslej potekalo po licenčni pogodbi, sklenjeni leta 1974 in podaljšani v letu 1983 za štiri leta. Po tej pogodbi je Cinkarna nastopila na našem tržišču s kvaliteto tiskarskih barv, ki je na svetovni ravni in s tem popolnoma nadomestila uvoz iz konvertibilnega področja. Tako je zadostila vse večjim potrebam domače grafične industrije, ki si s kakovostjo svojih izdelkov uspešno utira pot tudi na zunanja tržišča. Glede na dobro poslovno-tehnično sodelovanje, je obstajal obojestranski interes, da se sodelovanje nadaljuje, a poslej na višji in enakopravnejši ravni, kar je pomembno predvsem za Cinkarno, ki bo v kooperacijskem odnosu z licenčnimi izdelki nastopala kot samostojni partner brez omejitev izvoza pogodbenih proizvodov. Tako smo s firmo BASF L + F Wien sklenili kooperacijsko pogodbo, ki je bila registrirana na Komiteju za energetiko in industrijo v Beogradu 14. maja letos za obdobje petih let. Po tej pogodbi bosta partnerja dolgoročno dobavljala tiskarske barve in za to proizvodnjo potrebne materiale ter skupno razvijala program za optimizacijo proizvodnje, ki se nanaša na izbor, kontrolo kakovosti in racionalno uporabo surovin in polizdelkov ter na kriterije kakovosti. Vrednostni odnos medsebojnih dobav je 1,20 : 1,00 v korist dobav s strani Cinkarne, in je s pogodbo določen za vsa leta trajanja pogodbe: Leto Vrednost izvoza v milij. Asch Vrednost uvoza v milij. Asch Enako so določene tudi količinske dobave materialov, ki pa se vsako leto v zadnjem četrtletju natančneje precizirajo za naslednje leto. Pot od zamisli do realizacije je bila dolga. S firmo BASF L + F Wien smo se začeli dogovarjati o nadaljevanju sodelovanja več kot leto dni pred iztekom licenčne pogodbe- Poleg pogodbe same, ki mora biti usklajena med obema partnerjema in ustrezati predpisom obeh dežel, je potrebno izdelati še ekonomsko-teh-nični elaborat in pridobiti vrsto republiških in zveznih soglasij in mnenj. Celoten postopek je tako trajal več kot leto dni. S kooperacijsko pogodbo bo CINKARNA: - dolgoročno uredila medsebojne odnose v proizvodnji in medsebojni menjavi tiskarskih barv ter sestavin potrebnih za njiho- 1987 1988 1989 1990 1991 18.0 19,0 20,0 21,0 22,0 15.0 15,8 16,7 17,5 18,3 vo proizvodnjo, s čimer bo opti-malizirala proizvodnjo v tehnič-no-tehnološkem, surovinskem in kadrovskem pogledu- - zagotovila višji nivo tehnologije s stalno izmenjavo tehnično-tehnoloških rešitev z vplivom na znižanje proizvodnih stroškov. - dolgoročno zagotovila rastoči konvertibilni izvoz, kije večji od uvoza v razmerju 1,20 : 1,00. - si omogočila vključevanje v mednarodno menjavo na podlagi skupnega nastopa na tretjih trgih. - stabilizirala uvoz surovin in pomožnih sredstev, ki so predpogoj za krepitev izvoza in red-nejšo preskrbo domačega trga s kakovostnimi tiskarskimi barvami, ki bi jih sicer uvažali. Stanka BREGAR Koristen nemir REZULTATI INOVACIJSKE DEJAVNOSTI S padcem vsesplošnega interesa za delo in uporabo lastnega znanja, popušča tudi interes za kreativno delo. Vse to vodi v velik razkorak med našimi potrebami, da bi proizvajali kvalitetne proizvode s čimmanj vloženih sredstev na enoto proizvoda. Prav tu so še največje rezerve, ki jih ne znamo ali nočemo izkoristiti. Žal vse poti še vedno vodijo v drugo smer, to je k nenehnemu dvigovanju cen in s tem k še večji inflaciji. Res je. da naš vpliv navzven ne bo prinesel korenitih sprememb na tem področju. Staro pravilo pa še vedno velja, da je treba pomesti najprej pred svojim pragom, prav tu pa mislim na vključitev čimvečjega števila delavcev in strokovnjakov v inovacijski proces. Že sedaj nam dajejo maloštevilne inovacije oz. sredstva, ki so vložena za realizacijo inovacijskih predlogov, zavidljiv inovacijskih dohodek- Ta so majhna v primerjavi z inovacijskim dohodkom, ali kakor lahko temu rečemo-čistim dobičkom. Kljub dobrim rezultatom pa mnogi, ki so zadolženi, da bi dobro in kvalitetno gospodarili, inovacijsko gibanje, ki v nekaterih entuzijastih živi, prej zavirajo kakor pospešujejo- So primeri, da se nekateri naravnost trudijo, kako dokazati neučinkovitost tistim, ki nekaj več delajo in naredijo od povprečja. Nemir, ki ga vnašajo inovatorji med povprečno zakrnele, med tiste, ki želijo mir okoli sebe vse leto, ni preveč zaželjen. Boljši pa je nemir med letom in mir ob za- ključnem računu. K boljšim rezultatom pa bi zlasti pripomoglo: izboljšati kakovost izdelkov, zmanjšati stroške za energijo in mnogo previsoke fiksne stroške, povečati produktivnost in več narediti pri uvajanju novih izdelkov. Tu so še naše bodoče rezerve, zato tudi pričakujemo vse večje vključevanje vseh, ki se čutijo sposobni in poklicani za reševanje navedenih problemov. Inovatorji so za realizirane in sprejete predloge dobili le 2,47 % posebnega nadomestila od inovacijskega dohodka- Nadomestilo se je v primerjavi s preteklim letom znižalo za 0,38%. Skupaj obračunani inovacijski dohodek letos znaša: 817.752.481 din. To pomeni, da je še vedno v postopku za sprejem 370.973.359 din inovacijskega dohodka za 19 predlogov. Počasno reševanje, od ocene na strokovnih komisijah do potrditve na DS TOZD-a, še dodatno stopnjuje nevoljo maloštevilnih inovatorjev za sedanje in nove dosežke. ( do -11, 7. 1967 ) Število prijavljenih predlogov Število sprejetih predlogov Število predlogov za sprejem-že obrač.inov dohodek Inovacijski doh. din Posebno nadomestilo inovatorjem din D S S S 2 . - - - Metalurgija 1 - - - - Kenija Celje J - - - - Kemija Most rje 2 1 1 588.959 199.436 Grafika • 13 - - Vzdrževanje 5 1 2 51.704.640 982.290 Transport in sklad. 1 1 - 27.621.547 841.751 Energetika - - - - - Titan dioksid 1 6 - 342.402.501 7.845.607. Veflon - 3 3 24.461.475 1.175.822 SKUPAJ: 19 O 19 446.779.122 11.044.468 Lakiranje mikrocink plošč Kljub navedenim zaprekam preko milijon din, to je trikrat pa predvidevamo, da bo inova- več kakor lani. cijski dohodek ob koncu leta Maks PEČNIK Z ZNANJEM BOMO DELALI BOLJE 6 Slavko Zeme najboljši strugar v Sloveniji »Če boste držali pesti za srečo, bom drugo leto zopet poskusil«, je rekel Slavko Zeme v našem intervjuju lani, ko je osvojil 10. mesto na republiškem tekmovanju kovinarjev. Letos mu je res uspelo, bilje prvi v skupini strugarjev, v oktobru pa se bo pomeril z najboljšimi strugarji v Jugoslaviji. Zvezno tekmovanje kovinarjev, ki bo letos v Banja Luki, bo potekalo v 14 poklicih. Ker je bil naš sodelavec Slavko Zeme iz Vzdrževanja v strugarskem poklicu najboljši v republiki, bo nastopil tudi na proizvodno -delovnem srečanju, kot tudi imenujejo tekmovanje kovinarjev, v Banja Luki. Dobili smo ga pri pripravah in ga vprašali kakšna so njegova pričakovanja: »Nimam sicer izkušenj iz zveznih tekmovanj, vendar ne pričakujem veliko. Če bom nekje v sredini, bo zame dovolj velik uspeh. Najboljše je, da čim manj pričakuješ in si prihraniš razočaranje. Treme imam iz tekmovanja v tekmovanje manj. Za vsak primer gledam stare učbenike, ker vem, da se vprašanja dostikrat ponavljajo. Navadno imajo na teh tekmovanjih največ uspeha domačini, zato ne bom presenečen, če se bom uvrstil nekje v sredino. Proizvodna delovna tekmovanja pomenijo pomemben pri- spevek k izboljšanju proizvodnje, povečanju produktivnosti in kvalitete dela, k izvajanju stabilizacije našega gospodarstva, boljši organizaciji proizvodnega procesa in dela v celoti- Resnično lahko govorimo o množičnem sodelovanju delavcev, saj se tekmovanja začnejo v delovnih organizacijah in se nato stopnjujejo od občinskih regijskih, republiških, pokrajinskih do zveznega tekmovanja. Na teh srečanjih pa si udeleženci pridobijo tudi nove izkušnje in spoznanja, spoznajo nove delovne tovariše, sklepajo nova prijateljstva, obogatijo svoja obzorja. To pa je še kako pomembno, kajti naš čas in sistem potrebujeta prosvetljenega in prebujenega človeka. Potrebujeta več splošnega delovanja, večje znanje in višjo medsebojno kulturo. Slavku želimo veliko uspeha in dobro počutje na zveznem tekmovanju in še naprej mu držimo pesti za srečo! Skladiščni delavci obvladajo računalniško tehniko Sedaj že lahko rečemo, da je poslovanje v naših skladiščih storilo korak naprej v racionalizaciji in učinkovitosti svoje dejavnosti. V sedanjih časih je zares pomembno, da imamo takoj v roki točne podatke o zalogah. Na osnovi dobrih podatkov se bomo lažje in hitreje odločali o pravilnih poslovnih ukrepih. V tečaju, ki ga je organizirala Delavska univerza, so vsi delavci pridobivali znanje iz računalniške tehnike in informatike nasploh. Pohvaliti moramo vse, da so žrtvovali tudi svoj prosti čas in se naučili uporabljati računalnik, brez katerega si že ne moremo več predstavljati poslovanja-Konec junija so jim bila podeljena spričevala za opravljeni izpit iz skladiščenja. V nadaljevanju pa objavljamo imena vseh. ki so uspešno pridobili znanje iz organizacijskih navodil in terminala. Za skladišče izdelkov, surovin in embalaže so pridobili znanje: Amadeo Dolenc, tehnolog skladiščenja, Nevenka Ocepek, ope-rater-dokumentalist in Maksim Nikolič, pomočnik vodje skladiščnega poslovanja- Za skladišče izdelkov so pridobili znanje: Vera Fister, vodja skladišča izdelkov, Irma Selič, administrator, operater-dokumentalist, Ladislav Dušak. glavni odprem-nik in prevzemnik, Stjepan Pre- mužič, glavni odpremnik in prevzemnik Šaban Krantič, prevzemnik odpremnik, manipulant, Jelena Tršič, prevzemnik, odpremnik, operater-dokumentalist, Franc Plešnik, glavni prevzemnik in odpremnik, Zvonka Rošer, operater dokumentalist Boža Volf, operater dokumentalist, Zdravko Majerič glavni prevzemnik in odpremnik, Dušan Stančevič, glavni odpremnik prevzemnik in voznik viličarja, Stjepan Ignja-čič, prevzemnik, odpremnik, manipulant. Majda Derča, glavni prevzemnik, odpremnik, operater-dokumentalist, Radomir Jovanovič prevzemnik, odpremnik, Nedeljko Bojič, odpremnik, prevzemnik, manipulant, Vida Pevec, glavni odpremnik in prevzemnik administrator in Is-met Lukovič, glavni prevzemnik in odpremnik, voznik viličarja. Za skladišče surovin so pridobili znanje: Boris Žnidaršič, vodja skladišča surovin, Dubravko Šopek, glavni prevzemnik in oskrbovalec, Štefan Polajžer glavni prevzemnik in oskrbovalec, Janko Matko, manipulant, Ivica Vižman, prevzemnik, oskrbovalec, manipulant, Marija Horvat, operater dokumentalist, Stanka Štrajhar, operater dokumentalist, Mirko Robič, prevzemnik, oskrbovalec, manipulant, Ivica Zelič, oskrbovalec, prevzemnik, manipulant- Za skladišče embalaže in HTV sredstev so pridobili znanje: Darko Valek, vodja skladišča, Drago Šoštarič, glavni prevzemnik in oskrbovalec, Bernarda Kovač, operater dokumentalist, Miloje Živkovič, voznik regalnega dvigala in viličarja, oskrbovalec, Stanko Plavčak, voznik regalnega dvigala in viličarja, oskrbovalec, Ranko Kukič, voznik regalnega dvigala in viličarja, oskrbovalec, Jože Pulko, oskr- bovalec, prevzemnik, manipulant in Marija Gorenšek, prevzemnik. oskrbovalec, administrator. Za cestno tehtnico je pridobil znanje Zdravko Pernič, tehtalec. Za skladišče nevarnih snovi je pridobil znanje Julko Kolar, vodja tega skladišča. Vsi delavci so naredili izpit iz organizacijskih navodil in terminala v skladu z delom in nalogami, ki jih opravljajo razen Stjepan Ignjačič, kije naredil izpit za glavnega odpremnika in prevzemnika, dela pa kot odpremnik - prevzemnik, Janko Matko, ki je naredil izpit za prevzemnika -oskrbovalca, dela pa kot manipulant ter Radomir Jovanovič, ki je naredil izpit za glavnega prevzemnika in odpremnika, dela pa kot prevzemnik odpremnik. Sodelavci iz skladišč prejemajo priznanja Stališče vodstva do zahtev Titana Delavci tozda Titanov dioksid so kolegijskemu poslovodnemu organu konec avgusta naslovili zahtevo po dvigu osebnih dohodkov, in to indeksov, vrednost najenostavnejšega dela, dodatka na nočno delo, stimulacije ter benificirano delovno dobo-Vodstvo DO in tozda je nato sprejelo stališče, da se o tem seznani vse zaposlene- V stališču je rečeno, da tozd Titan dioksid prispeva pomemben delež k dokaj dobrim poslovnim rezultatom Cinkarne, za kar so zaslužni vsi zaposleni v tej tozd, da pa se mora spoštovati naše veljavne skupne dogovore o delitvi sredstev za OD in skupno porabo. Merila v njih so enaka za vse tozd, zato so zahteve delavcev v nasprotju s sprejetimi samoupravnimi akti- Upoštevati pa moramo tudi dejstvo, daje potrebno delitev sredstev v ta namen usklajevati z družbenimi normativi, ki vedno bolj težijo k nuji povečanja akumulacije. Ne moremo in ne smemo pristati na avtomatično dvigovanje indeksov glede na zahtevnost dela, ampak le, ko nastopijo pogoji za ponovno vrednotenje po samoupravni poti- Popolnoma nepravilna je zahteva po dvigu osebnih dohodkov, ker se le-te lahko povečuje v skladu z družbenim dogovorom. Povečanje dodatka na nočno delo bi vplivalo na uravnilovko v primerjavi z zahtevnejšimi strokovnimi deli v DO, in prav je, da to višino, ki je doslej 40 odstotna na predvideni prispevek, dogovorimo na zborih. Da pa bi delavcem v titanu bilo priznano za deset mesecev eno leto (beni-ficirana delovna doba), je potrebno izpeljati postopek za ugotovitev pogojev pri pristojnih organih. Od 84 podpisnikov omenjenega pisma v bodoče pričakujemo razumevanje, ker prav gotovo pisanje zahtev ni najboljša pot do dviganja osebnih dohodkov. Zavedati se moramo, da dobro in uspešno delo še ni vse, potrebno je tudi znanje, ki bo dalo zadovoljive rezultate v prihodnosti. sotnost tistih, ki lahko kaj prispevajo, je celo zaželjena. Prav zato, ker je pri nas kultura dialoga na zelo nizki ravni, smo doslej imeli večinoma poslušalce, ne pa sogovornike. Menim tudi, da bi morale biti seje pogostejše, s krajšim dnevnim redom, da bi bilo tako za ČRVIČENJE polemike več časa. Seje bomo pričeli ob sklicani uri, za tiste delegate pa, ki se sej ne bodo redno udeleževali, bo prav, da jih delavski sveti tozdov in izvršni odbori sindikata odpokličejo in predlagajo nadomestne volitve.« Več vsebine v najvišjem samoupravnem organu Črvov in črvičenja lahko je več vrst, odvisno od kvalitete gnojišča . Črv lahko povzroči celo krst, navzoč je, ko gremo v večna lovišča. Črv se v malicah delavskih pojavlja in onemogoča normalni delavski apetit, celo v tako slabo voljo nas spravlja, da se tretira kot sovražnik prikrit. Poznamo tudi črve sumničenj, ki glodajo: Ali je referendum zares uspel? Toda ne upoštevajmo vseh govoričenj za preštevanje glasov še pač ni čas dozorel. Črvičenje razjeda naše razne >akva stope« in vse ostale proizvodne novitete Vprašanje je, zakaj smo povezali snope še prej, ko so bile setve začete. Črvičenje tudi človeka zagrabi, ko v tiskarni se usekajo za eno samo •miansoo, a ker pravilen odnos do kupca je vedno v rabi pač spregledamo zaslužka mastnega šanso, Akvariji nekatere pisarne krasijo za črve to je pogubna nevarnost, če krapi se v njih zaredijo in to takšni, ki niso za lažno »solidarnost«. ... s priokusom V tem prispevku vam predstavljamo mnenja in poglede na samoupravljanje novega predsednika najvišjega organa delovne organizacije, delavskega sveta DO, dipl. ing. Marjana DREVA. Delavski svet DO ima namreč v primerjavi z delavskimi sveti tozdov le usklajevalno vlogo, medtem ko so odločitve v delavskih svetih tozdov bolj neposredne in jih delavci bolj občutijo pri svojem delu. Zato bo delo najvišjega samoupravnega organa težko izboljšati in popestriti. Vsekakor pa bi mu morali dati več vsebine, da ne bi bil zgolj le glasovalni stroj. »Menim, da bomo morali najprej odpraviti kompleks mišljenja, da je seja uspešna, če vse predloge sprejmemo in sejo hitro končamo- Morali bomo tudi kakšen predlog zavrniti, če ne bo dovolj pojasnjen in usklajen. To pa pomeni za strokovne službe bolj poglobljeno delo- Pripravljati bomo morali razumljivejše predloge in jih dobro utemeljiti. Prav pri obravnavi rezultatov poslovanja ob zaključnem računu delamo napako, ker se preveč spuščamo v branje številk, premalo pa v vsebino. Pri slednjem pa se morajo razlagalci bolj pripraviti- Želim vpeljati tudi kreativnej-ši vsebinski del sej, ki bo pridal dnevnim redom več zanimivosti in pomembnosti. Gre za teme, ki so za feinkarno aktualne in jih delavci občutijo, se o njih pogo- varjajo, nimajo pa možnosti, da bi vplivali na njihovo rešitev. To je na primer varnostno politična ocena, razmere v tozdih, medsebojni odnosi, razvoj kadrovske politike, raziskovalne dejavnosti, politika nagrajevanja itd. Pobude in razmišljanja delavcev navadno ne padejo na plodna tla, ker jih doslej prenekateri niso imeli kje izraziti- Od teh je namreč lahko velik del dobrih idej, del razmišljanj izhaja iz neinformiranosti, del vprašanj pa je lahko čisto zlonamernih. Ce se bomo o takih temah na delavskem svetu pogovarjali, lahko kaj izvemo, morebitne zablode popravimo, lahko pa celo izmerimo politični utrip kolektiva. Ker so seje javne, lahko vsak, ki ga zanima določena tema, pride in se vključi v razpravo, le da nima pravice glasovati. Pri- Pridni zapisovalci si pišejo navadne in nenavadne dogodke. Nekaj njihovih utrinkov objavljamo, pa ne se bati priokusa! Krize so bile vedno tudi čas družbeno razvojnih čiščenj, kjer so imeli ustvarjalni in delovni več šans kot dremavi in razvajeni. Nekateri se sprašujejo zakaj je cin-karnar v Cinkarni najmanj vreden! Cinkarna spada v najbolj heterogene panoge. Uvršča se kar v tri: po osebnih dohodkih v metalurško, po sindikalni dejavnosti v kemično in po športni v grafično panogo. Ali veste, da je med pojmoma učinkovitost in uspešnost velika razlika: - učinkovitost pomeni delati stvari na pravi način, - uspešnost pa pomeni delati prave stvari za prave uporabnike. Pes, ki je prekratko privezan, je lahko hud čuvaj, vlomilcev pa vendarle ne more pregnati, če so ti trdno odločeni krasti. Dekleta in žene sedaj za svojo obrambo ne potrebujejo več borilnih veščin, dovolj je, da rečejo, da so sero pozitivne. VSE JE O.K.r Vsi so zaposleni, pa nihče nič ne dela; nihče nič ne dela, a vse je narejeno: vse je narejeno, a ničesar se ne dobi; ničesar se ne dobi, a vsi vse imajo; vsi vse imajo, a vsi so nezadovoljni; vsi so nezadovoljni, a vsi so za; vsi so za, pa nihče ne ve, za kaj. (ugotovitve ameriškega ekonomista po dveh letih bivanja v Jugoslaviji) Delegati samoupravnih organov v novem mandatu Predstavljamo imena delegatov samoupravnih organov in sicer: delavskega sveta delovne organizacije, telavskih svetov tozd in DSSS, ki so bili izvoljeni na referendumu 18. junija 1987 ter verificirani na prvih sejah novih delavskih svetov in izvršilnih organov, ki so bili imenovani in izvoljeni na delavskih svetih. Velik temen tisk imen pomeni predsednika, polkrepki mali tisk pa podpredsednika. Delegatom želimo uspešno delo! DELAVSKI DVET DO SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA DISCIPLINSKA KOMISIJA NOTRANJA ARBITRAŽA FINANČNI ODBOR POSLOVNI ODBOR ODBOR ZA ORGANIZACIJO IN VREDNOTENJE ODBOR ZA OBVEŠČANJE ODBOR ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH ZA DE V DELAVSKI SVETI TOZD IN DSSS DELEGATI SAMOUPRAVNIH ORGANOV V OBDOBJU 1987/89 TOZD TOZD KEMIJA TOZD KEMIJA TOZD TITAN TOZD GRAFIKA TOZD VEFLON TOZD VZDRŽEVANJE TOZD ENERGETIKA TOZD TRANSPORT DSSS METALURGIJA CELJE MOZIRJE DIOKSID Jelka Bombač Janez Goršek Mirko Brglez Marjan Kolar IN SKLADIŠČA Nada Bedek Davorin Čander Ferdo Frece Matjaž Mraz Ivica Aračič MARJAN DREV Viktor Vergega Peter Hudohmet Maks Polenik Stanko Arnšak Metoda Goršek Milan Dmitrašinovič Emil Dokler Rudi Knez Štefan Pukmajster Ludvik Gregorič Ante Iveljič Karel Lešek Franc Sušnik Jože Punčuh Ivica Žnidar Drago Barbulovič Roman Broz Dragiša Jankovič Emil Gajšek Slavica Jovanovič Vlado Valjavec Bojan Zaveršnik Franc Leskošek Rudi Leskošek Mirko Maček Miodrag Miloševič Milan Pavič Maks Zakovšek Amadeo Dolenc Zdravko Luzar Nevenka Ocepek Anton Vodušek Marija Hočevar Darja Horvat Jože Kuder Zlatka Prelec Vojislav Ružič Zlatko Šentjurc Helena Umek Emil Dečman Franc Dečko Ivan Kaker Zoran Jupič Dragutin Beloševič Marjan Cimerman Vlado Čerenjak Anton Horvat Branko Arzenšek Zvonko Gačnik Franc Florjančič Drago Cvrtila Franc Rakun Zoran Kanduč Miran Gobec Bojan Vrešak Zvonimir Keš Hubert Kasnik Ladislav Dušak Zlatka Jager Frido Maderasi Vesna Ručigaj Stanko Sedovšek Lazar Radič Slava Mestinšek Franc Škerjanc Albin Košak Franjo Petrovič Alojz Kok Karolina Kerec Karel Malgaj Igor Rosina Vladimira Stakne Budimir Nikolič Ana Smiljanec Anton Tofant Sonja Leskovšek Milašin Milovanovič Peter Vinder Drago Srbotnjak Martin Simonič Miroslav Stevanovič Hermina Strašek Cveto Zaveršek Spaso Talevski Stanka Repar Željko Dragosavac Drago Esih Janez Lovrenčič Zvone Čavužič Vili Jevšenak Anton Deželak Andrej Gašperič Božo Kovačevič Aleksander Jezernik Silvester Juraja Milovan Prelič Stevan Lisarevič Marija Širko Vlado Lukač Anton Smole Anica Kroflič Milan Hojnik Marjan Kolar Ismet Lukovič Jelka Kuzman Tomo Žolgar Katica Lipovšek Milan Voler Milan Tasič Franc Vidovič FRANC SLEMENIK Marjan Rejc Albin Grosek Žlavs Dušan Zlatka Strmecki Andelina Čajič Stane Jakše Jože Kaker Brane Klavžar Jože Hernaus Anton Deželak Darja Hojnik Maks Polenik Ivan Jurkovšek Marija Kolarič Anton Knez Lidija Malus Jože Punčuh Franc Šinko Ivanka Centrih Viktor Vervega Ivan Novak Zdenka Prevoršek Irena Sakulac Jernej Ozis Franc Kramarič Ivan Topolovčan Janez Zabreznik Sveto Tesič Franc Žerjav Zvonko Vrunč Zoran Veber Stjepan Vincelj Drago Šoštarič Avgust Praznik DIREKTORJI TOZD IN DIREKTOR POSEBNE FINANČNE SLUŽBE Jure Amon Franc Sušnik Jože Punčuh Slavko Cankar Emil Gajšek Ivica Žerjav Franc Leskošek Hubert Kasnik Maksim Nikolič Marija Pečnik Rok Unetič Karel Lešek Andreja Hrešan Zoran Kanduč Milena Cunjak Viktor Kovačič Franc Slokar Leopold Kos Rudi Oblak Irena Zalokar (Marija Hočevar) Emil Dokler MOJMIR KOSI Janez Zabreznik Zoran Kanduč Vera Golner Ivica Žerjav Peter Hudohmet Milan Mežnar Rudi Petelinek Mija Marin Ciril Počivalšek Mira Carl Mija Širko Vinko Rakoš Marjan Drev Franc Škerjanc Darko Košak Božo Kovačevič Ladislav Dušak Slavko Ojdanič Vilma Pevec Marija Škorjanc Andrej Govedič Mojca Pustoslemšek Jože Hernaus Bojan Zaveršnik VLASTA KOŠTOMAJ Dejan Glušič Silvo Kovačič Karmen Apnar Anton Turk Anita Konec Marija Simonič Bogdan Stopinšek Germadnik Judita Vida Fendre Danica Paradižnik Jože Kač Sonja Leskovšek Maks Pečnik Mijo Balaško Franc Dečko Jože Kaker Vinko Kožar Ivan Legvart Peter Kristavčnik Cveto Zdolšek Marjan Kolar Franc Kolar Jelka Rus Klavdij Košak Vinko Žagar Milan Voler Miroslav Stevanovič Melita Mohorko Milkan Malbašič Milan Gaber Albina Grosek Majda Derča BOGDAN STOPINŠEK VLADIMIR PAVŠEK VIKTOR KOVAČIČ DARKO KOŠAK JOŽE KORENT Marija Korošec Ratko Malešič Milan Mohorko Janez Planinšek Milorad Savič Jure Šinko Vid Šprajc Franjo Tiringer Ivanka Vidovič Branko Vučenovič Stjepan Bukvič Hakija Delija Milan Dmitrašinovič Alojz Govedič Anton Gračnar Bujan Klinar RUDI MRAZ Damjan Pulko Štefan Šafarič Alojz Škafar Marija Škorjanc Zvonko Dundžer Karel Esih Ljubica Golinac Marija Portič Drago Josipovič Viktor Korenjak Avgust Klofl MATJAŽ MRAZ Ivan Acman Ivan Grofelnik Jože Kaker Jože Mavrič Alojz Trogar Ivan Verbuč Ivica Žnidar Miroslav Kukič Vlado Marjanovič Nikola Pcjkič Ivan Juhas Dragutin Kimidikič Gojko Ristevski Josip Župančič Dorde Bosanac Bogdan Gatarič Stanko Habjanič Jernej Gradišnik Brane Klavžar Martin Majer Dušan Pravdič Igor Pisanec Ivan Pohole Darinka Prelič Silva Trstenjak Marija Vodušek Franc Žerjav Ivan Bclej Dragan Brdar Marko Dujakovič Jana Goleš Jožefa Jazbinšek Jovanka Kimidikič Srečko Korez Magda Oprešnik Janez Goršek Roman Hujdec Viktor Kovačič Danica Novak Andrej Tovornik Leopold Žavski Ivana Žerjav Milan Kodrič Peter Mravljak Vinko Počivalšek Ljubo Todovski Franc Šanca Rudi Užmah Egon Vod lan Anton Žagar Boris Arčan Zlatka Amon Konrad Cverle Zdravko Čuden Milan Gorenšek Ivan Gračner Ivan Jelen Ivan Lončar MAKS POLENIK Rudi Arčan Dejan Glušič Hubert Kasnik Franc Krivec Franjo Petrovič Stjepan Petrovič MILAN MARKOVIČ Milan Pavlinec Rudi Petelinek Anton Režek Jože Vreš Ivica Zelič Boris Žnidaršič Franc Cvikl Drago Gajič Franc Hostnik Marija Jevšinek Ludvik Jezovšek Radomir Jovanovič JUDITA ŽEVART Danica Božič Nataša Brdnik Kamenšek Jože Kosi Breda Molnar Andraž Ogrizek Anica Plohl Marjetka Poglajen Anica Nikola Schell Suša Matjaž Tajnšek Branko Uršič Bojana Zdolšek Ljudmila Zupanc Vera VEFLON Temeljni organizaciji združenega dela VEFLON Cinkarna Celje za uspešno uvajanje in spodbujanje inovacij v letu 1986 predsednik komisije za inovacije mag. I^AN GREBENC H direktor TU programov STANE GRAH Od inovatorja leta do Šlandrove nagrade 2. TOZD Veflon v sklopu DO Cinkarna Celje. Temeljna organizacija Veflon je najmanjša in hkrati po času obstoja najmlajša v naši občini. Ideja za ustanovitev te temeljne organizacije je bila zasnovana na potrebi po večji dostopnosti nekaterih elementov iz »bele plastike«, hkrati pa je ta ideja pomenila velik strokovni izziv - osvojitev novih znanj o neznanem materialu. Že v letu 1978 je skupina sodelavcev pod vodstvom sedanjega vodje TOZD pričela s pripravami za realizacijo tehnologije predelave politetra fluoretilena z zahtevnimi fizikalnimi kemičnimi lastnostmi. Celoten razvoj tehnologije materiala bodočnosti je temeljil na proizvodnji izdelkov na doma izdelanih napravah. Prvi dobri dosežki so bili vzpodbuda za vzpostavitev sodelovanja s firmo Hoechst, kot drugo proizvajalko tega materiala v svetu. Pričeli so z industrijsko proizvodnjo, ki ima velik pomen ne le za Cinkarno in občino Celje, pač pa tudi celoten jugoslovanski prostor. Hiter in učinkovit razvoj TOZD Veflon se potrjuje s poslovno uspešnostjo in številnimi priznanji ožje in širše družbenopolitične skupnosti. Ker uspehi vzpodbujajo, priznanja pa zavezujejo, nenehno iščejo nove proizvode, ki jih tržišče potrebuje. Paleta proizvodov se hitro širi in zajema skoraj vsa področja predelav PTFE, od sistemov za transport najbolj jedkih medijev, batnih obročkov, ventilov in črpalk, turbinskih ležajev, do posebnih cevi za medicino in človekovo telo. Osnova uspeha TOZD Veflon je množična inventivnost in vztrajanje na začeti poti do zastavljenega cilja. Inovativnost in vztrajnost pa sta tudi porok za pravilne rešitve v bodoče, ne glede na težje pogoje gospodarjenja. Ugodni poslovni rezultati so odraz nenehnega prizadevanja za zniževanje stroškov na vseh ravneh in iskanja novih proizvodov, v katerih je vse manj drage uvozne surovine in vse več znanja in lastnega dela. O dobrih poslovnih rezultatih priča tudi primeijava rezultatov, ki jih dosega TOZD v primerjavi z rezultati dejavnosti. Tako so v obdobju januar-september 1986 za 112% presegli poprečje dejavnosti v kazalcu dohodek na zaposlenega, za 92% so presegli poprečno stopnjo akumulativne sposobnosti v dejavnosti ter imeli za 19% višje poprečne OD na delavca v primerjavi s svojo dejavnostjo. Dosegli so 44,4%-ni delež akumulacije v dohodku, medtem ko je poprečje v dejavnosti znašalo le 22,9%. Veflon se v okviru celjskega gospodarstva lahko predstavlja kot organizacija, ki je nastala po zaslugi inovativnega razmišljanja skupine strokovnjakov, ki je izbrala perspektivno področje delovanja in ki s stalnim razvojnim delom širi svoj življenjski prostor in dosega nadpo-prečno poslovno uspešnost. Taki organizaciji pa gre tudi Šlandrova nagrada. 12. nagradna akcija »INOVATOR CELJE« V občini Celje že 12. leto poteka nagradna akcija »INOVATOR CELJE«, ki jo organizira Občinska raziskovalna skupnost Celje. Dokaj natančno spremljanje raziskovalne in inovacijske dejavnosti omogoča vsakoletna analiza, ki jo pripravi in izvede odbor za inventivno dejavnost pri občinskem svetu ZSS Celje. Ugotovljeno stanje na področju množične inventivne dejavnosti v občini nam pove, da smo sorazmerno dobro organizirani in da dosegamo nadpovprečne rezultate v primerjavi z drugimi občinami v Sloveniji. K pospeševanju pa pripomorejo razne akcije kot so: Mladi za napredek Celja, nagradni razpis za diplomske in druge raziskovalne naloge. V nagradno akcijo Inovator Celje pa so vključeni poleg množične inovacijske dejavnosti še razvojno raziskovalni delavci in vodilni in vodstveni delavci, ki imajo izredne uspehe pri razvoju množično inovativne dejavnosti. INOVATORJI IZ CINKARNE DOBILI TRI NAGRADE ili|f - *** |J|: P Ifjift l ip i §§!!! m m 11 Franc Sušnik in Mirko Mežnar prejemata priznanje in nagrado Na razpis Občinske raziskovalne skupnosti Celje za nagrado Inovator Celja, je letos prispelo skupaj 21 predlogov iz sedmih delovnih organizacij. Prijavili smo tri skupine inovatorjev s tremi inovacijskimi predlogi. Prvo nagrado s plaketo »Inovator Celje 86 sta prejela: Martin Črepinšek in Martin Ži-bret za tehnično izboljšavo oziroma novo napravo »ELEK-TROINDUKCIJSKA TALILNA LONČNA PEČ MREŽNO FREKVENČNA ZA BARVNE KOVINE«. Drugo nagrado s priznanjem je prejela skupina avtorjev in sodelavcev: Anton Žerjav, dipl- ing., Bojan Zaveršnik, Viki Kovačič, Ivica Žerjav, dipl. ing., Janez Goršek in še osem sodelavcev za tehnično izboljšavo oz. novi proizvod »ELEMENTI ZA PRETOK AGRESIVNIH MEDIJEV«. Drugo nagrado s priznanjem so prejeli še: Franc Sušnik, Mirko Mežnar ing., in Ante Iveljič za tehnično izboljšavo »PREDLOG SPREMEMBE NAČINA ODZRA-ČEVANJA REAKCIJSKIH KADI«. Nagrade in priznanja so bile podeljene ob dnevu samoupra-vljalcev 25. junija 1987 v narodnem domu. Hkrati so bile podeljene tudi nagrade samoupravljalcem za leto 1987. Med petimi nagrajenimi v občini Celje je bil tudi naš sodelavec Rudi Mraz. VSEM DOBITNIKOM NAGRAD IN PRIZNANJ ISKRENO ČESTITAMO! Maks PEČNIK GLASILO MLADIH CINKARNE CELJE CINKARNA JE MOJA TOVARNA Mladinske delovne akcije: DA ali NE? OK ZSM vsako leto organizirajo brigade in jih pošiljajo na večje ali manjše republiške in zvezne akcije. Dostikrat je slišati vprašanje, ali so akcije izgubile svoj pomen. Na to je težko odgovoriti tako, da bi bili vsi zadovoljni. Vsekakor je nesprejemljivo, da akcije kritizirajo in obsojajo tisti, ki na takih akcijah nikoli niso bili Akcije so bile. so. in bodo tudi v bodoče, saj nanje še vedno prihaja prava »družba«, rojevajo se še vedno prave ljubezni, resnična prijateljstva, neločljiva poznanstva. Ne bi bilo slabo nekaj stvari izboljšati, da bi bile akcije še boljše vendar je vsem težko ugoditi. Občutno velik vtis naredi na brigadirja, ki gre prvič na delovno akcijo, kakšna je akcija (velika ali mala), in ali je brigadir sam občutil, da je opravil koristno delo ali škodo-To so seveda vprašanja, na katera je težko odgovorili, zato jih puščamo odprta za tiste, ki so bili na akcijah, ne pa za tiste, ki o njih nimajo pojma, niti niso nikoli sodelovali na kateri od njih. Kakor je potekal čas, tako se je menjala tudi struktura. Danes na akcijah skorajda ne zasledimo študentov in srednješolcev. V glavnem so brigade polne pionirjev in delavcev, kar je težko natančno razložiti; odvisno je od tega, s kakšnega stališča gledamo - mogoče je še najbližja razlaga ekonomski položaj študentov, ki danes ni niti najmanj rožnat- To pomeni, da študent danes dosti raje dela mesec dni pri študentskem servisu, kot pa na delovni akciji-Tako kot prihajajo na akcije različni brigadirji, tako tudi brigade prihajajo z raznimi nameni. Nekatere brigade točno vedo, da bodo prve na akciji, da bodo osvojile največje priznanje, da bodo na trasi in v družabnih aktivnostih najboljše. To so brigade, v katere OK vlagajo precej finančnih sredstev, časa in pozornosti. Druge OK pošiljajo brigade na delovne akcije samo zaradi tega, da bi se lahko pohvalile: »Tudi mi smo poslali brigado na delovno akcijo«. Obstajajo tudi t.i. politične delovne akcije- Danes vsaka republika, pokrajina pa tudi regija, uveljavlja svojo akcijo, saj se za nobeno ceno noče odreči tradiciji, s tem samim pa tudi akciji, ki da določeni regiji publiciteto, če že ne korist- In tako so vsi zadovoljni. Takšne akcije se z lahkoto prepoznajo, kajti to so akcije, kjer brigade nimajo pravega dela, pridejo na traso in čakajo- V takih trenutkih brigadirji zgubijo voljo in moralo do dela ter spoznajo, da je njihovo delo oz. čakanje brez vrednosti. So pa tudi akcije, kjer se najde delo samo zato, da imajo brigadirji kaj delati, vendar to delo ne samo da je neopravičeno, ampak že vrabci čivkajo, da se dela škoda. Takšna dela so pogozdovanje kamnitih tal, kjer se leto za letom dela isto, mladih sadik pa nikjer. Vsak biigadir se rad spomni »prave« akcije in mu nikoli ni žal, da je v njej sodeloval. Tako se z vzdihom spomnim delovne akcije Šamac - Sarajevo (izgradnja drugega tira proge Doboj -Zenica) ali akcije Djerdap ’84. Kdor je bil prvič na teh akcijah, ju je vzljubil iz dna duše in bo akciji vedno naklonjen. O akcijah najbolj objektivno lahko govorijo le tisti, ki so v njih sodelovali. Torej: akcije brigadirjem- Naredil sem anketo z udeleženci delovnih akcij, ki danes delajo v Cinkarni. Vsakemu sem postavil tri vprašanja: - Ali si za ali proti delovnim akcijah? - Če si za, zakaj; če si proti, zakaj? - Ali jih boš v bodoče še obiskoval? ASI F SAKIČ - VZDRŽEVANJE, udeleženec M DA Beograd ’83 - V vsakem primeru sem za akcije. - Človek naredi nekaj koristnega za domovino, spozna prave prijatelje, občuti kaj pomeni brigadirsko življenje, atmosfera-Sproščeni smo in se šalimo, nihče nikomur ne zameri na dobri šali. - Če bom imel priložnost, se bom ponovno udeležil. JOSIP GOLUBIČ - VZDRŽEVANJE, udeleženec MDA Beograd ’83 in Djerdap ’84 - Seveda sem za akcije. - Prava atmosfera, delo, pesem, šale, dobra družba. Vse je odlično, to se dolgo pomni. - Na akcije še nisem postavil pike. OSMAN GARAGIČ - Ti02, udeleženec MDA Beograd '81 - Vedno sem bil za akcije. - Prava atmosfera, prijatelji, kulturno-zabavni in športni program je dobro organiziran, dobijo se dobre delovne navade. - Obveze mi sedaj to ne dovoljujejo. ANTON REK (Dimče) - Metalurgija, udeleženec MDA Palic '87 - Z dušo in telesom sem za akcije- - Spoznal sem dosti prijateljev. Zelo cenim Djuro, ki mi je precej pomagala, da mi je akcija ostala v lepem spominu. Če bi mene vprašali, bi akcije skrajšal, ker se mi zdi štiri tedne preveč. - Vedno bi šel na akcijo, tako kot letos- GORAN MALKIČ-Ti02,udeleženec MDA Djerdap '84 in Palic '87 - Seveda sem za akcije. - Tovarištvo, atmosfera, družba - to se srečuje samo na akcijah. Kar se tiče športa, bi uvedel še sekcije z borilnimi veščinami, kot so boks, karate, judo, itd. - V našem TOZD-u je prava brigadirsko vzdušje. Zahvaljujem se našemu DS, kije enoglasno sprejel moj odhod na akcijo. Skopje '86 MCC RUVEJD OMEROVIČ - METALURGIJA, udeleženec MDA Otok mladosti ’85, Skopje ’86 - Z vsem srcem sem za akcije. - Moja velika želja je bila osvojiti udarno značko. Na prvi akciji mi to ni uspelo, zato sem šel še na eno. V Skopju je bila moja skupina največkrat udarna, vsi so me občudovali, ko sem dobil udarno značko. - Ne bom več hodil na akcije, saj imam udarno značko. Ne šalim se! To je očitno. Če bo priložnost, bom šel še po drugo udarno značko. ELVIS D1MČE-CELJE. udeleženec MDA Djerdap ’84, Skopje ’86 in Palic ’87. - Po poklicu sem ginekolog, vendar sem šel rad na te akcije. - Tu se srečujemo različni ljudje, prihaja do medsebojnega spoznavanja. Vzpostavljajo se trajna prijateljstva, rojevajo prave ljubezni, itd. Letos sem se resnično zaljubil v dekle iz Madžarske, ime ji je Margita. Ljubezen je res iskrena in prava, obojestranska. Verjameva, da se bova poročila. - Če se poročim z Margito, ne bom več imel razloga, da bi ponovno šel na akcijo. Toliko o MDA- Zahvaljujem se vsem sogovornikom na iskrenih odgovorih, MDA pa zaželimo lepšo bodočnost- Trikratni brigadir Svetozar Spremo - Čaruga je rojen 1971. leta v Novem Sadu. Končal je osnovno šolo ter se vpisal na srednjo vojno šolo v Beogradu. Do sedaj je bil na treh mladinskih delovnih akcijah. Letos je bil član MDB »Cvetka Jerin« iz Celja. V brigadi je bil referent za informiranje in bil za svoje delo pohvaljen. Tri dni je bil gost brigadirjev, ki so bili na akciji Sora Palic ’87. MCC: Zakaj hodiš na MDA? ČARUGA: Prvič sem šel na akcijo, ker so me prepričali prijatelji, ki so že bili v brigadi. Govorili so, daje na akciji pravo tovariško vzdušje. V to sem se tudi sam že prvič prepričal. MCC: Kako si se imeI letos v brigadi Cvetke Jerin ? ČARUGA: To je moja najslabša akcija- Ker je bila brigada iz Slovenije, sem pričakoval, da bodo v njej Slovenci- Toda v brigadi so bili le štirje Slovenci, Svetozar Spremo kar mi je bilo nerazumljivo. Čudno je, zakaj OK ZSMS Celje sploh pošilja brigado na akcijo. Letos je na akcijo Palič ’87 iz Celja prišlo 20 brigadirjev, dopolnili pa so jo brigadirji iz Loparja, Subotice, Novega Sada itd. Po sedmih dneh je 10 brigadirjev iz Celja zapustilo brigado, kar je bilo zame nerazumljivo. Zato predlagam OK ZSMS Celje, naj ne pošilja več brigad na akcijo, če med mladimi Slovenci ni zanimanja za to. MCC: Naštel si mesta, iz katerih je bila sestavljena brigada. Kakšno je bilo vzdušje v brigadi? ČARUGA: V začetku je slabo, saj se nismo poznali. Kasneje je bilo nekoliko bolje, čeprav tudi ni bilo tisto »ta pravo«. MCC: Kakšne vtise nosiš iz Celja? ČARUGA: Tu mi je bilo resnično lepo in vtisi so odlični. Bil sem gost pri Kikanu, Elvisu . Zakiju in Fikretu - zahvaljujem se za pozornost, ki so mi jo posvetili. MCC: Tudi v Cinkarni si bil. Kako ti je poteka! dan? ČARUGA: Ta dan je bil več kot vsebinski- Bilo mi je v veselje, da sem obiskal Cinkarno. Bil sem na Ti02, na KKČ in v konstrukcijah. Najprijetneje je bilo pri tovarišici Jasni. Zahvaljujem se ji za rokovnik, ki mi ga je poklonila. MCC: Boš tudi v bodoče obiskoval MDA? ČARUGA: Vsako ravno ne. Če bom le z brigado in brigadirji, katere poznam, v nepoznano več ne grem. MCC: Čaruga, hvala za razgovor ter obisk. ČARUGA: Hvala tudi vam. Pozdravite vse mlade in stare iz kolektiva, še posebej tovarišico Jasno. Izlet v Sarajevo Obisk Sarajeva in okolice je bil načrtovan že v mesecu maju, vendar je zaradi premajhne udeležbe odpadel. Seveda se izletu ne bomo odpovedali, zato ga bomo organizirali ponovno v mesecu septembru. Točni podatki o datumu izleta in ostalih podrobnostih bodo objavljeni v enem od naslednjih informatorjev, do tedaj pa vam damo čas, da se dokončno odločite, ali se boste izleta udeležili ali ne. Zagotovimo lahko le, da bo izlet čudovit. Poznate znamenitosti Sarajeva in okolice? Morje... Dopusti so v glavnem končani, tu pa tam se še najde kdo, ki odide na zakasneli dopust v septembru. Spet bo vse po starem, služba, družina, problemi... Mi pa si ne damo kar tako izriniti spomine na sijajne morske dni, ko smo uživali do skrajnosti. Zato se še zdaj spomnite na svoje letovanje in ne pozabite: tudi drugo leto boste uživali na morju! Malo za šalo, malo zares: Zakaj ljudje pijejo Sveti Štefan - devize, devize... Pred kratkim sem bil na obisku pri znancih in slišal sem svojo prijateljico, ki je dejala moji ženi: »Moj možje čudodelnik! Zasluži kakšnih dvajset milijonov, od tega jih petindvajset zapije, z ostankom pa živimo in vsega imamo dovolj.« Izjava me je najprej osupnila in je nisem povsem razumel, kasneje, ko sem dobro premislil, pa sem uvidel, da je zelo resnična in tudi praktično izvedljiva. Njenega moža namreč dobro poznam in velikokrat mi je že pomagal, saj je znan po tem, da vse pozna in da vsi poznajo njega in da zlahka uredi stvari, ki jih drugi ne zmoremo. Ko sem nekoč potreboval hitro zobozdravniško pomoč, mi je to uredil bliskovito- »Kako to zmoreš, drugi na zobarja čakajo mesece?« sem ga vprašal. »Z zobarjem pijem«, mi je pojasnil. Pred letošnjo zimo, ko je bilo hudo za premog in za drva, mi je oboje priskrbel brez težav. Spet sem se čudil, kako to zmore, in spet mi je odgovoril enako: »S poslovodjo tiste firme sva prija- telja, skupaj zvrneva marsikateri kozarec«. Ko sem kupoval avtomobil, za katerega nikakor ni bilo mogoče priti na vrsto, mi je to uredil znanec. »Z direktorjem sem se zalumpal, pa je šlo,« mi je povedal. Njegova medota me je tako navdušila, da sem jo začel uporabljati tudi sam. Pijem z mesarjem in dobivam najlepše meso, pijem z mehanikom in moj avto je takoj popravljen, pijem s šefom in že dvakrat so mi popravili plačo. Sijajna, zelo uspešna metoda! Zdaj imamo vse, le zame pravijo, da sem pijanec. Vendar pa je tistih, ki tako pravijo, vse manj, saj je vse več takih, ki urejajo svoje življenje po enaki metodi. Je pač sijajna, uporabna in tudi prijetna- Ko se je zemlja odvrtela, sva šla drugam in spet začela: spet rum, liker, spet polnoči in spet... Oh, tri dni, tri noči... Tri dni sva ljubico topila, vendar je nisva utopila. 13 ŠPORT ŠPORT ŠPORT ................1 | SSsSsf a Ut' mmm Letne grafične igre Slovenije Velik uspeh Cinkarne Zadnjo soboto in nedeljo v juniju je bil napor poplačan z veliko zmago cinkarniških rekreativcev nad vsemi grafičnimi hišami v Sloveniji. Priborili smo si osem pokalov v dvanajstih športnih panogah, enega prehodnega in velik zmagovalni ekipni pokal. Streljanje - ženske Streljanje - moški Odbojka - ženske Odbojka - moški Košarka Šah Kegljanje - ženske Kegljanje - moški 1. mesto 4. mesto 1. mesto 8. mesto 2. mesto 3. mesto 3. mesto 1. mesto Izmed dvajsetih udeleženih ekip je naša zbrala 292 točk, za 17 točk več kot Aero in 30 točk več kot Delo- Četrto mesto je osvojila ekipa Mladinske knjige, 5. mesto Pomurski tisk, 6. Večer, 7. Ljudska pravica, 8. Gorenjski tisk in tako dalje- Iz Cinkarne je bilo v Novi Uvrstitev cinkarniških ekip: Mali nogomet - člani Mali nogomet - veterani Namizni tenis - ženske Namizni tenis - moški Gorici okrog 70 udeležencev, ker je vsaka ekipa štela od 3 do 12 tekmovalcev. Ob zmagi je vsem odleglo, saj kolikor je bila udeležba na 28. letnih igrah gra-fičarjev Slovenije vprašljiva, toliko je bila ob naši zmagi poplačana. 3- mesto 5. mesto 2. mesto 4. mesto Vrnitev rokometa Po enajstih letih, odkar je obstajala zadnja rokometna ekipa Cinkarne, so spomladi letos ustanovili Sekcijo za rokomet, ki ima z mladimi igralci velike načrte v prihodnosti. krat zmagali, če ne štejemo eno z neodločenim rezultatom. Vendar pa imajo ti fantje zelo malo V maju je na pobudo Zorana Pečnika iz Službe za avtomatsko obdelavo podatkov, bila v Cinkarni ustanovljena rokometna sekcija kot štirinajsta v športno rekreacijski dejavnosti našega kolektiva. Za sedaj šteje trinajst članov.od tega so trije člani izven delovne organizacije. Odslej so odigrali 12 tekem in kar osem- ali skoraj nič pogojev za delo (treninge), saj nimajo denarja, igrišča in opreme. Doslej so sami zbrali nekaj denarja, da so kupili copate. Pri skladu skupne porabe so imeli odobrenih le borih 150.000 din. Zoran Pečnik, predsednik sekcije se boji, da načrti zaradi neresnosti ne bi padli v vodo. Rad bi, da bi tej vrsti športa dali več podpore ter da bi v prihodnje pridobili še nove člane. M. G. Triatlon Skupni posnetek udeležencev, nekateri so še pri šanku Letos je imel organizator-Kolesarska sekcija-veliko srečo z vremenom. Kar 38 udeležencev iz Cinkarne seje v soboto 29. avgusta udeležilo triatlona, Poskusili so se v plavanju na 400 m, kolesarjenju na 40 km in teku na 2-800 m. Zjutraj je bila voda v celjskem bazenu toplejša kot temperatura zraka, na kolesih pa je bilo prav prijetno toplo. Na cesti proti Dobrni in Vojniku so nas bodrili pozdravni napisi, na vrhu klanca pa nas je čakal dober čaj s poživilom. Na cilju na Gričku nismo bili prav nič utrujeni. Med tekom je nekaterim uspelo nabrati tudi nekaj dežnikov za večerjo. SLOVO OD SODELAVCEV 14 Upokojeni v juniju 1987 Cinkarne se ne da pozabiti Vsak mesec se poslovimo od kakšnega sodelavca, ki oddide v zaslužni pokoj. Vendar je bilo v juniju drugače. Upokojilo se je rekordno število delavcev, kar 33 jih je bilo. Povabili smo jih v sejno sobo na upravi in z njimi dolgo kramljali. Uvodoma jih je v imenu Kolegijskega poslovodnega organa pozdravil pomočnik KPO, dipl. pol. Leopold Slapnik. Na kratko smo zapisali res samo tisto, kar so občutili ob spominih na vsa leta službovanja. Pojdimo po vrsti: Ludvik JAKOB (1932) analitik v laboratori ju. 31 let delovne dobe v CC: Veliko sem doživel dobrega in slabega od gradenj, dobrih in slabih odnosov, težkih časov do goljufij. Upam, da se to ne bo več dogajalo. Naip SINANI (1930) služba kakovosti, 34 let v CC: Bili smo zagnani, delali smo petkrat več kot danes, mojster me ni smel videti, da kadim- A kar je bilo hudega, smo zdržali in tudi pozabili. Ivan VRBEK (1925) preddelavec v strojnem zvdrževanju, 32 let v CC: Danes mladi pravijo, vi niste nič delali, vse ste »zapufa-li«, pa ni res, zelo smo delali. Angela KRAUTHAKER, (1932) snažilka, 27 let v CC: Včasih smo garali, a vse z dobro voljo. Včasih smo si sodelavke med delom celo zapele. Danes pa ni več tistega spoštovanja do nadrejenih, niti do sodelavca. O, če bi bila zdrava, bi še rada delala! Stanislav GOBEC (1930) delavec v proizvodnji Titan dioksida; 23 let v CC: Če bi se vodilni malo bolj zanimali za delavce v proizvodnji, bi bilo kot mora biti- Direktor Čeh je prišel vsako jutro skozi obrat, le če ni bil na potovanju- Franc KOŠENINA (1932, centralna elektro ARM delavnica, v CC 33 let: »Lepo mi je in zelo sem ponosen, da sem si pokojnino zaslužil v enem samem podjetju«. Egidij HODEJ (1931) preddelavec v strojnem vzdrževanju, v CC 34 let: Mislim, da smo generacija, ki je preživela težka obdobja in je imela od tega najmanj. Za nami imajo veliko boljše delovne pogoje in življenje. Delali smo skoraj zastonj, zraven pa imeli v sebi visoko proletarsko zavest. Zato želim novi generaciji, sedaj, ko smo jim ustvarili pogoje, če so seveda pravilno usmerjeni in izšolani, da gredo po ekonomsko ustvarjalni poti. Jože KANTUŠER (1933), iz-menovodja sekundarnega cinka, v CC 32 let: Doslej smo delali mi, sedaj pa boste vi! Marija SENICA (1935), tehnik v obratu organskih barvil, v CC 36 let: Zaposlila sem se že kot petnajsletno dekle. Začetek je bil hud. V laboratoriju sem bila petnajst let na enem delovnem mestu. Želim, da bi mlade sodelavke delo uspešno nadaljevale. Vendar, moram reči, da jim manjka elana. Če je treba delati popoldan, je vsem pretežko, pomembno jim je le to koliko bodo zaslužile. Rado NEDOH (1925), priprava dela titan dioksida, v CC 37 let: Kot je, smo krivi sami, saj smo tako otroke tudi razvadili. V sedemintridesetih letih mojega službovanja sem doživljal velike razlike- Pred 30. leti, ne rečem, daje bilo vse v redu, a bilo je več poštenja, proizvodnja je bila važnejša, onesnaževanje ni bi tako velik problem, vpliva na odločitve pa prav tako ni bilo. Heda TOPLIČANEC (1927), snažilka, v CC 14 let: Če ne bi bila bolna, bi prav rada še delala- Imela sem težko delo, posebno pozimi, ko je bilo ledeno v obratih tozda Vzdrževanje. Marija KUTNJAK (1932), v CC 36 let, delala je najprej kot brusilka v valjarni, nato pa v proizvodnji Grafike mikrocink in cinkovih plošč- Adolf VREČER (1926), komerciala tiskarne DE Marketing, v CC 30 let: Spominjal se bom lepih doživetij, slaba pa bom poskušal pozabiti- Pri tem mi bodo pomagale planine, v katere bom še naprej rad zahajal- Živel bom z manj dolžnostmi in bolj sproščeno- Konrad ŽNIDAR (1931), gradbeni oddelek, v CC 34 let: Prav rad bi še delal, ker se počutim še mladega- Sicer pa mi dela tudi doma ne bo zmanjkalo. Imam zemljo in živino. Leopold JAGODIČ (1926), skladišče gradbenega materiala v Vzdrževanju, v CC 36 let: Imamo najboljšo mladino- Če mlademu človeku pokažeš.kako je treba narediti, bo vse naredil. Saj tudi mi nismo bili idealni. Ko bodo oni odhajali v upokojitev, bodo najbrž tudi tako govorili. Toliko kritiziramo mladino, kot da bo vse obstalo, ko bomo mi odšli. Peter URŠIČ (1932), vodja zunanjega vzdrževanja, v CC 33 let: Kot vzdrževalec - kislinar poznam vsak obrat v Cinkarni. Delo je bilo nevarno.posebno na kislini, topilnici in KKČ a vsega se navadiš ter se sprijazniš-Alojz. STIPČIČ (1933), cinkov prah, v CC 24 let: Delal sem v hidrosulfatu, stari valjarni in cinkovem prahu in v vseh teh obratih je bilo zaradi pogojev dela težko delati. Invalidsko sem upokojen in bom predvsem počival. Marija KRIŽNIK (1932), snažilka v Samskem domu, v CC 14 let: Doma je bilo šest otrok in zelo zgodaj smo morali za kruhom. Že kot 14-letna sem delala na kmetih v Savinjski dolini, leta 1973 pa sem se zaposlila v CC. Imam malo zemlje, hodila pa bom pomagat tudi bratu- Fric KOLŠEK (1934), vodja izmene na PIK-u, v CC 32 let: Spominjam se, da smo imeli veliko volje do dela v mnogo težjih razmerah. V štirih urah smo morali premetati in zvoziti 20 ton težke rude pri 20 stopinjah temperature, brez malice, pa še obleko smo si morali sami oprati in posušiti. Stanislav PUNGERŠEK (1935), vratar v Samskem domu, v CC 30 let: Delal sem v litopo-nu, topilnici, miniju in ni bilo težko. Ko sem postal invalid sem bil kontrolor bolnikov, nato pa vse doslej vratar in čuvaj. Zadnje čase nimam kaj pohvaliti. Veseli me, da se bom v pokoju ukvarjal s svojim hobijem -urarstvom. Ivan TURNŠEK (1932), pri-pravljalec pumbe, v CC 32 let: Delal sem v aglomeraciji, PIK-u, nazadnje pa sem zaradi invalidnosti delal po štiri ure. Jožef JELENC (1937), voznik v tiskarskih ploščah, v CC 16 let: Zaradi zdravja sem moral v pokoj. V tiskarskih ploščah je bilo lepo, saj smo se lepo razumeli. Vinko ČAKŠ, (1939), cinkovo belilo, v CC 23 let: Najprej sem delal pri privatniku, nato v Javnih napravah, v rudniku v Pečovniku, potem pa v Cinkarni v TOB-u, Vzdrževanju, keramiki, topilnici, cinkovem belilu. Vmes sem postal dvakratni invalid in Večina sodelavcev, ki je v juniju odšla v pokoj, je delala v Cinkarni več kot 30 let odločili so, da sem za delo nesposoben. Franc KOVAČ (1926), izme-novodja cinkovega belila, v CC 40 let: Zaposlil sem se kot navadni delavec in delal vse- Delal sem v galici, ultramarinu in cin-kovem belilu. Anton ARČAN (1930), obrato-vodja tiskarskih plošč, v CC 20 let. Avguštin BUTOLEN (1930), ko-palničar, v CC 31 let-Miloje JENIČ (1930), kemija, v CC 24 let. Anton KRIŽANEC (1930), ži-čarna, v CC 30 let. Marija ŠKOBERNE 11924), mi-krocink plošče, v CC 40 let. Marija PEVEC (1931), komerciala kemije DE Marketing, v CC 31 let. Stanislav MIRNIK (1935), vratar, v CC 26 let- ZAHVALA Vsi po vrsti so me prosili, da zapišem, da se zahvaljujejo sodelavcem za darila, ki so jih prejeli ob slovesu. Upam, da bo prav toliko odtehtalo, če zapišem skupno zahvalo vsem tistim,ki ste svojim sodelavcem kupili darilo. Zahvaljujejo se vam in želijo veliko uspeha in zadovoljstva pri delu, in prijetnih doživetij. V imenu zaposlenih pa tudi mi našim upokojenim tovarišem zaželimo zdravja in osebne sreče. Uredništvo ZAHVALE Ob boleči izgubi drage mame FRANČIŠKE ROJC, se iskreno zahvaljujem vodstvu skladiščnega poslovanja tozda Transport in skladišča, delavcem skladišča izdelkov in embalaže za izrečeno sožalje, darovano cvetje in denarno pomoč. Žalujoča hčerka Vera Fister Ob boleči izgubi dragega sina in brata FRANCIJA KOMERIČK1 se najlepše zahvaljujemo vsem delavcem v tozdu Transport in skladišča za darovano cvetje in spremljanje na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Začnimo živeti zdravo ZDRAVA PREHRANA Nova rubrika ZAČNIMO ŽIVETI ZDRAVO bo redno izhajala v našem časopisu. V njej bo bralec z rednim branjem dobil odgovor na marsikatero vprašanje, ki je aktualno tudi danes. Vabimo vas k sodelovanju. Uredništvu posredujte želje in vprašanja, ki vas najbolj zanimajo in kaj bi radi vedeli v zvezi z zdravjem, življenjem in boleznijo. S hrano dobi telo potrebne snovi za delo, vzdrževanje toplote, rast in razvoj, obnovo telesa in ustrezno delovanje vseh telesnih organov. S smotrno sestavljeno prehrano tudi varujemo telo pred predzgodnjim staranjem. Za potrebe organizma mora hrana vsebovati naslednje hranilne snovi: beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe, vitamine in minerale. Beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe so energetske hranilne snovi, ki organizmu dajejo energijo za vzdrževanje telesnih funkcij za življenje in delo- Beljakovine so tudi potrebne za graditev telesu lastnih beljakovin, to pa omogoča rast, razvoj in obnovo tkiv. Neener-getske hranilne snovi pa so vitamini, minerali in voda. Vitamini in minerali so potrebni za pravilno delovanje vseh telesnih organov. Voda je nujno potrebna za vzdrževanje ravnovesja v notranjem telesnem okolju. Zdravje najbolj ohranimo in krepimo, če je zaužita hrana uravnovešena s poprečnimi fiziološkimi, energetskimi in hranilnimi potrebami pri najugodnejši telesni teži. Večino energetskih potreb telesa zadovoljimo z ogljikovimi hidrati, (60 do 70 %) in sicer dajemo prednost škrobnim živilom pred sladkorjem, ostale energetske potrebe pokrivamo z maščobami. Izogibati pa se moramo prevelike količine maščob, zlasti svinjske masti in loja, bolj zdrava so olja in surovo maslo-Beljakovine so pomembne, ker pri svoji razgradnji razpadajo na aminokisline, iz katerih telo izdela sebi lastne beljakovine za rast, obnavljanje telesa in pravilno delovanje prebavnih sokov in hormonov. Poleg aminokislin pa mora telo dobiti še bistvene (esencialne) beljakovine ki jih dobi neposredno iz hrane živalskega izvora (mleko, meso, ribe, jajca, siri). To je pomembno vedeti zato, ker pri strogih vegetarijanskih dietah lahko pride do pomanjkanja bistvenih beljakovin in do motenj zdravja. Hrano moramo uživati večkrat dnevno, tako da imamo vsaj pet obrokov. Količina posameznih obrokov je odvisna od tega, kako z delom trošimo energijo- Količina zaužite hrane je sicer odvisna od apetita, vendar mora biti tolikšna, da je ni niti preveč niti premalo, in je odvisna od dela, ki ga opravljamo, od spola, velikosti telesne teže in starosti. Nekatere študije so pokazale, da 50 do 70 % delavcev ne zajtrkuje pred prihodom na delo, na delovnem mestu jih pa čaka kavica in cigareta, (kar pa sploh ne sodi k zdravi prehrani). Takšna praksa pa lahko delavca že v nekaj letih pripelje do slabega zdravstvenega stanja (obolenja želodca in črevesja). Kar se družbene prehrane tiče, je iz že znanih vzrokov vedno slabša v kakovostnem smislu, prav tako pa tudi ne služi svojemu prvotnemu namenu- Obrok hrane med delom (topla ali hladna malica) je namenjen zlasti preventivi delavcev, ohranjal in krepil naj bi delavčevo zdravje in vplival na čimboljšo delavčevo storilnost. To naj bi bil samo dopolnilni obrok, ki bi naj dopolnil slabo prehrano, ki jo ima delavec doma. V praksi se je to izkazalo drugače. Velik odstotek delavcev ima malico za glavni obrok, (zato se tudi ob malici do sitega najejo) drugi dnevni obrok pa je večerja. Veliko število delavcev namesto obroka dobi izplačilo in tako v dopoldanskem času ne zaužije ničesar, čeprav so v tem času najbolj fizično in psihično aktivni. Potrebo po hrani nadoknadijo v popoldanskem času ali zvečer preden gredo počivat. Zato je potrebno vedno bolj razmišljati v smeri spreminjanja družbene prehrane (zajtrk na delovnem mestu, možnost kompletnega kosila, pestrejša hrana in večja biološka vrednost hrane v družbeni prehrani). Na koncu nekaj praktičnih nasvetov za zdravo prehrano: - slana hrana je zelo škodljiva za zdravje, zlasti za tiste, ki so podvrženi visokemu krvnemu pritisku, srčnih bolnikov, ledvičnih inp. - čisti sladkor v večji količini ni priporočljiv - suhomesnati in konzervirani izdelki naj ne bodo sestavni del vsakdanjega jedilnika - alkohol in kava v večji količini ne sodi k zdravi prehrani - vsak zdrav človek naj popije najmanj 1,5 do 2 litra tekočine (sok, čaj, voda inp.) - če imate kakšen kilogram odveč, izločite kruh in maščobe iz prehrane (več o tem pri shujševalni dieti) Če hočemo biti in ostati zdravi, moramo nujno začeti razmišljati o spreminjanju naših prehrambenih navad, ker tu največ lahko storimo za lastno zdravje sami. BODIMO BOLJ POZORNI NA RITEM PREHRANE KOT NA KOLIČINO HRANE. Ob boleči izgubi očeta MATEVŽA JUSA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem oddelka družbeni standard za darovano denarno pomoč. Hči Marija Kodela PRED REFERENDUMOM Zakon o spremembah ln dopolnitvah zakona o celotnem prihodku In dohodku (Ur.1.SFRJ 42/87)lz julija pa določa, da lahko tozd, OZD In SOZD Izplačujejo normalne osebne dohodke po družbenem dogovoru le v primeru, če bodo še v septembru dopolnile svoje akte s področja delitve z določili družbenega dogovora, v nasprotnem primeru pa do uskladitve lahko Izplačujejo OD v višini 80 odstotnega povprečnega OD preteklega leta, povečanega za statistično objavljeno stopnjo Inflacije. 100 let jamarstva na Slovenskem MEHIKA ’88 Človek si od nekdaj želi spoznati svet in njegove skrivnosti-Želja po odkrivanju neznanega ga vodi ves čas njegovega obstoja do vedno novih spoznanj in odkritij. Ob vseh teh prizadevanjih, ki so nas pripeljala do osvajanja vesolja in planetov, najvišjih gora in nas ovekovečila na področju znanosti in tehnike, ne gre pozabljati na človekovo dejavnost v skrivnostnem svetu pod zemljo. Mineva 100 let, odkar je bila v Postojni s klubom »Antron« za-orana prva brazda organiziranega slovenskega jamarstva, ki ima v svojem bistvu pomembno nacionalno buditev in vsebino, saj je bilo.ustanovljeno kot protiutež nemškemu društvu- Njegova ustanovitev je povezana z vsesplošnim zanimanjem za kra-ški svet in njegove posebnosti, ki so bile predmet raziskav že več desetletij poprej in posledica dolge razvojne poti, ki je dala našemu krasu mednaroden sloves. Še posebno sta k temu prispevali svoj delež svetovno znani lepotici Postojnska jama in Ško-cijanske jame ter znamenito presihajoče Cerkniško jezero. Prvim pionirjem - raziskovalcem našega krasa, ustanoviteljem prvega slovenskega jamarskega društva in vsem poznejšim generacijam gre neprecenljiva zasluga, da lahko danes s ponosom obeležujemo ta visoki jubilej, ki je in mora biti iztočnica še bolj poglobljenega, požrtvovalnega in vsestransko koristnega dela tudi v bodoče. Slovenski jamarji, ki danes delujemo v klubih in društvih širom po Sloveniji, smo v okviru svoje matične organizacije - Jamarske zveze Slovenije - postali nepogrešljiv del naše družbene stvarnosti. Minila so leta naše anonimnosti. Javnost vse bolj spoznava koristnost našega dela in naših prizadevanj, da ohranjamo, čuvamo in gospodarno izra- Gasilci so za svoj praznik pripravili vrsto aktivnosti, ki se bodo začele 24. septembra. Tega dne ob 12. uri bodo v osrednji jedilnici odprli razstavo fotografij o delovanju gasilskega društva skozi njegovo zgodovino, bljamo bisere Kraškega sveta. Jamarsko delo ima vedno večji znanstveno in gospodarski pomen. S svojim znanjem in usposobljenostjo pa smo kos marsikaterim problemom na Krasu in na drugih področjih. Smo borci za čisto in neoskrunjeno naravo in ob pomanjkanju zavesti one- V jami nih tovrstnih akcijah smo to že večkrat dokazali in s tem repre-zentirali svoje delo in vlogo, ki jo imamo oziroma bi jo morali imeti. Podatek o 6000 raziskanih jamah zgovorno govori o prevot-ljenosti slovenskega ozemlja, hkrati pa tudi o delu, ki smo ga v teh letih organiziranega raziskovanja opravili slovenski jamarji. Kot dežela matičnega Krasa in dežela, kjer je vznikla nova znanstvena disciplina - jamoslo-vje ali speleologija, le s težavo lovimo korak z razvitimi deželami zahoda- Že desetletja se trudimo ujeti korak z deželami, kjer se je jamarstvo začelo razvijati dosti pozneje, vendar razen nekaterih svetlih točk to le s težavo uspevamo. Sem v veliki meri sodijo odprave v manj znani pol ure pozneje pa bodo izvedli gasilsko sektorsko vajo, v sodelovanju s sosednjimi društvi in Zavodom za požarno varnost. Na tej vaji, gašenje bo prikazano na obratih Grafike, bo sodelovalo kar dvanajst društev. snaževalcev jamskih objektov -ki odlagajo v jame in brezna produkte, ki ogrožajo biološko neoporečnost podzemeljskih voda, ki so mnogokrat vir pitne vode v naših domovih - poskušamo preprečevati tovrstno ekološko problematiko. Vse bolj se jamarji pojavljamo v akcijah civilne zaščite in drugih obrambnih strukturah. Tvorimo posebne enote, ki so s svojo tehniko in znanjem sposobne za učinkovite akcije pri reševanju ljudi iz visokih zgradb ob primeru naravnih katastrof- Na različ- sklenili ob svoji 100-letnici organizirati III. jugoslovansko jamarsko odpravo. Ob dejstvu, da je v alpinizmu, kot sorodni panogi to skorajda običajna stvar, smo se namenili narediti tak korak tudi v tretje. Obenem je odprava ena izmed osrednjih in najzahtevnejših organizacijskih zadev praznovanja 100-letnice. Prav gotovo bo njena izvedba zahtevna in odgovorna naloga za vse člane naše organizacije. Izvršni odbor jamarske zveze Slovenije je zaradi izkušenj minulih dveh odprav poveril to zahtevno nalogo našemu klubu. Oči jamarjev so bile uprte v dve smeri, vendar smo od ene, zaradi izredno visokih stroškov, že odvrnili pogled. Ostaja nam cenejša, vendar nadvse zanimiva in speleološko skrivnostna Mehika, ki je pravi jamarski ’EL DORADO’ in cilj mnogih jamarskih odprav iz vsega sveta. Dežela je znana predvsem po raznolikosti kraškega sveta. Posebej znana so brezna ogromnih dimenzij (SOTANO DE LAS GOLONDRINAS, 376 m globoka vhodna dvorana dimenzij 100 x 300 m), a tudi vodoravne jame so zelo dolge. Najgloblja doslej raziskana jama v Mehiki je »SISTEM HUAUTLA« (1252 m). Poleg te je še 9 jam globjih od 500 m. Najdaljša jama je preko 55 km dolga »SISTEMA PURIFICATION« nad 10 km dolge pa so 4 jame. Vendar je to le del tistega, kar skrivajo mehiška kraška prostranstva, ki se razprostirajo med vulkani, kristalnimi gorami in ravnicami do morske obale YUCATANA. Ob vseh teh dejstvih je lahko naš delež nadvse pomemben in odmeven, saj je kraških objektov več kot dovolj- Odprava, ki jo bodo sestavljali člani našega društva ter drugih jamarskih društev v Sloveniji, naj bi štela od 11 do 13 članov. V Mehiki bi ostali mesec dni in v tem času tudi raziskali in dokumentirali čim več jamskih objektov. Ob vsem tem bodo tekle tudi vzporedne aktivnosti, ki bodo zaokrožile opravljeno delo na mehiških tleh. Ob visoki obletnici bo društvo izdalo bilten o svojem delovanju petdesetih letih in posebno jubilejno značko- Gasilsko društvo Cinkarne vabi člani kolektiva na ogled omenjene vaje in razstavo fotografij. 50 let cinkarniškega gasilskega društva kraški svet zemeljske oble. Tako rekoč ni dežele, kjer ne bi jamarji dali svoj delež k mednarodni speleologiji- Pred 10. leti smo v odpravarskem smislu storili takšen korak tudi v našem klubu in s tem zaorali pomembno brazdo v uveljavljanju slovenskega in jugoslovanskega jamarstva v mednarodnih speleo-loških krogih. Temu je sledilo še več manjših odprav na evropski kras in slednjič v letu 1984 ponovno v kraški svet južne Amerike. Slednja odprava je pomembno odjeknila v mednarodni peleološki javnosti in vnovič potrdila vrednote jugoslovanskega jamarstva. Ker menimo, da smo s tem prispevali pomemben delež tudi k afirmaciji naše dežele, naše neuvrščene politike in jugoslovanstva nasploh, smo Naslednji dan bo na Teharjih v Domu Žclezarjev ob 18. uri slavnostna seja članov gasilskega društva, ker bodo podelili tudi priznanja in plakete ter občinska in republiška odlikovanja zaslužnim delavcem v društvu- Glasilo delovne organizacije C inkarna i/haja mesečno. Ureja ga uredniški odbor, predsednik Maks Pečnik, člani Amadeo Dolenc, Darja Vovk, Lenari Horvatič, davna urednica Mira Gorenšek, odgovorni urednik Leopold Slapnik, lektorica Jelka Bombač. Naslov uredništva: ( 'inkarnar, C inkarna, Kidričeva 19, Celje, tel.: 33112, int. 353. liska tiskarna C inkarna v nakladi 3.000 izvodov. C inkarnar je brezplačno na razpolago vsem članom kolektiva, upokojencem in Štipendistom. Na podlagi izjave sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 z dne 5.4. 1974 je glasilo oproščeno temeljnega prometnega davka._____________________________________________________________________________