Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: i Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden ! ISarocnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlitvo ln ekspedlelja v mesec 1 gld 4« kr. " ^ ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. » ,.,„ „ ^ifstsrm JST?^'« jed«, „«,«, „a. f - - ——- V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Vrednistvo je v SeroenlSkih ulicah St. 2, I., 17. Posamne številke po 7 kr. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in prazn.ke, oh pol 6. uri popoldne. Vredništva telufon -štev. 74. Htev. V Ljubljani, v petek 20. maja 1898. Letni le XXVI Ob prihodu milost, knezoškofa dr. Antona Jegliča. Bela Ljubljana se je odela danes s prazničnim nakitjem, da dostojno in vredno .vsprejme svojega od Boga nam poslanega novega kneza in škofa dr. Antona Bonaventuro Jegliča. Pa vsaj novi knez in škof tudi zasluži, da ga ob njegovem dohodu v Ljubljano njegovi rojaki tako slovesno vsprejmo v svojo sredo. Ko se je ločil mil. knezo-škol iz Sarajeva, tedaj se mu je poklonila duhovščina sarajevske nadbiskupije ter mu izročila adreso, ki točno označuje, kakšen je oni mož, ki slavi danes svoj prihod mej nas. Ta adresa pravi: Vsled lGletnega požrtovalnega in z ljubeznijo prešinjevanega delovanja v tej nadbiskupiji vrh-bosanski, smatramo se mi zastopniki te nadbiskupije dolžnimi, da Vašo Presvetlost na dan, ko Vam je sv. Oče podelil ljubljansko biskupijo, dostojno zahvalimo za Vaš neumorni trud, katerega ste kazali za blagor in srečo našega mukotrpnega naroda v Bosni. Vaša gorečnost za dom božji, vaš neumoren trud za blagor duš, koje ste noč in dan kakor pravi venator animarum iskali; Vaša iskrena ljubezen za mladino božjo in za siromake, te dvornike božje, Vaš razboriti duh pri vodstvu in upravljanju to nadškolije in njenih zavodov; Vaša modrost kakor svetovalca nadbiskupovega in druga in brata članov kapiteljna; vse to in še mnogo drugo ostane z neizbrisnimi črkami zapisano v letopisih naše nadbiskupije, v srcih vse Bosne, v srcu božjem, v tej pravi knjigi življenja. Ločite se od nas po telesu, ostanete pa z dušo zjedinjeni z Bogom, ostanete pa tudi zjedi-njeni z nami v ljubezni! Bodite pravi oče svoji ljubljanski škofiji, ali tako, da ne prenehate biti mati tej nadbiskupiji, koja Vam pri slovesu iz dna duše svoje kliče: Bog vsemogočni blagoslavljaj Vas in vsa Vaša dela za Boga, cerkev in domovino ! Tako spričevalo sijajno in častito dajo našemu novemu škofu oni, mej katerimi je živel Iti let. Težko se je bilo ločiti škofu od svojih toliko mu dragih in udanih. Zato je pisal knezoškof iz Travnika v Sarajevo: Težko sem se ločil od Sarajeva, še težje od kapiteljna, najtežje pa od presvetlega nadbiskupa! Toda vez ta ostane neomajna. Na jug so navezani Slovenci, na jug je posebno navezan novi škof, kojemu je vrhbosanski nadškof dr. Stadler dejal pri slovesu v napitnici: Pa kad To pastirska dužnost dovede koji put na bistru našu Savicu što šumi amo dolje prema miloj Ti Bosni, onda prigni svoje koljeno i cjelivaj Ipoljubi) te drobne i bistre Savičine valove in reci jim: Ponesite, vi valovi, Bosni miloj cjelov ovi (ta poljub). * * * Deževalo je skoraj celo dopoludne in bali smo sc, da nam dež nagaja tudi pri vsprejemu, toda ob prihodu vlaka je dež prenehal in ob lepem vremenu se je vršil slavnostni vhod v mesto. Na peronu se je zbralo dokaj odličnega občinstva, pred kolodvorskim poslopjem je bil napravljen šotor, kjer je župan z mestnim zastopom pričako val škofa. Ko se je vlak ustavil, stopil je novi knezoškof iz zadnjega voza, hvala milemu Bogu zdrav, krepak in živahen, kakor je nekdaj zapustil Ljubljano. Knezoškofa so pozdravili stolni prošt dr. Klofutar v ime stolnega kapiteljna in duhovščine, deželni predsednik eksc. baron Hein v ime vlade, deželni glavar Oton Detela v ime dežele, in ljubljanske vojaške garnizije poveljnik fml. pl. 11 >"> c h s m a n. Mil. knezoškof se je vsem prijazno zahvalil, gospodu proštu je dejal, da stavi svojo nado v pomoč božjo in v podporo požrtvovalne in delavne duhovščine ljubljanske škofije, deželnemu predsedniku je odgovoril, da ga veseli videti pri vsprejemu prvega zastopnika Nj. apostolskega veličanstva, ter izrazil nado, da cerkev in država delujeta složni v blagor prebivalstva, gospodu deželnemu glavarju jo omenil, da hoče svoji rojstni deželi posvetiti vse svoje moči. Zunaj pred kolodvorom je pod šotorom pozdravil knezoškofa župan Ivan Hribar v daljšem nagovoru, izražajoč veselje slovenske Ljubljane, da pozdravlja v svoji sredi rojaka kot svojega kneza in škofa, od katerega se nadeja, da bo kakor dosedaj tudi zanaprej v svojem novem dostojanstvu posvečeval vse svoje moči veri in domovini. Mil. knezoškof se je zahvalil za laskavo besedo ter prosil blagoslova božjega na lepo slovensko Ljubljano in vse njegovemu srcu drage prebivalce. Izrazil je nado, da bodo vsi faktorji složno delovali v poživljenje krščanskega življenja in v vsestranski napredek slovenskega naroda. Ljubljana, srce in središče slovenskega naroda, naj je vselej v tem pogledu drugim Slovencem v lep izgled in v ravnilo. Tukaj sem ; med vami sem — ves Vaš! Z Vami hočem se veseliti, z vami delati, z vami trpeti, za Vas ako treba tudi umreti. Boga pa prosim, naj blagoslovi naše skupno delo v probujo krščanskega življenja in v blagor našega dragega naroda. Na ogovor, katerega je v izbranih besedah govorila gdč. Drčeva, je dejal mil. knezoškof, da ga veseli pozdrav gospodičin in gospej slovenskih, ker ženstvo je steber vsakega naroda. Kakor je LISTEK. Knezoškof dr. Anton Jeglič v Travniku. V Travniku, (Bosna) dne 17. maja 1898. Kaj ne, da se čudiš, cenjeni čitatelj, da Te pozdravlja prijatelj iz belega Travnika? Opisati Ti moram lepo slovesnost, ki so jo pripravili naši gimnazijalci v čast in slovo Antonu Bona-v e n t u r i, sedanjemu prem. škofu ljubljanskemu, dr. Antonu Jegliču. Prem. g. škof bil je vedno najbolji prijatelj našega zavoda in učiteljev, ki delujejo na njem. Zato je pa tudi prišel pred svojim odhodom v svojo škofijo še enkrat k nam, da nas razveseli s svojim prijaznim vzgledom, ki ga daje. Dne 13. je bil določen odhod. A da ga pustimo od sebe, svojega dobrega prijatelja, dobrotnika in bra-nitelja kar tako »tebi nič, meni nič«, brez kake posebne slovesnosti? Ne, to ne sme biti! In res! Gimnazijalci so bili veseli, da jim se ponuja prilika, da pokažejo svojo zahvalnost in navdušenost svojo, in pripravili so na čast prebl. Device Marije malo, ali lepo akademijo. Velika dvorana mesto je samo za take priložnosti : za akademije in pa za kazališčne predstave. Pozornica ali pa oder, kakor pri Vas pra- vijo, bila je lepo okrašena. Mej cvetjem stal je prelep kip Matere Božje z Jezuščkom v naročju; na desni grb s hrvatsko trobojnico, na levi pa s slovensko. Na prvem brali smo geslo prem gosp. škofa: »Per Mariam ad Jesum«, na levem pa: »Sve za vjeru i dom !« Točno ob 6. uri zvečer (t. j. 12. maja) stopil je prem. g. knez in škof v spremstvu v. o. rektorja in več vv. oo. učiteljev v dvorano. Gromoviti trikratni »Živio!« Vse pazi, vse je veselo ! Na odru stoji pevski zbor od naj-tanjega soprana mladega prvošolca do krepkega basa osmošolca. Zbor zapoje : »Rudi zora«. Potem nastopita dva dijaka: prvi pozdravlja prem. g. škofa, drugi kraljico majnikovo. Zopet nastopijo pevci ter prav složno zapojo pesem: »Marijo svibnja (majnika) kraljice!« Potem prosi mali fantek kraljico neba in zemlje, da blagoslovi svojega vernega sina, prem. g. škofa. Pevci odpojo : »O Marijo, zvjezdo mora« ! Ko nam je pokazal v zares lepi viziji (sliki) deklamator »slavu u raju«, zapel nam je zbor: »Jubilate Deo!« Mlad dijak govoril nam je kaj lepo pesem: »Gospino pozdravljenje« (angelsko češčenje). Pesem dirnola nas je vse, a i prem. g. škofa. Da vidijo ljubi Slovenci, posebno pa mladi dijaki naši, kako res prisrčno more peti mladi Bošnjak, kako misli in čut sin tega toliko let teptanega naroda, navajam tu celo pesem, ne ka- kor Bog vedi kakšen pesniški umotvor, ampak le, da vidite, da nas je pesmica, spevana od mladega hrvatskega dijaka iz Bosne, morala navdušiti. Pesem glasi : Gospino pozdravljenje. Svud1 po zemljam hrvatskijem Tornjevi se bjeli dižu S križevima blistavijem. Tek2 u Bosni toga nema. Ah ! munare3 tud se nižu, A na njima mjesec d'rjema. Kad na zemlju sumrak pane, Sa zvonika zvuci medni Razlježu se na sve strane, Da Hrvate Gospe sjete4. Samo Bošnjak patnik5 bjedni Ruševine gleda svete. Narod ipak pravovjerni Majku svoju revno6 štuje, Podiže joj oltar smjerni U čistome srcu svojem. Svakim danom tuj žrtvuje Muke, križe s krvnim znojem. I ovoga skromnog hrama Angjeoskim sa pozdravom 1 povsod. J samo 5 stolpi na mošejah. ' spomnijo. 6 trpin. ® goreče. nemški narod vzlasti tudi po svojem krepostnem ženstvu se ojačil, tako naj bode][tudi ženstvo našemu narodu najkrepkejša opora. Bošnjak govori o svojih ženskah, nazivlje jih krščanske in doma-čice in tako si želi knezoškof tudi slovensko ženstvo, napolnjeno s strahom božjim in ljubeznijo do dela v družini, tem potom ženstvo najlepše spolnuje svoje narodno delo. Po teh lepih pozdravih in odzdravih se je pričel sprevod. Pred vozom knezoškofovim je vozil župan, za školom pa člani kapiteljna in drugi dostojanstveniki. Po vsej progi je mladina delala špalir, nebrojno ljudstva je bilo zbranega in šunmi so bih pozdravi, s katerimi je narod pozdravljal svojega knezoškola, ki si je že s prvim svojim nastopom, s svojo ljubeznijo pridobil srca vseh. Pred frančiškansko cerkvijo je bil postavljen lep mestni Blavolok z napisom: »Kar dalo nam nebo najboljših mož — Mej prvimi si Ti!« Pred^Btolnico je pričakovala knezoškola druga duhovščina. V cerkvi je prejel knezoškof blagoslov z Najsvetejšim in potem prvikrat slovesno blagoslovil Bvoje vernike. Blagoslovljen, ki pride v imenu Gospodovem! Politični pregled. V Ljubljani, 20. maja. Iz delegacij. Budgetni odsek avstrijske delegacije je minulo sredo vsprejel naknadni kredit, ko sta zunanji minister grof Goluhovski in pa vojni minister Krieghammer podala zaupna pojasnila o tej zadevi. Vsprejel so je nadalje tudi proračun za vojno ministerstvo popolno nespremenjen Poročevalcem je odbran delegat Dumba. Poveljnik mornarice baron Spaun je pojasnil v seji budget-nega odseka ogerske delegacije vzrok, zakaj je odplula avstrijska vojna ladija »Marija Terezija« na kubansko bojišče. Rekel je, da bo španjsko-ameriska vojska na morju podala več izkušenj in navodil za vojno mornarico. Da vse to prouči, je odposlala naša vlada jednega častnika kot mornariškega atašeja, ki naj vse natanko zasleduje. Poleg tega pa je odplula tje vojna ladija, ki je včeraj dospela v Gibraltar in katere poveljniku je naročeno. naj postopa strogo nevtralno, se omeji samo na opazovanje in v slučaju potrebe varuje le avstro-ogerske podanike. V sredo so zaključili večinoma vsi odseki svoje delo in prihodnji teden se prično že plenarne seje. O notranjem položaju piše neko glasilo liberalnega veleposestva in se peča z mislijo, da grof Thun v kratkem odpravi jezikovni naredbi. Pravi namreč, da je ministerski predsednik opustil svoje dosedanje nazore glede tega vprašanja in da bo privolil v zahtevo trgovinskega ministra Baernreitherja, ki hoče s tem omogočiti mirno Molba Gospi oblak lama : »Daj, da Bosni svibanj7 sine S povračenom vjerom pravom ; Daj, da teško ropstvo mine !« Vapaj3 ovaj odziv nagje. Iza duge teške zime Majsko sunce njoj izagje Te i opet dobi Bosna Ono svoje staro ime : »Zemlja sretna i ponosna.« Presta ropstvo, plač i jauk, U velebnim hramovima Nauča se Božji nauk. Sa zvonika pozdrav svudi Raalježe se dolovima, Da se sjete Gospe ljudi. I po kitnom Sarajevu Zvuk se zvona rasprostira Pozdravljajuč milu Djevu. Dar pak to je onog puka,® Kom te sada za pastira Preodabra Božja ruka. I dar ovaj Bosne glavi Stoji kano svjedok prvi Bratske sloge i ljubavi Slovenaca i Hrvata, Koj su si vjerom, krvi Dva rogjena, mila brata. Sada Bosna svojoj brači Puno1" ljepši dar oprema ; Da ne može ljepšeg nači. * majnik. « klic. ' Ljudstva. " Mnogo. parlamentarno delovanje, ki je nujno potrebno z ozirom na razmere napram Ogerski. Minister Baernreither pošilja v svet več člankov, ki razmo-trivajo to vprašanje, in torej vodi nekako polemiko z ostalimi člani kabineta. Mi zelo dvomimo, da bi se grof Thun udal tej zahtevi in snedel Čehom dano besedo, da hoče ohraniti status quo v jezikovnem oziru. Dobro namreč ve, da bi si mesto sedanje opozicije nakopal na glavo mladočeško opozicijo, ki bi mu morda še bolj presedala, kakor sedanja. Poleg tega bi pa naravno moral odložiti dosedanje mesto finančni minister dr. Kaizl, kajti v to bi bil moralično prisiljen sam. Ta misel torej se še ne uresniči tako kmalu, nemogoče pa seveda ni, da grot Thun konečno poseže tudi po najskrajnejih sredstvih v dosego svojega namena. Kriza v Španiji je rešena. Po daljšem, deloma precej napornem pogajanju se je Sagasti posrečilo sestaviti kabinet na naslednji način: predsedstvo obdrži Sagasta, pravosodje Groizard, vojno general Corea, mornarico Aunon, državni zaklad Puigcerver, notranje zadeve Capdebon, nauk in javna dela Gomaro, naselbine pa Romero Giron. Nepopolnjeno je dosedaj le še mesto zunanjega ministra, kajti kandidat Leon Castillo je, kakor se zatrjuje, brzojavno naznanil, da ne vsprejme ponujanega mu mesta. Ta sestava mi-nisterstva je seveda le začasna, kajti odvisno je le od izida bitke v kubanskih vodah, kako dolgo bo na krmilu sedanja vlada. Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana, dne 18. maja. V današnji seji se je nadaljevala razprava o nerešenih točkah dnevnega reda včerajšnje seje. Mestnemu vrtnarju Heinica se sklene kupiti bi-cikel za 130 gld. Poročevalec odb. Žužek podpira prošnjo s tem, da so razni mestni nasadi precej raztreseni po mestu, katere mora vrtnar nadzorovati in s hojo zamudi preveč časa. Predlog podpirajo odb. Dimnik, dr. Stare in pa GroSelj, ki predlaga, naj se tudi za vodovodnega inženirja omisli kolo. — Temu predlogu mestni svet ne pritrdi. Štirim mestnim stražnikom, ki so tekom lanskega leta zasledili 51 psov brez znamk in se je vsled strogega nadzorstva prodalo lani 120 pasjih znamk več, kakor prejšnje leto, se dovoli skupno 50 gld. nagrade. Poroč. odb. Zabukovec. Prošnji »Theatervereina« z dne 25. feb. 1896 za podporo sploh se no ugodi, za prireditev brezplačnih predstav o priliki praznovanja vladarske petdesetletnice se pa dovoli od določenega zneska 2000 gld. svota 500 gold., kakor tudi »dramat. društvu«. Poroč. odb. Zabukovec. O prošnji posestnika in stavbenika Zupančiča glede določitve nivela za novo hišo na Rimski Samoj taj je od potrebe, Sama takvih više11 nema: Otprema im eto — Tebe. Vsprejeta je bila z največjim navdušenjem. Ploskanju in Živio-klicem ni bilo ni kraja ni konca. Bog nam poživi mladega pesnika, iz src nam je govoril vsem. Kakšno pa je bilo navdušenje, ko nam je zbor zapel »Zvonikarjevo« ! Oh, ti prelepa slovenska beseda in pa še lepša slovenska pesem ! V tujem kraju si še dvakrat lepša! »Zvonovi zvonite — na delo vabite!« S solznimi očmi poslušali smo — posebno kar nas je Slovencev, prekrasno slovensko pesem, ki so jo peli mladi bosenski »sokolovi«. Sledila je zopet deklamacija, za njo Marijina pesem in ko se je v nevezani besedi poslovil dijak v imenu svojih sodijakov od premil. gosp. škofa, zapel je zbor : »Na mnogaja !« in zvršena je bila — beseda. Toda ne ! Najlepše točke ni bilo na programu: govora premil. gosp. škofa. S svojim znanim ognjem zahvalil se je visoki gost mladini naši; risal njen visoki poklic: najlepša da je naloga, širiti kraljestvo Božje na zemlji. »Še nekaj dnij sem tu, v vaši in v svoji Bosni, potem pa grem v svojo milo slovensko domovino,« bile so zadnje besede našega škofa. Slovenci! Bodite ponosni in Bogu hvaležni, da ste dobili tacega moža za svojega nadpastirja! Nas v Bosni navdaja tuga, ker ga Vam dajemo, ki smo ga tako ljubili, Vi pa se veselite, ker k Vam prihaja mož, ki je vos Vaš in — Božji! ________________Fr. U. 11 Več. cesti št. 10 poroča odb. Žužek ter predlaga, naj se z ozirom na to, ker se je pokazalo, da sedanji regulačni načrt za oni del Rimske ceste radi prevelikih stroškov ni lahko izpeljiv, izroči ta zadeva regulačnemu odseku, ki naj spremeni načrt glede preuredbe ceste mej Paichel - ovim in Zupančičevim posestvom ter o tem kar najpreje poroča. Nasvetu se pritrdi, odkloni so pa predlog odb. Plantana, ki želi, naj se danes o tem sploh ne razpravlja. Za preuredbo mestnih policijskih stražnic na Poljanski in Radeckega cesti se dovoli 130 gld. Poroč. odb. Zabukovec. Glede prispevka kmet. kemičnemu poskuše-vališču, ki je namerava ustanoviti kmet. družba, se na predlog podžupana konečno sklene, da se poleg dovoljene podpore za ustanovitev dovoli vsakoletno podporo 200 gld. in sicer s pogojem, da se vse za mestni magistrat izvršene analize zaračunijo po tarifu. Ako pa presegajo svoto 200 gld., se diferenca posebej zaračuni. Predlog podpira tudi odb. Lenček. O redu za vožnjo z omnibusi, ki ga je so-stavil policijski komisar Podgoršek in sestoji iz 25 paragrafov, poroča odbornik Plantan in se vsprejme z neznatnimi spremembami. Računi o vporabi dotacije za višjo realko, modelirsko šolo in višjo šolo se odobre. Vodstvu dekliške osemrazrednice se dovoli za poravnavo zaostalih računov iz prejšnjih let svota 200 gld. Poroč. odb. Požar. Prošnji kongregacije usmiljenih sestra za znižanje vodarine od 8 na 5 kr. m3 za v hiralnici porabljeno vodo, se na predlog poroč. odb. Grošelj a odkloni, oni posestnika Fr. Rozmana Pred konjušnico štev. 1. za znižanje pristojbine za na-vrtanje vodovodnih cevij se pa na predlog istega odbornika ugodi s tem, da se mu odpiše 30$ zaračunane svote. (Konec slcždi.) Ljubljanske demonstracije pred sodiščem. (Dalje.) Slučaj Lukner. Priča Razberger pravi, da je obtoženec dne 19. februvarija razdajal listke. Srečal je pričo pri rotovžu ter mu ponudil listek: Tukaj imate listek za jutri. Obtoženec: Pripoznam, tako je bilo. Slučaj Klander et con s. Priča redar Keržan: Prišel sem oni večer od Karlovske ceste sem na sv. Jakoba trg in sel dalje. Najedenkrat zagledam majhne listke nalepljene in po tleh raztresene. — Poberem jih, grem dalje na rotovž, povem vse to, a tam so jih že imeli. Šel sem nazaj in grem po Florijan-ski ulici, ko zagledam 4 gospode, jednega bi morebiti še danes poznal. — Videl sem listke na tla leteti. To je bilo ob 1ltl%. uri. Sem pa tje je kdo udaril in rekel: že zopet listek tu. Menili so se pa tudi, da cigaretni papirčki danes slabo drže. Če so res že listki tam bili nalepljeni, ne vem, da so pa oni listke nalepili, pa ne morem potrditi. — Le pri Ničmanu vem, da prej ni bilo nobenega listka, ko pa je jeden gospod gori udaril, sem pa videl listek. Bil sem 15 korakov proč. Kdo ga je izmed gospodov prilepil, tega ne vem. Obtož. Bončar: Prosim, da se konsta-tuje, da je bil priča 15 korakov proč, in da je bila tema, in je vender videl. Priča: Ko so bili aretovani, so se le nekaj posvetovali, potem pa so bili prijazni in šli z nami. Pri preiskavi nismo nič našli. D r P o č e k : Ali je mogoče , da so Vas preje ti gospodje videli ? Priča: Mogoče je, ne vem pa ne. Dr. Poček: S čim so lepili ? Priča: S slino. Dr. Tavčar: Potrdili ste, da so rekli, cigarete delamo itd. rekli bomo tedaj, da to so bile navadne dijaške burke. Dr. Pire: Niste-li že preje tudi videli pod Trančo listkov ? Priča. Nisem porajtal. Dr. Pire: Preje ste pa rekli, da ste tam že preje listke pobirali in sicer parkrat. Dr. Tavčar: Torej so dijaki dobre volje tiste listke pobirali, če jih je toliko bilo, in šalo uganjali. Priča Korenjak: Bil sem po noči pod *t rančo in nisem ničesar opazil. Kmalu pride komisar Podgoršek, da naj listke iščem, pobiram in tudi druge na to opozorim. — To sem tudi storil — Šel sem na sv. Jakoba trg in nazaj. Zopet hočem nazaj, pa začujem nekaj. In res, pride Keržan z gg. dijaki. — Pridružim se tudi jaz in jih spremim do magistrata. — Pri Trnkoczvju pa sem opazil, da lete od dveh dijakov listki. — Pri njih se ni dobilo nič. (Obtoženci vstanejo, priča onih dveh ne more spoznati.) Pred s.: Od kod pa so padli ti listki. Priča: Iz žepa. Dr. Pire: Ste li videli z roko poseči v žep in sploh kak gibljej ? Priča: Ne. Opazil sem le, da so listki bolj v višini frfrali, torej niso mogli priti od tal. Dr. Pire: Vi torej le sklepate in ne morete torej potrditi, da so padli iz rok dijakov ! Priča: Tega ne. — Zanikam tudi, da sem izustil besede : če Vi ne, pa kdo drugi. — Kako pa so se gibali pod suknjo, je težko reči, ker so imeli haveloke. D r. Tavčar: Moj klijent (Lavrič) nosi površnik, je torej nedolžen. Dr. P o č e k : Redar, pomislite, da ste bili sam pri sebi prepričani, da so jih metali, a ste se le motili! — Pomislite torej dobro. Vi izpovedujete pod prisego. Ali ste na Glavnem trgu tudi preje videli kaj listkov ? Priča: Da, pa sem jih pobiral. Dr. Pire: Vseh niste mogli pobrati, ker pravite, da jih je bilo mnogo. Sploh ste pa par-krat šli nazaj, jih vselej pobrali in vselej jih zopet našli. — In ko ste prišli z dijaki tje, ste jih na isti način zopet našli! Priča redar Kurent je šel na povelje pred Trnkoczyjevo lekarno baje od dijakov raztresene listke pobirat; bilo jih je kakih 30. Tudi pravi, da dijakov niso strogo preiskali, ampak jim samo rekli, da naj odlože, kar imajo. Dr. Paj k : To je lepa preiskava. Dr. Tavčar: Bončar tam le se je pa pritožil, da se ga je prestrogo preiskavalo. Priča Iiastohar Ana se .zasliši, pa ne ve glede Kosca ničesar stvarnega. (Dalie sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 20. maja. (Prihod norega knezoškofa.) Do Št. Petra sta se mil. knezoškofu peljala naproti stolni dekan dr. e b a š e k in kanonik A. Z a m e j i c. Na vseh postajah je bil vsprejem zelo slovesen. Obširneja poročila objavimo prihodnjič. (Razpored za slovesno vmešč-enje njih milosti visokočastitljivega gospoda knezo - škofa Antona Bonaventure dne 22. maja 1898. — I. 21. maja zvečer po Ave Mariji bode slovesno pol ure trajajoče zvonenje po vseh ljubljanskih cerkvah vernemu prebivalstvu napovedovalo svečanost naslednjega dneva. — II. V nedeljo, dne 22. maja se bode zopet slovesno zvonilo od 7. — 7l/, zjutraj po vseh cerkvah. — 111. Ob 9'/, dopoldne se stolni kapitelj in drugi duhovniki ljubljanske škofije podajo v škofijski dvorec, da milostljivega kneza in škofa med vdeleževanjem družb in skupščin, katere k svečanosti dojdejo, v stolno cerkev spremijo. Slovesni obhod se med zvonenjem po vsem mestu vvrsti tako le: 1. Marijaniški vstav. 2. Lich-tenthurnova sirotišnica. 3. Razne družbe in skupščine. 4. Alojzijevišče. 5. Usmiljeni bratje. 6. Oo. Kapucini. 7. Oo. Frančiškani. 8. Kapiteljski križ med dvema akolitoma. 9. Duhovsko semenišče. 10. Misijonski duhovni svetega Vincencija Pavljan-skega. 11. Oo. Jezuiti. 12. Duhovni pomočniki z dežele in z mest. 13. Župniki z dežele in z mest. 14. Dekani z dežele in duhovni svetovalci. 15. Profesorji bogoslovja in konzistorijalni svetovalci. 16. Častni kanoniki. 17. Kolegijatni kapitelj Novomeški. 18. Stolni kapitelj. 19. Milostljivi gospod knez in škof. 20. Duhovna dostojanstva in maš-niki iz druzih škofij, ako kateri pridejo. — IV. Pri vstopu v stolno cerkev prečast. gospod stolni prošt milostnemu gospodu knezoškofu podd kropilo in jih incenzira, potem zapoje »Te Deum Lauda-mus«, dalje se poda obhod najprvo k altarju pre-svetega Rešnjega Telesa in po dovršenem poče-ščenji pred veliki altar, kjer viaokočastitljivi gospod knez in škof pokleknejo na pripravljeni kle-čavnik. — V. Ko stolni pevci odpojejo »Te Deum«, prečast. gosp. stolni prošt na episteljski strani vel. altarja odpoje za sprejemanje novega škofa določene molitve. — VI. Milostni gospod knez in škof se podajo potem na škofov sedež, in konzistorijalni kancelar bere cesarsko volitveno pismo Njih c. in kr. apostoljskega Veličanstva, in pa apo-stoljska pisma svetega Očeta papeža, ki so pisana do visokočastitljivega knezo-škofa, stolnega kapiteljna, duhovstva in vernikov škofije. — VII. Nasleduje spoštljivi pozdrav novega visokočast. knezo-škofa v kratkem latinskem nagovoru po prečast. gospodu stolnem proštu, in nato knezo-škofov odgovor. — VIII. Milostni gospod knez in škof nadalje prejemajo poklon (homagiuml od pričujočih dijecezanskih duhovnov, in sicer najprvo od stolnih kanonikov in potem od druzih po njih častnih stopinjah. — IX. Stolni pevci pojo predglasje lantifono) v Čast sv. Nikolaja, patrona stolne cerkve, in ko se zapoje zadevna vrstica (verzikelj), se podajo Njih Milost pred veliki altar ter odpojo molitev sv. cerkvenega patrona Potem podele slovesni pontitikalni blagoslov. — X. Milostni knez in škof se zopet vrnejo na škofov sedež, ter se napravijo za veliko sv. mašo, katero bodo Njih Milost med asistencijo stolnega kapiteljna obhajali z vso slovesnostjo. — XI. Ob koncu velike sv. maše bodo milostni gospod knez in škof vsled posebnega od sv. Očeta zadobljenega pooblastenja podelili papežev blagoslov, s katerim je sklenjen popolni odpustek za vse pričujoče, ako poprej vredno prejmejo zakrament sv. pokore in presv. Rešnjega Telesa in v namen sv. Očeta pobožno molijo. — XII. Poslednjič milostni gospod knez in škof odlože cerkvena oblačila in po molitvi pred sv. Rešnjim Telesom jih vsa duhovščina spremi v škofijski dvorec. — Stolni kapitelj v Ljubljani 12. maja 1898. — Dr. L. K 1 o f u t a r, stolni prošt. (Javen shod) priredi katoliško politično društvo vipavsko prihodnjo nedeljo, dne 22. t. m. ob 4. uri popoludne na V r h p o 1 j u pri Vipavi; na shodu bode poslanec dr. Ig. Žitnik poročal o državnem zboru. (Obrtna zveza za Kranjsko) je minolo nedeljo na vrtu g. P. Mayerja v Kranju priredila javen shod, na katerem so govorili gg. Š t u r m, K r e-g a r, \V o h 1 ge m u t h, Š k a r j a in Rebolj. Razprava je bila jako živahna. Kranjski obrtniki so se pritoževali, da morajo svoje vajence pošiljati v nadaljevalno šolo ob 5. uri popoludne. Izvolila se je deputacija treh Članov, da prosijo predsednika okr. šol. sveta za primernejši čas. Vsprejeti sta bili dve resoluciji, da se skliče vseslovenski obrtniški shod v Ljubljano, in da se v Ljubljani ustanovi slovensko vseučilišče. Sklenilo se je tudi, da se v Kranju ustanovi obrtniško društvo. V začasni odbor, ki bode sostavil pravila in jih vladi predložil v potrjenje, so bili izvoljeni vrvar A. Šinkovec, mizar A. Drukar, mizar I. Pin-tar, čevljar I. Rausch, krojač L. Rebolj, mizar M. Ažman in klepar Fr. Zaplotnik. (E poročilu o poslovila kneza • nadškofa) se nam dodatno omenja: Na kolodvoru v Logatcu pozdravil je vrhniški dekan gospod Lovro Gantar z nekaterimi duhovniki odhajajočega metropolita dr. J. Missia. Navzoče je bilo tudi mnogobrojno občinstvo. Nadškof, vidno ginjen, se je toplo zahvalil za ovacijo in še jedenkrat podelil navzočim blagoslov. — Po pomoti sta bila tudi izpuščena pri Postojini in Št. Petru polnoštevilno navzoča dekanijska duhovščina. (Osebna vest) Živinozdravnik Anton SI i v n i k je imenovan deželnim živinozdravnikom za Metliko. — Umrl je v sredo po noči okrajni živinozdravnik Jos. K o s i r n i k v Radovljici. (Imenovanje.) Polkovnik Leon G u z e k , ki je vodil stotnijo 87. pešpolka na Kreti, je imenovan poveljnikom pehotnega polka št. 15. (Na c. kr. moškem iu ženskem učiteljišču t Ljubljani) se začno pismeni zrelostni izpiti dne 1. junija t. 1. ob osmih zjutraj. Potem slede izpiti iz spretnostij in učni poskusi. (Z Vrhnike) V gozdovih nad Vrhniko prišli so na sled dvema medvedoma, ki sta nekemu posestniku tudi že raztrgala jedno goved. Vrhniški lovci ju pridno zalezujejo. Priklatila sta se semkaj najbrže iz gozdov kneza \Vindischgratza. Društva. (Velika čitalnična d v o r a n a v »Narodnem domu«.) V soboto, dne 21. maja t. 1. ob 8. uri zvečer koncert, kateri priredi operna pevka Fani Vrhunčeva s prijaznim sodelovanjem gg. K. Hoffmeisterja in Jul. Juneka. —Cena prostorom : Sedež I. do IV. vrste 2 gld.; V. do IX. vrste a 1 gld. 50 kr.; X. do XVII. vrste a 1 gld. — Stojišča ii 50 kr. — Dijaške vstopnice a 80 kr. — Vstopnice y se dobivajo v Šelenbur-govi ulici v trafiki g. Šešarka in na večer koncerta pri blagajnici. Telefonična in brzojavna poročila. Nabrezina, IS. maja.*) Vsprejem pre-vzvišenega nadvladike v Nabrezini sijajen. Duhovščina dveb dekanij je bila skoraj polnoštevilno navzoča. Zupan je nadškofa pozdravil v ime naroda. Ljudstva je bilo zbranega obilno. Nabrezinska godba je pozdravila knezo-nadškofa pri prihodu. Lineo, 20. maja. Poljedelski minister baron Kast je odložil svoj deželno - zborski mandat. Maribor, 30. maja. Jutri bo usmrten morilec Wratschko. Praga. 20. maja. Včeraj zjutraj okolu 8. ure se je razpočil kotel na parniku „cesar Fran Josip" praške veltavske parobrodne družbe. Eksplozija se je pripetila četrt ure pred odhodom parnika pri postajališču na Palackega nabrežju. Ubitih in ranjenih je več oseb. Praga, 20. maja. Pri nesreči na Vel-tavi je izgubilo življenje osem ljudij. Kriva je malomarnost vse nesreče. Vsak zločin je izključen. Budimpešta, 20. maja. Prva plenarna seja avstrijske delegacije bo v ponedeljek ob 10. uri. Na dnevnem redu je proračun za zunanje ministerstvo in okupacijske dežele. Berolin, 20. maja. Knez Bismark je zopet nevarno obolel. London, 20. maja. G I a d s t o n e je umrl včeraj zjutraj ob 5. uri. Od 1. ure po noči do svoje smrti je mirno spal. Valeški princ je še včeraj izrazil sočutje. London, 20. maja. < 'rnogorski knez Ni-kita je včeraj odpotoval iz Londona. *) Brzojavka je v sredo zvečer za zadnji list došla prepozno. Op. vred. Vojska mej Španijo in Ameriko. Dunaj, 20. maja. Iz Londona poročajo, da je po poročilih iz Newyorka vedno večja nezadovoljnost zaradi vodstva vojne, ki se vodi popolno brez načrtov in pri katerem imajo politiki več govoriti, nego vojskovodje. Govori se, da odstopi vojni minister Alger. Madrid, 20. maja. Španjsko brodovje pod poveljstvom admirala Cervera je dospelo v Sant Jago de Guba. Dve ameriški ladiji sta odpluli iz zaliva. Madrid, 20. maja. Danes se je razdelila rudeča knjiga, ki slika razmerje mej Španijo in Ameriko. Madrid, 20. maja. Tri ameriške ladije so streljale včeraj na pristan Santjago de Cuba, toda niso provzročile posebne škode, ker streli, katerih je bilo 80, radi precejšnje razdalje niso dosegli celine. Španjske baterije so jedno ladijo precej poškodovale. Madrid, 20. maja. Zunanje zadeve vodi začasno ministerski predsednik Sagasta. Madrid, 20. maja Časopisje napada vlado v Hongkongu, ker je ameriškim ladi-jam dovolila, dovesti razna živila vstašem, in ker ni prepovedala odhoda vstašev s Fili-pin. Izraža se tudi začudenje, da se Anglija ni protivila Amerikancem, ko so pretrgali kabelsko zvezo s Kubo. Havana, 20. maja. Na Kubi je še dovolj živil za armado in prebivalstvo, ker španjske ladije vkljub blokadi lahko dovažajo razne potrebščine. Vstaši so bili v več bitkah poraženi in imajo precejšnje izgube. London, 20. maja. Spodnja zbornica se je včeraj polnoštevilno sešla k posebni seji. Lord Balfour se je dvignil s sedeža in za njim vsi poslanci ter rekel, da se najbolje počasti spomin Gladstonov, ako zbornica prekine sejo. Danes se je vsprejela adresa na kraljico, v kateri se prosi, naj se Gladstone pokoplje na državne stroške v westminster- ski katedrali in se mu napravi spomenik z napisom: Priznanje velikim zaslugam. Washington, 20. maja. Mornariški tajnik Long je izjavil včeraj popoludne, da je vojna ladija „Oregon" na varnem kraju, toda povedati pa ni hotel, kje se nahaja. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 m. B •a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo li St •fv6 18 9 zvečer 731-7 17 4 si. jug dež 19 7. zjutraj 2. poool. 730-8 729 2 154 23-1 si. jvzn. p. m. jvzh. del. jasno oblačno 1-5 19 9. zvečer 728-6 10 0 brezv. del. lasno 20 7. zjutraj 2. popol. 727 5 729 9 15 0 20 2 si. jug p. m. jzah. del. jasno del. oblač 2-4 oiociujii irujtieiiuuni sreue ii u , za naa normaiom. Srednja temperatura Četrtka 18-2°, za 3 7° nad normalom. * ,Unio catholica', § $ zavarovalna družba, ^ s^ Dunaj, I., Backerstrasse 14, & W se priporoča vsem katoličanom, ki si za združenje na gospodarskem polji prizadevajo. Unlo catholica zavaruje proti ognju, nezgodi in na živlienje; zlasti Sj^ zvonove proti razpoki. 360 2 -1 Sj^ Išče zaupanja vrednih zastopnikov. ^ Popolna varnost. Zmerne premije. T£B6 ^ Glavno zastopstvo za Kranjsko u^ v Ljubljani, Kongresni trg ^ ( mrli mk IG. maja. Marija Kavčan, posestnika, 57 let, Strmi pot št. 6, otrpnenje pluC. 17. maja. Ivan Olivari, umirovljeni policijski oficijal, 75 let, Tržaška cesta 12 a, oslarelost. 18. maja. Jožef Jekin, knjigovez, 18 let, Tesarske ulice 3, jetika. V hiralnici: 16. maja. Štefan Marušič, delavec, 59 let, gastro ente- ritis. V otroški bolnišnici: 18. maja. Jožefa Mihelič, gostilničarja hči, 2 meseca, scleroma. Zahvala. Podpisano predstojništvo se sem potom prav srfino zahvaljuje spoštovanima bratoma Zupan, orgljarjema v Kamnigorici na Gorenjskem, za povsem solidno, vestno, pošteno in izborno delo novih orgelj. Orgije morajo vsakemu dopasti. Glas je lep, čist in mogočen, delo pa po najnovejšem ukroju intonacije in izdelave. Delo in cena Vaju res hvali in vsestransko priporoCa ; zato se podpisano predstojništvo zahvaljuje in ista slavnemu občinstvu in častitim predstojništvom cerkva prav toplo priporoča. Predstojništvo župne cerkve sv. Antona pri Kopru, dne 16. maja 1898. Pipan Ivan, župnik. 365 1 Turko Jožef, Jakcmin Jožef, cerkvena ključarja. w a «i ■-«» Liniment. Capsici compos. 231 14 lz lekarne Blohter-Jeve v Pragi pr>znano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo ie dobiti posod!ca po 40 kr., 70 kr. in 1 (jrld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 707 39—35 Richter-jev liniment s,sidrom' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristn«. Richterjeva lekarna pri zlatem leva v Pragi, V bolnišnici: 15. maja. Barbara Hrome, kajžarja žena, 38 let, jetika. — Marjeta tiojt, dninarica, 53 let, jetika. — Ana Ahčin, šivilja, 52 let, jetika. — Lorenc Čertanc, dninar, 44 let, mrtvoud l(i. maja, .ložef Kune, premogar, 27 let, sareomatosis. t 363 1 — 1 Vsem sorodnikom, prijateljem dragim in znancem iskreno priporočam v pobožno molitev ia blag spomin svojo nepozabno, dobro sestro Minko, katera je danes popoludne ob '/, 2. uri po dolgi in zelo mučni bolezni, večkrat prejemši sv. zakramente za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnke bode v petek, dne 20. t. m. , zjutraj ob 7. uri na pokopališču pri Devici Mariji v Polji. D. M. POLJE, dne 18. majnika 1898. M. Kolar, župnik. 364 1-1 Potrtim srcem javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj predobri, iskreno ljubljeni mož, pospod Vencel Pezdič bivši mizarski mojster danes ob 7. uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 75. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Truplo nepozabnega rajneega prenešeno bode v soboto, dne 21. maja 1.1., ob 5. uri popoldne iz hiše št. 20 Kolodvorske ulicu k večnemu počitku na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice brale se bodo v župni cerkvi sv. Petra. Dragega ranjcega priporočam v pobožno molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 19. maja 1898. Ana Pezdič roj. Medar, žena. C ■3 ae a © ft iS > .s '2 u S? S « rrt O . ^ « i fl « O ' i t ž S »rt ^ ^ ■S «£ 2 -i : « £ T3 | Q3 O o U 01 £ ca So m — n -o ® S = . M ** .5 > s _ a O ? 4< N m « > « B K S . S * k y S tsj .. > r K t« a. U Povodom intronizacije novega viadike ljubljanskega natisnila je Katoliška Tiskarna na karton v barvotisku Zakristij ske »^tablice: Pro antistite nostro Antonio Bonaventura. Dobivajo se v Katoliški tiskarni in Katoliški bukvami v Ljubljani komad po 20 kr., s poštnino 28 kr. <2°a spomlad in slav3eno 6o6o! Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš. Orala, brane, lopate, motlke, krampe, vile, vsakovrstne žage in pile, lonci (železoliti in plošče-vinasti), nagrobni križi, različna mizarska, tesarska, kovaška, ključa-ničarska in usnjarska orodja. Štedilniki, peči, kovano in valano železo, vsakovrstno kuhinjsko orodje, kovanja za okna, vrata la cele hiše. Železniške šine za oboke, oement, štor je za strope. Zaradi opustitve trgovine oblastno dovoljena popolna razprodaja vsakovrstne železnine po tovarniških cenah. Najlepša prilika g. trgovcem in si. konsumnim društvom si vsakovrstno železnino najceneje naročiti. 293 27 And. Druškovič Mestni trg št. 9./10. Dratence in drat, vsakovrstne tehtnice, plo-ščevina vsakovrstna, kakor: mesingasta, pokfa-nasta, bakrena, cinka-sta in pocinkana, bela in črna. Trombe za vodo in gnojnico. Svetilke in kovanja za kočije. Vsakovrstne ključalnice. me-singaste kljuke, pante in zapahe. Ledene omare in pipe za pivo. Kroglje in keglje za kegljanje itd. itd. itd. I> 11 11 a j s k a borza. Dnč 20. maja. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državni dolg v srebru.....101 „ Avstrijska zlata renta 4°/0......121 „ Avstrijska kronska renta 4•/„, 200 kron . 101 „ Ogerska zlata renta 4°/0.......120 „ Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 99 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. , 911 „ Kreditne delnice, 160 gld..............357 „ London vista...........120 „ Nemški drž.bankovci za lOOm.nem. drž.velj. 58 „ 20 mark............11 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........44 „ C. kr. cekini......................5 „ 95 kr. 85 „ 15 . 75 „ 85 „ 20 „ 80 92 79 65 20 66 Dnč 18. maja. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 46/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/„ . » » južne železnice 5°/0 . » » dolenjskih železnic 4°/„ 163 gld. 50 kr 160 75 n 197 i 5 n 99 40 139 — 129 50 109 50 112 50 99 — 98 70 n 219 50 181 25 126 — 99 n 50 rt Kreditne srečke, 100 gld....... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Hudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Genois srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........ 200 gld. 20 kr 172 20 „ 30 „ 27 n ~ n 84 n 25 „ 79 n 40 „ 59 M " r 22 n 50 „ 156 3495 437 72 „ 25 „ 114 „ 50 „ 164 „ 15 „ 181 „ 75 „ 128 n n SiT Nakup in prodaja IS vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - - Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „H EBCIIR I., VKollzeils 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. 66 atS" PoJasnlla~£2S v vseh gospodarskih in finančnih sfvaret potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.