vr^iBTW lti[T Jfmmlas9T^^ nuTtio. wm hikhihb w f aw w aw *. mt. m m mt tww fow omw or www time. w. t. wr 0** ot »rssxwt. a. m. b^ e	^
GLAS NARODA.
b If«« York solo Ml.«, t.00
«4 mo—ivo mi*	too	list slovenskih delavcev v Ameriki.	—r 75,000 Reader	I
TELEFON: «7« OOKTLANDT	Entered aa isoond (Baas Mattsr, liptibir H, 1903. at the Post Offios it New York, H. Y, od« Uit Act of Otmgnm «f March ISTI.	TELEFON: 4687 CORTLAND?
NO »5 — iT*V. 95.	NEW YORK, THUR8DAY, APRIL 22, 1920. — ČETRTEK, 22. APRILA, 1920.	VOLUME XXVULL — LETNIK ZZVIIL
ALI JE BIL CADORNA RES KRIV ITALIAN. PORAZA?
GUOLIELMO FERRfcHO. SLAVNI ITALJANSKI ZGODOVINAR,1 OBSOJA FANATIČNO AROOANCO C ADO RITE, KI JE POŠILJAL F VEŽE RE KRUTE V BITKO. — PRIMERJA OA Z DIKTATORJEM — OBSOJA NJEGOV MILITARIZEM TER METODO KAM PANJE PROTI AVSTRIJI
j
Piše Oufhtlmo Ferrero
Poru, Francija, J* aprila	Svetovna \ojna stopa sedaj v,
svoj«* drug« *i\ljenj", to je v zgodovino in to tudi v Italiji. Prehaja
h»»jnih f»«»lja ter zadrtih uradov ministrstev v >v»t knjip. Zeodo ^ \ ma pa pripenja sl'.kati na u likcrn praznem prostoni preteklosti „t var, ki je hda in Uateie tit več. to kar je nevidno in razpršeno v ? • t roke* \ via 1m »t ne nt *n nepotovetn \|M>ra lin človeka.
Ljudje so uatnrt ustvarjeni na ta način. Vedno vprašujejo toui. no, če je trt ha v/,-ti zgodovino resno ali kot razvedrilo in zabavo. ko vendar zgodovina »anta trdi. tla pozna resnico glede do : <mI ko v preteklosti Kljub teran pa se ljudje zopet in zopet vnčajo k pisanju m eltanjtt ;--rodoviue t^r so ob vsakem povratku bolj želj-i i>i k*»t pa mi bili prej«-
Med najbolj /načine zgodovine vojne, ki so bile objavljene v , t adnjetn e h sit, spat'a mu generala E t tore Vigano, ki je bila objav-!, l u na pod naslovom Naša vojna Kako se jo je pripravilo in vo-uilo do novembra 1917.	I
Kot liani pove /e naslov, je to zgodovina vojne, katero je vo- j . jevala Italija do bitk« pri Kobaridu ter umaknjenja na črto ob Pia-\«v Pripoveduje nam, kako m- je pridela velika ofenzivna vojna proti , i.\strijsken.n nsith,tv". kako s,- je razvila in izjalovila. To je pri-prosta živahna povest, popolnoma ja-.ua. br»-z neprimern.il posamez-. -i »isti ali oiuliee ra/U'izovatija vojaške znanosti in brez onepa ,ia , I piho\;tnja. ki je tako n**srečtio pa>'-ilo episode naš«' vojn«- v številnih ' 1 njipah, ki so bile objavljene. «'-e so bile te epsode velike ali majhne, sre,»ne ali we*rečne.	|
V tej knjipi se p rdstavlja našo vojno z njenim naravnim obra-,otn ter v renničnilt | roporeijah človeške episode. Kako veliko ste-'] \ ilo trpeud ;e moralo ./-_*initi \	lepa iz tega opisa!	I
Prei-.-jš. ri «lel ku.:.«e opisuj«- bitko pri Kobaridu ter umikanje., i i je si,-,lih. tej bit k . P tatelj pa bo zaman iski.l obdolžhe proti de 1.1 z mu soe i jii listov. oUiolzlie proti pa*t irskemu pismu papeža ter domnevana t« r baje lazkritri izdajstva vojakov. To so bili preti -J meti. ki so v zadnjih ireli lotili služili kot najmogočnejši vir ljudske- j .i otfon'-enja. V sit tu pojasnila je poslal zgodovinar nazaj v deželo,1, t/, kati re prišla, nam.«-«"- v deželo pripovedk.
Knj pa generala Vienna, katero navaja v vseh drupih modra in človeška popusti.j.-ost. je nasprotno zelo stropa proti generalu < i adomi. Nekdo jo j« takoj oznanil vsled tega kot obtožnieo. «lvi- j' p- jetto proti prveins « ener:slisit,iu našo armade. V tem slučaju ni J nopoč i/r« . i nobene >*dl>e. doklet ni pent—al Cadorna odgovoril'« s«! ti i I »očim pa eakat.io na odgovor z drupe strani, si ne moremo po-|« mapah, ee damo izr:«/ utisom, katere smo dobili. 1'tis, ki prevladu.«' a meni. pa je naslednji:
Sredi drupih »ako pravičnih in pravilnih opazovanj in za-, kljm kov je nnpravil peneral Vlpano t adorno odpovoruim za napa « l.f in iztrre«le. katere m- lahko bolj pravično naprti napravam, poli-tiki ter i ekenui poto* «-inu duhu in zelo nesrečnemu, — «*asa.
f'a«lort:a s»« z«li nu ni elovek. ki je poln neke vrste fanatične aro * uanee ali tloreiiljavosf■. ki ne pripada staremu militarizmu iz leta IK|> ali lfti;», pn»; pa r.ijnovejfieniti militarizmu, ki je evetel po letu »w7rt in kateremu so s#» prilizovale in smehljale celo r.rkatere de-;i.ok? atiene države i»i stranke. Jaz mislim s tem militarizem.* ki si ..«• domišljal, da je v stanu spraviti v enotno armado vse možke od osemnajstih do pet nš;.rkiesetih let ter jih vre«'i po par te«lnih urje-l ja v sredino prorot n strahot najbolj krvave vojne kar jih je olo-\eitvo kedaj videlo, d t bi se borili skozi leta t^r umirali v milijonih t»r storili vse to ne da bi omajali svet.
C adorna. prepoj -t z ostalimi vred z arabieijo, da improvizira ; rmado Kwerk>a in "/.*. r-ši potoni tega no najveejih podjetjili vojne, se je vrpel z r.«lprtin., o,*-mi v sredino državljanske vojne strank, kij no se borile me«| soboj za poveljstvo v vojni. Zavzel je skoro mesto ihktatorja v Italiji Vrpel se je v ofenzivno vojno proti avstrijskemu «i-sarstvn, krvavo in rekoneljivo vojno kot «la so bili vsi oni milijoni mož, ki so bili v>»rojeni v miru in za mir in katere je iztrpal ' iz njih najdražjih poslov, vsi preisknaeni ter urjeni vojaki, ki ži-\e le v namenil, da »i.ijejo in sprejemajo mlaree.
tKtalo je napra«. ia politika. Napove«lali smo Avstriji vojno v taki skrajnosti, da mik) se morali takoj vre«'i na napad, «*e nismo ho-1 t.li, da bi bila naš:i \«»jna od pr«*etka diskreditirana. Mi pa nismo imeli ter tmli nismo mopli imeti sd. ki bi bile potrebne, da vzdrži-mo tako ofenz vno \«.jno skozi tako dolpo rasa. Cadorna je moral stopiti med ono smr*otiosno nasprotovanje in nadvladal pa je f-kozij «!ve leti in pol. Nato i.a je naenkraT postal njegova žrtev. ---- . . — ————------ ~~ i
Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati i
v stari kraj ali pa za vožnje listke.
Sedaj živimo v ča*n negotovosti in zlorabe, vsak skuša poštar { hitro bopat, ne glede na svojepm bližnjega. Razni agent je in zakol ni bankirji rastejo po v so« 1, kakor gobe po dežju.	j
V teh čafeih se stavijo v denarnem prometu neprtfakorane za j preke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malin neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti aroje neutemeljene ohljn | be, je veliko vprašanje.
Naše denarne podiljatve ae zadnji čas primeroma sedanjim raz meram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo.
300 kron .... $2.70	1.000 kron .... $8.00
400 kron .... $3.60	5.000 kron .... $40.00
600 kron____$40»	10.000 kron .... $78.00
Onataii mm so veljavna do dn«, ko m nadomestijo s drugll Denar nun poslati Je najbolj« po Domestic Portal Money Ord* ali pa po w«r Tork teak Draft
TVKDKA FRAMK »4K1KE
idaT " -iVi' r.ry* • ^ VMMliljeon Ml M.
ARMADNE KLAVZULE I POGODBE S TURČIJO
Vojaški svetovalci se sbirajo v i San Remo. — Ministrski predsed- s niki ne morejo priti do soglasja, s
San Remo, Italija. 21. aprila. — Anpleški. italjanski. francoski, ja-; a ponski, prški in drupi vojaški iz- i t vedenei (eela roparska banda't skupaj j so dospeli semkaj, da se r vdeleže sestave vojaških klavzul j r mirovne pogodbe s Turčijo. Takotii jt bilo danes ofieijelno ohjivlje-'l no. —	j g
Najvišji svet ^kakšen najvišji) i j- sklenil uriniti klavzulo v tur- \ ►ko miro\Tio pogtHlbo, potoni ka- r terv naj bi postal Batttm prosto 1 pristanišče za republike A»;-rbej- i tlžan, Georpijo in Armensko. Svet \ je porabil precej časa za razpravo s e lede zavarovanja manjših v Ana- j toliji. Odobril je finančne člene mirovne pogodbe. Odgovor na j predsedniku Wilsoua, katerega so < sestavili Alngleži, je pripravljen 1 presojo.,	»
Poslajiica Lige narodov je bila i pretUoŽena najvišjemu Kvetu, ti- i kajoča se mandata nad Armensko. ( Poslanica izjavlja, da nima Liga I narodov na razpolago nikakih de- 1 nartiih sredstev, nikakega štaba < in nikakih vojaških sil, s kateri- « mi bi izvedla določbe, tikajoče se mandata. Lipa vprašuje, če hoče- 1 jo vlade, ki predstavljajo najvi- j šji svet, dati na razpolago potreb- • nt- vire. (Torej Lipa nima na razpolago nobene stvari? Ajigleži, < Francozi in Italjani imajo denar za vse drugo, le za Ligo ne. Ligo ' bi morala plaorvati'Amerika, če bi bila članica. Tako so vsaj mislili preje).
Potem ko se je razširilo ined časnikarskim poročevalci poročili:, da so bil« njih brzojavke podvržene italjanski crtnzuri, se Je o-glasila delegacija časnikarjev pri ministrskem predsedniku, da izve, 1 če je "kaj resnice na celi stvari. Nitti je odgovoril, da «p časnikar-
I	skih brzojavk	kontrolira na noben način.
Zavezniški ministrski predsedniki niso mogli priti do^dogovo-ra glede metode, kako bi se s silo izvedlo nafirovno pogodbo, sklenjeno z Nemčijo. Glasi ser da se zavzema Lloyd George za koncesije ki bi izločilo uporabo <ale, do-čim je Millerand za to, da se na-* tančno izvede pogoje pogotfJ;e, če r treba tudi s silo. j Pariz, Francija, 2L aprila. — " V nekem* poročilu na Pet ft Pa-
Irisien, ki je prišlo iz San Koma, ^ se glasi, da sta stavili Italija m ^ Anglija predlog, naj se umakne zavezniške čete iz gotovega dela| Pomeranske vspričo dejstva, da si- je Nemčija obvezala takoj izpolniti gotove finančne obligacije v zvezi z mirovno pogodbo.
II	sklenjeno v Versailles. Glasi se, da ni hotel francoski ministrski pred sodnik Millerand privoliti v ta načrt.
Angleško-italjanski program bi vključeval razoroženje JNemcije pod pretnjo blokade ter ^točasno inavpuracijo politike splave. —
USTA JA V MEHIKI SE NEPRESTANO ŠIRI
Agent Carrahze izjavlja, da. je stopila cela država Michoacan na stran ustašev. Položaj v Sonori.
Agua Prieta, isonnra. 21. apr. aprila. — Nova porO>"-il;i. ki ponavljajo npoto\"lla nekega ti rad-1 nika C'arranze, in ki nanovo ponavljajo poročila, sporočena glav-; nemu stanu amer'š&e armade juž-jnepa departments od strani inic-! ligenčne službe, predstavljajo j glavno zanimanje uradnikov So-nore, ki se je pred Lruikim otlpo-vedala vsemu stiku z vlado ('ar-ranze. Poročajo »e je o nadaljnih koncentracijah zveznih in držav nih čet za pričakovane spopade, veindar pa se dosedaj ni še ničesar izvedelo glede dejanskih s[»o-padov.
General Ignacij Pesquierera, ki jt- bil imenovan od predsednika Oarranze, da sledi Adolfu de lu Iluerta kot governer Sonnre. je sporočil ob svojem prihodu v Laredo, Texas, da je presia cela država Michoacan na stran ustašev. General Robelo se je pridružil gibanju z vsemi zveznimi «*etaint, katerim je poveljeval. Njegovo u-potovilo so potrdilo poročila, ki so prišla v nedeljo iz Mexico Tity.
Poročilo ameriške armad ne inteligenčne slr.žbe se je glasilo, da poveljuje revolucijonarnim čela in v Michoacan podpolkovnik Obre-goii, mehiški predsedniški kantti-, dat, o katerem se je poročalo pr«-«T ' kratkim, da je zaprt v glavnem
>	mestu.
i Isto poročilo pravi, da je 77. i mehiški zvezui kavalerijski polk zapustil Ojtrago v Cibuahui, da [ cjači posadko v Juarez in da je . :i200 čet Carranze koncentriranih . v C asas Grandes v Chihuahui. o«I-. koder bodo odpotovale proti So-i r.ori preko Pulpito prelaza.
Amerikanei, ki so dospeli na iuc-jo iz niije Sinaloe, izjavljajo. . da so umikajoče se Carranzove če . tc uničevale mostove ter d ni pa«" • skušale o\-irati napredovauje pe-nerala Flores, ki poveljtije četam Pocore v Sinaloi.
>
' NEM&KI POSLANIK PRI VA-?	TIKANU.
Rim, Itallija, 21. aprila. — Nemška vlada je zaključila po-e trebna pogajanja, da bo eela Nemčija diplomatično zastopana pri ~ Vatikanu z eno osebo in pred
-	kratkim je bil vsled tega imeno-? van nemškim poslanikom pri Va-1 tikanu Diego von Bergen. I)ose-e daj je bil von Bergen pruski po-111 si an i k pri Vatikanu. Prusko po-a slaništvo bo razpnščeno obenem z
ustvarjenjem nemikega poslani -. štva pri Vatikanu. Edinole Ba-varsko bo obranila pri Vatikanu a svojega posebnega poslanika kot d je bila to že preje navada, a __
pravi list "Matin", ki dostavlja, >i da Nitti in Lloyd George najbrž e ne boata vstrajala pri izvedbi svo-o jega načrta vspričo dejstva, da se
—	jima Millerand noče pridružiti.
1 .ik<>j po skl«-pii premirja )e bil «'♦•! amer'Ške ekspe«lieijske armade zase<lel kos nemškepa ozemlja ' svarilo, da s.* mora Nemčija dr/i.ti da- ill obljub. Ameriški fantjf niso imeli posebnepa dela in \sl«-d t«*«rn v«diko prostepa	In d«»i«eas jim j«- hibi. strašno t'olir<'a<. V. Nem«-: kot sovražniki
m>o hoteli l»r;it ti. tod.i / Nen kami. no. človek mora biti •r«,ntlernan in ne snie sovražiti ž.-nsk. in stiiri pregovor, da kri ni vo la. se je tudi tukaj vresničil. Fantje	vrnili v Ameriko, sedaj pa
prihajajo za nj mi nemška dekleta s sadovi ljubezni - Slika nam kaže nekaj teh mladih mater, ki so do>peie \ Ilobokeu. Zanje s - j.» zavzel ;<meriški Rdeči križ. k! bo preskrbe!, da bmlo otroci
tudi pred postavo dobili očete.
TUDI ZOR. DRŽAVE <
DODO ZASTOPANE |
- i
Imcriški poslanik v Italiji, John- i on, je imenovan za "oficijelnega j
opazovalca" na konferenci. i
—
Washington, !). < *.T 21. aprila, ž I >a!!♦•-» je dobil poslanik Johnson i v Kimu i/ državnega departmen- | :a narorilo. naj se udeleži zavez- j uiške konference v San Remo kot j ofic jelni opazovalec ameriške | \ bule.	.	|
Popajanj in posvetovanj se ne j bo aktivno vdeležil.
Poslanik Johnson bo najbrže še ( tekom današnjega dne dcwpel v j san Uemo.	,
V državnem department!! pra- , \ijo. da so njegove inštrukcije po- , dobne inštrukcijam poslanika ( Wallace kot je prisostvoval se- < jam poslaniškepa sveta v Parizu , kot opazovalec.
Johnson bo vsak dan sproti obveščal državni department o poteku konference.
P.OJ ZA SEDEMURKI DELAVNIK.
t ___
-
Cleveland, Ohio, 20. aprila. —
Konvencija International Cigar Makers I'tiion, ki se je sestala tukaj. je z :J7S glasovi proti 102 {sprejela odredbo, ki naj bi posta-1«'» pravomočna dne 1. maja 1921 in potoni katere se bo uveljavilo sedem urni delavnik za vse člane te organizacije, zaposljene v Zdr. državah, Canadii. Portoricu in Cnbi.
Samuel Gompers. predsednik American Federation of Labor in prvi podpredsednik unije izdelovalec v c i par. je vodil boj za standard sedemurnepa delavnika v *ej industriji.
DENARNE PO&ILJATVE V
ISTRO, NA GORlftKO IN NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tndi hitro po *eli Istri, na Goriškem in tudi na i Notranjskem, po ozemlja, ki je za-i edeno po italjanski armadi.
Jamčimo ali farantinmo n vsako potajalov, toda n kaki mo> . »oče zamude t izplačilu no moreno prevzeti nikako obvonootL 60 lir .... $ 2J0 100 lir .... $ 5JO 300 Ur .... $16410 500 lir .... «».00 1000 lir .... $49.00
Denar mm podati jo najboljio po Domirtir Postal Momj Oite, t ali pa po Now Took Bonk BnIL
POVRATEK MAJNERJEY |l
NA DELO?
i — ^ 1 Glasi sc, da se vračajo stavktfjoč' I premogarji v Karsasu zepet na t delo. — Dve tretini zaposleni?
Pittsburgh. Kan-sas. 21. aprila I >v tretini premogovnikov, ka I telim se je Ustavilo delo vsled v stavke pMMiioirarj.-v. vpri/orji;-.« v znamenje j rotesta |>roti temu. o da "O oblasti poslale v ječo pred-j o js«-dnika Aleksandra Howata ter \ tri nadalji e linijske voditelje, ker si omalovaže\a!i	t»*r niso h
hoteli nastopiti kot priče, sta pričeli včeraj z. zopet ni m obratova- t njeni, kot se plaši v poročilih, ki > so prišla semkaj včeraj zvečer
Obenem > po vrat kom premogar- \ |jev na delo je prišlo tudi poroči-, (i le <k1 so<lnika Hiiginsa. predsedui- > ka sotliš«'a za industrljalne o»l- j nošaje. da se bo danes zopet pri- k čelo s preiskavo so<llŠ4*-a. tikajočo se razmer v premoirarski indu- v stri j i v Kansasu.	t
štirje linijski uradniki so bili poslani v ječo. ker niso hoteli pri-(čati pre^l sodiščem za inuustrijal- J ' ne odnošaje ter se nahajajo »e<laj ; . na prostih nopah proti jamščini,; ' dokler ne bo rešen priziv pri državnem najvišjem sodišču. Pred- j 1 sednik HoAvat je rekel, da je bila \ 1; za petek sklicana konferenca v ^ Kansas City, da razpravlja plede!, 1 j pritožb preniopa rje v v dotienem'i I okraju.	i ',
' JAPONCI IN ZAVZETA SIBIR SKA ME8TA.	(
\ | Vladivostok, Sibirija. 20. apr J.faponske čete drž" mesta v iztoč-| ni Sibiriji pod vojaško kontrolo ] iter objavljajo, da bodo zajamčile ^ ^ obratovanje železnic.
.fapotiei izjavljaj^t. da so v plav- ' T t»em ir.fler»*sirani po vzdržanju i j zvez ter so povsod sprejeli spravljivo stališče. Neka ladja, ki ima | na krovu veliko število delavcev. p'j< baje odplula iz. Japonske v namenu, da pristane v tem prista-
e l — • UlSell.
^ Rusi še nadalje beže v hribe iz ' mest in vasi. a doseda j ni prišlo | še do nikakih resnih napadov na japonske čete.
j
j NEMČIJA ZAHTEVA IZROCl-a	TEV HOELZA.
v- Pra^a, Oe bosi o vaška, 20 apr - Nemška vlada je zahtevala od če-hoslovaške, naj ji takoj izroči sati škrga komtmtstičinega bandita a Masa Tloelza, ki je bU aretiran i- prejšnji teden v Egeru na Če n škem.
r-j P redno je pobegnil iz Nemčije, 1 Je pomoril veliko itevilo oseb.
RUMUNSKA SE OZIRA I
V BODOČNOST
— I
Boljše je za narod, če se niegov C razvoj zakasni, kot da bi postal p suženj drugih narodov.	d
Bukarešta. Kutn.mska. *_'l apr.
Rumunska kraljica je sprejela v j
avdijenei ameriškepa «"-asuikar ^
i skepa porre-eviib-a v svoji pataei
v ('ot ročen i.	^
Poročevalce izjavlja, da izple-
<!:• prav tako krasno kot T.*'krat.J^
j ko jo je zadnjikrat videl 1. 1JI1S.I
Povedala mu je. da bi od.šl t na ^
s'ednje leto v Združene države, da j
o!»iš«»e svoje prijatelje, če hi kaj .
takepa dovoljevale okol ščlne in . .... da bi se prt te priliki osehno za-
. s hvalila ameriškemu narodu za po-
I	1 .
moč. katero je nudil Romunski ^
potom svojetra R^lečepa k»-iža v j
času. ko je Rcmunska najbolj po
♦	trtbovaJa take pomoči.	i
—	Po cesli RumimsKl previa- . d t1 j o neko čustvovanje proti ino- ^ zemskim kapitalistom, — je izja- ^ vil poročevalec, ko je prišel po-
' povor na finančne težkoče. v ka-f^ terih se nahaja llumunska. — Med . tem. — je dostavil. — pa va5a*( vlatla ne more pričakovati, da bi j inozemski kapitalisti posodili svoj ( ttenar hrez zadostnih jamstev.
—	To
je res. — je od povor.Ta ( i kraljica. — a eela krivda ie na strani inozemeev. Rtunnnei se bo-je kontrole r<l strani inozemskih kapitalistov, ki ne hočejo le za !
•	f!ostne varnosti, temveč ki hočejo stalno kontrolo vseh plavnih virov dežele. Seveda spoznavamo j it.t vsi. da finančne zadeve in čil-1
'stvovanja ne spadajo skupaj, ven-: jiiar pa obstaja velikanska razlika! med pozlačenimi obligacijami in j' dobrimi dobirki za naloženi de-' rar ter tem. da se zahteva vse. kar je v red ne pa v deželi. Mi smo popolnoma voljni, da pridejo semkaj tujei in da sodelujejo z nami l»rl razvoju velikanskih naravnih, *• "rov naše dežele, vendar pa no-,
I	čem o postati njih ekonomski suž- ( nji izključno raditepa. ker nas je. opravila vojnr- v velike finančne, i.adrege. Mi vsi bi rajše stradali ali pa zavlekli svojo ekonomsko
II	ckonstrukeijo za leta kot pa o-Uiali še enkrat ekonomska provin-| i.»a kake drupe dežele.
Kraljica je imela pri tem v mi-M-h, da je biia Rnmunska skozi ŠTtrldest let ekonomska provinca | Nemčije in dn se je mopla opro-isriti te nadvlade le s pomočjo voj-' ne. —
i — Če hočejo priti tujci sem pod j temi pogoji, — je nadaljevala kra Ijiea, — nas bo veselilo sodelovati z njimi ter jim nnditi primeren deleč v našem ekonomskem živ-lj«jn.
VAŽNO ZA POTNIKE! p^B I ■
Za parnik "PRESIDENT WILSON", ki odplnje 8. maja v Trst, ^ jo priglasilo že toliko potnikov, da je sedaj že napolnjen. Pro-store smo zagotovili enim potnikom, od katerih smo do 15. apr prejeli aro. Svetujemo tedaj onim, ki so namenjeni v kratkem odpotovati r Jugoslavijo preko Trsta, da se odločijo za parnik "BELVEdere", ki odpluje dne 1. maja ali pa za ' SUSQUEHANNA', ki od. pluje 22. maja.
Kdor želi potovati s parnikom "BELVEDERE" sli "SUSQUEhanna", naj se hitro priglasi, ker se prav lahko pripeti, da se prijavi tndi za ta dva parnika toliko potnikov, da bosta v kratkem polna.
Potniki, ki so nam poslali aro za "PRESIDENT WILSON", naj posknisjo da pridejo v naš urad že v torek, 4. Ji^fjs mogoče vsem o pravem času preskrbeti potne liste in vse drugo, ka« so potrebuje sa pioto vanje.
---- -^ Tlmk idm«! ^
.	. ^	., tiia	'
GLAS NARODA, 22. APR. lflSft
Novice iz Slovenije
Vjovko .še nikdar ni videla Jurco, pač pa pozna »Švelea. Zaslisita se sodna izvedenca cesarski svetnik Franke in primarij dr. Robida. Cesarski svetnik Fraiike: "Prepričan som. da ni pisal Rrozilue-«ra pisma Jurca, marveč- Svolc"; primarij dr. Kobida: "Grozilno pismo je pisal Švelc". Državni pravilnik dr. Ogoreutz: "Odstopam od obtožbe", nakar razglasi prvomcstnik senata nads\etnik Želirc oprostilno razsodbo.
Mozirje.
► V 110«"i ob 1. uri dne 2. marca
•	<ta roparja z v^trilii odprla vsa ' vrata v hiši Pevca. V pritličju
•	sta našla blagajno, katero pa ni-
-	sta mogla odpreti. l*ri električni
•	razsvetljavi sta prišla v prvo nad-
-	s t rop j o. Tamkaj sta električno -jluč tako uredila, da je elektrika
-	v I. nadstropju ugasnila, medtem
-	ko v pritličju ne. Nato udarita
-	direktno v spalno sobo, vržeta 1 gospo na tla in jo pričneta daviti.
-	V spanju zakriči Pevce, kuj je.
-	Medtem uide. gospa v drugo so-bc in roparja se divje spustita
-	rad Povea v posteljo. V boju za -jiivljenje in smrt se je iztrgal ro-!l|parjem. ranjen na telesu in «rla-
vi. skočil proti vratom, katere je soproga zaklenila. V tem t remit-
•	ku ropar ustreli Pevca v levo ro-
0	ko. Ko poei strel, odpre soproga "l vita. da se rešita v to sobo. Ta-*- koj oilpre Pevee okna iu kli»»* I- sosede na poiuoe. Prišli so takoj ' tf/ani. a roparji so nie»l tem že
pobegnili. I »i 1 je eden v vojaški in drugi v eivilni obleko. Oba sta bila črno namazana. Žanilarmeri->- ja ]>ridno išre zločinee, nekaj je r- že zaprtih, aii so pravi. >»♦' ni do-i- gnano.
Za " gejham'' -policista
1	se je izdajal brezposelni potnik Kudolf Kosmač proti fotografu in
r" godcu Albertu Pestnerju pri Zla-' torogu. kamor je prišel z dvema k'onama in je ostal tam v družbi do fi. ure zjutraj. Pest nor. ki j«' 11 gehajm"'-policistu zaupal, mu je l" ponudil v nakup starinsko uro za r (.00 kron, o kateri je Kosuiae re-X. kel. da jo bo prodal nekemu gro--1" u, pozneje je Pestnerju rekel, da ! je uro 'iz-ubil in mu obljubil, da ' mu bo G00 kron v obrokih porav-' nal. kadar l>o kaj zaslužil ii< mu A' je tudi suknjo zastavil. Deželno ? sodišče je obsodilo Kosmača ker se je izdajal za ''gehajm"-poliii-')' sta, po paragrafu 1(>4 srbskega kriminalnega zakona v 1.1 dni za-I pora, oprostilo ga je pa od obtož-' ' be, da l»i si bil poskušal na golju-t;vi na«"in prilastiti Pestnerjevo
•	i.i-if, Ker je verjeten njegov zago-
' v or. da je uro izgubil. I a
i-	Semič.
c. Požnri so zadnji čas na ilnev-1- nem redu. Povzroča jih neki po-1- sebne vrsle železniški stroj, ki je j- postal že strah vseb bližnjib so-i- s«lov ]>roge. Dne 6. marca je v K«-tu zgorelo deset poslopij, pred i a tednom eno. več že zapal jenih so
-	komaj rešili, koda samo na vinu j. \v žganju znaša do ."»0.000 kron. v Naj vso škodo uprava eim prej :a povrne. Ali ni že skrajne ča«. da o- želez, uprava dotični pomanjkljivi v: stroj vzame iz prometa! Nevo-
lia med ljudstvom je velika.
Mati in sin.	V
Vojna grozot in trpel jen ja! Ma- p ti hrepeni po sinu. Ne ve, kje je s< ubogo dete. Hrepenenje jo žene 1-tja v v daljne dežele. Ne more o- (J stati v svoji rodni domovini. Sr- p ce jo vleče, ji je nemirno, samo, g dr. bi vittela še enkrat svojega si- p na. Slovenska rudarska rodbina p je bila, ki je najprvo robotala ka- p pitalizmu tam v renskih rudnikih, p Pozneje so se preselili v Franci- p jo. Mati s svojim sinom Iranom L '/ Osem let je minuli. Vojna j«' izbruhnila... Njej so Francozi dovolili, da se je povrnila v rodno dotnovino. Sina Ivana, sposobne- < ga za vojno prelivanje, pa so ji \ internirali tam v onih žičnih šoto- s r:s«"ih !. '.. Alati čaka in čaka, ke- * daj se ji povrne sin. 1'panja ni. r <.ire na policijo in prosi perma- > iiončnega uradnika, naj ji izpo- i sinje potne dokumente v Franei- , jo, da vidi sina. "Hočem ga vi- \ deti!*' Po danes svetu odide. Za- ,
k
pira vrata. Kmalu se vrata zopet . i 1 odpro. Vstopi jugoslovanski vo- '
. jak, uslužber. pri mestnem iijetni- ;
1 škem logoru. Javi pol. uradniku: i
r	.
"Tu je Ivan Sušili k. internira- , i?ee v Franciji. Ne ve, kje je nje- ; gov dom! N<» vi. kje je njegova! mati!".... Pol. uradnik premo-triva sinov.' obrazne poteze i:, jiii primerja s prejšnjimi matere. Da! To je njen fcin! Pove mu, da jc
" bila ravnokar njegova mati pri
%
njem za potni li-t v Francijo. Odide vesel v upu. da jc skorajšnje svidenje z mamico!.... I so-' da! —
"Molčečnost".
ii , ..
Pred deželno sodnijo se zago-
n "arja .Josip Jurra. sin lesnega tr-n govea v Postojni, kateremu očita obtožba, da je pisal 1. julija 1019 Mariji Vovkovi pismo, v ka-terem je je poživljal, da naj po-e šlje v dveh dneh na naslov pošt-noležeče • Molčečnost 3000', Ljuli-Ijana, znesek 3000 kron, sicer da Q bo vse izdal o njenem možu, češ, j da je njen mož v Dravijali flug-{ motorje in dinamo pobral in ba-J rako v Šiški zažgal. Pismo je izročila Vovkova dr. Ažmauti, ka-teri ga je izročil najprej šefu voj-r ne policije, ki je potem kot odgo-e vor na navedeno izsiljevalno pi-smo napisal pismo na pošto. Yse-' biua pisma: cel odgovor se je gla-l «>1- "Na svidenje pri vojaški policiji'*. Po pismo je prišel G. juli-■ ja 3910 na glavno pošto morna-„ riški akademik Ftrdinand Svelč, kateri je bil pri tej priliki prijet ii»_ aretiran. Švelc je nato izjavil, da ga je poslal po pismo nek^ člo-• ek, ki se mu je predstavil p (h l imenom Alonz Keller, šofer iz Šiške. Vojaška policija je aretirala Jurco 5. avgusta 1919; pri kon-rontaciji z njim jo izjavil Svele. . tla je Jurca identičen z onim Kel-1 lerjem, kateri ga je poslal po od-cdgovor. Pri razpravi Jurca naj-odloenejše zanikava, da bi bil pi-C sal pismo in da niti Kvelea ne pozna Kot priča zaslišana Marija a	__
a	...
a enega okrajnega sodnika in sod-
a nega predstojnika pri sodišču v
j, Pazinu, enega okrajnega sodnika
a ir. srninega predstojnika 1er enc-
ga sodnika pri okrajnem sodišču
i. na Krku.	_
Malo pojasnit.
Da ne bo po New Yorku brez-potrebnih in neutemeljenih govoric o moji osebi, sem priniljAi po-
jasniti stvar, kateri je dal povod vy Mr. Rudolf Trošt ter se tiče ne- tj kega novega trgovskega podjetja, ^ Petra Zgage in mene.
et
Ko je izšla v Zgagovi koloni 1 zgotlbica o ajritaeijskih zmožno- ^ stili Mr. Trošta, se je naenkrat pojavilo po New Yorku govorje- j nje. da sem jaz zaslužil sto dolar- p je v s tem, da delani podjetju re- ^ klamo.
Ker sem imel kačo v žepu, sem |
j S«-1 k Mr. Trotstu prepričat se, ka- ^
. ko je s tem zaslužkom. '! . . ... d (i Priznal je, da je on širil te go-
jvoriee, češ, da mu je bilo potre- ?
ba iz lastnih interesov prepričati t
ljudi, da je bila ona stvar rekla- ,
ma zanj.
1 *verjen sem, da bo Mr. Trošt ,	.n
toliko galanten, da bo javno pri-
„ znal, da nisem jaz dobil od nle- .
.. .	J1
gove kompanije niti počenega \
groša ter da se mi niti v bodoče • .	-P
.Ji ni treba bati v tej zadevi od nje ^
nikake nagrade.
a Naialjr sem izvedel, da hodi
rt Mr. Trošt v trgovskih zadevah z
o dotično kolono Petra Zgag% po lil-
j sab ter skuš.-i vsiliti ljudem pre-
r pričanje, da je tista stvar rekla- ^ • 1 i! i-jiui> zanj.	^
'J V kolikor se mu to posreči, me
>_ ne briga in je njegova stvar.	'
° Po mojem mnenju vedo ljudje, ^
l"juft tisto ni bila reklama in tudi
a jaz nisem imel namena pisati re- j
° klame. Oe.se je to zgodilo naro- . k	-	»s
be, je to v prvi vrsti Mr. Trošt u
a • i • i, • ♦ 1 v prid m korist.
Dosctlaj nisem hvalil se nobe-
i(tiili delnic in obveznic, izvzemši
^ 1 Liberty bondov, v nobenem svo-
>0|jih člankov, "kajti naši ljudje so
že prevečkrat sedli na lim raznim ?
. i ničvrednim podjetjem iu agen-
[tom.
1 i • 1 (Jj Omenjenega podjetja ne mešam '
lw'v to bazo. Premlado je se in še !
is
EO i ne more kazati uspehov, ji Kdor hoče kupiti, naj kupi, na ' svojo lastno odgovornost. Če bo ' la stvar dobra, bodo imeli rojaki ' -it) koristi od nje, če bo stvar slaba, 1 :i- naj pripišejo posle<lice svoji lah- 1 >i. komišljenosti.
Io Prepovem si v imenu svoje o- 1 je sebe in Petra Zgage, da bi Mr. 1 u- Trošt rabil mojo kolono v svoje ih reklamne svrlie, ker ta kolona ni ' ili bila nikdar v to namenjena. Za a- plačane oglase je prostor v drii- ; 'k gili kolonah.
Če se bo to še park rat ponovilo, mu bo Zgaga res napravil re-u> klamo.
vi	Janez Terček.
p. -
ia
Jugoslavia irredenta.
a-	_
>o	__ . __.
(	Novice iz Trsta.
V Trstu so priredili soeijalisti ,
in komunisti 29. februarja pro-
Ll testni shod zaradi dogodkov na
L1_ Ogrekem. Italjanska vlada je |
0 shod prepovedala, toda ker so za-
grozili s splošno stavko, je vlada
v toliko odnehal, da je dovolila
a. shod, toda ne na velikem trgu '
r>- pred mestno hišo, marveč na 1
:o Piazza Casimiro Dona Doni. Itali-
V 1 i jamska vlada se je silno bala, da
ia da bi delav?! ne priredili izgre-
ir ti o v; postavili so na vse trge od-
e- delke arditov, oklopne avtomobi- j
c~ le, strojnice, tanke in bicikliste. j
Izgredov ni bilo.	j
** — V Trstu se prodaja meso le j
a~ 5 dni na teden, 2 dueva sta brez- j
mesna dneva; tržaški mesarji to- j
e' žijo, da dobivajo premalo mesa j
in prodajajo le še zmrznjeno ar- j
gentinsko meso. Cene masti in sla-	I
te . .	.. ,	j
mm so se zvišale.	j
KX	i
Sodni j ska mesto v zasedenem i v	ozemlju.
1° v "Osservatore Triestino,, od ,a. 1. marca t. 1., razpisujeta pred-aJ sedništvi okrožnih sodišč v Gori- J ci, po enega okrajnega sodnika pri okrajnih sodiščih v Ajdovšči-ni, Idriji, Tolminu in Vipavi; dveh svetnikov in dveh sodnikov j pri okrožnem sodišču v Puli; enega okrajnega sodnika in sodnega >o predstojnika pri okrajnem sodi- j (a šču v Čresu, dveh sodnikov pri M La okrajnom sodišču v Vodnjanu,! j i- enegaokrajnega sodnika in sodne-M o- ga predstojnika ter enega sodni-'] i; ka v Motovunu, enega okrajnega j ij sodnika in sodnega predstojnika
pri okrajnem sodiiču v Porecu, <
%
redne armade, ki požrejo na temelju dolgih izkušenj vse dobre lastnosti ter tudi vse slabe strani mule, bi radi videli, d a. se podeli vsaj eni mali križec za od.:Kno službo, muli, ki se je izkazala vredno te časti vsprieo svojega junaštva v ognju.
Dopisi
i
počel žt\efi t. obujajočo se na- ] ravo.
< 'vije se. da priredi eie\4elandski pevski oktet "Sam" pod vod- , stvoui g. Kogoja dne 2. maja vele- , zanimiv pevski koncert v Barber-jtonn. Ak<» se 1<» vresniči, tetiaj o-| poza rja n i rojak«- /e sedaj, da pa-jzijo na to prireditev, ker bo nekaj. česar liarberton še ne pomni. Tudi tisti, ki imajo še količkaj pevskega srca. naj te prilike ne zamude. Sirer pa o tem čnjemoj t»«tovo v kratkem kaj v«V-.
Afalgov.
!
Bingham, Utah.
Tudi jaz se moram enkrat ogla-jsiti iz te njuie gorske naselbine.
!ker mislim, da ni bilo nobenega dopisa že nekoliko let od tukaj, i Razmere so kakor mislim pov-ijsod drugje. Draginja nas tare od -jdne do dne hujše. Tudi zadnji tne-
I	j ser je bil razglašen štrajk. ki pa ijni držal. Bil je organiziran pod • jI. W. Nekaj se jih je odzvalo -jstrajku. večina je pa kar napi-ej
II	delala, največ Amerikaiwi, ker| '(oni ne morejo en «lan -brez <lela ži-'
I vet i. t'e danes ne dela. jutri ni kaj
>	v lonec djati. Tiuli par naših ro-i jakov je stalo 7. njimi, ker iniaj<» - boljše polovice tako amerikanizi-i
rane. da dajo vse za modo. To pa t. stane denar iu po mojih mislih to _ je vzrok. <la se mora <Lelati petek j ali svetek. S»-<laj so nam 1. aprila kar celih 2f» centov primaknili. K Premislite, kar celih 25 centov — l, to ti je prava svota v sedanjem času. Sedaj pa mislim, da se bodo zopet vse stvari podražile, da bo s nas stalo 50 centov več na dan za •Jživeti, tako da bomo zopet oško-t( dovani za nadaljnih 25 centov. >J Kakor čitam v časopisih, je po-a nekod že prišla spomlad. Pri nas tf ,j»* pa drugače. Še vedno je veliko li snega; ni sicer velike zime, ali aiMieg še pada vsak dan. k j Pred nekoliko dnevi je prišla i. drča snega s hriba in podrla hišo a ter ubila celo amerikausko druži-e t»o, obstoječo iz štirih oseb, stari-i, šev in dveh sinov. To se je zgodilo e|v nočni dobi. l'ra budilka se je v vstavila o|» treh zjutraj, neki čuti vaj je pa zapazil Aele ob šestih •i zjutraj, nakar so pozvali ljudi o *kupaj, da so jih odkopali, ali na-_ šli so vse mrtve, samo mali psiček je skočil iz razvalin nepoškodo-h vajl-
[j 1'oročati moram tudi žalostno e novico, da sta se pred par dnevi »tepla dva majnerja. Rojak iz Sp. a Štajerske je udaril nekega Ličana ,i v majiii p«i zobeh s svetilko, da e mu je zob izbil. Potem ga je I^i-čan jiočakal pred maj no z drža-o jem od krampa, pa ga je udaril po e glavi, da mu jo je vso zdrobil, nakar je po par urah umrl v bolniš-
>	;niei. Ta človek je bil tukaj znan J pod imenodi. .Joe Sova in ima tu-
kaj precej gotovine. Kakor se eu-ima na Binghiiin banki $19(Ki. „ in »>ekoč je rekel ]>ri na«, da ima 0 denar naložen tudi v Pueblo, Col.. t na banki. On je bil mirnega zna-v čaja in ni skoro nič občeval s Slovenci. zatorej ga je še bolj težko j opisati. Star je bil okoli 50 let. Če a se ne motim, je bil naročen na ^ j O las Naroda. Se<laj ima vso stvar a sodni ja v rokah. Našli so po njegovi smrti nekaj pisem, naslovlje-u nih na Maria Sova, Siidbahn, Un-a garisehe Haupt Lin ie. Post Cross l_ Sountag, Jugoslavia. Drugi na-slov se glasi: ^laria Gromzi. Siid-bahn. 1'ngarisclie Haupt Linie, 0 Staierm., Post Pridau, Jugoslavia. Tretji naslov se glasi: Valen-tin Novak, Srtdbalin, Ungarische j Haupt Linie. Staierm., Post Gross [_ Sountag, Jugoslavia. Govoril je h tudi. da ima nekaj sorodnikov v Pittsburgh«, Pa. Torej ako kdo r želi pojasnila, naj se obrne na a Bingham Court, ali pa na spodaj i, podpisani naslov: j	Mrs. John Samec,
P. O. Box 256, Bingham. Utah.
li __
(4
Kova Turčija
j bo baje zelo majhna. Dobila bo 0 sicer Carigrad m Anatolijo, toda to je malenkost, če pomislimo, da a bo število prebivalcev države zni-žano od 30 milijonov na 6 milijo-e nov. Tedaj bo jedva še država;
od stare slave bo ostalo komaj a še ime.
Barberton, Ohio. p<
V Harl>ertoim smo tudi v ku!- rj turnem i»i izobraževalnem ozira začeli nekoliko bolje živeti. Ako- p ravno vsaka ideja ne uspejc. ven- si dar pusti gotovo sled za setnij. da z; S.- jo t«-Mi lažje zoj>et dohiti in zo-jt< i jH-t obudi v življt-nj.-. Z vztrajnim | p ' in požrtvovalnitn delom tistih. ki;z so sposobni za to. je upati, »la se k vpelje zopet v liarberton nekoliko T • narodno izobraževalnega dela. p Kot je bilo v tem listu svoje- z časno por«tčano	shoda za ^
vstaiiovitev dralnat i«-n»-ga kluba, se je vabilu odzvalo le malo šie-j vilo oseb. toda začetek je pa le. Odzvale so M' pa osebe požrt vo-valne^a in naprednega duha. ' š^ nekoliko pomoči <»d strani no-.j. 1 vib članov in uspeh bo popolen.L Da ima dramatičen klub zm<|ž ! ne in na'darjene osebe za gojili u 1 dramatiko meti Slovenci v Bar-j< L bertonu, jo bilo videt i 17. aprila U " pri prvem nastopu omenjenega ji kluba. Ako računamo ta mali čas.' ] odkar klub obstoji, potem mora-:; > mo priznati, da je bila prelistavaj, - omenjenega dne nekaj sijajnega < i in uspešnega za klub.	h
r IW omenjeno enodejansko 1 igro sta nastopili tlve deklici, koji . v sta prelepo rešili svojo deklama- I l- cijo.	1
p Češarek (g. J. Volk) Smolar je ; i rešil u logo dobro. Da pa ne izosta- . i- ne izven kritike, naj povem, da • ■r mu je manjkalo nekoliko zarašče-e- ne bradice, kojo mu njegova so-i- proga pri gotovi.priliki nekoliko ir ko pogladi. Drugače pa dobro. ' a. Le zopet prihodnjič na «h1«*t! p- Majda. Cešarkova žena (Miss| ,o Mary Zigmont), ta vam je tudi| u znala pokazati, da je dramatično i. nadarjena, kajti obnašanje, go-r. vorjenje in sploh kar zahteva ti ipa, je rešila popolnoma dobro, j le svojega hiožička Cešarka ni; m(»gla pogladiti po bradici. To pa ni njena krivda, bradice Cešarekj namreč imel ni (dovolj velike). Splošno se je Majdiea obnašala kot dobra ženica, tako da je še . nam, ki smo že v večnih okovih,! 1 utripalo srce, da bi imeli take i vljudne ženice vsaj za par dni v a svojem življenju. (Pa pristopimo :a v klub, pa jih bomo imeli vsaj pri igri na odru. kaj ne?) Gospodično 1" M. Zigmont -želimo zopet v kratit kem videti na odru.
10	Koščak. strie prej imenovanih (g. Frank Poje). Ta nam je tudi
>ti ugajal, posebno kljub temu, ko je « trdil, da mu želodec ne dela do-e- bro, je jedel s takim tekom, da l»i smo postali »e mi gledalei lačni u, lakoj ]>o večerji. (I>okaz ttinu je je primanjkljaj sendviča pri poznej-ži m zabavi.) Tudi ta je rešil svojo j. ulogo dobro. Ije zopet prihodnjič rj. na oder!
•a Špela. Koščakova soproga (go-j spa A. Polanc). Ona nam je že s; :o svojim prihodom na oder dokaza-r. la, da ako iščemo kritike, se mo-m tiino in lahko odideoio s praznim p kritičnim 'Vekarjem". Takoj smo a spoznali, da je nji igranje v zabavo ter da ima veliko izkušenj v i- . .. . j. dramatiki.
Nočem nadalje o tem omenjati,! 1 sntelo pa trdim, da pod takim vodstvom je dramatiki uspeh za-f r" gotovljen. Zatorej pa ie naprej za 01 dramatičnimi prineipi!
Igra je bila povoljno obiskana, kar znači, da se občinstvo zanima' J- za slovenske predstave. Le igralcev in igralk hi bilo želeti nekoli-ko več. V naselbini, kot je Bar-a berton, bi bilo lahko najmanj 20
11	igralcev v dramatičnem klubu.
m Naš narodni greh zavisti morate mo opustiti ter prijeti se dela. Nikar ne ugovarjaj mo dobrim kul-(0 turnim idejam, češ, ako je ta polj leg. jaz ne grem, ako bo oni igral, ne grem na predstavo itd. Komur je kaj za narodno izobrazbo, ta z_ naj strupi poleg in pomaga. Dekleta in fantje, ki imajo le količkaj ^ slovenske zavesti, naj pridejo po-^ leg. ne glede na prijateljstvo ali sovraštvo, kajti t« gre le za splošno korist in izobrazbo slovenskega naroda. Oni pa, ki ne vedo, da ' jih je rodila slovenska mati, naj ostanejo dom« za pečjo, ker'niso za sedanji čas. s Dramatični klub je vedno na razpolago izobrazbe željnim KI o-
»j
veti kam in Slovencem. Pristopite n v klub takoj, da pokažete pri priči hodnji igri, da je tudi Barberton
"GLAS NAHODA":
~ wiwfiumSi Aran —^ r
*tTt*-"*riy"ri tirirt^jiiViiai*'	N^WT vpf^ct^.°w?'vr"'
MtotowTIir"	Mil
za NM v«* mm	»»
W AWOOA	i
IValn §1	^BBI^BB
AtfMrtlMMwM M —pmmmmmmt___>
ti,	ii rj i ta MtaMii mm m» »toMujiJii !">■—r Ml ■ HwMTMiaM^i 1
• LAI NARODA ■ MM Mat lin«i> trn Manhattan. Mm* VMh kVi
Tihmwn C«rtlWI — s __^^^^^^__
Orient in zapad se stikata y Marseilles
Kozmopolitsko znljeuje v Marseilles najveejem jirivtanišeu ob Sredozemskem morju t* r enem najbolj razburljivih ter slikovitih proatorov na »vetu, nam opisuje J^eon 1'avey V "Manchester Guardian ' na na>lednji kUtčin:
— l*o ulicafa, ki	pcoelrin široke in tečejo ]»roti središču
Mars^illt-v.!, >e /biia darizadiiem najbolj čudovita mnoiiea na svetu. 'tuL.it bi •/kotietia m »ako rorsana j»- Ja ljuiUk.i množica, tla obsta-. i iij«-u glavui |>*>Nel v tem, da upazuje si«ino .>»'b<i. To ni liikaka ljud-sKa mno/ica kot jih je najti oh pomolih, tudi liikaka me.stna mno-/ ea m koue«-uo tudi ne francoska mnoiiea. Presenetljivo je kwzino-polit»ka ter obiirno Lit«ruaeijottalua. To je najlmlj pestrobojno zbi-laliiee v K v rop i ter nekaka parada, ki ne pozna nikakih <Klraorov ali prekinjen j. To množieo lahko zapustite v>le«l titrujenosti, a nikdar v«l«*d dolgočasja.
Mfkauo Dnuuim j»* pričakovati v vsakem pristanišču, a v Marseilles je m<-Mtiia oa drugačen nA<-iu ler j*- jM^globljt-na. M.»rseil-lt- uaiarcč ni le pristanišče. Predstavlja vrata, skozi katera trguje i ovi »v»*t s starim in laznoliki tujci, ki polnijo eeste, so nasledniki I eiiu-.tnov, kojih razvai ue na grieih krog mesta segajo nazaj v tem-»e prve dm ve zgodovine, (irski, šfMinski iu italjanski trgovci ter i j ili uslužbenci, Afrii. :nei iu Indijci, ki so tako tesno spojeni z iue-torn, da so se nastanil, v svojih lastnih kvartirjili, — vsi ti se pregi-I aj<» tukaj s»-uiinlja v tako vt-likem številu, da ni domačin nikdar presenečen \ »pri<'o katerekoli vrste posebnega narodnega dogodka, * <1 umoru pa do narodnih slavnoi»ti. Orne, rjav.* ju rinene reke teče-.,«) s pomolov v središči« mesta in vsaka izmed množic, iz katerih so ►i si avl jene te reke, ii «a svojo lastno vero, svoje lastne zabave in fcvoje lastne strasti. M> l to množico se lahko le pomešate, da opazujete. Treba bi bilo na tisoče različnih vrst intimnosti, radikalno raz-li< ti i h simpatij, če bi okušali vprizoriti približanje, ki bi hotelo biti količkaj temeljito.	„ k » ».
Mula na fronti.
1\> \ ^»aki vojni, v katero so lide zapletene Združene države, pri-t'e c.^, ko xe častno omeni ne le ona bitja, ki so obdarjena z govo-lom, temveč ku se tu li prizna zasluge, katere si je stekla armadna Mula. Ta poštena in ustrajna žival, nima nikdar svojega lastnega - >n kurskega agenta in narava je ni obtlarila z organom, s katerim Iu na prijeten iu nlagodoneč način pela svoje lastno slovo Predli. ki mule ne vzbuja »o ni kake«/a posebnega rešpekta iu med onimi, ki ne znajo uusliti, v/.buja prikazen mule zasmehovanje. Za večino ljudi je Kkoro nemogot e trezno gledati na mulo. Vse kaže, da je bila i of nalašč ustvarjena za kartoniste ter risarje šale. V literaturi se jo je zaničevalo, kajt: uikdo ni še nikdar p-sai v proei o njej. Res je da se je mai ikat« r< pisatelj i/podtaknil nad oslom ter pel nje-fcovo slavo, a nikd«» s: i;i »losedaj še drznil jokati se nad mulo. Ce bi imela mula lepša ušv * i ter liolj koš;«t rep. bi bila dosti na boljšem, a tako kot je ter v p.v-esti več kot treh ducatov temperamentov, je rjeha stv«r dokanti. da ima tudi svoje dobre strani in da zasluži pohvalo. V vsakem sUsraju pa je v-vojni, ko pride na dan kar je naj-I oljše«ra v n jej ter m- pohabi to, kur je slabega. V mirnem meščanskem življenju je namreč mnla le preveč znana kot povzročiteljica grdega preklieaaja ol strani druirib.
veliki vojni so si pridobili ameriški mornariški vojaki tako s'uves pri ob in«-tvu ter se mora priznati, da so b li njih zgodovinarji prvi. ki so se obrni i na časopisje. V primernem teku časa, potem ko se je pohvalilo hni.rost milice iu narodne armade, je prišlo pre-pripračanje, «la se je tifdi redna amiada dobro obnesla, kot potiava-<li. Nato so nledili slavtisj>evi na naslov Y. M. (*. A., na viteze Kolumba ter člane takozvar.e Salvation Army. Tudi vsi ti so pripomogli zmagi v vojni in hvala, katero jim je bila dolžna ameriška armada, je bila velika.
Kiixalo je, da ie pohvaljeno vse, ko je prišel generalni kvartir-ski mojster do prepričanja, da ne sme iti mimo brez omenitve to, kar je storila mula v vojni. Vsled ti ga je obelodanil poročilo ter napravil svoje komplimente 45,000 mulam, ki so shtžile onstran morja, i tneriškim, španskim, angleškim in francoskim, ki bile vse u-strajne, zveste in pridne.
Povsem naravno je, da ima generalni kvartirski mojster poseb-i>o Ijubezeu do mogočnih, visokih mul srednjega ameriškega zapada Manjše in slabejše mide Španske in francoskih Pirenej pa so tudi epravftjale svoje delo ^ prenašanjem strojnih pušk ter prevažanjem liiiinieijskih vozov. Vse innle s<» se dobro obnašale. Vedele so, da se zahteva od njih zadnjo unčo moči ter niso pri tem omahovale.
— Treba j:h je bilo vzdržati na pohodu ali maršu po oseminštirideset, šestdeset ali dvainsedemdeset ur, komaj s kakim odmorom vme< Razventega je bilo mogoče hraniti jih le r mnjhrimi množinami žita ter par pestmi sena. Vspri-čo vwh teh naporov pa so šle mule naprej ter dale na razpolago v*e svoje moči brez pritožbe.
Obotavljale *o ne le v ozadju in v veasih, kadar so bile izven *pf»e, so postile vse pri miru ter obtičale tako korenito, da jih ni mogel »praviti naprej riti najbolj surov in s kletvicami obdarjen človek v armadi.
Vredno pa je spomina, da so se vzdržale mule na višku pri St. Mihiel in v Argon ih. kajti vedele so, za kaj gre in da je vse stavljeno na eno kocko V mirnih trenutkih ko Me mule včasih poredne in šegave, odbile pokrov kake nizozemske peči ter se odstranile s hlebci iveiega kruha ali pa preobrnile kak p:sker ter požrle »peli. liili pa no to vojni časi in lačne mule so morale same skrbeti za svoj krah. Ta smešna in ropet ljubljena žival si je zopet napravila in nitranli tvni rekord v tei nainoveiši inifniki kamrMnii Vniaki
j	Posebno naznanilo slovenskim salonerjem, j
i	klubom in javnosti v splošnem. | ■
B	V zalogi imam izvrstne sajderje, kot jabolčne, ja" j
I	godove in malinove, ginger domači in importiran; ginger j
i	cordial navadni in POSEBNO MOČAH. _ ' j
■	Prodajam različne ŽELODČNE OEENČICE, NEAR j
■	PIVA IN SLADE.
?	Vse te zgorajimenovane pristne pijače prodajam na j
i	debelo IN NA DROBNO, v sodčkih, galonah, škatljah ali j
"	steklenici u. 1
£	Kdor hoče dobiti za nizko ceno pošteno, čisto in osvežujo.
-	čo pijačo, naj se obrne na staro in dobro znano tvrdko.
(	ŠTEFAN C A B A L 1 K
j '	PRODAJALEC MA DEBELO
i	968 Liberty Avenue Pittsburgh, Pa.
■	(blizo Union postaje)
4	po cenah prodaja samo prvovrstne,, najčistejše
j	in obče osvežujoče pijače in ki prodaja pri
I	VEČJIH NAROČILIH PO POSEBNI CEHI. ,
r	—-------T|T|	OTjAS XAROPA 22. APH. 1020	____
GLASILO JIHMKE ® KATOLIŠKE JEDHOTE
TITAHOTOBIA LETA 1K	'	, OLAVHI USAD mLT. HOV.	IKXO&POPJKAHA UTA 1800.
^ NAZNANILA "S"
Kot znano, mora vsak član, ki >e ni brez tehtnega vzroka vdele-; žil seje meseca decembra, plakati .">Oe plohe. Ker nekateri še dose-daj niso te«ra poravnali, jih po-[iioviio opozarjani. da morajo st«»-I l iti to pri prihodnji seji. to je me-jseea maja. V nasprotnem slueaju hodo suspendirani. Seja se vrši 16. maja. Rojaki. vpoitevajte to! Pozdrav vsetu elanom in elanieam.
Martin Ilttdale. tajnik.
Ely, Minn.
Vsem Manom društva sv. Cirila in Metoda štev. 1 JSKJ. v K'v se tem potom naznanja. dxi j«' dru-'.rvo sklenilo na zadnji mesečni seji meseca marca sledeče: Ases-i ineiit >e ne pobira od otrok od 2. j do :'. ure, ali dokler ni izčrpati društveni red. Olti-iiem se tudi na-/.nanju vsem članom, da mora o-• stati vsak toliko ea-a v dvorani, j da se izčrpa društveni red, ker le na ta način nam je lahko kaj u-J kreniti v korist društva ali Jed-| n«»te. Prosim v>«* člane, da naj se 'ravnajo po teh pravilih. Pozdrav vsem članom JSKJ.
Joseph A. Mertel. tajnik.
Ely, Minn.
Tem potom naznanjam vsem članicam društva Severna Zvezda J št. 12«.» .is::J., da S,» vdcle/.ijo v 1 obilnem številu prihodnje seje. {katera se vrši vsako prvo nedeljo
-Iv nieseeii v Juposlov. \ar. Domu.
l ...
Rešiti imamo nekaj važnega, zatorej vas prosim, ne zamudite te prilike. Obenem vas prosim, da pripeljite matere svoje otročičke . s seboj iu j ill vpišite v društvo, j S tem jim preskrbite košet-k kruha. ko dorastejo. da ira lahko vgriznejo. (V bi jih doletela kaka nesreča v teh mladih letih. To vam je znano, kaj hočem reči s tem. To jr enkrat za vselej, če imsuš p pokvarjeno oko. nogo, roko ali I karkolisihodi. ne moreš postati Jč!an nobene jednote. Ako preskr-Jbite. tlntgi stari.ši, to svojim otro-čjčem, se ne §1 m »ste nikdar kesali.
-	Tudi ve. dekleta, ne odlašajte iu ne poslušajte, pridite in prepričajte se. Danes je treba verjeti,
-	kar sama vidiš. Zatorej ste vljudno vabljene vse sosestre. Pozdrav vsem članom iu članicam JSKJ. in ravno tako članom JS\|).
Kati Gruden, tajnica.
^JL^iihAiii «»ftUHJi
Chicago, HI.
' Vsem članom in članicam društva Jugoslovan š:. 104 JSKJ., da se vdeležite seje polnoštevilno v solwito ]. maja ob 8. uri zvečer, ker bo 9 novih vpeljanih, da se napravi boljši utis na novo prist ople, je treba, da so stari člani vsi navzoči. In ker 1h> konvencija naše slavne JSK.I. letos in v Thi-cagi, se moramo tudi pripravljati, da izpopolnimo pravila, kjer so pomanjkljiva in se tudi za druge *-tvari pripravimo. Torej vsi ua sejo l. maja!
Z bratskim pozdravom .Joseph lilish. tajnik. 1944 \V. 22. PI.. Chicago. Ill
VABILO
Collinwood-Cleveland, Ohio.
Društvo Marije Vnebovzetc št. 10:» JSKJ. je pri svoji zadnji seji . sklenilo, da priredi VESELICO dne 23. maja v Slovenskem Domu
: na Holmes Ave. Vabimo vse občinstvo iz. Collimvooda. Clevelan-da in okolice. Članice so prožen e. da si vsaka preskrbi tiket za veselico. Ce jih boste hotele kaj več vzeti, se bo vam tudi preskrbelo. Na svidenje!
Agnes Krall, tajnica.
Štrajk telefonskih uslužbencev na Danskem.
Že nekaj tednov traja štrajk telefonskih uslužbencev na l)tan-skem. in trajati utegne še dalje časa. Redakcije so se posluževale državnega telefona, ali te dni je bilo uničenih na stotine žie, vsled telefonsko dalo. . _ . _ i
Umrl: Matija Turk, 71 ;5455;1000;35.
Društvo sv. Jurija Vitezi štev. 49, Kansas City, Ran.
Pristopil: Frank Spehar, 03 ;20460;1000:16. Suspendiran: Martin Pilieh, 73:19239:500:44.
Društvo sv. Jožefa, štev. 52, Mineral, Kansas.
Premenil zavarovalnino iz $."»00 "" $1000, Louis Kokelj 82-3987-1000-38.
Društvo sv. Frančiška, štev. 54, Hibbing, Mi««
Suspendiran: Paul Lapa je, 78;16721:1000;35.
Društvo sv. Alojzija štev. 57, Export, Pa.
PristopUi: John Pnbanič, 91 ;20440;500:29. _ Frank Ljubpno-vič, 87;20439;1000:33. — Mary Ljubanovič, 85 ;20442 ;1000 ;35. — Louis Nagode. 04:20441 ;100016.
Društvo sv. Štefana, štev. 58, Bear Creek, Mont. Pristopil: Josip Majer, 03:20474:1000:17. Umrl: Martin Zagorc. 80:2967;1000;24.
Društvo sv. Barbare, štev. 60, Chisholm, Minn. Suspendirani: Anton Boje, 77;4765;1000;29. — John Sadkovič 87;18316;1000;28.
Društvo .sv. Jurija, štev. 61. Reading, Pa.
Pristopila: Johana Pezdirc, 89:20427:500:31.
Društvo sv. Florijana, štev. 64, So. Range, Mich. Suspendiran: Geo. Mihelčič, 77;18664;1000;39.
Društvo sv. Petra in Pavla štev. 66, Joliet, HL Pristopil: dohn Za letel j, 8C^(M61 ;1000 ;34.
Društvo Isus Prij. Malenih št. 68, Monessen, Pa.
Zopet sprejeti: John Sivec. 82 ;3259 ;1000 ;19. iu Martin Sivee »2 18124;1000:22.
Društvo sv. Petra štev. 69, Thomas, W. Va. Suspendiran: Frank Urbas, 88;1S447;100Q;28.
Društvo sv. Janeza Krstnika, štev. 71, Collinwood, O. Pristopil: Anton Marolt, 79 ;20462 ;500 ;41.
Društvo sv. Janeza Krstnika štev. 75, Canonsburg, Pa. Pristopil: Joseph i na Mr še. 89;20470;1000;31. Suspendiran: Frank M i he ve, 79 ;18767:500:38 Umrli: Anton Skedel, 7(>;7078;1000;31. iu Neža Skedel, 81 ; 19SS6 500 ;3S.
j, *
Društvo sv. Resnega Telesa, štev. 77, Greensburg, Pa.
j Pristopili: Vineenc Trme, 02:20464:1000,18. in Joseph Mikovieh 02 ;20463:1000 ;18.
Društvo sv. Andreja, štev. 84, Trinidad, Colo-. Prestopil k društvu Marija Danica št. 28, Sublet, Wvo, Frani Bajt. 74:1 ">490:400:38.
Prestopil k društvu Matere Božje Karm. št. 100. Monongah. W Va.. John Simčie, 78:13099:1000:31.
Društvo sv. Jošeta, Štev. 85, Aurora, Min« Suspendirani: Matt Anzele, 83:14236:1000:23. — John Koren" ehan, 90:19963:1000:29. — Tony Virant. 87 ;20023 ;1000:3t _ Joht Turk. 77 ;19752 ;1000:41.
Utnrl: Louis Petelin, 81:11338;1000;2S.
Prestopil k društvu "Duluthski Slovani" št. 107. Duluth, Minn. Anton Cehm. 85;12408;10004>4.
j Prestopil k društvu Sv. Frančiška št. .">4. llibbinp, Minn.. Stevt RLbar. 86 ;18519 ;500:30.
Društvo sv. Alojzija št. 87, St. Louis. Mo. Suspendiran: Frank P»rezoveo, 85;16378:500:28.
Društvo sv. Mihaela, štev. 92, Rockdale, m. Pristopili: Joseph Ma jn ar i eh, 83 ;20471 :500:37. — .T os. Boštjanč ič, 82:20473;1000;38. — .Toliana Boštjančič. 87:20472.-1000:33. Društvo sv. Roka, št. 94, Wankegan, 111. Pristopili: Getrude Crimšič. 04:20465:1000:16. in Frances Pod boj. 04:20466:1000:16. Zopet sprejet: Lovrenc Petroveie. 68:15533;1000:44.
Društvo sv. Feliksa, štev. 101, Walsenburg, Colo. Pristopili: John .Teram, 81:20475,1000:39.
Društvo sv. Marije Vnebovzetja, štev. 103, Collinwood, Ohio.
Pristopile: Anna Kobe. 80:20467:1500;40 — Anna Laznik. 83 20468:500:37.
Zopet sprejete: Marv Petelinkar. 82:18694;500:34. — Louisa Sve tina. 93:18046 ;500:'22.
Suspendirane: Mary CJoriiek, 89:19668:500:29 — Louisa C.nr bar, 88:19664:500:30. 1- Johana Valeneič. 88:18077:500:24.
Društvo sv. Martina, štev. 105, Butte, Mont.
Pristopila: Mary P.enčič, 80;20431 ;1000:40. Zopet sprejet: George Kasun. 76;13294:1000;34.
Društvo sv. Frančiška, štev. 110,. McKinley, Minn.
Suspendirani: Frank Košir. 82:19018:1000:35. — Frank Tušar
80	;166630 ;1000 ;33. — .John TuŠar, 73;19430 ;500;44.
Društvo sv. Janeza Krstnika. štev. 112, Kitzville, Minn.
Pristopil: Frank Sega, 89;20469;100030.
Društvo Slovenec, štev. 114, Ely. Minn.
Suspendiran: Anton Skerjanc. 78;18642;1000;38. Prestopil k društvu Sv. Srea Jezusa, št. 128, New Duluth. Minn.. John Sehuss, 89:20104 ;500 ;30.
| Prestopila k dmšt. Sv. Cirila in Metoda št. 1, Ely. Minn.,. Jos. ! Kosca k Jr., 99;19510;250;19. in John Kosčak, 02 ;199i8 ;500 ;17.
Društvo sv. Marija Čistega Spočetja, štev. 120, Ely, Minn.
Pristopila: Frances Kostele, 04;20478;500;16.
Društvo sv. Treh Kraljev štev. 121, Dodson, Md.
Suspendirani: Marko Čiea, 83;18325;1000;35. — Matija Stulilič.
81	;18337 ;1000 ;37.
Premenila zavarovalnino iz $-"»00 na $1000, Sofia Perčič. 86:18380: 1000 ;34.
Društvo sv. Frančiška, štev. 122, Homer City, Pa.
Pristopili: Frank Goričan, 84?20479;1000:36. — Benedilc Juran. 83 ;20481 ;500 ;42. — Joseph Verhovšek, 78:20480 ;500:42.
Društvo sv. Jožefa, štev. 126. New Derry, Pa.
Suspendirani: John Istanič, 80;18068;500;34. — Josip Istanič, 90 ;18459 ;1000 ;26. — Josip Vadas, 81 ;1964l ;500;37.
Društvo sv. Alojzija, štev. 127, Kenmore, Ohio.
Pristopil: Frank Ivane, 88 ;20428 ;1000 ;32.__
Društvo sv. Srea Jezusa štev. 128, New Duluth, Minn. *
Pristopil: Jacob Sale, 88:20425;1000;32. Zopet Rprejet: Matt Polak, 87;19764;1000;3f.
OPOMBA: Poleg ilanovega imena navedene številke značijo: prva leto rojstva, druga certifikatno številko, tretja zavarovalno svoto, četrta razred.	J, Ptahkr, d tajnik.
PREMEMBA ČLANOV IN ČLANIC ZA MARC 1920.
_ * 1
Društvo sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minn.
Zopet sprejeti: Martin Petek, 57;248;1000;4l — Marv Petek. 57; 8036 ;500;45.
Suspediran: Vencel Adamič, 71;16483;1000;42.
Društvo Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Min.
Odstopil: Ludvik Perušek, 81 ;5517;1000;25.
Prestopila k društvu Sv. Cirila in Metoda, št. I.EIv. Minn.. Vin Mary Lube, 87;8115;500^3.
Prestopila k društvu Marija Čistega Spoč. št. 120. K Iv. Minn. Vesel. S8;15445;1000;24 in Frančiška Vesel, 95;17627:500;21. I Društvo sv. Cirila in Metodo, št. 9, Calumet, Mich. Pristopili: Joseph K. Kobe, 03;2Q447;1000;17 — Paul Sclmeler, 86 ;20445 ;500 ;34 — Terezija Testen, 88:20446:1500:31.
Premen ila zavarovalnino iz t">00 na $1500, Antonija K. Kobe, 78; 8294;1500 ;43.
Suspendirani: John Sterk. 88:8321 ;500;28 in Marv Paviak, 78-8321;500:28. Umrl: John Ueman, 78;19391:1000:40.
Prestopil k društvu Sv. Barbare št. 60. Chisholm, Minn., Geo. t Sostovieh. 84 :17662 ;1000 ;30.
Društvo sv. Joefa, št. 12, Pittsburgh, Pa. Pristopili: Anton Baznik. 77-20433:1000:43 — Marko Fran ko vich. !K|^0435;1000:31 — Mihael Perhavec. 86:20434:1000:33 — Joseph Žaru. 90:20432:500:31.
Društvo sv. Alojzija, štev. 13, Baggaley, Pa. Pristopil: Fred Knaus, 02 ;2044S :1000:18. Suspendiran : Frank Kak, 89 ;16689 ;500:26.
Društvo sv. Petra in Pavla, štev. 15, Pueblo. Colo. Pristopili: Ciril Anzele, 89;20443:1000:31 in Leopold Sraj. 88-20444:1000:31.
Društvo sv. Cirila in Metoda, štev. 16, Johnstown, Pa. Pristopil: Frank M. Bajt, 03:20449:1000:17.
Suspendirani - Paul Gospich, 91 ;19957 ;1500:28 _ Frank (.rcbenc j
79 ;18842:500:38 — Mike Kt*zma, 85;200055:500:34.
Društvo sv. Alojzija štev. 18, Rock Springs, Wyo. Suspendirani: Anton Triler, 69;7092;1000;38 in Mihael Stifuš 64 ; 4530 ;1000:42.
Društvo sv. Alojzija, štev. 19, Lorain, Ohio. Pristopil: Frank A. Kosten. 03:20450:1000:16 . Premen ila zavarovalnino i z $50« na $1000, Agues Tomažin, 87:! 18855 ;1000 ;33.
Društvo sv. Jožefa štev. 20, Gilbert, Minn. Umrla: Ivana Križelj. 94:19618:."»00;24.
Društvo sv. ime Jezus, štev. 25, Eveleth, Minn. Suspendiran: Joseph Stimae, 95:14344;1000:18.
Društvo sv. Štefana, štev. 26, Pittsburgh, Pa. Pristopil: Frank Pugne, 81 ;20451 ;500:39.
Suspendirani: Jolin Frenk, 85;16309 ;500;28 in Anton Penko. 89; 19825 ;1000;29.	*	;
Premenila zavarovalnino iz $500 na $1000, Paulina Čudovat. 95: 20056;1000 ;25.
Društvo sv. Marija Danica, štev. 28, Sublet, Wyo. Pristopil: John Jamšek, 75 ;20426 ;500 ;45.
Društvo sv. Jožefa, štev. 29, Imperial, Pa. Pristopila: Mary Starman. 04:20454;1000:16. Suspendirani: Jacob Mravlja, S0;5694;1000;26 in Marv Mravlja, 84; 10849 ;500 ;24.
Društvo sv. Jožefa, štev. 30, Chishoim, L-__
Suspendiran: Alois Svigel, 84;18525;1000;32. Prestopil k drutvu Sv. Jožefa, št. 20, Gilbert, Minn , John Kosce. "9 ;19880 ;250 ;29.
Društvo sv. Alojzija^ štev. 31, Braddock, Pa. Zopet sprejet: Matija Stubler, 71 ;11210:1000;38. Suspendiran: Jacob Zalaznik, 88;6982;1000;19. Prestopila k dVuštvu Sv. Janeza Krst. št 37. Cleveland, O., Marv Teodorovič, 89 ;20065 ;1000 ;30.
Droštvo Marija Zvezda, štev. 32, Black Diamond, Wash. Zopet sprejet: Andrew Primožič, 75;3627;1000;30. Suspendiran: Josip Frol, 82;15989;1000:31.
Društvo sv. Barbare, štev. 33, Trestle, Pa. Pristopil: Joseph Horvat, 02;20453;500;18.
Društvo sv. Petra in Pavla, štev. 35, Lloydell, Pa. Pristopil: Andrej Kresal, 02;20455:1000;17. Suspendiran: Frank Popit, 77;16976;1000;36.
Druotvo sv. Alojzija, štev. 36, Oonemaugh, Pa. Pristopili: Avgust Spcndal, 03 £0456 ;1000 ;17 — John Kapler, 1900: 20458 ;1000;20. _ Frank Kapler, 02 ;20457 ;1000;18. — Margaret Matan. 89 ^20459 ;1000 ;30.	* .
Zopet sprejet: John Mraunac, 81 ;18615;1000;35. Premcnili zavarovalnino iz $500 na $1000, Marv Svigel, 86;17307; 1000,34.
Premenil i zavarovalnino iz $500 na $1000, Jennie Perko, 03;20113: 1000 ;17.
Premcnili zavarovalnino iz $1000 na $1500, Jennie Perko, 76; 9335 ;1500:44.
Društvo sv. Janeza Krstnika, štev. 37, Cleveland, Ohio.
Pristopili: Louis Oražen, 03;20476;1000:17 in Frank Bajt, 03;' 20477:1000; 17.
Zopet sprejeti: Henrik Krajnc, 89;18644;1000:27. — Rudolf Krajnc. 98 ;18643 ;500;18. — Frank Leskovec, 84 ;1 i2295;500:25. — Joseph Opeka. 91 ;12166 ;1000:20. — Anton Perše, 7?;14964;500;38.
—	Josip Skulj, 77 ;4508 ;100029. — John Strekelj, 73 ;2300 ;1000 ^>9.
—	Anton Strus, 84 ;14752 ;1000;27. — John Tratar, 83 ;11195:1000: 26. — John Tanko, 95 ;155587 ;1000 ;17. — Uršula Skul j. 80:9418; 500 ;26.
Suspendiran: Anton Gale, 88;17316;500;25. — Valentin Kardo* ni, 87 ;18515 ;1000;29. — Lovrenc Seme, 84;11576;1000;26. — Frank Volk, 85 ;14361 ;1000 ;26. — Leopold Zaje, 82 ;4093 ;1000.25. — Ana Seme, ;12742 ;500 ^»6. — Frances Zaje, 85 ;9438 ;500 ;22. , Društvo sv. Barbare, štev. 39, Roslyn, Wash. Pristopila: Marija Simunovac, 02:20430;1000;18.
Društvo sv. Mihaela Arhanffela, štev. 40, Claridffe, Pa. Pristopil: Louis Horvat, 93-20436;1000 ^7.
Društvo sv. Alojzija, štev. 43, E. Helena, Kent. . Suspendiran: Jakob Dijan, 88;18887;1000;34.
j Društvo sv. Martina, štev. 44, Barberton, Ohio. Pristopil: Joseph Jerman ml., 03;20429;1000;16.
Društvo sv. Jotefa, štev. 46, Indianapolis, lad. Pristopili: Matija Sinkovieh, 82;20437;50;38. in Neza Komlanc, 03;20438;1000;16.	j
Suspendirani: John Kocjan, S8;18027;500;27. in Louis Tratar,h 95 ;18997 j500^2I.	a
■ ]
GREGOR J. PO RENTA, Box 17«, BI 1 , Dlamood, Wash. LEONARD S1.ABODNIK. Box' 480
Ely. Minnesota. JOHN R P I'NIK, S. R. Box 24. Export 1 Pa.
Pravni Odbor.
JOHN PLAUTZ Jr., 432 7th Are, Ob , linnet. Mb-h.
; JOHN MOV URN, «24 2nd Ave., Dulntb, Minnesota. MATT. POtiORELC. 7 W. Madlaon 8t> Chtineo. IlL
Združevalni Odbar.
i KITIH)!.r PERU AN, OOJO St. Olab Av»-ni)e. Cleveland, Ohio.
frank skrabec, 4MX Waahtngtoa
St., Itenver, 0»la grecjor hrf^čak, 407 — 8th AT«u,
Johnstiiwn. Pa. Je<lnotiuo KlaMlo: "GLAS NARODA'
G land fJradnfld.
f>r^lMHtnlk: M1HAE1. RoVANŠFB, Hot 251, Coneuiaugh, Pa.	i
PiMlpretl«-«!.: Mil ls BAIDANT, Box)
lott, Pwtr Avenue, I »»rain, O. Tajnik: JOSEPH P1SULER, Ey.|
Minnesota. Rlaminlk: GEO. BROZICH, Ely,
Minnesota. Blagajnik nelzpla/'anilt nmrtnln: LOU ' IS COHTEI.IX Sal Ida, OoIol
t rhotn) Zdravnik.
Or. JOS. V. GRAHEK. «43 E. Ohio street, N. S.. PlttaburKn, Pa.
Nadarnlld.
JOHN OOrŽR, Ely, Minnesota. ANTHONY MOTS, WHi Aveuue M.
So. (1il<-aKo. III. IVAN VAKoGA. QlJfl Natrona Alley. PittMtmrfti, i*a.
Vse st v art tikajoče ae uradnih cade? kakor tudi denarne pofitljatev naj ae pošiljajo na xt»vne£a tajnika. Vse pritoži* naj ae puAUjaJo na predaed nika |M>rotneira odbora. ProAuje za aprejein novih flauof in ajiloh vaa adra* ulAkajiprKVvala se naj pošiljajo ua vrhovnega zdravnika.
JucoaloTauaka Katoliška Jeilnota ae |»rl|ioro^*a vs»-ra Jugoslovanom a» o4.ll.-u prlNtofi. Jednota (Mwlnje |>o "National Fraternal i onureMa" lestvIeL > blugnjul Ima okrog $3(10,00(1. ((rlstotlmrf dolarjev). Bolniških iMMliatr. od AkiMinln, In fioMurtiiln je irpla^ula te nad poldrugi ml I J« m dolarjev. Jed nota okrog « t*no*', reilnih £lanov(i<<e> In okr<»e 3 tisoC otrok t Mladinskeo n. Društva Jetiuota ne nahajajo i>o raznih slovenskih naselbinah Tam. kjer Jih nI, priporočamo vatanovltev novih. Kdor želi postati flai naj He zftlaai pri tajniku bliljega drn«tva JSKJ. 7.& Tstanovitev n»»vlh drnSte^ ■M r« obralte na (lavm-ica tajnika. Novo društvo se lahko vsanovl z 8 član ali članhaml.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
Ases. št. 26L	April 1, 1920.
P«»ROTILO 1*MIJI.lII ČLANOV IX TLAN1C KATKR1II POSMRT N INK S< > H | L K X A K A V. A X K T K KO M M KS K<' A M A RT A 1920.
l*iurli brat. John Sunieh. eert. št. 874. elan društva sv. Cirila in Me fmla. it. !>. Tiilnmet. Mieh. Umrl «lne 11. februarja 1920. V/.rok muhi: influenea in pljueniea. Zavarovat je bil za *1000. Pristopi" k -leilnoti «lne ;{1. avpnsta 1902.
Tmrli brat, Loni* Anžnr, eert. it. Ki7:{š, «"lan društva sv. Jožefa ^t. -1. Denver. T'»lo. 1'mrl .Ine 29 januarja 1920. Vzrok smrti: je tik,«, /avaro\ au je bil za 5fil(M)0 Pristopil k .leilnoti dne 1.1 maja 191.T
Tmili brat, John Kolib, eert. it. 197:1(5. elan d rn it va sv. Štefana, it. 26 Pittsburgh, Pelin«, l itirl dne 1« februarja 1920. V/rok smrti: jetika '/.,w .irovati je hil za +2"»0.00. Pristopil k .lednoti dne 24 junija 1918
I "mrli brat Louis Sikovaek, eert. it. 1:1615, elan društva sv. Bar. !"».>. st. Ileilmcod. Petina. 1'mrl «lue 1 deeembra 1919. Vzrok xineii: pljtnni«-;i iu «r."na bolezen. Zavarovan je 1 > i I za -"sKKH^. Pri stopil k dedno t i dne 24 aeptembra 1910.
Tinrli l.r;it, Josip Šnuj.ler. eert. št. .109, ."lan drnitva sv. Cirila ii M« t..da, št 1. I-I v, Minn. Vinrl dne 19 februarja 1920. Vzrok smrti influenea in pljm-nie«. Zavarovan je bil za $1000. Pristopil k Jed noti dne 21 novembra 1898.
I m»li bral, .J.^ip (irahek. eert. it. 140. elan društva sv. Cirila ir Metala. St. 1, KI v, Minn. Umrl dne 8. februarja 1920. Vzrok smrti: i n f! lotje.i iu pljtirniea. Zavarovan je bil za $1000. Pristopil k Jed
noti dne IS julija 1898. *
I mrli brit Oman Kovalik, eert. št. 3811, elan društva sv. Petra it PaAla. št. :!.">. Llovdell, Pa. 1'mrl dne 9 ji^uarja 1920. Vzrok smrti
naduha. '/.i\\ aro#jiTt je bil /a $1000.Pmtopil k Jedtioti dne 30 juliji,
190"».
I'mrli brat. Ludvik Perbavee. eert. št. T..",18, elan društva sv. Janez; Krsluika. št MT, Cleveland, Ohio. 1'mrl dne II) februarja 1920. Vzrok smrti: influenea jetika. Zavarovan je bil za $1000. Pristopil k .lednoti dne 17 februarja 1907.
Tmrli brat. Frank Musee, eert. št. 114.57, elan društva sv. Janeza ki tinka. št. s2. ShelMivtian. Wis. 1'mrl deti 16 februarja 1920 V/rnk smrti: influenea in pljueniea. Zavarovan je bil za $1000 IVislopil k Jed not i dne 21 marea 1!HH».
I 'orla s. stra. Anna Lo«ar, eert. št. 11*76, «lun ira društva sv. Antona, št 10S, Voungetoan, Ohio. I'mrla dtie 28 januarja 1920 V/rob Murti jetika. Zavarovana ji bila za $.">00. Pristopila k .lednoti dne 17 nutja 1909.
Tmrli brat, Matija Penie, eert. it. 19571, elan društva sv. Jožefa Ši 1 »ti, .New Oerty, Petina. Vmrl dne 14 februarja 1920. Vzrok smrti: iuL w uc a in pljueniea. Zavarovan je bil za $2.ri0 00. Pristopil k Jed.
noti dne 2 aprila 1918.
5 mrli brat, John Teman, eert. it, 19391, elan društva sv. Cirila in
M.....1«. it. 9, Calumet, Mieh. 1'mrl dne 3 marea 1920. Vzrok smrti
ir.tliunea in pljueniea. Zavarovan je bil za $1000. Pristopil k Jedtioti d tie 21 januarja 1918.
Tmili brat, Gregor Mervieh. eert. it. 846. elan društva sv. (irila ni Metoda, št. 9. Talumet, Mieh. Umrl dne 17 februarja 1920. Vzrok smrti: naduha in jetika. Zavarovan je bil za $1000. Pristopil k Jed noti dne 18 novembra 1903.
1 mrli brat. Matija Turk, eert. it. 545.», elan društva sv. Jožefa, it 4», Indianapolis, Ind. Ttnrl dne 12 marea 1920. Vzrok smrti: Za prt je a i m I e. Zavarovan je bil za $1000. Pristopil k .lednoti dne 1C maja 1906.
Tmrli brat, Frank Perko, eert. at. 3256, elan društva sv. Alojzija, it :{»;, <'onemaufrh, Penna. Ttnrl dne 5 februarja 1920. Vzrok srarti: Pljuenire. Zavarovan je bd za $1000. Prtatopil k Jed not i dne 5 februarja 1905
-
Tekom meneea marea »e je izplat'alo kakor sledi:
Za posmrtnine elanov in elanie..................$13,000.00
Za bol n tik o podporo, operaeije. odakmlnine in
(Hlpravnine.................................... 7,592.49
J	_
^ —i • • _ *-
^ ^^ ,	'	1 Skupaj $20,592.49
_______ ^ t
čbratakinf poaMta«, j ;7 ^	9UUm, gL tajaik.
Priporočila in nasveti za prihodnjo konvencijo JSKJ.'

- Konec dni detektivov kot je bil Sckerlock Holmes.
I	Piše Pred C. Kelly.
, Čeprav se nslnžhentu Tajne službe še vedno nudi prilika sijaj-I no premeteno individualno delo. je treba vedar razumeti, da je do->ti uspeha vlade pri zasledovanju špijonov ali kriminalcev stvar or-L ganizaYije.
Vlada je tako ri;wko organizirana. da je takoj opaziti na površju «rul»e. kakorhitro >e dogradi nekaj, kar ni normalno. V sled tega
. iie preostaja nie dragega kot zasledovati vir tejra motenja.
t V se dobi kako informacijo, o kateri se domneva, da ni javna, i i ni treba dol50 časa /a ugotovitev, na katerih točkah se je zavrnilo! prvo pronicanje.
Tako se je naprinnr tekom vojne izvedelo, da prihajajo gotove skrivnosti glede aeropianov iz nekega gotovega urada, zvezanega 3 vojnim depart men t om Stari na »"in. kako najti'krivca, hi obstajal v. tem. tla bi se zgradilo celo teorijo, izbralo najbolj vrjetnega krivca icr «ra skušcjo zalotil- Po novnu na«'i mi pa se je našlo krivea veliko hitrejše ter z večjo potov osi jo.
Bilo je dvanajst mož in eden zmed njih je moral povedati! skrivnost.
Častniki vojaške?.! inteligenčnega urada s« odred II. da se ho vsakemu teh dvanaj>^h mož zaupalo kako povest glede načrtov, ti-j kajočih se aeroplanov ter drugih drjstev glede produkeije aeroplanov. Niti dve teh pov-sti niso bile enake. Kakor hitro bi ena teh povesti postaja javno znana. bi bile jasno, d* je mogla priti le iz ust t enega človeka.
Xa sličen način se je morala mornarica Združenih držav boriti s eelo vrsto nemških agentov po Združenih državah, ki so hodili na-j okrog v uniformah unv-nariških častnikov ter dobivali na ta načini tajne informacije. Mornariea je polovila v se te sleparje v enem sa -■ nem dnevu in sicer s pomočjo zelo priprostega sredstva. Vsak juor-nariški častnik v služIti Združenih držav je bil obveščen, naj napra-v nekega gotovega ui.e neko majhno izpreniembo v svoji obleki. — \o je izpreniembo. ki ni soglašala z obstoječimi regulaeijami. Dobil ;e turli naročilo držati to povelje tajno ter ga ne zaupati niti svojemu najboljšemu prijatelju.
Na določeni dan je bil vsak bona fide častnik ameriške mornarice napravljen soglasno z navodili. Izprememhe pri običajnih po-' sameznostih predpisov se bile tak«i majhne, da so jih zapazili oni. kij so skušali ugotoviti te izprcmemlte. Različni sleparji, ki niso vedeli I za uveljavljeno izpreniembo, so s«- oblekli kot ponavadi ter bili se-j \eda takoj zasačeni.
Najti pa jo tudi slina je, pri katerih je treba kombinacije orga-ganizaije in iznajdljivosti posameznika. Malo potem ko so vstopile Združene držav- v vojno, je vlada izvedela, da je dobila neka tvorica v nekem majnnein mestu zapadnega dela države New Yor-ka ponudbo za velik kontrakt za izdelovanje nekih predmetov, katere se rabi pri izdelovanju pušk. Ker so bili ti predmeti drugačni kot s.- jih rabi pri nueriških puškah tega ali onega tipa, je s'edila preiskava. Izvedelo se je. da so te pritikline za nemške Mauser puške. Mo/. ki je sklen! tozadevni kontrakt, je bil neki mlad Nemec,| ki je živel v Clevelandu ter bil tam dobro znan v klubih ter družab-j r.ih krogih. — neki Fritz Baumgartner. Nikdo njegovih znancev.i med katerimi je bilo dosti odličnih mož v mestu, ga ni imel na sumu.!
Kakorhitro je vlada izvedela, da so dotiene pritikline name-' ' jene za Mauser puške, je hotela tudi izvedeti, za kaj hoče on uporabiti take puške. Ko je bila cela zadeva v tem stanju razvoja, se jc je poVerilo Chariest! De Woody-ju, ki je takrat načeloval eleve-i landskemu uradu preiskovalnega oddelka just i enega departmenta. j Wood je sklenil, da b: bila najboljša pot, kako izvedeti za stvar, dobiti informacije od baumgartnerja samega.
To je dosesrel s tem, da je izbral nekaj znancev Baumgartnerja, o katerih je vedel, da so lojalni Združenim državam. Tem je rekel, tla je treba Baumgartnerja spraviti v skrbi. Na temelju navodil, katera so do bili od Woody-ja, so ti ljudje, kjerkoli so srečali Baum-f/artner-ja. slednjega vpraševali:
Kakor sem obljubil zadnjič, da se oglasim .prihodnjič v nadaljnih t«n"kah pravil, storim to zdaj.
IVdiiik. potili član ali tako oddaljen «nl društva. da jia ni mogoče obiskovati, naj hi s«- moral )K> enomesečni I ki le/ni podat i v bolnišnic«* ali zdravilišč, posebno »mi. kotei i j«- n«*«i/.enjen. l>ozdeva se mi, d« s«* ravn« takozvanira "potnim" članom izplača največ p«w|ju»re nepravilnim potom. <»o-t«»vi >0. «I a jih ne 1»«» obiskoval ali nadziral nikdo. pa preživljajo -\oje dneve liol«'/ni v — veselju in zadovoljstvu.
Zavarovalniški ra/redi. Višji razred kot $2.<N> na'dan lx»lniške podpore ne svetujem, ker mislim. «la bi potem veliko bolnikov bolehal«!. posclnio samcev: ako se jh»-t«*iit v enem društvu zavarujejo za vi*oko podporo. ImmIo Indehali pa za "visoko jioilporo *. I*tej so žu-lili več organizacij, na ta način pa samo eno.
<>iin-nil v.-iii /a«lnjič. «ia čim bolj s«* staramo, tem več smo j»o«ivrženi raznim Itoleznim. Radi tega jc moj nasvet, «la m* omisli ••«»u«*-mogli sklad". Ta sklad naj bi imel razne namene. I/. te;ra sklada naj hi se podpiralo v stavki pri-; za«ietc s«.brate iu druge. katerim j«- podpora p«»tekla. a rabijo še nujne |w 1 m oči, da ne bi bito /a vsako malenkost potreba obračati! se s prošnjami na razna društva. po«lrejena JSKJ. tilavni njegov nam«'ti naj Lti pa bil: zbirati j;lav-j nico in tndi nabrati jo do kake' s Vote t«»r z obresti iste pomagati I drugim skladom, kadar bi bili v! potrebi. k«»t naprimer bolniškemu,] ki dela največ preglavice in da ne bi l>ilo potreba ]*otem za vsakim malim primanjkljajem razpisat i/rednega ascsmeiita ali kakih | drugih doklad. Rezervni sklati, katerega imamo sedaj, mislim, da služi ali ima služiti po zakonih držav le posmrtuiiiskeniu skladu.' drugi so pa zapuščeni, navezani, so le nn tek«»či as^sment. Zato smo dolžni tudi njim «lati sigur-nejšo. trdnejšo pod lag« t. š katero' b«»mo enkrat koristili le sami sebi.'
Poleg prej omenjenega sklada bi rabili pa še enega in to je: sklad za starostno zavarovalnino. Ako j«* ta sklad potreben, o tem prepuščam sodbo članstvu, k«it o vseh drugih nasvetih, vendar pa! trdim, da je. Zavarovani smo za smrtnimi, s katero preskrbimo)
Iderentizem v evropskih narediti
Tržaška * "La Na/ione" prinaša razpredel« k, v katerem navaja število prebivalcev posameznih ev~ ro|tskih držav in poleg tefpa ste* vilo tujerodnega elementa,*ki bi" va v teh državah. Ta razpredclek bo dokazal — pravi lisf — najjasnejše, kako absurdno je »lolžiti Italijo imperi jalizma radi njene aspiracije na Dalmacijo, ker ima Italija najmanjši odstotek neod-rešeneev. Poljska zn Calicijo, Gdanskim. Poznanjskim in Vzhodno Pnisijo bo imela 29.4">0.000( preliivaleev, o«l tejra Števila1 12,&rifl.000 prebivalcev tuje narod-1 nosi i. torej 11 .'U odst. neoddrešen* cev; Čehoslovaška 12 mil. 870.000 prebivaleev, :J,S70.0()0 tujcev ali j
.'10 :OT o«lst. neodrešeneev; Ho* j munija 14,594,000 prebivalcev. 2.591.000 tujcev ali 17 :75 odst. ne*j od rešen če v; Jugoslavija 11,111.000 prebivalcev, 1 rail. ^l.OOO tujcev; ali 11:01 o«lst. neodrefteneev in j končno Italija z vsem o«lrcšenim ozemljen in z Dalmacijo rail, j 400,00 prehi%ak*ev, 1,354,000 tujcev ali J 5J o«lst. neodreieneev. —, Ni nam na tem. da bi preiskovali, I v koliko so te številke pravilne;) vgotovimo naj samo, rta ta statistika pozablja razne v/ižne momente : nikjer ni etnogmfska črta tako jasn«t zarisana, kakor ravno nasproti Italiji. Narodna meja se da tako natančno določiti, ako izvzamemo mesta, da se je prav' lahko izogniti krivicam. V vseh| drugih spornih evropskih pokra-! jinah pa prihajajo nasprotni sij elementi tako polagoma - drug vi drugega kakor barve v mavriei. j Dalje je treba vp<*t*vati dejstvo, da se valed sistematičnega zatiranja narodnostnega čuta v nekaterih spornih krajih ljudsrvo ne za* veda STO* avoj* narodnosti. Zato ima itolija sama najlepši primer y beneških Slovencik. Ti Slovenci
vsaj za silo svojcem, rodbini ali drugim sorodnikom boljšo bodoč-n««t. V slučaju težje poškodbe nam pomaga poškodninski sklr.d /. odškodnino za izgubljeni ud. Ii«' za slučaj, kadar nam opeša naša moč, da si ne umremo več v potu svojega obraza služiti vsak-♦ lanjfga kruha, smo nepr«*skrb-Ijeni. K«*s j«-, «la pregovor i»ravi: "hrani v mladosti in užival boš v starosti." V p rama m pa. ako se je mogoče Vsem ravnati po tem izreku. Dvomim! I*«hIvrženi stun raznim nestaliiostim, <la se tudi čl«»vek. koji ima resno voljo preskrbeti s«- za starost, v dosti slučajih ne more. Pridejo delavske kri/e. stavke, bolezni in požrejo človeku prihranke; pride starost in človek je revež, istotako revež, kot «"lov«*k v bolezni brez denarja, in ako nima od kje pričakovati nobene pomoči, še celo večji. Zato pa: Hranilno v mladosti skupno v blagajno niagari p c»ntu in u-živsili Imhiio v starosti; ako ne <>11. vsaj oni, kateri bodo toliko srečni ali pa nesrečni, kakor že kateri ho«"-,- imenovati, da bodo dočakali starost. Ako je naš resen namen, i/plačevat i k«laj starostno podporo. tedaj ne smemo tega sklada pustiti v nemar in ga odlagati še nadalje, temveč moramo za njega skrbeti takoj- Ako bomo odlašali, iia ne bomo imeli nikdar. tu«li ako bi ga hoteli radi finančnih razlogov. Z drugimi Itesedami povedano; kadar se bomo že tolik<» postarali. da bo že veliko članov opravičenih do take podpore, drugi pa v neposredni bližini starosti, se takega razreda ne bo moglo vpeljati. ker «;a mlajše članstvo in taki. ki so stari, a imajo n«»k«»likf> premoženja, ne bi hoteli, ker bi bilo preveč prispevati vanj in še to bi sproti šlo. Ako pa pričnemo s plačevanjem zdaj. ko smo še primeroma mlajši, se nam bo tudi z malenkostnimi prispevki nabralo do naše 4'sive" starosti tako visoka glavnica, da se bo z obresti iste lahko podpiralo veliko Kobra t o v.
O drugih členih pravil se izrazim prihodnjič. Prosim pa. da tudi drugi izrazijo svoje nasvete, vsakemu članu in članici na razpolago. saj zato ga plačamo. Tore j z nasveti na dan!
John Pezdire,
tajnik društva št. 61 J$KJ..
Reading, Pa.
niso nikdar poznali kake narod-nosne vzgoje, ker jim TtaTija nI dovolila niti ljudskih Sol. Ali naj se v takem slučaju narodnostna država odreče v priti nasprotnika priklopitvi takega elementa in s tem odobri vse storjeno nasilje? Sicer pa «"-emu izgubljati besede? Italiji gre za posest Jadrana. Zato se je vstavila v Albaniji, kjer nima nikakih svojih neodrešeneev, zato zahteva zase Dalmacijo, o* z i roma vsaj gotove otoke. Ali o" stane potem večji ali manjši pro-milje njenih sorojakov izven njenih mej, to jc končno postranska stvar.
Severni Slovenci .
Zapadno od Gdanska «»b obalah Vzhodnega morja bivajo ostanki nekdanjih pomorjanskih Slovanov, "Slovenci" ali Kaštihi. Njih jezik je takorekoč poljski «li" alekt. Prve dni februarja je deželico zavzela poljska vojska.
Poljak, ki se je s poljsko vojsko I udeležil tega pohoda, ki je končno rešH to slovansko betvo pruskega gospodstva, nam v 'Olosu narodu' ; opisuje sprejem Poljakov pri i Slovineih.
4'Veselo je to ljudstvo, prisr" čno. gostoljubno in dasi je od začet ka*nezaupno, je vendar v njem zlato srce, stalen humor, a poleg je organizacijska sposobnost in rte loljnbnost, ki je omogočila Kašu-bom, na često nerodovitnt zemlji si pridobiti dosti veliko gospodarske i silo. Ze o«l 31. januarja se je naša vojska nahajala v stoliei Kašubov
j v Koščerrinju (Berent), a preduc i smo prišli do Pucka, je potekle ' dosti vode po V i sli. Morali smo tu-i kaj ostati, a smo odtega Imeti ve* . liko korist, da smo se temeljitej« i spoznali s Kašuhi. Neradi so naši j oddelki šli iz teh stton, da bi 8. j februarja zavzeli Kartuze. Tukaj i je mogel že lani sedanji načelnik Sohjecki prirediti veliko nacionai' J no avečar jat, ki ae jej je udeležile
nikdo ne ve. kam je šel ta «"1ovefc.
—	Ali je prihajala kaka pošta zanj t — je vprašanj De Woody.
—	Ne, gospod, — je rekel črnce, — nobene pošte ni bilo odkar je odšel. •
—	Kdo je od vedel kovčege?
—	Nisem pazil, kdo je odvedel kovčege, — je rekel črnec na tozadevno vprašanje. Vedel sem le, | da je odšel. on. njegova fčena in mali d#T-ek.
Omenitev majhnega dečka jej spravila novo misel v glavo De Woody-ja. Po par nadaljnih vprašanjih je odšel ven na cesto, kjerj se je igralo par dečkov. Šel je nato v neko prodajalno, kjer j* ku-' pil zavoj candija. Nato je pričel opazovati dečke pri igri. jih hvaliti ter deliti med nje slaščice.
—	Ali pozna kdo izmed vas Hil I v Wanna ? — je v p niša1 tja-vendan.
—	Jimmy ga je videl pred par dnevi, — je nekdo pripomnil.
Tako se je De "Woody predstavil Jimmy-j n ter mu pojasnil, tla ima sporočilo za Billv-ja.
—	Ali prihajate mogoče iz šole? — je vprašal Jimmy oprezno.
— Kaj pa je pravzaprav, Fritz? Ali ne spiš dosti? Izgledaš kot da imaš vse brige	sveta na
svoji glavi.
Sprva ni bil Baumgartner dosti vznemirjen. Ko pa je neprestano1 čul od prijateljev, da je videti v skrbeh, ga je v resnici pričelo skr-I eti. Povsem naravno je bil v skrbeh radi nevarnosti, da pride v U'ubel z vlado radi svoje delnvno-; sti. Skrbelo ga je tako zelo, da ni j mogel tega več prenašati in tako ji,- prišel nekega lepega dne v urad 1 De Woody-ja ter obrazložil celo; povest:
Dotične pritikline naj hi se po-sisdo v Mehiko, kjer naj hi se jih' porabilo pri izdelovanju nemških pušk za nemške pristaše. Naroči-, la za te pritikline so bila oddana s ponio«"jo neke tvrdke v New Vtfrkti, koje član je bil tudi Has Tautcher. ki se je pozneje vrnil z grofom Bernstorffom v Nemčijo. Baumgartner je bi! nato interniran v fortu Ogletshorpe.
De Woody je hil tako iznadljiv, da se mu je vedno poVerilo drugi del vladnega dela, namreč zasledovanje posameznikv.
Vsak se gotovo spominja, da so malo pred odpotovanjem avstrijskega poslanika Dnmbe v Avstri-
poljsko ljudstvo vse okolice.. Pred nami je odšel Grenzschutz. pojoč "Deutschland neber alles!" Spomenik Vilhelmov je odnesel s seboj..Pot do Wejherova je čudovita pot skozi kašubsko Švico.'*
"Slovence" se imenuje pravzaprav je del Kaiubov in sicer ob lebskea jezeru tik Ob morju. Po veri katoliki, protestantov je le 6 odst. in to so izključno 1 abaki Slovenci. Stianjeni so bili Kašubi v kotu med Visi o in morjem; to in pa stik poljskim ozemljem jih je ohranil. Zdaj pripadajo poljski državi. Po itevilu jih je 100 tisoč.

jo zaplenili v nekem angleškem pristanišču pri nekem pro-nem-škem Amerikancu neko pismo od njega. V tem pismu je omenil Dumba "našega dobrega prijatelja, madžarskega urednika". — Domnevalo je, da je bil na ta način omenjeni ž urna list neki William Warm, urednik nekega madžarskega lista v Clevelandu. lloteli so aretirati Warma kot pro pagandista, a 011 je zbežal s svojo družino v New York, kjer se je skrival tako uspešno, da ga niso mogli zaslediti. Izvedelo se je sicer. kje je živel po svojem prihodu iz Celevelanda. a od tedaj se jc preselil ne da h; pustil kak naslov.
Nekega due je De Woody, ki jc sedel v svojem uradu v Clevelandu, izjavil napol v šali, da ga mika iti v New York ter dobiti v roke Mr Warma. Vsakdo se je smejal tako prisrčno, da je v resnici sklenil oditi. Ko je dospel v New York, si niso njegovi prijatelji prav nič prizadevali skriti svojo vesel os t. O11 pa je vse tozadevne dovtipe dobre volje sprejel ter se istega popoldne lotil jtosla, katerega je imenoval "moja majhna pot*'.
Odšel je v hišo, v kateri je Warm preje živel ter govoril tam z vsakim človekom. To je bila stara povest za te ljudi, kajti več kot desetkrat so jih že izpraševali glede Wanna. Eden izmeti ljudi, s katerimi je govoril, je bil «"-rnee. ki je vozil vspenjačo ter sprejemal tudi telefonska sporočila.
—	Ravno deset dolarjev je vredno za me, da vidim tega človeka Warma, — mu je povedal dc Woody, — ter bi videl rajse, da dobite vi teh deset dolarjev kot pa kak drugi.
—	T-ndi jaz bi jih rad imel, -
se je smejal črnec. — žal i bog pa *
Najzanimivejše, najcenejše
in najbolj popularno čtivo vam je na razpolago.
Sktvensko-Amerikanski Koledar je hšei za leto 1920.
Tdika več slik kot prejšnja leta. Najbolj izbrani članki, opisi, razprave, povesti, šale, zanimivosti.
Stane 40 centov.
Izrežite ta kupon, pridenite za 40 centov štempsov ter pošljite nam.
ISLOVEHIC PUBLISING CO., ^	I
82 Cortland t Street, Few York, H. Y.
Tfempotom naročam Slovensko -Amerikanski Koledar sa j leto 1S20 ter prilagam sa 40 centov šieanpeoT.
Tnifi
... . •* nt »• •M »I
Naolov ,
Kesto In država	-	^
J

i!
i


Ko mu je TV Woody pojasnil, eta ni nič sličiifjra. <ra je povedel Jimmy do hiše Billy Warma. Se isto noč je bil madžarski nrtvlnik. ki se je toliko ('asa uspešno skrival, na varnem.
Ta mali dogodek nam tn«li dokazuje, da je pri v.«aki preiska-vi nstrajnosr velikega pomena.
Včasih mora raziskovalec požirati vse mostove za sel>oj te'- staviti vse mi fiio koeko. To >e je' ^rodilo pri iskan.iu uoketra «"lo-veka po imenu Robinson.
Detektivi so vedeli, fia Ro-' biiiso.ii skriva nekje v radiju pet-; najstih milj o«l nekepra majhne*n ■ kraja v Catskill Mountains. Xa noben način pa jim ni bilo mogoče natančnejše ugotoviti njegovega bivališča. Imeli pa sn dosti vzroka za domnevanje, da sta dva šoferja v neki garaži prijatelja Rohinsona in da vesta, kje se nahaja. Nekega dne. ko so se v>i drugi naf-rti izjalovili, je eden i/.iued detektivov na telefon v garaži ter pozval newyorski urad. a tako, tla sta oba šoferja slišala. Govoril je približno na naslednji način :
— Well dobili sjpo Rohinsona. Travzaprav vtmo, kje da je. Skriva se par milj od tukaj. Hočemo se odpeljati ven ter ga dobiti.
Detektivi so domnevali, da bo-Uta oba šoferja skušala posvariti ! Rohinsona. ČV tako, ho prišel zo-I pet enkrat na dnevno luč ter bi j ga bilo mogoee zasačiti še predno 'bi našel drugo skrivališče. To se j*- tudi zgodilo. V teku par ur je 1 hil prijet na n«'keni vlaku, ko se ' je naluijal na poti nazaj v Mew j Y ork.
Na Dunaju
' j« umrl bivši vodja avstrijsko j klšransko-soeijalne stranke print- " ; Alojzij Lichtensteiu. Pokojnik je j bil rojen leta 1S46 na Dunaju. Leta 1S70 je vstopil v diplomatsko službo, v politično življenje oa le-'ta 1S7S. I.eta 1S01 so an kršean-|>ki socijalisti izvolili za poslanea \ Ile-rnalsii. Odslej je i«rral vodilne vlogo v krščanski socijalni stranki, ki a'^ kanesneje izvolila za svojega predsednika. To n. est o je pridržal do prevrat ka. ' Po prevratu se ni več udeleževal 1 političnega življenja.
GLAS XAftOPA. 22. APR. 1020
Spomladanski I
•	vv ••	B
izpuščaji	S
so zelo neprijeten kini in povzroča- 8 jo skoraj neprenaiajoce bolečine in B trpljenje. Poznani so vsled svojih s srbečih lastnosti in vsled trdovrat- 3 nesti za zdravljenje. To povzroča 3 nečista kri. Očisti kri potem »po- I rabe	g|
Cevera's I
^ Blood Purifier I
(Severovega Kri£istilca), ki je pri- 3 znan kot regulator sistema ni po- ■ maga naravi v izločevanju nečiste 5 kri ter tako odpravi mehurje, rane. B g izpuščaje, pri&če in splošno hiranje. ■ 9 Poskusite ga. Naprodaj ▼ irseh ■ -S lekarnah. Cena $1.25 ir. 5c davka. S
■nrngn
s" moglo zdeti sili l»it" krivično za '.Jugoslavijo. Y naši in naših sose-I <iov korist ' it-, ila živimo v p; ja-i loljskili odi.ošajih. in «"-im bodo I vprašanja meja rešena. na mera-I vaino pritciriihi narod hI /j." k 'sebi > trgovinskimi dogovori in j ustanovitvnjo prisrčnih kulturnih jodimšajov. Vi-nio. «la j«- mlad na-| kmI. ki jc izšel i/, dolgih bojev ii\ j dolgih zat ranj. večkrat nepotr-! pcžljiv in svojiv. Toda iiiiv- po-j št < ii o vedenje. naša trdna volja, i da no«Vmo >pon»v. naša ž«*l.ia po J ustvaritvi prijateljskih odnosa j jev. hudo pripomogli k razprše-1 njn vsakega dvoma. Tekom razprave je potrehno. da se jadransko vprašanje ol »širim pojasni. Vlada da prjv lahko na razpolago objavljane 1'stine ill vse potrebne podatki' za resno proučevanje. Želimo 11(iseri pravično in pravno rešlev. Toda da se more j doseči taka rešitev hitro, je potrebno, »la se državi zadeva pojas-j n:, in ni«'*" ni bol j koristno nego obsežna razprava v zbornici. To
razpra\*o torej mi živo želimo. ■ 1 ———
POZDRAVI 12 NEW YORKA.
——* <
j Pri odhodu iz New Vorka v do-.movino pozdravljam brata, prijatelje in znanec. raztresene po Združenih državah in Canadi, ter vam želim vsem, da se vam izpol-iiii to. kar si sami želite, c M sedaj 'je moj naslov: Frane Zevnik, ; Šenčur pri Kranju. Slovenija. Ju-: goslavia.
* * *
Pred ii o se odpeljem preko luže, •srčno pozdravljam svoje sorodni-i ke. prijatelje in znance. posebno one Clevelaiidčane. ki so me spremili na kolodvor. Želim vam obilo sreče, zdravja in dobrih časov. Z Bogom! — Albin Savina.
Z menoj popotujejo tudi sledeči iz <'levelanda ; Janez Andrajna iu Alojzij Lužar. oba v I»oštjan. ter . Frane Zevnik v Šenčur pri Kra-»jnju.
.i -i-. . .
BLAGRI ŽIVLJENJA
J Dragoceno zdravilo narave.
j fv h«H-«"te i«- i-iikrni rt žira t i resniene
IMagri' Življenja, .h- trd »a. <la «l«J»re-ga zdravja. \'s;ika l»«»ltia oselin Im> na-
-	sla t«» v
i Bolgarskem Krvnem Čaju
■ ki i»roiv.ruja «lol»ro »Iravje. ' »slaja že-l«»«lee. uravna r-revesje. iwinu^a jclpin, izeisti s vtrii|k>m |»re|M<jen«' letliee, ter
-	«>lw »trati slalo*. <>r«"leiiet«» kri. Nir- se ne i j more i»rinierjati s tem velikim čistim
žellšeiiiui zdravilom.
Prodajaio aa lekarnarji vsepovsod. ' Ali pa p«>	za vsi rov;« no. l velika <iru-
žinfka ftkatlja v.:t S1.2S ali 3 ftka.tlj« *:«,
-	«3.15 nli SkntHf 7H ?."> :r». Xa*lw: H. II. j v«»n S<-hli«-k. JYesW^nt Marvel l'rnihi<ts
0»>. !» Marvel Bi'Ur.. Pittsburgh, r.i. "I	.
Kratek je čas
;'!	do	o
t PRIHODNJE POŠILJATVE :	ki gre iz
J	NEW YORKA
8. maja
e.
Sprejmemo zaboje vsake velikosti , do tisoč funtov in garantiramo, da p	jih dobe naslovljenci.
li Računamo le 14c. od funta.
'- Kedor hoče, da gre njegova boksa v 8. maja, mora poslati ob času, da i- « jo dobimo do 6. maja.
-	EUROPEAN TRADING & EX-" PORT COMPANY
'!	Strukel A Horak
. [88 — 9th Ave. New York, N. Y.
»i
nt- mogla ali bi ne smela preprečiti povratka zatiranih Židov v masah v deželo njih očetov, če bi se hoteli vrniti tjakaj kot kolonisti. na enakem stališču kot vsi J drugi domačini.
— Države ustvarjajoči eilji z:o-jnističnih voditeljev pa so po nine j njn profesorja Browna soVražni | najboljšim interesom pretežne vele ne prebivalcev Palestine, ki niso Žid je. temveč mohainedanci. Pri tem je skrajno značilno dejstvo. da so združene proti tej ideji židovske nadvlade vse stranke j v Palestini.
Tako na temelju principa ve-'»':riske vlade kot na temelju vere1 je Palestina sveta dežela ne le Ži-Vov. temveč tudi kristijanov in j mohamedaneev in edina sveta vi žela ne le Židov, če bi se dalo ena-'! ke praviee in enake privilegije v vladi vsem trem.
Vi lahko mislite kar hočete o i ii ternaeijonalizaeiji kot o splošnem zdravilnem sredstvu. Ce pa ■ jc kako mesto na svetu, kjer naj I' : b" se jo preiskusilo. je to gotovol Palestina. Palestina pod medna-1 rodno kontrolo bi zagotovila naj-l boljše možnosti razvoja za moha-J' medanske. židovske in krščanske prebivalee ter istočasno tudi re-
■	špektirala verska uaziranja vseh! '< treh.
-
,, ---- 1
I
Nittio jadranskem vpra-;
I	V a
sanju
| i t) italjanski zunanji politiki se 1 j«« izrazil ministrski predsednik v
■	italjanski zbornici po poročilih v 'distih takole: V obrambi italjan-
ikih koristi smo hoteli zasledovali ";isia splošna načel;;, katera smo j odločno zastopali v svrlio obno-'Ivitve evropskega življenja In "i vzpostavitve metlnarodnih od no-] ' j šiijev. Mi hočemo, da hodi Itali-1 ja sredstvo miru in ohranitve sve " tovnih pravie. in zato hočemo, ne. 'i samo želimo, živeti v od noša jih<. 1 i prijateljstva z vsemi narodi, zla-j jsti z našimi sosedi. Vzajemne ko-i "jristi imajo višjo in bolj bistveno "jveljavo, nego spori začasnega zna "jčaja. Vztrajali homo samo pri zahtevali. ki jih smatramo kot pra-i "Ivične za našo državo. I'pamo. <Ia: " i se bo naše delo primerno eenilo.! "j I/verjeni smo. tla Italija ne sme biti vzrok zakasnitve vzpostavi-: " t ve tn i rovnega st a u ja v K v ro p i. j '! od katerega jeo dvisno olajšiinje' "■ življenskih težko«*. V naši zunanji politiki morajo pritrditi vse zdra-! "j ve in žive demokratske sile. No-
I	• bena pogotlba, noben dogovor ne
...
* omejuje našega delovanja; mi ho-cemo biti svobodna sila napiedka in živi jen ska eneržija. Italija vla-"iga sedaj vse svoje moči. da osta-"j.ie zvesta svoji demokratski zgo-idovini. Italija mora po svoji zemljepisni legi. po svoji trailieiji, po j a i svojih koristih predstavljati ne "j samo silo ravnotežja, marveč tu-| "Uli element zmernosti iu zaščitni-;
II	eo načel pravičnosti. V tekmi ini-i '' perializmov, ki se skrhajo, v tek-j
mi v kateri se zde majhni narodi j °l pohlepnejši, kakor veliki, v nav-| n zkrižju želja more Ttalija rešiti l~ rešiti sama sebe in pomagati pri ° rešitvi drugih samo z ilostojan-' stvenim pomirljivim delom. Zeli-j n mo delovati popolnoma sporazum no s Frane i jo in Anprlijo; zveza, nastala iz boli in nevarnosti, se niora utrditi v skupnih odgovor-M nostih. Naši odnošaji »so iskreni in prisrčni in noben oblak ne Uin-f re zatemniti i.jih svetlobe. Po teb preprostih izvajanjih, ki imajo za nas programno veljavo, so edveč A vsa pmlrobn.-i razpravljanja o a vprašanjih zunanje politike. l)a pa more Italija svobodno delati, dr. more dobiti večjo pomembnost v javni politiki. je treba rešit* r* jadransko vprašanje. Nihče ne 11. more obenem braniti krivičnih ob-^ tožb imperializma in pobijati im-perijaliste. Neskladno vedenje raznih skupin je poostrilo jadran-ti sko \*prašanje, je razširilo napaš-li ne glasove, je prineslo seboj strup >t suma. Neodgovorne osebe so tudi tudi doprinesle zmanjšanju držav-e- nega ugleda in povzročile nereda v ii- sreih. Dogodki najmanjše važnosti so se pretiravali in se pretira-p- vajo tndi*danes. Mi smo iskali in bi ae iščemo pravične rešitve in mi sa imamo isti pojem o pravičnosti o- nasproti nam in nasproti driigim; bi nikdar ne bomo zahtevali, kar bi
\ ebfcli. izročitp Franeiji ozemlja. ^ Altera zahtevajo zase Arabei. 1> e pravimo to. m obsojamo angleške n politike. Težko je videti, kako bi i mogli postopati drugače v naj-; s iholj temnih rrali vojne, ko so do- d qrodki na zapadni fmnti ter uspe-' j ki nemške kampanje s podmorski-, i: mi čolni absolutno zahtevali zo-|n petno uveljavljen je ravnotežja. n potom zmag in pridobitev na iz- č toku. Take pridobitve pa so bile s ! mogoče le spomočjo Arabcev in 1 arabski voditelji so spoznali to s ter tudi pošto.loi zrsibili .	j
Zadnja poteza Emirja Fejsala. v naniris'- proglašen je sirske«»a k rail jestva. ho tia ta način le še pove- «* :čal spor med franeoskimi in an- j gleškimi interesi v Siriji, povzro-'«1 čen vsle<l nasprotujočih si obljub, r ' katere »o> dali Angleži svojim ž j iranoskim in anibskim zavezni-.t j kom. Ta korak je tudi napravil v i križ preko načrta, katerega j«' za-igovarjal v Parizu princ Fejsalj i 'sam. da se namreč da Francijijr : prorektorat nad Sirijo. To je bil j na'rt, v katoi ega je privolila tu- 1 j Ji Anglija.	1
Sedaj prihajamo na tretjo toč-!i ko eele zadeve. — na aspiraeije 1 sirskega naeijotializnta.	t
Sirei so pleme stare krščanske j ! kulture ter precejšnje prirojene a j zmožnosti. Skozi stoletja jih je t i močna vez čustva, započeta tekom, iKi-izarskih vojn. vezala z Fraiiei-jo, katero je Turčija priznala, j fl:ot zaŠ4-itnieo sirskih kristijanov. i Danes je opaziti v Siriji močno' ! pro-fraueosko razpoložene, katero I pospešujejo predvsem sirski du-i jl ovniki, ki bili vzgojeni v Fran ]cji. in ki so popolnoma Franeozi! ; glede esvoje kulture, in nazorov.! ■
—	Nadaljni branik fnuieoskega j i pliva v Siri ji so jezuiti, — je re-jj kel profesor- Brmni. 1'udno dej- j
(stvo je, da ista francoska repu-L | blika, ki je izgnala verske redov e', j iz. svojega lastnega ozemlja, pod-ipira te redove v inozemstvu in da ^; I obratno oni podpirajo njo.
—	Zelo vrjetno je. da uporab-; t 'ja.io krščanski Sirei. ki so obdar-; ,
I jeni kot pleme z ostrim poltičnim; ^ | razumom, mohamedanske Arabec. 1 kot orožje proti franeoskemu u-| jplivu. Sirei spoznavajo, da za da-!, Icko prekašajo v politični igri za-j( . i ostale ter administrativno popol- j ilnoma nezmožne Arahee. Vsled te-j. fga so proklamirali Fejsida kra- , .lijem ter pričakujejo, da bodo po-■'siali v teku časa in razvoju stva-.ir« gospodarji v svoji lastni hišiJ Arabei igrajo v tem smislu sirsko | j igro, ne da bi se tega zavedali.) L | Ob istem času pa se skušajo Sir-. ;«i okoristiti s sporom in n^soglas-; > j jem med Francozi in Angleži kot! .'se je že sedaj okoristil Fejsal sani.
—	Za sedaj je imelo to intrigi-. j ran je in proti-intrigiranje posle--U'ico le to, da nočeta niti Anglija. _ i niti Francija priznati novega sir-;
skega kraljestva. Sirei pa so pri-1 * pravljeni čakati.
— Nadaijna komplikaeija pa: jJ obstoji v razširjenju pan-islam-1 J skega gii»a;ija, katero pospešuje-j J jo turški nacijonalisti pod svojim Jiivanredno sposobnim vo*liteljem, jMnstafo Kenial pašo. Cilj slednje-[ ga je spraviti Turke in Arabce j | skupaj na enem proti-eA-ropskem i programu, ("e bo taka zveza usta-.liiovljena, bo prekrižala vse drupe , | načrte, tako angleške kot sirske. J — Najti, pa je nad vse važen faktor, katerega se ne sme oma-a kvaževati pri presoji položaja na bližnjem iztoku. Ta faktor ie azij ska solidarnost. Krščanski Sirei n ter mohamedanski Arabei so po-0 poplnoma pripravljeni, naravnost željni združiti se proti Evropej-, eem in eelo Turki in Arabei, več-ni sovražniki, bodo mogoče v n j kratkem vrgli preko krov« svoja medsebojna sovraštva ter se zdrn-žili na enotnem programu: — Azije za Azijce. ». — Obstaja še ena točka v sir-»t skem položaju, — pravi Brown. )- ii to je vprašanje zionističnih a aspiraeij, ki nasprotujejo željam n arabske vcč^ie v Palestini. »- — Ne more se povdariti dosti i- močno, da bi se Zionist i izkazali t- veliko večjim in da hi ugladili pot i- k primerni rešitvi, če bi predlagali idejo dcupnih in enakih inte-1" wov vaeh plemenov, ki prebiva-i- jc v Palestini.
9- O Židih se govori kot o posre-H dovalnem plemenu. Palestina bi ri bila -ie redno
idealen prostor za i- Žide, dai zrriu je jo-ono svojo zgo-»- doviao Emilije. Nilni stvar bi
Mi Ixnio videli »življenje arabskega
cesarstva?
-
KRALJESTVO HEDŽA8A IN BIRLJE BO MOGOČE SLUŽILO KOT JEDRO NOVE MOHAMEDANSKE SILE. — KRALJ HU-SE£N JE BATE DIREKTNI POTOMEC PROFETA	I
m	__
"	Poroča Evgan 8. Bm»r.
Ali ho videla naš^ doba oživljenje arabske«:« cesarstva? Najti je s'evilna ziunnenja. hi iuižejo v tej smeri. Potem ko so živeli doljra stoletja pod turškim jarmom, so postali Arabei v Arabiji sami s po-■ močjo Antrl'je neodvisni v kraljestvu Hedžasa. i.i vključuje ob--- sve-!<i mesti Islama. Mek«» i:i Medino.
Vsprieo neodvisnega IIe<lžasa kot -strategične teneljne ,K»sto-jjanke arabskih mas po eeli' zapadni Aziji se je pričela nova doba narodnega ali pravzaprav nacionalističnega prerojen ja. Zelo važen korak v tem oziru je i»il storjen preil nedavnim č^som, ko je bilo neodvisno kraljestvo Siriie proklamirano v Damasku in Bejrutu s , jrt-ineem Fejsiilotn, si.mm kralja lluseina na čelu. Razventega pa se je ta sii ski preobrat <w-ivii!no razširil proti iztoku v Mezopotamijo, kjer baje prevladuj" ljudsko raznoloženje. da se ta dežela združi r že obstoječima arabskima kraljestvima ter lia ta način zopet nsta-» ovi staro arabsko e-strstvo v zapadni Aziji pod dinastijo Hedžas, Ko je glavar, kralj JIiim in. je veliki šerif Meke ter baje direktni potomce proroka Moha>:ie<la.
Obstaja pa tudi možnost, da se pretirava moč in globino tega arabskega narijoualizcm ali <la se jemlje izraze tega naeijonalizma za polnovredna. Arjini so predolgo časa. živeli v popolni izolaeiji.
•	odločeni o«'t evTopsk««^ življenja ter razvoja misli. Njih zunanje 'in duševne navade, nj M način življenja, ekonomska temeljna zjjrad-
l;a njih življfeuja* — vse to se popolnoma razlikuje o<l sličnih pojavov meti evropskimi narodi. Ali je mogoče, da bodo sedaj na en za-li .ah v stanu sprejeti \ase politično filozofijo. — namreč ono naei-Ijonalizma. — ki je b i:» v Kvropi proizvo«! sto in sto let traja jočega i razvoja obenem z industrijalizmom devetnajstega slolet ja .' Soglasno z latinskim rekom ni opaziti v naravi nobenega skoka in to je j modrost, ki je živela v naravi dva tis«»č let pred nastopom Darwina. :Ali je v zgodovini metjoče kaj takega, kar bi se lahko imenovalo j skok:
Krta najltoljših ai.ieriških avtoritet glede bližnjega in srednje-
•	jra iztoka, profesor mednarodnega i>rava na vseučilišču Prinecnton, {Marshall Brown, daje izraza svojemu skeptieizmu glede tega Profesor Brown je preži\tl skoro setlent let na bližnjem iztoku. Nekaj
jčasa je bil tudi naJomestujoči poslanik Združenih držav v Carigradu ter je v zadnji svetovni vojni preživel šest mesecev pri armadi generala Allenby-a v Palestini. Njegovo mnenje je, da je tako-; z van i naeijonalizem, kot .se ga razume v Evropi, umeten produkt, i katerega se je spravilo v življenje tekom vojne.
On pa pravi nadaije, da bo lahko šel ta arabski naeijonalizem, ki je bil prvotno eno izmed orožij, katero so porabili Angleži, da zdrohe Turke, sedaj, ko je završil svojo nalogo, preko kontrole oni. !;i so ga ustvarili. Z drugimi besedami rečeno bodo prišli Angleži v ti m pogledu lehko v položaj čarovniškega vajenca, ki ni mogel u-staviti diiliov, katere ie bil poklical.
Najti je pet vidikov, s katerih se lahko opazuje stvorjenje nove sirske države. Ti so oni arabskega naeijonalizma; franeosko-pngle-škili odnosa jev; sirskii-. aspiraeij; ameriških interesov ter rivalstva med Arabci ter Zionist i.
Cried e prve točke trdi profesor Brown, da je arabski liaeijonali-izem predvsem negativne, ideja. — da obstaja namreč v globokem sovraštvu in zaničevanju Turkov.
—	Arabsko narodno oživljenje se lahko določi kot arabsko sovraštvo do Turkov, organizirano od Angležev. To sovraštvo, ki je tekom stoletja trajajočega stika razraslo v nespravljivo nasprot-stvo, je bilo orožje, katerega se je uspešna poslužila Anglija, da prežene otomarrskega Turka iz zapadne Azije.
—	Arabei so vediio smatrali Tnrka z;i tujega zavojevalca ali boljše rečeno vrinjene«. Turki niso razventega nikdar dejanski pre-
Imaga!i Arabije, razven obali ter par glavnih mest. Arabei tudi niso j sprejeli turške vlade, »rajti neprestano so se vršile v notranjost i de-jžele ustaje. Turki so našli v Arabiji preje veliko breme kot pa ka-Ipital. Skušali pa so io ol»držati radi slovesa, ki je bil spojen s po-I sest jo važnih svetih »nest molia medanst va, pozneje pa tudi radi ve-jlike strategične vrednosti Hedžas železnic, ki je vezala Medino z Damaskom.
Ko je razpadala Avstrija«.
Poročilo o slovenski špionaini službi, ki je veliko : pripomogla k razpadu dvojne monarhije.
■ _'i |
Pobeg v malem čolnu preko Jadrana.
i nega /bora avstrijska policija ni! t
'iuit-la (l<*>f(»jta v lokale parlanien-: t . ta. Sestajati sj» se neoj»aieii«> in se ražgovarjali ter posvetovali. Naj i razpolago so Infi v parlamentu i tudi vsi tehnični pripomočki, ka- \ kur pisalni str«»ji. telefoni, os<»bje, < ki je t»il<» pofMtlnoma zanesljivo j in zaupanja vmliM« in ki je rade- j
IIvolje ]x»mag<il«>. lia/uine s»- samo. j
obse In. tla lo niso bili uslužlfenei
1 j
par lamenta, ampak ljudje, ki so 'sed«-li jmh! različnimi naslovi v lt»-. jkulih parlamenta, kakor tajniki ' 'klubov, žumalisti itd.) Klub ita-Ijanskih poslane«^- se je nahajal blizu Jugoslovanskega kluba, ven- ' <lar i»a naši zarotniki niso imeli 3 jnobeiiih »«tik<»v ž njimi. Njihova'' I poslanca prost Faidutti in I»ugat- '! tro sta bila med onimi najtršimi ' kreaturami, ki sta pri glasovanju 1 za |m»račnn vedno vstajala s svo-'1 Jjih sedežev kakor pajaci, pri ka-lj terih otrok potegne za nit, da jih i vzravna. lt»dj vneto in naglo ni h glasoval za proračun 1'alitue Av-!i stri je noben N'entee v avstrijskem ' „ parlamentu kakor ta italjanska j ? "junaka". Žerjav in tovariši so imeli posebno zjibavo, ko so to ju-j, naštvo opazovali raz galerije zbor- j ^ nice. Du Lahi nis4» iuieli Cehotu i j ali Slovencem ]>odt»l»iie zarot n iŠke-«lru/J»e. ni treba ]»ovdarjati.
Važno nlo«»o v takozvani češki I
• * (
matiji je igral Stčpanek, ki je, pridno do naša I na Dunaj vse, kari' je izvedel važnega v Pragi. Omenili smo že. tla so imeli Cehi posebno zvezo s Švieo. Vendar je ' bila njihova zveza večkrat preki- : njena. T»» se je zgodilo naprimer ' meseea decembra l!)lt. ko smo bili 1 poj Klinoma odrezani zunanjega ! sveta. Takrat so se Cehi posluževali Brezigarjcvega |>osredoranja- ' <la so spravili svoja ]K>roeiIa v i Švico.	i
Ravno koncem leta 1317. so igrali na l>ojwčih veliko ulogol: !stru]>eiii plini. Nemci so imeli ve- i llik«» kemijsko akademijo, na katero so pozvali svoje najboljše kemike. Ti so s svojo priznano pridnostjo in vztrajnostjo iskali for-Jniule za nove strupene pline.
Ilaein j,- neprestano iz Švice ur-gir.il, naj se mu j»ošlje kemične i formule atrupetiih plinov, ki jih) S uporabljata Avstrija in Nemčija.j lla z ume se, da so varovali Nemci j in Avstrijci novo iznajdene pline i kot strogo tajnost. Poučeni so bili o njih sestavi le oni, ki so imeli; ž njimi posla. Na Dnnaju je sicer obstojala šola za častnike, v kateri se je vršil 1-klnevni kurz o strupenih dušečih plinih. V tem Jkurzu pa se ni razpravljalo o kemični sestavi plinov, ampak pred-.J vsem o načinu, kako se je treba .'zadržati v slučaju sovražnega na-J pat I a s strupenimi plini. O l^mič-[•ni sestavi najnovejših strupenih .'plinov se v tem kurzu sploh ni po-. učevalo.
Žerjav je našel znanca, ki je obiskoval ta kurz na Dunaju. Dobil
-	jc od njega materijah ki se je ]>o-
. učeval a* kurzu. Podatki so bili in-j . teresantni in dragoceni zato. ker' i so povedali sestavine mask. kate-'
>	rili so se posluževali vojaki v av-j < strijski armadi na fronti v 1110-
-	mentu. ko se je operiralo s struj»e-» ni m i plini.
i Poničilo Žerjavega znanca je
-	bilo posebno važno, ker je avstrij-'.ska armada uporabljala posebne
-	maske, katerih Kntenta ni po-
>	znala.
1 Stepšnek je prinesel iz Prage kemično formulo za ali 4 popol-glioma novo iznajdene struj>ene pline, ki so strašno učinkovali. c Velike važnosti je bilo nadalje* 1 da je Stepanek izvedel,, s kakimi maskami se je mogoče ubraniti nevarnosti pred takimi plini. Vr-v hutega je imel Štčpanek tudi do-
-	brc zveze s Škodovo tovarno. Ta i- tovarna ni izdelovala samo topov, i- ampak tudi topovske projektHe.
epšnek je izvedel, koliko in kari, ke vr*te topov je tovarna izdela-fjla, koliko jih ima se v delu in ko-a,liko jih napravi v bližnji bodoč-e nosti. O projektilih je dobil na-t ari ene podatke o posameznih de-
t ■
Čehi so imeli ravno tako svojot* organ i/arijo /a ^Miwljanje p^tročiL1 preko graotee in v» tu<ii om stali-' v stalnih stikih s svojimi komi- ' šljeniki, živeč imi v nitMit m i h dr- ' /a v ah. O svojem delovanju so iz- ' dali Čehi ie več br«»šur, v katerih * s«» dokazali jxHiien špionažnega ' d« lo\anja za raiptl Avstrije. Lt ' teb br<»šnr >e razvidi, da so imela!1 Cehi ravno iste metode kakor uaaij' slovenski zarotniki. P««aljali soji preko meje vojaški niaterijal ter J* poročali o politieni in p<s|MMbr-!' -Ui situaciji. l>elovali so nadalje!' v subverzivnetn smislu prtiti Av- ' stri ji s tem, <la so nagovarjali svo- ' j<» prijatelje, ki so odhajali na * fronto, da }H>begnej<» «>b prvi pri- ' liki k-ententinnn prijateljem, iz- 1 dajo avstrijske pozicije iu tvorijo!' tam čeli oslo vaške armade pri»tir A vat ri ji. I>a j*- sediuiji pccdned-J3 liik če4ifrslo\ iaike republike .Masa-!J r> k zbral tako veliko armado hosh»vaKkih prostovoljcev proti A Avstriji m Nemčiji, je pripisovati * v veliki meri mu b verzi vnema delo- s vanju čeških zarotnikov. Čehi so 1 imeli mnogo la/ji j h »sel kakor na-iši slovenski zarotniki, ker s«» ime- 1 li na najvažnejših mestih v vseh 1 ministrstvih iu uradih na Dunaju 1 m na < 'eškeni svoje somišljenike. * ki so jim na svojo veliko nevar- 4 lo.st dajali na razjwilago ]k>trebni niaterijal v »vrbo poročanja En- 1 teliti. Suh verzi vnem u delovanju J Cehov je pripisovati tudi dejstvo, . da so čeAlci denarni zavodi kakor 1 tudi privatniki p<Ki]»sali razmero- * ma in nogo manj vojnega posojila ' kakor naprimer Slovenci iu Hr- 1 vati. Pri nas in Hrvatih je biLo de- 1 lo vanje proti vojnim posojilom I veliko težjti in nevarnejše kakor f pri Cehih. Politična razmere so A bile pri nas v primeri s Češko zelo ' žalostne, saj je med \ojno imela * do zadnjega časa vso moč pri Slovencih v rokah stranka, ki je bila i po,Klinoma zaverovana v Avstrijo!s in čez vse mere vdana llabsbur-M žanom. Selt* v zadnjem letu preti 1 polomom se je pričelo na Sloveti- i skem subverzivno gibanje proti i Avstriji bolj živahno in uspeštiej-Ji še razvijati, ko je izgubil Šuster-J šič svojo m«»y ]mi razprtiji s svojo'; stranko.
Ko j.' prišel Žerjav na Dunaj,' se je t^ele prav pričelo živahno ob-čevanje med češkimi iu našimi zarotniki. Žerjav je bil dobrodošel gost v parlamentarnem češkem Svazu (Zvezi). Tam so se zbirali dohromisleči Cehi, ki so prihajali i/ Prage. Zvezo med Dunajem in Prago je tvoril lludolf Giugnio iz Dalmacije. RatdoLi triugnio je na j vadno bival v Pragi ter prihajal' od časa do časa na Dunaj in odhajal Oti tu zopet v Zagreb in na-, zaj. V Pra^i je občeval s tako-' zvano češko mati jo in dobival od' nje vsakovrsten apiouažui niaterijal. Njegovega tozadevnega delovanja n»- bomo (»»drobno opisovali, ker se je o njeni pi*alo že mnogo. Na tem mestu samo ugotavljamo, da je (iiugnio na ruane načine pomaga! našim zarotnikom. Ni si stekel zaslug samo * tem, da je prinašal poročila za ententine prijatelje, ain|>ak v prvi vrsti s tem, <la je bil v Zagrebu eden prvih propagator jev jugoslovanske ideje, da je zbiral v Zagrebu okoli sebe mlade ljudi, ki so bili nosi-telji jiifpmtovaiiNiie misli. J>elal je> neumorno, tlokler ni spomladi le-ta 1IU8. preplul z malo ladjico •lailranskega morja in prišel na Italjansko. Italjani ga niso sprejeli preveč prijazno, marveč so mu delali velike neprilike. Kljub temu se nm je posrečilo priti v »tik t našimi zaupniki v Rimu in jim izročiti vse vesti, ki jih je prinesel « seboj.
Shajal išče Slovencev in Čehov na Ihinaju je bilo poidopje državne zbornice. Takratni Jugoslovanski klub je imel po Žerjavovi zaslugi na razpolago poleg dvorane, kjer je imel klali svoje aeje in svojo pinamo, ie drugo sobo. V tej *obi je bilo shajališče naaih in čeških aarotnikov. Tamkaj ko ne čutili naši prijatelji najbolj var-
ffoče največji gmeral kar jih jc proizvedla vojna,
—	V namenu, da si zagotovc; pomoč Arabcev, so Angleži ob-j ljubili njih voditeljem, Hnseinuj in Fejsal u, vse mogoče stvari. Ob-' ljubili so jim Sirijo z Damaskom in Alepom. kos Irka ter celo Arabijo. Obljubili so jim skoro celi nekdanji kalifat Omejidov.
Razventega pa je dobival Hn-sein še več kote noslavne obljube, llobival je velike podpore in njegovo armado so plačevali Angleži. Plačevali pa so jo poleg tega litdi doliro. Dnevna plača arabskega vojaka-je znašala en e.ngle-šl;i fiuit. 2-diteval ga je v zlatu ter ga tudi Uobil. V ta namen so morali Angleži vzdrževati neprestane transporte zlata iz Kajire. Pozneje nis oarabski vojaki vedeli, kaj naj počno s tem zlatom in angleški častniki so ga. kupovali nazaj, seveda z velikim dobičkom.
—	Ker se je ^rastavracijo arabskega cesarstva z Damaskom kot g*avnim mestom obljubilo Arabcem, predstavlja proklamacija sirskega kraljestva s Fejsalom na čelu višek arabskega narodnega oživijenja. To pa je tudi vi-
, šok, ki nima nikakega mesta v an-* glcikih in francoskih kalknlaci-i jrb.
S tem pa pridemo tndi na naj-; bolj resno plat eele zadeve, nam-i reč na angleiko-frsneoske odno-i Š.ije. Dejstvo je, da bodo Angleži
-	na eni shrani pospeševali arabski
-	naeijonalizem ali oelo imperi jal i-twt d>ČMi-i» se ob istem šan ob-
—	Težko bi bilo ugotoviti dejansko vrednost arabskega naeijonalizma. Ono spajajočo silo. katero jc predstavljala narodnost zr. narode Evrope, je dajala Arab-cm ter drugim iztočnim narodom na razpolago vera. Arabec pa je skrajen individualist ter nasprotuje vsem verigam politične centralizacije. Veliko arabsko cesarstvo Mohamedovih naslednikov jc bilo ravno vsled tega v političnem smislu kratkega življenja
■ iu obstoja. Pričelo se jc razkrajat od trenutka rojstva naprej. I Od onega časa naprej so živeli Aniibci brez močne narodne ali centralne avtoritete. Oni so rod puščave, neustrašeni in ponosni, nasprotniki vsake discipline ter k večni potniki od nekdaj. Njih ee-^ li način življenja se direktno o-braea proti nacijonalizmu.
—	Tekom vojne, ko niso bili izgledi za zaveznike preveč rožnati, so prišli Angleži na mis»-l, da
? premagajo Turčijo preko Arabije. To se je izkazalo kot dobra državniška poteza in kampanja Al-jjlenbv-a je bila mogoče najbolj si-i jajna kampanja v eeli Kvetovni . vojni. Lord Allenby sam je mo-
i dat kom so prišla ae poročila iz » vojnega ministrstva, katera je do-našal Romih. Nabrali so zarotniki
-	toliko snovi, da je Brezigar me-
-	seea decembra 1917 poslal 4krat
-	knjige v Švieo in meseea januarja
-	1918 se je poslalo obširno poročilo
-	po diplomatskem agentu nevtral-w ne države, o čemtrr smo že poro-
fiI,A5* NAKOPA. 22. APR . 1920
Rad bi izvedel za moje prijatelje ) FRANKA IUPARCIČ, doma iz vasi Retje pri I>oakem potoku, JOŽE TA VESEL, doma iz Pod-preske. FRANKA MFLEC ali MEVCEK. doma nekje pri ' žn. ter TONETA VALENClČ TAFCA. za tega mi ni znano, od 1 kje je doma. Prosim eenjene rojake. ako kateri ve za njih na-' slov. da mi ga naznani, ako pa sami eitajo. jih opozarjani. da se mi javijo v najkrajšem častt. Joe Ileneina Doline. R. F. D. Box 66. Ridgway Pa.
VSEM DOGARJEM!
Tukaj v Kentucky sem kupil 40 tisoč dreves, pripravnih za izdelovanje dog. Potrebujem 100 na-daijnih prvovrstnih dogarjev, da se takoj lotijo dela. Potrebujem tudi 10 dobrih foremanov. Nikjer ni boljšega podnebja kot je tukaj v Kentucky. Lahko delate vsak dan ter zaslužite lep denar. Ne bo nadlegoval dež; tukaj ni ne mraza, ne mrzlice, ne moskitov. ,Pridite takoj, pripravljeni za de-j!o. — II. Kramer, Bo- Ha-
! zsrd, Ky. V1S—5) ___
j —----
Telefon urada : C«»urt AViO.	Telefon na ilomu: Neville IsTO It
F. A. BOGADEK,
ODVETNIK IN JAVNI NOTAR
M3 Rakenell Bldg.. na vogalu Grant in Diamond Sts.. Pittsburgh. Pa.
Izdelujem za tu in stari kraj pooblastila, kupne tn da ravno po*;.*i-lie. oporoke, obvezniee. prošnje za potne liste os**ham. katere Selijo priti v Ameriko in razne druge prošnje t«»r s«Klnijske dokumente.	P Izdelujem tudi prevode na angleški jezik in obratno. Vse to izdelujem brzo in točno j*,toni dopisovanja. j*> j»oStl ali v mojem uradu nasproti Court Housn.
ROJAKI-BERITE
Naznanjam eenje	^fe^^Sil
ni m rojakom sirom	fflw^^fl
Amerike, da sem	^^^■Mj^^Bfl^g^^
povedal	^fBBBB^^^^Bfcgi^^^fr
Imam
liko	^^M^MM^^^E^^^H i
Emerson
kovrstnih tnuzika-ličnih instrumen-tov, za godbe ali orkestre. Kad
ar si kako društvo namerava kupiti bandero, zastavo, re- I j galije, kape prek ora ran ice, uniforme, ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cene vprašate. Stem si bodete prihranili dolarje. Moje blago je prve vrste in po zmernih cenah. En poskus in pripričani bodete. Cenike za gramofone, Columbia slovenske plošče ter društvene potrebščine pošljem takoj na zahtevo. Pišite še danes po cenik na:
VICTOR NAVINSHEK 331 GKEEVE STREET	CONEMAUGH, PA.
I
Kako je Avstrija intrigirala
j	Pod tem naslovom je izšla slavna knjiga
našega rojaka
Dr. Josipa Goričar-ja in Lymen B. Stowe
i
JDJIOF. H ART na Harvard univerzi I	pravi: — To jo ona najbolj značilnih
knjij? toga časa.
Ko jo odšel predsednik Wilson prvič 1	v Pariz je načelnik inteligenčnega depar-
teinenta armade združenih držav zbral nekaj dokumentov, ki so se mu zdeli potrebni, da jih predsednik prečita, pred-no se sestane konferenca. Med temi dokumenti je bil rokoms te knjige.
Hon. Maurice Francis Egan, bivši ameriški poslanik na Danskem, je podal v "New York Times" svojo oceno o tej t knjigi in pravi: — Ta knjiga jasno po-knzuje vse intrige, zarote in diploma-tične tajne procese, ki so vsilili absolutno nepripravljeni Evropi vojno.
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York City
STANE *:U>0
DOCTc5rLORENZg\
EDINI SLOVENSKO COVOREČI ZDRAVNIK	- l JL C
ftPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.
Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz tam že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ke^ znam slovensko, zato vas moteui popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenja moikii bolezni. Zato iae morete popolnoma zanesti na mene, moja skrt pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridit< Čimprej«.
Jaz ozdravim zastrupljeno krt. mazut jo In liso po toloou. be laz nI v arlu. Izpadanja las. toloCIno v kosteh, staro rans, živina bolezni, oslabelost, bolssnt v mehurju. loScah. Jetrah In tolotfcu. rmenlco. revmatilzem. katar, zlato ills, naduha Itd.	, ^
Uradno uro oo: V pondollok. orodah In petkih od S. uro s|u«ra| So S. papoldno. V torkih, Četrtkih in sobotah od t. uro zjutraj So S. uro zvecar. OS naOaljat* pa do Z. uro plpoldno. *0 POITI NE ZDRAVIM. PRIDETE OSEBNO. NE POZABITI 1MB IN _	-	NASLOV.	_
Dr. L0RENZ Ml Pean Ave. PITTSBURGH, PA-
Nokotorl drual zdravniki rablja tolmača, da vaoj-oarmtajo. t m IWWH~iii ■■lam •s M star epa kraja, zato vao lat Jo zdravim, kar vas ratumsm.
Gosolich črta
Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst.
Parnik "Belvedere" odpluje
1. auja. Parnik President Wilson odpluje 8. taja
Potom listkov, izdanih za vse kraje v Jugoslaviji in Srbiji
I HaikoSne UK«dr.o«ti prvega, dru-
K»*K.i in tretj»*ea razreda I Potniki tretjega razreda dobivajo i brezplačno vino.
PHELPS BROTHERS & CO. i
Passenger Department 4 West Street	New York \
■----- i
IŠČEM DOBRE DOGARJE.
: Imam mnogo rajMjšcca lesa. v višini. | *iih in z.!rav kraj. l-ihko delute v muk j »liin. ni močvirja. nI r>ovortenj in dobra »tiiilfr^nica. l'ia*-nm visoke cfn* dobrim ; ■loisarjem. stalno d»-!o In pla.'am voinjo. ■v tleh«Jo nekaj mesecev xn mene. MAX KI.KISCIIEn.	Lewis St.. Memphis
Tenn.
Začimba, želišča tn najraznorrst Bejfta
domača zdravila
katera priporoča msgr. Kneipp. imam vedno v zalogi. Piiite po brezplačni cenik, f MATH. PEZDIR P. O. Box 772. City Hall Station NEW YORK CITY
POZOR ROJAKI!
^^	mazilo za ženske
lij^k last' kakor t tuli za ^H ninžke I »rke In ^	brado. <kl tejra
i W mazila zrastejo r H Y litih tednih kras-*/	ni. (,'iisii in <lol|(i
lasje kakor tudi inožkim krasni tir ^^^HB ki in Itrada ne j^^^P ImmIo (Nl|ia<lli ^^^ ne osiveli. Revma-tizem. kost i 1 ml ali .trganje v rokah, nosili in v križu, v osmih dneh |«op«iliiotua ozdravim. rain*. (•pekliur. bule. ture. kra>te iu grin-t«*. |M)tnt> irncc. kurje «*t*sa. ozeblin« v iluevih |ta»poIuonia mlstranim. Kdoi Iti moje zdravilo lirez nsfieha rabil, mu jameim -<-"». on. Ci^ite takoj |k» «*enik, ki in« 'akoj i«oAlj.-u» zastonj.
Krasni žejmi "KOUJIIAR" za leto 1!rj<i iH>|M»ln<>nia zastonj. priložite zn:im-ko - ceni a za {mmUiuuo in Ra takoj
i Mišljeni.
u JACOB WAHClC
UT02 Bonna Ate. N E. Cleveland. O. ) —
Pozor!
~ SLOVENCI, HRVATJE IN 8RBI
i ki potujeta skozi Now York.
i( Na pozabita na moj hcts]> k j sv i. i dobite najboljša prenočišča in bo a rte naiboljše postrešenL — Cista sobe s eno aH dvema posteljima
Prostora za 260 oseb.
t
>- Domača kuhinja. Najnižje eenc
AUGUST BACH,
63 Greenwich St. New York, N. Y
■ _ ■- ,-j_____-________-______
r sasBiBBaaaaB^^
ti 1 —
" Oženite se
B^BB^HBBHHBIHBI^B
j. Pxtljit* mo m« EN DCLiOl la	no
bono »mule 2*aitnaiki fcmli« a Mtaal.
r ; aia ^ina, SLIKAMI, hoom is esds 11 moe
I «tb dskU-t la neksliko odw. ki iWej* dabn«* ai p sit i n>gs aafa. Lahkosoal pUeta ia sklo-Mte M«<«» lakon. Mi imieil»l rtoriti »o-Atene ia dovoljeno poaredovaoje. so to ae ftto-dit. dolarja, ki Je paetedi ssed ne1 to 'ZAKONSKO SREČO. ^ ritito Ae daaaa aa:
RELIANCE F. CLUa 0| Urn* W_Lao	Ua»
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
li^tjakoni na/nanjaiiKi, ila potu-i je p«i državi Pennsylvaaia rojak
. ——i—
n - - '
GEORGE WALETICH,
• i ki je )MHililasiVn jwihirati naroe-1 niiin za (Jlas Nannla iti iz<Iajati pravoveljavti-i jvitrdila. Se«laj se_ nahaja v državi Petmsylvaniji. Prosimo rojake, ila tr.u »reilo na j roke in «ra i»rij»oro«"anio. Za naklo-1 t njenost se vam že vnaprej /.ahva-l J ljujemo.
1	L'pravnieitvo rilas Naroda.
![	(15—4 v d)
i
i Suho Grozdje
importirano iz starega kraja
i
22 centov funt. Boksa 50 funtov $11.00 Posebne cene na veliko.
1 BALKAN IMPORTING CO
51 53 Cherry Street New York, N. Y.
i__
! PRODA SE DOBRA LOTA
i	(STAVItIŠfK)
i v liarry. Minn., v hižini velikejra m«*sta in velikih tovarn. I.ota j e na Vogalu, hlok 7.1. štev. 1 meri :UXldo. Je na lOii Ave \V in ,M<-<'ocnnjrle Sr. ? I.ota je v lejtem kraju. :n Je vre«liia
-	$siHi.no. Proda se za >koraj ix»lovieno l »eno. ra<li iM.lezni lil -mrti.
1
/ji nadaljna pojasnila obrnite «iseh-
no ali pi-siuenti iui :
t	JOSEPH P.I.ISII
, 1!»44 W. iTJnd Pla.-e	fhiea-o. Ill
i
i« •
BARVE, LAKI IN OLJE-
, P«»zor rojak!! Imate priliko naroTiti i-sak«i»rstn«. harve sa	znotraj in
. '.nnaj. jmi ttivarnfskih «i>iiah. I»ružlia. , katero ja/ /astojmin. Izdeluje že inno--žn let razliene barvi*, katere |»otrebu-iei«- vaMj	<11«»liite rne^ane l»ar ,
^ \rt-. nli |ki le:»«l in ctlje 1. Ako ho.~-ete na
rm'iti. pišif,. ali pa pridite o ;	k j
j I »'lil.
i ITRITAN OIL & PAINT "O.
i Frank f.lav rli. l.VM K. Totli sr . ciev««-
-	land. «»., zastopnik. A sa iiisma našlo- j
-	vite direktno na mene. ali pa na družlio!
I DOBRO ZDRAVJE BO ' VAŠE AKOVPRAŠATE
^R	Izauba teka. ne pre-
Ca /fift bava. utrujenoot. f. T| fflW potrtost. aplo&na 131 Eggjšf oslabelost krvi. ka-tere povzročajo i	r »Jkj\ strupeni Oeli v te-
1 ,	lesu. kar Je poeie-
»	dica tega. da ni
vaia hrana dobro Ofebavliena. Izčiatiti vato kri. uravnaite dc:ovanje vaših notranjih organov ter p< večajte svoio odporno moč napram i »c timifi.	,
JI* VI TO
ni ravno, čisto, ieliično mojstrsko zdra- j v> o vseboie pripravne dele onih aesta-i ! ei.i. katere potrebujete, da obogatite In I ( al vite svoio kri ter popravite ves svoj ' «i-Um. Toplo qa tudi pnporočaio za že-cl i.e. led line in ietrne bolezni, zaprtje, a« eatm in nervozni glavobol, bolečine v [ hit>tu. revmatizem In neapečnost.
®.iit« ie danes za polno trionevno zdrav. ie t ie.
POPOLNOMA ZASTONJ brez vsakih nadalinih obveznosti z vaše «at<ani. Poverte. kako qa hočete imeti, v ta »letu ali čajni obliki.
•luvito I.aboratory vulh Hill)« Branch 5. Pillsburch. Pa.
KRETANJE PARNIKOV
KKI> \J OltrU JFJO 17
XKW VOKKA
1 Belvedere	1. maja — Trst:
L.* Lorralno	1. maja — Havre
St Paul	1. maja — Cherbourg,
• »res. Wilson	a maja — Trat'
( Philadelphia	8. maia — Cherbourg
1 Lejpoldma	9. maja — Havre
P'^nce	12. maia — Havre
Li Savole	22. maia — Havre
.	York	22. maja — Cherbourg
Si Muehanna	22. maia — Trst
; *<.ehambeau	37. maja — Havre
Adriatic	2§. maja — Cherbourg
; La Lorralno	29. maia — Havre
St Paul	29. maia — Cherbourg
Argentina _1. junija — Trat
Glede cen vozne listke in vsa druga po aanila. obrnite ae na tvrdko
FRAN K I A K I E R ■■ Cortland at. Now York i — -------
CHHKHHiHHHHH
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
i: I'li/.nim in potrtim sn-ew na/na-'j into žjilostiio vest sorodnikom n /iianeeni po širni Ameriki, ila je rvniila smrt pretrjrala nit /iv-,' I j< n ja naši nad vse ljubljeni in neimzahni heerki oziroma sestriei MARY ANNIE. l>no 'M>. marca «•!><>!i 4. uro po-i Idiie je hotela <"ez tir po i lie. ne /.e ezuiee. je kara odšla, je sto-i»i a zanjo, da preide rez. Nato pa 1 p: drvi velik tovorni avtomobil F; i niers Motor Express Company I oi 1'ittKburph iu jo povozi, tako la je obležala z veliko rano na jj -.e-ten na mentu mrtva. Rojena je t hi a dne 6. januarja 1014 v Urad ; beku. Pa. Bila je mirnega /na-•*a j a ter vsem priljubljena. Pojjreb e j«- vršil 1. aprila to je veliki «*e r ek iz hiše žalosti po katoliškem
, »bredu v eerkev .Matere Rožje na R; nkin. Pa., od tam pa na katoli-išk i |H>kopali»~e v Rraddoek.
l.ejio se zahvaljujemo vsom j 'tn• mi, ki so nas tolažili v tiajbrid-kejši uri našega življenja in stali ■••h njeni strani, posebno Mr. in -i M?s. An/.lovar. l\i je tndi botra i;bil i ranjke. nadalje družinam Arharjevi. Mlakarjevi in Znidaršiee-j vi, kakor tudi mojemu Imitu Martinu Hudale. ker je ves eas p ;t: ! ob njeni strani ter nas tolažil l.e»»o se zalivaljnjemo tudi dru-šf i Zdni7»ni Bratje SDPZ.. ka-e • mu je tudi ranjka spadala, za j'"r; s'ii venec, katerepra je društvo •ta krsto položilo v zadnji po-<d'*'v. Torej še enkrat prisrena hvala vsem. ki st*» se vdeležili po-| »»reba in skazali ranjki zadnjo | - east.
1; Tebi pa. ljubljena in nepozabna \ V-CM-ka ter sestriea* naj bo lahka ■ no« riška rodna zemlja. Na veselo >: : vid en je nad zvezdami! Spavaj »nimo. Čeravno krije te gomila, v srcu našem vedno si!
Žalujoči ostali: A Joseph in Mary Hudale, starišL Josephine, sestrica. Martin, Jo—ph in Sdward, >	bratje.
Rraddoek. Pa.. 17. aprila 1920. (20-22 -4)
—	In kje so pa prijeli ?
—	Dobil sem od njega pismo.
—	Iu so ga aretirali prav v Havru *
—	Ne, v Lillebouru.
—	Pogum, dečko moj ! Ne jezi se ter mi povej vse. kar ti je znano. Prisegam ti. ila Item ali pustil svoje kosti na trgu Bastile iili pa L oš zopet videl svojega očeta.
S<-ba-.tijan j.' »»zrl v najemnika s široko odprtimi očmi. Ko pa je videl, da govori mož iz dna svojega srea. se je potolažil.
—	V Lillebonne je :mcl toliko »"asa. da je lahko s svinčnikom na-, > pisal v neko knjigo nasiednje besede;
! — Sebastijaii. aretirali ^o me ter me peljejo v Rastilo. Potrpi, upaj in tlela j!
Lillebonne. T. julija 17^0.
P. S.
, Aretirali so me r*idi prostosti.
Imam sina v zavodu Louis l.e Cirand v Parizu. Onega, ki bo na-|-.« I to k n j go. prOsin. v itnenti človekoljubja, naj mu jo izroči. Ime ! ir.ti je Sebjistijan Gilbert.
!	'T>ali# prihod nji^/l	,
ANŽE PITOV
ALI
ZAVZETJE BASTILB
___,__,_ _
Bpiaal Alekiarter Pnmac. rt. ■■■ i i
. i HI	(Nadaljevanje.»
Njegove be%**4e so vm sprejeli z velikanskim truščem in na sto- I tine glasov je kričal**:	}
—	Oral je * Oroi j«« • Ikajte nam orožje!
Pri teh klieili je |*!jtuila judska množi«-*, ki se je bila zbrala i krov »graje zunaj. pr«.?i ograji, ila da mladim ljudem prostost.
Pnilstojtiik j-- \ rgel med in-enee in naskakovalee ter iztegnil, ivajr roke pros«*ee <Livi »»vrajo.	j
Prijatelji moj:, prijatelji moji, — je kričal. rešpektirajtej; te, de,-o*	]1
(ioirito jo r«*šp >kt iraino, ^e rekel neki vojak garde. - To! ►o l»i» de, ki, ki ho«1r, »treljali kot angeljeki.
Prijatelji moji. prijatelji moji. ti otroe: ao zaklad, katerega j J so starimi zaupali men:. ."az sem odgovoren zaaije in stariši se zane-| •■ejo pa mei.e Jaz s mu jtn porok s svojim življenjem. Ne odvedite jih !
Porogljiv smeh, ki je prihajal iz globine eeste. to je iz zadnjih % rst množire. j<- btl »higovor na te prošnje.
Tedaj pa je plani! naprej Billot ter se postavi! po robu množici.; vaja kote in eelo uče»»< eni samim.	i
P ta \ ima. to njem u izrrk'en svet zaklad. Možje naj s- pre ! trpajo. iij; j se puste pihljati, a otroe i naj žive Treba je semena za bo« I o«'-n Ost.
I.juilje so mrmr.**sprejeli te besede.
K«b» mrmra »'iaj ' je zakričal Bdlot — Gotovo ni «o ni-kaU o.'e Men , ki govorim z vami. sta b la včeraj dva človeka ubita v mojih lokah Tu vidite krvi na moji *rajei %
Pri tem j,- poka'.i na svojo krvavo ^rajeo s tako vzvišeno k ret S i jo. da je t»ila ljudsk;; množiea takoj elektrizirana.
Včeraj. je nadaljeval Bilb.t. sem se bil pri Palais Royal ter tir. Tuileri jah m ;.n|, ta de.'ek e je bil. Ta deček jia nima ne o i eta lie matere ter Je /i- skoro m o/.
Pri leh je p^ikaz.'l na Pitova. ki se je ]»ouovuo vzravnal.	•
liaiu s j,- nadaljeval Billot. s»- bom zopet bil. a nikdo ne i sme reei: Pari/ani n-so biti dosti (nočni proti tujim vojakom ter so poklieali na poni'ie otroke.
I»a. da. so kr čali <nl vseh strani vojaki v družbi žensk. — Prav iuii,! Otro«-:. le noter pojdite!
»vala. hvala ^ragi gospo«I' je mrmral predstojnik, ki je skušal sko/i ograjo pr leti za «ibe roki Billota.
In predvsem v mjte poM-bna dobro Seiiastijana. je rekel slednji.	%
Mene \arove*i* Kečem vam. da me ne ImnIo varovali. _ je
>kru-al mladi elovek bled od jeze. iliv'm se je na vse pre teze upiral s|ii/alin'Lom. ki mi tri hoteli odvesti.
Pustite met;«* n..ter. je-r- kel Billot. — in obljubljam vam.; da ga bom pomiril
M HO/ e;» .ie stopi!, na strun. Najemnik je jiotegnil Pitova za -o-' boj ter priš«'l na dvortšee zavoda.
Ze je stra/ilo p-? \ ojaknv in dueat drug'h ljudi vrata tet- za-' pirat«) \siik izhod 4ipo,i.mi mladim ljudem.
liiioit ji s«l naravnost proti Sehastijanu. ga prijel za roki ter' mii rekel;
Se bast i jan. ali n'e ne poznate več T
—	Ne.
■la/ s.-in Billot najemnik vaše«;i o«*eta
t
Pn/nani vas. pospad.
In fer.- j mlad m . a. je nadaljeval ter pokazal na sVojrjra ! hpretnljevalea. - ali ga poznate?
\n/e Pitov je vprašal leč.k I »a, Sebarstijan. jaz sem.
In Pi»ov se je /j. I al o«l veselja ier padel kro^ vratu svojega I mlečtt«-ga brata ter i.»Uke«a tovariša.
\e da hi se razve«« lil pa je rekel tleček : No, — in kaj
Kaj .... t e s.1 ti vzeli o«"*eta. ti g;, hoia vrnil jaz.... Ali
iuješ *
—	vi?
ha, jaz .laz iu vsi drugi, ki so tatn z menoj. Kaj vraga, včeraj smo mifti opravka z Avstrijci ter videli njih taške za patrone.
ha je to res. ilokazttje taška. katero imam jaz, _ je rekel
Pitov.
Kaj ne. «la »lotno oprostili njegovega »neti«* — je vzkliknil; Billot ter se pri tein obrnil proti »nnož'«*i.
ha. da. - so kričali ljudje. — Oprostili ga bomo.
Se ha *t i jan |ta j,' zmajal 7. glavo.
Moj i h-e je v Bastili. — je rekel žalostno. \o n kaj za • - je o«lvriiil Billot.
Bast i le ni niogi*.'-** zavzeli, - je rekel deček žalostno. Kaj pa s i hote! |>oteiu storiti, ee si tega prepričanja? Hot. I sem iti na tr«. Tam se bo<|o tepli moj o.-e bi me mo-g«W-e zapazil skozi ograjo okna.
—	Nemogoče.
Nemogoee iu zakaj? Nekega dne. ko s,*m šel s svojimi so-neenci na izprehod. sen« videl glavo nekega jetnika pri ograji Ba . stile »e h v i« le l svi i' ga očeta kot sem videl onega jetnika, bi ga! ».poznal ter zakli.-al • Bodi miren, dobri oče, jaz. te ljubim!
—	In če bi te vojeki Bastile ubili f
Putt-m hi me ubili |>r.-,| oemi m oje ^ m o«"-eta. Slo hudičev' l'i si zloben dečko. Sebastijaii! Ti ho«"-e*. 4Ja te libij.j«! pred o«" ni i tvojega oeeta! Ti hoiVŠ. «la umre f»«l žalosti .- svoji U I ki, on. ki ima i« tebe na svetu in ki te tako zelo ljubi! Zelo sla-l o srce '.mu*. Sebaspian'
Iu najemnik je pahnil dečka oil sebe.
ha, da. slabo	jt. zakričal Pitov, kateremu so p/ičele
t.vi po obrazu kot !.-šnik debele solze. Sebastijaii ni ničesar otlgo-j
Ko je tako mol'ul. pogreznjen \ temne misli, je Billut opazoval' »ijego\ o plemenito lire. njegove ognjevite oči. lepa usta. «»rlovski j nos't. r močno sp«Nlnjo čeljust, ki je kazala tako plemenitost «luše! kot krvi.
Ti si rekel, da je tvoj oče v Bastili* — je vprašal konecno!
Jlillot.
—	Da.	»
—	In /.akaj !
—	K'-r j«* moj oče prijatelj latfaveta in Wa>»hingtona ; ker se je moj oče boril za neodvisnost Amer ke z mečem ter za prostost Francije s |t«*resoni; ker j«' »noj oče znai: v obrh delih sveta, da sovraži tiranstvo; ker je proklel llastilo. v kateri trpe drugi! _ raditepa so
»jahaj -
—	In kedaj s«* je zgodilo lo.'
—	Pred aeatiini duevi.	,	# . 4 a
potovanje iz jugo-slavije v ameriko
Ni ailminjnm K«lor želi doliiti iz starega kraja svojo »lmžino, JU-tio. sestro. I »rata, mater ali oeeta. mora imslati tja gotov«* listine, tia Iiorilagi katerih . • zaniore «l<>liiti lMitrelmo dovoljenje. Ako želite imeti Izjasnila ghil«* teja. |ioteui se obrnite na mene. Izdelujem tudi vsa v
notarski I'oski. spatiajor-a d«*ia.
ANTON ZBAŠNIK, Javni Notar,
102 Bake well Bldg^ PITTSBlRCiH. P.\.
Corner lliamond and <;rant Sts.
(Nasproti Court Housu.)	i
— „ - PLAČAJTE, KO B08TE ZDRAVI.
Take ponudbe vam ne nudi noben druži zdravnik.
J ^JH^R	jaz imam toliko zati|ianja v svoj ns|H*li in spodili-
IgMM^H nosi. <la vas morem oz«lravili. da za svoje prizade-vanje pri vaMeiu zdravljenju ne zahtevam niti ren-ta vnaprej. I*l:i.-ajte za mojo uslugo, ko lxiste zilra-^ vi. Jaz sem najstarejši š(H*«'ijalist v IMllslitirgluu s 40 letno praks«*. K meni prihajajo Ijmlje cul blizu in «lal<t*. da jih hitro ozdravim. Govori se slavcaikt
■j^H	Dr. B. F. MULUH, ipeci jahat.
.IS14S9 411 FOI RTH AVfL. 2 nadstropje. riTTSBUEGH
Pazite na štev. 411 četrta Ave.	PKNNA.