f.
C/
POR
'JtCCcJoM
AND
fl£6uce-^
No. 41
Ameriška Domovina

v.	?'ir'**?*•;'
AMCRICAN EN SPiRiT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, - Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV6NIAN
MORNING N6WSPAP6R

CLEVELA>iD OHIO. TUESDAY Mi/RNTNG. FEBRUARY 27, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Odiwsl mi Egiptom
in IM se izboljšali
Ocisk posebnega zastopnika predsednika Sadata v Wa-shingtonu pretekli teden h bil uspešen, ustvaril je boljše razpoloženje med obema deželama.
WASHINGTON
BRililf f PM8S Federal Reserfo Emi
imIM ©Ireslsi^ mero
Ls"*
D.C.
Po-
Pokojna je bila članica Društva sv.. Katarine št. 29-ZSZ. Pogreb bo v četrtek ob 9.15 iz Zelotovega 'pogrebnega zavoda na E.
152 St., v cerkev sv. Pavla ] munistične oblasti v ČSR
Mary Novince, Amelie Nagode, Ihžaj na Srednjem vzhodu je na- 9-krat stara mati, prastara mati. Peb pa ne brezupen, dokler obstoja vsaj nekaj dobre volje na hb&h straneh in seveda upanje, bo spore le mogoče rešiti potom razgovorov. Na ameriško iniciativo je prišel pretekli te-j (Gharaon Rd.) oo 10., nato na den preko Londona v Washing-; Souls pokopališče.
ton na razgovore posebni po-1	------o------
°blaščenec predsednika Sadata! *5, a p	b b g v •
Hafez Ismail. V petek ga je DSlaVSkC Wifi hOtSJO sprejel najprej predsednik Ni-	BXr.i ■	f ,, ,
-f°n, nato pa je imel še dolg raz- 311i©|la8¥ govor z državnim tajnikom W.
Ker i S°vvi'	k v Izvršni odbor AFL-CIO je
■^er je bil ves arabski svet
Novi grobovi j
Mary Gainar
Po kratki bolezni je umrla1 na svojem domu na 19705 Shaw- j nee Avenue 79 let stara Mary j Gainar (Žgajnar), roj. Levstik j v Sodražici na Dolenjskem, od
koder je prišla v ZDA 1. 1908, J PRAGA, ČSR. — Preko Črne vdova po možu Antonu, umr-j nad Tiso, kjer se je avgusta 1988
lem 1. 1971, mati Anthonyja, zadnjič pogajal z A. Dubčkom o darjni bcdccnosti tudi same po-
' višale obrestno mero. Nekatere
mmma mmma
V PARIZU ZAČELA DELAT
Vodnik ZSSR je prišel pre- WASHINGTON, D. C. — Fe-tekli teden na uradni obisk deral Reserve System je povišal
V ČSR, ko je ta praznovala obrestno mero od 5 na 5.5%, kar j,________________________
ue-kmko komunističnega pomeni, aa bodo morale banke Mednarodna konferenca o Vietnamu se je včeraj sestala v
Parizu in začela svoje delo, četudi se ni mogla zediniti o vlogi, ki jo naj bi v Vietnamu in v Indokini sploh vršili Združeni narodi. Kljub trenjem in nasprotovanjem upajo, da bo svoje delo uspešno končala še ta teden.
režima.
; več plačevati za denar, ki ga bo do debile v Federal Reserve bankah in da bodo v ne preveč
spremembah v ČSR pred vojaškim nastopom proti njej, je
• Iz Clevelanda
I
in okolice
f
so to storile pred par tedni, pa
Srčna operacija—
Rojak Joseph Alich, ki je živel preje na Bonna Avenue, bo imel 14. marca operacijo odprtega srca in potrebuje več krvi A “positive”. Kdor bi mu jo bil j pripravljen žrtvovati, naj kliče
PARIZ, Fr. — Zastopniki voj- o koncu vojne kršena, ali pa bo skujočih se strani, zastopniki ve- Kanada to komisijo s koncem
To ie bilo še ored zadnio do- lesil ZSSR, Kitajske, Francije in aprila zapustila. Kanadski zu-je .c P	J ao Vel.ke Britanije ter zastopniki nanji minister se je odločno zav-
pretekli teden pripotoval v Pra-• 30 P°vnanje umaknile, ko je rego vodnik ZSSR L. I. Brežnjev.; deral Reserve pritisnila na nje.
.Seveda so ga slovesno spreje- ^
man, ko so slavili 25-letmco ko- -3r-ko —ie v	štirih držav, ki sestavljajo Med- zel za to, da naj ta naloga pri-
fazburjen zaradi sestrelitve lirskega potniškega letala nad tajskim polotokom preteklo sredo, je prevladovala bojazen, da Ismailov obisk ne bo poseb-110 uspešen.	]
se ni zgodilo, ker sta obe '-bani pokazali dosti treznosti in
pezval ob koncu tedna k uvedbi nove mednarodne trgovinske in denarne politike za ustavitev slabšanja ameriškega položaja v m e d n arodnem gospodarstvu.
RAL HARBOUR, Fla. — Glav-^urnosti, pa tudi diplomatske ni odbor AFL-CIO pravi v svoji spretnosti. Sadatov zastopnik je izjavi pretekli teden, da zadnje u sprejet s polnim spoštova- zmanjšanje vrednosti dolarja ne nJem in pozornostjo, ki sta u- more rešiti položaja, v katerem ^Vcrib primerno razpoloženje, se nahajajo ZDA. Potrebna je -iazgovori so nato Dotekali nova mednarodna trgovinska in bvarno, Egipčan je obrazložil denarna politika. Zavzema se za ‘-tališče svoje vlade, pa slišal k omejitev vlaganja ameriškega pmu tudi ameriške pripombe J kapitala v podjetja v tujini, za ^ csledica tega je “sprostitev omejitev izvoza, tehnologije, pa ^hosov” med ZDA in Egiptom.! tudi za omejitev uvoza tujih iz-smail je, dejal časnikar j eib: Mi-'delkov, ki onemogočajo uspeh ^ lrn> da so ZDA zainteresirane J domačim podjetjem na določe-„a Podpiranju normalnih odno-jnih področjih.
"°V na tem področju.” Mislil je a ^edRji vzhod.
ižavno tajništvo je označilo
razgovor ne.in koristne”,
111 Pričakovala rov
v
Te so v glavnem predlogi zakonskem načrtu, ki sta ga sta-
vila sen. Vance Hartke iz Indi-z ^rnailom za obsež-, ane jn kong_ james a. Burke iz
Nobena stran.	oba demokra-
rov v • •	teh raz§ovo' | ta.
5 .. "ai izrednega, obe pa jih zellta nadaljevati.
^ v l^imk ofelpfelp
g®slafna $mm
^ASJUngton, D C. -rntlj Nixon je v svojem govo-j izjavi poudarja,
Freko racj;a ccjkjonjj “skoraj
vlad
revšči
da bo
Glavni odbor AFL-CIO je pozval tudi k polni in takojšnji ' kongresni preiskavi vseh ame-| riških družb in bank, ki so pustile svojo deželo na cedilu za do-Pred- šego lastnega dobička. V svoji
da je glavna
P^en napor” prejšnjih zvez-za odstranitev lakote,
ijubil'n(’ ^ zaPostavlJania in r’P'
> oa po njegova druga vla-'riPravila socialne programe, pot C^° ^udem dejansko nudili hlap6 n° P0rROČ’ ne da bi jim je-jpj,1 sv°bodo ali zmanjševali Pq °Vo zanašanje na svojo last-j^Pofobnost in samozavest.
dalo°?an:,e VOjne v Indokini bi titv “ ^ veajo možnost posve-sopjg, de'u sočutja, skrbnosti in jsij • neSa napredka doma”. De-njej6’	za take namene v
ner,g°Vem Predlogu novega zvez-rpi,-. Proračuna predvidenih 125 likn^ri0V dolarjev, dvakrat tole k°t leta 1969.
Proti
ozirom
-up rev5.. na Preteklo “vojno Xon ri • scmi je predsednik Niti rp ; I'lsti, ki so si boj pro-
PostarCini izbrali za poklic, so ceip 1 debeli, davkcplačeval-
Pa sq3^ 0S^ab računi, potrebni hih okiQblli malo, razen praz-
1 Sionski prerok
Partly
cloudy
višja T °blačno J temperatura
in milo. okoli 35.
Naj-
krivda ameriških težav v rastočem vlaganju ameriškega kapitala v tuje dežele. Podjetja in banke, ki te vloge vrše, drže svoj denar v tujini, da se na ta način izognejo plačilu davkov v ZDA na. svoj dobiček.
Predsednik Nixon je ob svojem obisku na seji AFL-CIO poudarjal potrebo po prožnosti pri novih trgovinskih pogajanjih ZDA s tujimi državami, pa se nagibal preje k še večji sprostitvi vlaganja ameriškega kapitala v tujino kot k omejitvi tega. --------------o------
Južne obale Velikih jezer čakajo poplave
PORT CLINTON, O. — Prebivalstvo tega in drugih mest ob južnem bregu jezera Erie, Michigan, Huron in Ontario pričakuje obsežne poplave, ko bo prvič potegnil severovzhodnik in vlekel dva ali tri dni.
Gladina Velikih jezer je dosegla naj večjo všino v zadnjem desetletju in je daleč prešla povprečje. Veter, ki bo gnal vodovje proti bregu, bo neobhod-no povzročil obsežne poplave. Prebivalstvo že dalj časa kliče na pomoč državne in zvezne o-blasti, ki pa dejansko za varstvo ogroženih predelov in naselij ni-jso še nič storile.
Vse navdušenje je bilo orga-
du spremenila stališče
Reserve Boarda. Ta se je odločil narcdno nazorno komisijo, povišati obrestno mero in zmanj-
glavni tajnik ZN Kurt
P
in pade ZN, oziroma Wald- glavnemu tajniku.
njihovemu
nizirano in narejeno, narod ^ gay povečavanje obtoka denar- neim 80 se včeraj sestali v zna-Brežnjevu in njegovim tovari-jj^ ks,r naj bi zaviralo inflacij-šem v Kremlju še ni pozabil na-! skj pritisk.
nem hotelu Majestic, kjer je preje zasedala uradna konferen-
Vietna-
Kljub vsemu upanje na sporazum
Ker so vse velike sile, ki se konference udeležujejo,
silja, ki so mu ga avgusta 1968; Federal Reserve je povišala ca za konČanje vojne v	,	vqqr • t -p t--+ •
sterili. Na zunaj je potekalo se-'0brestno mero od 4.5% 12. janu- mu> na razgovore, ki naj vpra-lvsem tudl	^ K- lvltaL
sanje miru v Indokini postavijo na mednarodno osnovo in ust-
veda vse v redu in obisk Brež-|arja letos na 5%, sedaj pa na njeva naj bi pomenil zaključek 5,5%, Obrestna mera je še ved-“normalizacije” razmer v ČSR, j no dosti nižja kot v večini držav	varijo	nekak	mednarodni	organ,
ki se je začela z vojaške zasedbo 1 svobcdne Evrope. Smoter višjih	na	katereš'a	se	bc mogla	Medna-
avgusta 1988. Ali je ta že res|0bresti in zmanjšanje rasti de- rodna nadzorna komisija obrniti popolna ali ne, bo pokazala biiž-; narnega obtoka je zadržati seda- v sb^aiu krčenja miru oja bodočnost. Če je, bodo soy-|nj0 gospodarsko rast v sprejem-jetske čete, ki jih je v ČSR oko-j ijivih mejah, kajti le na ta na-h 10,000, cdsle domov, če ni, bo-j čin je mogoče držati v sprejem-do še ostale. K temu je Čeh v| ljjvih mejah tudi — inflacijo.
Pragi pripomnil: Saj dejansko	______o——
v Viet-
namu.
ni važno, ali so sovjetske čete vi ČSR ali ne. Leta 1938 so poka-j zale, da so lahko v Pragi v ne-; kaj urah, če se jim .zdi potrebno! j
Tovarna prodana na Daljni vzhod ho delala za ZDA
ska za vzpostavo in ohranitev miru v Indokini, prevladuje prepričanje, da bo' konferenca
tel. 662-5132. Operacija bo v St. Vincent Charity bolnišnici. Darovalci krvi morajo to darovati od 5. do 12. marca.
Lep program pri Sv. Vidu—
Nocoj ob sedmih bodo priredili otroci šole sv. Vida lep program s petjem in plesom v avditoriju. Nastopili bodo v narodnih nošah. Vstop prost, vsi va-pred- hijeni!
K molitvi—
Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KS K J je vabljeno nocoj ob 7.30 v Želetov pogrebni zavod
Kdo naj predseduje
ZDA so predložile, naj bi j konferenco vodil in ji predse-
ooval glavni tajnik ZN Kurt katerega bi se mogla Mednaro-, Waldheim, ki bi naj dooil tudi ^la nadzorna komisija obrniti v . pravico, da konferenco po po- slučaju kršenja miru, upajo, da J trebi skliče po njenem sedanjem j bo konferenca le nekaj takega
CLEVELAND, O. - The Wah1 p^stflT tolikšne!"^1"?'76	1 ustanovila’ če se že ne 'bo odl°-
Chang Company iz Singapurja začele ogrožati mir ,7
do konca tedna izdelala nekak I na E. 152 St. k molitvi za pok. kompromis, ki naj varovanje i J°sepha L. Naniger. miru v Indokini postavi na med- * Zadušnica— narodno osnovo in v tem pogle-j Jutri, v sredo bo ob 6.30 zju-du razbremeni ZDA njihove do-jtraj v cerkvi sv. Vida sv. maša sedanje odgovornosti.	za P°k. Johna Krašovca ob 2.
Četudi se Hanoi upira vsake-Wbletnici njegove smrti, mu mednarodnemu organu, na! Visoka starost—
Brežnjev je dobil najvišje če- Chgnc Comnanv iz ‘Hneanuria P°Siaie Ionifne> aa 131 dejansko dia, da naj ta naloga pripade škcslovaško državno odlikova- j k T	“ • H T	zacele ogrožati mir v Indoumi. 2N, oziroma njihovemu glav-
nje Belega leva 1. stopnje, sam^e in abdelavo'Volframa (tung-| p^pitale^Harmi Predl°g ZDAjnemu tajniku’ ki se kcnference
Kdeči ustavili vračanja
Pa je v irnenu ZSSP. podelil Le- st„a) -- 'SolMU 0:U. 1% č S-	jL™ Lb l‘del“UJe'
umov red dr. G. Husato, komu- „ Eras & Copper Co. Tovarna j	imel'
nističnemu vodniku ČSR med! obilno hvalo. Poudarjal je ustaljenost razmer v ČSR in globino zvez med ČSR in ZSSR.
V zvezi z obiskom Brežnjeva in s proslavo 25-letnice komunističnega režima v ČSR je predsednik L. Svoboda izdal obsežno pomilostitev tistih, ki so 1. 1968 sodelovali pri “praški pomladi”, pa nato po sovjetski zasedbi pobegnili v tujino. V pomilostitev niso vključeni tisti, ki so bili lani obsojeni zaradi svojega nasprotovanja sedanjemu režimu.
ameriških vojnih ujetnikov
Znana rpjakinja Mrs. Mary Marinko, 1234 E. 74 St., je preteklo nedeljo v krogu družine praznovala 95. rojstni dan še kar trdna in zdrava. Dolgoletni naročnici našega lista k res lepi starosti čestitamo in želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva. Seja—
Klub slovenskih upokojencev v Euclidu ima svojo redno me-
|je bila lam zaprta m 85 delav-jzN kako vlogo pri varovanju j SAIGON, J. Viet. T Zastop- sečno sejo v četrtek ob dveh po-
Atcški menihi v športa z grško vlado -
ATENE, Gr. — Gora Atos na Halkidiki je naseljena z izključno pravoslavnimi menihi že dolga stoletja. Ti so vedno uživali nekako samoupravo, tudi v dolgih. letih turške vlade.
Samoupravo je Atosu priznala tudi Grčija v posebnem dogovoru leta 1926. Atene imenujejo guvernerja, ki pa dejansko nima na Atosu nobene oblasti, vzdržuje le zvezo med njim in zunanjim ministrstvom v Atenah. To naj bi še posebej dokazovalo, da je Atos nekaka samostojna enota, ki z. grško vlado nima nobenih dejanskih zvez.
Ko je zadnjič guverner v posebnem pismu obdolžil nekatere menihe, da nezakonito prodajajo v tujino stare rokopise in ikone, ti guvernerjevega pisma e-nostavno niso marali sprejeti. Trdijo, da on nima nobene pravice odločati o atoških zakladih in njihovi uporabi.
cev v njej je izgubilo službe. | miru v Indokini.
Trdijo, da podjetje ni bilo več p0 daljših razpravah je ostala rentabilno, ker njegove cene ni- konferenca brez stalnega pred-so bile konkurenčne. Napovedu-j sednika. To vlogo izmenoma jejo, da bo tovarna preseljena v j opravljata Kanada in Poljska, Azijo, delala tam ob minimalnih | članici Mednarodne nadzorne Plačah in prodajala svoje izdel-; komisije. Včeraj je predsedoval te v — ZDA!	i kanadski zunanji minister Mit-
------o------	J.chell Sharp. Konferenco je po-
— V ZDA je vpisanih v razne' stavil pred izbiro: ali naj ust-cerkve krščanskih veroizpovedi vari organ, kateremu se bo mo-skupno okoli 100 milijonov lju- gla Mednarodna nadzorna kodi.	misija pritožiti, če bodo določila
Primanjkljaj manjši
WASHINGTON, D.C. — Primanjkljaj ZDA v mednarodni trgovini v januarju je padel na 303.8 milijonov dolarjev, kar naj bi pomenilo, da se je položaj ZDA dejansko začel v mednarodni trgovini izboljševati še pred zadnjim znižanjem vrednosti dolarja.
nik Hanoia v Skupni vojaški komisiji Bui Tin je dejal danes, da rdeči ne bodo izpustili nobenih ameriških vojnih ujetnikov, dokler ne bodo izpolnjene njihove sledeče zahteve:
Točno izvajanje določil o končanju sovražnosti,
poldne v SDD na Recher Avenue.
Policija ne sme nositi nobenih znakov—
Načelnik mestne policije je izjavil v zvezi z zahtevo župana j R. J. Perka, da ne sme noben j policaj v službi nositi kljuka-
I.stočasno izpuščanje civilnih sfega križa, znaka nekdanje na-in vojaških ujetnikov,	( cistične Nemčije in sedanje “Na-
Jamstvo za večjo varnost rde-! cionalne socialistične bele Ijud-čih predstavnikov v Skupni vo-;ske stranke’ , ki se menda zav-jaški komisiji.	| zema za naj se črnci vrnejo
Dejansko se te zahteve ne ti-!v Afriko, od koder so prišli, da čejo neposredno ZDA, ampak: Je policiji že itak prepovedano Saigona. Rdeči so ustavili izpu- i nositi znak kakršnekoli politic-ščanje ameriških vojnih ujet-;ne stranke ari skupine. Na uni-! nikov, da bi s pritiskom ZDA na i formi smo imeti le ameriško za-Saigon dosegli izpolnitev sv ojih j stavo. Mestni odbornix Paul T. zahtev.	; Haggard, republikanec iz 29.
_____0______ I varae, je zahteval, da se vsakega policaja, ki bi se ga dobilo, da nosi kljukasti križ, ta-
WASKINGTON, D.C. — Včeraj! 'kol odPusti. ker je očitno, da
' tak ne priznava enakosti ras.
Zadnje vesti
PRI DOBRI VOLJI — Predsednica vlade Izraela Golda Meir pred mikrofonom tekom svojega obiska v Rimu pretekli mesec je bila kar v dobrem razpoloženju, ko je odgovarjala no, vprašanja časnikarjev. Ko je bila v Rimu, je obiskala tudi papeža Pavla VI. v Vatikanu, kjer pa ni kazala preveč dobrega razpoloženja. Kasneje je pripomnila, da so ji bili pred očmi Judje skozi vsa stoletja, ki so trpeli zaradi sovraštva kristjanov do njih. — Včeraj je Golda Meir preko Pariza priletela v ZDA na razgovore s predsednikom Nixonom in s člani njegove vlade. Pred. odhodom je izjavila, da sestrelitev libijskega potniškega letala preteklo sredo po izraelskih letalcih nad Sinajskim polotokom ne bo vpihala na potek njenih razgovorov v ZDA.
je zakladni tajnik Shultz izjavil, da bo ostalo v veljavi tudi skozi fazo 3 nadzora nad cenami in plačami %'odilo, da naj povišanje plač ne seže preko 5.5%. Preje so napovedovali, da bo to vodilo nadomeščeno ali pa sploh opuščeno.
Poviški plač okoli 8%?
WASHINGTON, D.C. - Glavni predsednik AFL-CIO G. Mea-ny je dejal, da je v načelu proti nadziranju plač, da pa mora biti [meja za njihovo povišanje po-
WASHINGTON, D.C. — Zuna-! stavl'iena med 7•5,' do 8
njepolitični odbor Senata je včeraj odobril pomoč tujini v tekočem proračunskem letu samo do konca aprila. Odobritev za zadnje mesece bo dal le, če bo predsednik Nixon uporabil sredstva določena za razne domače programe, ki jih sedaj zadržuje v okviru sklepa omejiti izdatke na izpod 250 bilijonov.
LONDON, Vel. — Princesa Ana se je vrnila z dvotedenske poti po Abesiniji in Sudanu ter odšla naravnost na pode- j želski dom Marka Phillipsa, i konjeniškega častnika, s ka-1 terim so jo večkrat videli v l družbi.
LONDON, Vel. Brit. — Ameri-1 ški industrialec in bogataš j Howard Hughes, ki se zadr-1 žuje v Londonu od potresa v
se cene hrane tako naglo dviga-
jo-
Doslej je vlada bila na stališču, naj povišanje plač ne seže preko 5.5 7f.
Nikaragui, se misli baje preseliti na Jerseyske otoke v Kanalu, kjer se zadržuje večje število britanskih bogatašev zaradi nizkih davkov.
NEW ORLEANS, La. — Zvezno prizivno sodišče je odločilo, da so dnevnik L. H. Oswalds, morilca predsednika J. F. Kennedyja, in drugi njegovi papirji, ki jih je oblast zasegla, važno zgodivinsko gradivo in ima zato Oswaidova žena pravico do primerne odškodnine. Določilo je za primerno odškodnino $17,700. Preje so ji ponudili le $3,000.
!%i
|g
■M
fiMtmšm Domovi na
MBS®
6117 St. Clair Ave. — 431-0628

Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
govo nadomestitev z enozbornično “ljudsko skupščino”, s katero upa, da bo lažje spremenil Čile v popolnoma socialistično republiko.
BESEDA IZ NARODA
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
» Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec«
« Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec* Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
mted States;
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months mada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
I
I
i Ugandi je predavala
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 41 Tuesday, Feb. 27, 1973
CLEVELAND, O. — Pretekli teden se je mudila v Clevelandu misijonska sestra Silva žužek iz Ugande, države v vzhodni Afri-
inov) v njihovi hrani. Otrok čez život močno oteče, ročice in nožiče pa ima tanke. Bolezen imenujejo quashioorkor ali rutooro,
ki. Ob tej priložnosti je opravi- kar pomeni rdeči lasje. Pri pere-la vrsto obiskov pri svojih misi-| čem (akutnem) quashiorkor las-jonskih prijateljicah in dobrot-[ je počasi menjavajo barvo, od
Težave in potreba demokracije v državah Latinske Amerike
Razvoj zadnjih let v Latinski Ameriki prinaša ponovno na dan vprašanje državnih sistemov, način vlad. in kako naj bo narod zastopan in njegov glas odločilen pri dejanjih, ki se ga neposredno tičejo. Naj gre tu analiza po kateri koli poti, zaključek je vedno isti; le demokracija v svojih raznih oblikah je porok za razvoj in napredek v okrilju svobode in spoštovanja človeškega dostojanstva.
Nemalo je primerov, ko so razni “rešeniki” samega sebe postavili na vodstvo države, in vsaj v nekaterih ozirih dosegli morda lepe uspehe. A vedno se je tudi pokazala potreba, nujnost čim hitrejšega povratka v demokracijo, ker bi sicer narod trpel hude posledice otrpelosti, ki rodi pomanjkanje inciative na vseh področjih in na dolgo roko hudo okrni narodni duh. O tem so bili dobro poučeni že v rimski republiki, ko so načrtno omejevali dobo “diktatorjev”, kateri so prevzeli celotno oblast ob velikih nevarnostih.
Pot latinskoameriške ustavnosti je kaj žalostna. Kontinent je sploh svetovno znan po raznih državnih udarih, dolgoletnih diktatorjih, posrečenih in neposrečenih poizkusih povratka v demokracijo. Je čudno, da se v takem stanju ne more mirno razvijati? Ne govorimo le o tvarnem gospodarstvu in razvoju, temveč o tistem osnovnem blagostanju, ki bi ga po svojem naravnem bogastvu zlahka dosegli.
Argentina že dolga leta hodi pot povratka v demokracijo. V Urguvaju je prav te dni visel na niti demokratični sistem, ki je izjemoma v tej deželi tradicija. Čilence le krepka demokratična zakoreninjenost rešuje pred komunizmom. Paragvaj je ponovno “izvolil” za predsednika Stroessnerja, a volitev se ni udeležilo 35% volivnih upravičencev; nezanimanje za take “volitve” je očividno. Bolj severne države pa se stalno borijo med demokratičnim poklicem in nasilnimi diktatorji.
Pri tem pride na položaj nov činitelj. Tako težave Argentine pri povratku v demokracijo kakor Judi ostali navedeni primeri pričajo, da demokracija ni lahko izvedljiv sistem. Država in narod morata biti nanj pripravljena. Za demokracijo morajo biti ljudje vzgojeni, nanjo pripravljeni Narod mora dozoreti, da ve, kaj hoče, potem bo šele mogel odločati o svoji usodi. In demokracija bo tedaj najprimernejša pot k narodnemu cilju.
To je tudi ena najbolj bolečih točk Latinske Amerike. Dozorevanje ne le narodne zavesti, ne le demokratične pripravljenosti, temveč celo najosnovnejše splošne izobrazbe. Na podlagi te je šele mogoč nadaljni razvoj v smislu izpo-po’njevanja političnega kriterija, družbene' dozorelosti in demokratične vzgoje. Pomanjkanje načrtnega dela na tem področju bi morala biti ena najvažnejših nalog vsake vlade teh dežel. Pomanjkljivost je ne le očividna, marveč včasih že čudna.
A nepripravljenost narodov za demokracijo ni nikakršen izgovor, da ta ne bi vladala, četudi so z njo težave. V rej državi se zadnje čase pogosto slišijo mnenja, češ saj narod ne zna voliti. Na ta mnenja se pojavljajo ugovori: le ko voli, se narod nauči voliti. Prav tako pa tudi le v demokraciji narod lahko za demokracijo dozori.
To zorenje, ki je počasno, ki zahteva desetletja ali še več, je edini porok bodočnosti latinskoameriških držav, življenje v demokraciji,.ki bo narodom dalo tisto zavest soodgovornosti nad usodo države, pa tudi jasnovidnost ciljev in sredstev, bo te narode pripeljalo na njihovo zgodovinsko pot.
Je pa položaj, v katerem se Latinska Amerika nahaja, pouk za vse tiste, ki mislijo, da je le z diktati in nasiljem mogoče vzpostaviti red in napredek. Le svoboda in prosto izražena volja, ki dobita najprimernejši izraz v demokratičnem sistemu, sta trdna podlaga ne le za razvoj in napredek, temveč sploh za obstoj narodov in družbe.
S. S.
❖
Trenutno je največ zanimanja za volitve v Čilu prihodnjo nedeljo. Na novo bo izvoljena vsa poslanska zbornica in po'ovico senata. V obeh ima sedaj močno večino opozicija levičarske vlade Allendeja. V nedeljo se bo odločila u-soda Čila: ali pojde ta dalje v socializem, kamor ga vodi in sili Allende, ali bo na tej poti obstal in morda v nekaterih stvareh celo krenil nazaj, kar je cilj opozicije. Ta je za obsežne socialne reforme, toda v okviru ohranitve demokracije in v prvi vrsti tudi ohranitve zakonitosti.
Čc zmagajo nasprotniki Allendeja v taki meri, da bodo imel; v novem Kongresu dvetretjinsko večino, ga lahko odstavijo, če se ne bo ravnal po njegovih sklepih. Če večina ne bo dovolj močna, se bo nadaljevalo sedanje prerivanje, tekom katerega je Allendeju uspelo napraviti vrsto u-spešnih korakov v socializem. Če bo Allende izšel iz volitev okrepljen, potem bo predložil razpust Kongresa in nje-
nikih, imela pa je tudi dve javni predavanji o delu medicinskih misijonskih sester (Medical Mission Sisters) v Ugandi. Letos bo šest let, kar. je prišla kot medicinska sestra v to deželo. Tako je to njen prvi misijonski dopust, obenem pa je to tudi njeno prvo srečanje s Slovenci v ZDA.
S. Silva Žužek je imela prvo predavanje v nedeljo, 18. svečana, popoldne v Baragovem domu za rojake iz senklerskega slovenskega okrožja, drugo, za rojake iz collinwoodskega okrožja, pa zadnjo nedeljo, 25. t. m., popoldne v šolski dvorani župnije M. Vnebovzete. Obe predavanj sta bili izredno dobro obi-
črne do rdečkaste. V Ugandi ima 70% otrok pod 5 leti starosti to bolezen, ki je seveda o-zdravljiva. Ko jih sestre zdravijo, so pri njih matere, kar je po svoji strani dobro, saj se pri tem te nauče boljšega načina življenja, odnosno reda. Matere nosijo otroka do 2. leta na hrbtu. Prvi dve leti ga tudi doje.
Kruh Ugandcev so banane. Naše vrste kruh jedo komaj trikrat na leto. Banane si pripravijo v omaki, ko so jih prej skuhali na pari. V začetku se zdi jed Evropejcem neokusna, ko pa se je privadiš, je pa kar dobra. Žlice sicer poznajo, a jih ne marajo, če jih jim dado. Jedo s
mu na Holmes Avenue v Collin-woodu, ta bo moral priznati, da se je izplačalo čakati. “Veseli Slovenci” na odru, v kuhinji Lilij ine kuharice in za baro sami znani obrazi, pripravljeni postreči po svojih najboljših močeh, pa četudi bi to pomenilo nalivati vse kozarce čisto do vrha... kdo ne bi bil vesel, da smo vendarle dočakali ta večer in se odzvali Lilij inemu vabilu.
Ker bodo najboljše maske tudi letos deležne lepih denarnih nagrad, jih pričakujemo vsaj toliko kot prejšnja leta ali. pa še več. Za pijačo bodo morali dati vsi tisti, ki godujejo prihodnji teden, kar pa ni taka reč, saj god se praznuje samo dvakrat na leto!
Mecan
Liga §!g¥b J^ertkaiiesv m njeno delo v Ohisagu
CHICAGO, m. — Koncem Po odhodu p. Bernarda iz druge svetovne vojne, v letih1 New Ycrka je prevzel delo cen-1944-45; so zaradi krika trpečih tralne pisarne dr. Joža Basaj — in v pomanjkanju živečih Slo- delavna .osebnost. Ta je 1. 1970 vencev v domovini in prvih be- j zaradi starostne onemoglosti od-guncev izven meje Slovenije u-1 stopil in odšel v pokoj na Koro-stanovili staronaseljend v Zdru-.ško. V tej dobi je bilo delo po-ženih državah Ligo katoliških! družnice Lige v Chicagu — do-slovenskih Amerikamcev. Ta je brodelno in kulturno — pod
zbirala darove v denarju in materialu za pomoč. V letih po vojni je Liga postala močna dobro-
predsedstvom g._ Alfreda Fi-schingerja in njegove žene ge. Metode nadvse uspešno. Kultur-
delna organizacija, ki je poleg no gibanje, dobrodelne akcije,
pošiljanja darov tudi iskala sponzorje širom Amerike za vse'
sponzorstvo novim beguncem (nenadkriljiva gdč. Pepca Mo-
skani. Obenem nam je s. Silva prsti. So pa celo čisti. Pred jed-pokazala tudi veliko vrsto barv-;j° in P° niei si. redno umijejo nih slik iz Ugande, za nameček roke. Pomaranč v Ugandi ni, ra-pa ; e nekaj iz Etiopije (Abesi- zen na trgu v Kampali. Dobi se nijc), kjer deluje kot zdravnica- pa ananas (pineapple) in neke misijonarka njena rodna sestra vrste zemske oreške. — Kuhajo Janja (Agnes) žužek. — V na- si samo enkrat na dan. Kurijo
slednj em nekaj od tega, kar nam je povedala v Baragovem domu.
Na začetku predavanja je s. Silva rekla, da je srečna, da ima priložnost osebno se zahvaliti svojim tukajšnjim misijonskim dobrotnicam in dobrotnikom; obenem pa da je zelo vesela, ker da je to njeno prvo srečanje s Slovenci v tej deželi. Upa, da bo temu srečanju sledilo še veliko novih. Njeno današnje predavanje naj sprejmemo v prvi vrsti kot izraz njene skromne zahvale vsem, ki so ji z dobrimi deli in tudi a gmotno pod-
z drvmi. — Banane rode vsakih 18 mesecev. -Takoj nato drevo posekajo. Medtem je namreč zraven pognalo novo, ki bo v 18 mesecih spet rodilo. — Ugandci žive v domeh, napravljenih iz blata. — Govejega mesa nimajo, ker so vse krave potolkli ob neki kugi. — Uganda ima kar pet narodnih parkov, koder je vsakdanje, da srečaš na cesti slona in ima tam prednost pred avtom. — Ko se je pred leti po Ugandi razpasla kolera, so od nje umrli samo štirje od 400 obolelih!
Razen s. Silve delujejo v U-
litev beguncev, ki so životarili korel) je bilo na višku. Pod Lipo taboriščih v Avstriji in Italiji; ginim okriljem imamo slovensko in katerih število je šlo v tisoče.: šolo že 20 let, prav tako vse nje-Središče Lige in pomoči je bi-j ne nastope in prireditve. Sloven-io mesto New York. Valovi be-1 ski tečaj za tu rojene angleško guncev so se pričeli v 1. 1948 in j govoreče Slovence letos vodi g. trajali v glavnem nekako do leta; Rus. Sedanji predsednik podruž-1952. Duša in srce za begunce, nice g. Andrej Remec dela na-ki so bili revni kot cerkvena črte za višjo slovensko šolo, ker miš, je bil p. Bernard Ambro-; imamo prav doraščajočo mladi-žič. Po besedah p. Fortunata iz'no najbolj pozabljeno. Isto delo iz Lemonta je bilo njegovo delo in prav tako uspešno opravlja nadčloveško. Ljudem je bilo podružnica v Jolietu pod pred-
Atlantik sednikom g. Florjanom Marku-
vozni listek do sponzorjev, raz-j Zadnji dve leti je Liga sloven-tresenih po vseh ZDA. Marsiko-1 skih Amerikancev stopila v dru-mu je bilo treba na hitro dobiti go obdobje: Po odhodu dr. Basa-sponzorja šele v New Yorku — 'ja se je nekaj naših mož v New in naši ljudje niso znali ne be-j Yorku zavzelo za Ligin nadaljni sede v angleščini. Mnogi teh šte-obstoj. Sklicali so skupen sesta-vilnih imajo danes bridko-smeš- nek 16. decembra 1972 v New ne spomine na tiste dni ali ted- Yorku, kamor so povabili za-ne. Ob nastanku so Ligo ustano- stopnike vseh njenih podružnic, vitelji takoj vključili v N.C.W.C.i Zbralo se je 18 ljudi. Pregledali — ameriško katoliško dobrodel-|so obstoječi položaj ter Ligo z
poro bili v pomoč pri njenem gandi še trije drugi rojaki-misi-misijonskem delu. Končno pa da jonarji Slovenci, in sicer o. zelo želi, da bi se medsebojne Louis Rink od Družbe sv. Križa in o. Francis Zagorc, od iste družbe (oba P.O. Box 176, Fort Portal, Uganda, East Africa) in neki Kif (?), čigar imena si pa nisem zapomnil in tudi sicer doslej še nisem mogel ničesar zvedeti o njem.
Za konec pa nam je s. Silva dodala še nekaj slik iz Etiopije ter nam tudi o tej osrednje-afriški državi povedala nekaj malega. Tam namreč dela v misijonu njena sestra Janja kot zdrav-nica-misijonarka. Za Etiopijo je rekla, da je to revna dežela, zelo suha. Ima okrog 24 milijonov prebivalcev.
S. Silva Žužek se je v ponedeljek odpeljala v Philadelphijo,
zveze ne samo obranile, marveč tudi še razširile in poglobile.
V uvodu svojega predavanja nam je najprej povedala, kaj so to medicinske misijonske sestre in kaj da te delajo v Ugandi in drugod po svetu. Ker je bilo o tem že pisano v tem listu, grem prek tega in poročam samo glavno o Ugandi, kar nam je bila povedala s. Silva.
Uganda je ena izmed vzhodno-afriških držav, ki leži na ekvatorju. Zato je tam vedno zeleno, tako rekoč vedna pomlad. Zime tam v našem pomenu ne poznajo. Dvakrat na leto imajo deževno, dvakrat pa suho dobo. Uganda je po površini nekaj
v. , ^ , v . T ,	.. ,Pa., kjer je osrednja šola medi-
vecja kot današnja Jugoslavija, j o.nskih misIjonskih sesler Tam
Njeno glavno mesto Kampala le ži na sedmih gričih in ima okoli 400,000 prebivalcev. Njihova misijonska sestrska rezidenca bolnišnico je okoli 200 milj zahodno od Kampala v smeri države Kongo.
Za Ugandce je s. Silva rekla, da so to* srčno dobri ljudje. Ponosni so; vendar njih ponos je zdrav. Družinsko skupnost zelo cenijo. Žive še v družinski zadrugi. Eden izmed razlogov, da pridejo med njimi tako težko do redovnega naraščaja, je med drugim ta, ker se vsaka odnosno vsak, ko opravi študij, vrne v družinsko skupnost, katera pričakuje od nje odnosno njega, da se ji bo odslej popolnoma posvetil, ker da je to njena, oziro-| ma njegova prvenstvena dolž-| nost. Stare ljudi v tej skupnosti I zelo spoštujejo in lepo, skrbe za-i nje. Družinska skupnost smatra ! otroke za dar božji. Žal je med ! ctrcki še vedno močno razširjena bolezen, katero povzroča pomanjkanje beljakovin (prote-
j bo ostala še nekaj časa, nato pa | pojde v Argentino, da obišče | tam svojo še živo mamo (76 let) Z in pa brate. V Ugando se pa po poteku dopusta najbrž ne bo več vrnila, ker ji bo majnika poteklo uradno dovoljenje za bivanje tam. Kam jo bo njena družba poslala, še ne ve, verjetno pa v Gano.
S. Silvi smo zelo hvaležni za obisk in zlasti še za njeno zanimivo predavanje, obenem pa ji želimo še veliko božjega blagoslova pri njenem misijonskem delu. Naj nas spet obišče, kadar jo bo pot pripeljala na ameriški
linske mkll
MILWAUKEE, Wis. — V mesecu svečanu je bilo prvih 14 dni lepo vreme in brez snega, na Va-lentinov večer pa je začelo snežiti v debelih, kosmih in pihati
močan veter. Milo vreme se je j treba po prihodu čez spremenilo v hud mraz. V enem i takoj nuditi hrano, streho in nom. zadnjih dopisov sem omenil slovenski pregovor: “Če je na Svečnico toplo in brez snega, v kratkem prinese mnogo snega in trpkega mraz a.” Vidimo, da vreme v državi Wisconsin upošteva našo ljudsko modrost.
*
Radi trde zime se ne moremo otresti gotovega pesimizma, ki tlači mlade in stare z neprijetnimi mislimi. Pred par dnevi sem na dopoldanskem sporedu TV prisluhnil mlademu človeku okrog 30 let, ki je napisal knjigo o smrti trdeč, da je smrt naša prijateljica, samo treba jo je razumeti. Ne bi vam rad v mislih in zavesti vzbujal strah pred smrtjo. Ona nepoklicno, sama od sebe pride in če zazidaš vsa vrata v svoji sobi. Pri njegovi razlagi, daje smrt naša prijateljica, sem se spomnil na zanimiv dopis čikaškega rojaka Regerčana, kjer na koncu nekega članka pravi, da se je prija-l teljici beli ženi najboljše dolgo časa izogibati.
Sicer je res, ko smrt pretrga nit življenja, je za pokojnika končano. Kaj pa za žalujoče o-stale? Za nje se poleg velike žalosti pričnejo sitnosti, zmede in finančne skrbi. Naj prvo morajo zadostiti vsem zdravniškim, pogrebnim in uradnim predpisom.
Nato, in to — če že ne preje — ugotove, ali je bil pokojnik finančno dobro podkovan in če je zapustil prav napisan testament. Potem pogreb je resnično žalosten. Če pokojnik ni bil v življenju dober gospodar in ni nič zapustil žalujočim ostalim, potem se tak pogreb, ker smrt ni samo boleča, marveč tudi ni poceni, spremeni v j ezno-žalosten pogreb. Razumljivo je, da pogreb dobiš tudi na “kredo”, toda to ne spremeni jeze, ker kasneje ga moraš plačati.
Pri pogrebu igra krsta važno vlogo. Komodna, bronasta, okrašena z raznimi našivki je znak bdličja, bogastva in večkrat tudi “pufa”. Krsta, zbita iz smrekovih desk pa je znak siromaštva in ponižnosti.
Slišal sem, da ne samo v Ameriki, temveč tudi v starem kraju, trgovci.s krstami nudijo ku-povalcu, ki naroči prvorazredno krsto z vsemi udobnostmi, 10% popust in 5 let garancije. Če
no organizacijo —, ki je založila potreben denar za vožnje.
Značaj dobrodelne organizacije je Liga obdržala do danes. V letih obstoja je šla skozi več faz svojega razvoja. Razvila se je v organizacijo, ki vrši do danes med novonaseljenci trojno poslanstvo:	ohranja in posreduje
duhovne dobrine, opravlja karitativno delo in skrbi za prosveto in kulturo. Center Lige še je ohranjal in je še v New Yorku. Njene podružnice so kmalu u-stanovili v Chicagu, Jolietu, Gil-bertu in delno v Clevelandu. Te so delovale vsa leta Skoraj vse kot močne samostojne enote.
samo sredstvo, sanje so nam potrebne. Sanjamo 5 ur na noč. Sanje pa trajajo lahko nekaj minut ali celo uro. Običajno se ne spominjamo, kaj smo sanjali. O-troci pi or a j o spati in sanj ati dalj časa kot odrasli in odrasli dalj kot starejši ljudje. Če svojemu telesu ne privoščimo dalj časa rednega in mirnega počitka, bomo kmalu občutili posledice. Tisto prepričanje, da je spanje pred polnočjo več vredno kot spanec po polnoči,-je brez pome-
novimi pravili utrdili in delno reformirali. Predsedstvo centralnega odbora je prevzel dr. Peter Remec.
Da se seznanimo člani Lige iz Chicaga in Jolieta z njenim sedanjim stanjem in z njeno zgodovino, smo imeli za obe podružnici sestanek 11. februarja 1973 v Lemontu, kjer nam je p. Fcrtunat ljubeznivo pripravil prostor v Romarskem domu. Navzočih nas je bilo do 30 ljudi, največ iz Jolieta. Sestanek je vodil g. Florjan Markun, glavno poročilo pa podal predsednik centralnega odbora dr. Peter Remec. Program Lige ostane dosedanji — dobrodelni in kulturni — predvsem kulturni in zato ostaja Liga še nadalje slovenska nepolitična organizacij a.
Ana Gaber
Jezdeci prehiteli pošto
Jamesu Borenu se je že dolgo zdelo, da dobra stara poštna kočija še vedno najhitreje prevaža pošto.
Ko se je dodobra naježil zaradi zamudne dostave, je v razne- pisemske nabiralnike na phi-
i
sever.
J. S.
Lilija pusfuje
CLEVELAND, O. _ Res je, da imamo letos dolg predpustj še večje pa starejšim ljudem, ampak kdor se bo udeležil Lili-! Vsi mislimo, da nas spanje ohra-
stelja ne sme biti ne premehka ne pretrda, soba mora biti prezračena in telo mora biti sproščeno, če hočemo imeti lepe sanje. Druga zadeva pa je z nespečnostjo.
Zdravniki označujejo za nespečnost vsako vrsto spanja, ki nas ne zadovolji. Vzroki nespečnosti niso samo duševnega izvora, lahko so tudi razne bolezni. Zato ne jemljimo uspavalnih tablet brez zdravnikovega nasveta. Najbolj zdravo je ležati in spati na trebuhu, posebno za kadilce in za tiste, ki bolehajo na dihalnih organih. Večina ljudi spi na hrbtu m to je najbolj nezdrava lega, pravijo zdravniki, krsta ne odgovarja vsem predpi-j Sami tisti, ki imajo revmatizem som, vam povrnemo denar. Mia-j in slične bolezni, lahko ležijo na di pisatelj bo s to knjigo o smrti, hrbtu. Če že ne moremo spati na kot prijateljici sigurno finančno trebuhu, je najboljša srednja dobro uspel. Ko je končal, je z P°t) spimo na boku. Tretjino vsem prepričanjem dejal: “Smrt svojega življenja preživimo je zastonj — samo stane življenje.”
Spanje, oziroma nespečnost, dela velike preglavice mladim.
ladelphijskih križiščih v r g e na, ker ljudje smo različni, edeni skupno 75 pisem, poslanih na dela ponoči, drugi čez dan. Po- razne naslove v Washingtonu-
postelji, zato je dobro, da poskrbimo za čim slajše spanje in čim več lepih sanj.
Če imate težave s spanjem, za-j Poljčanah novo osnovno šolo,
upajte zdravniku in ubogajte, so jo zgradili s samoprispevkom1
njegova navodila. Za dobro spa- ter iz občinskih in republiških nje je pogoj čista vest. Boljše sredstev. Dosedaj so se poljča^1
Potem je po isti poti poslal štafeto šestih poštnih slov na konju.
In glej, štafeta je prispela na cilj dan pred običajno pošto.
jz Sionu i j
Avtocesta
Avtocesto Vrhnika-Postojna sc slovesno odprli 29. decembr3) čeprav objekta pri štampetoVC' mu mostu, kjer se cesta prebij6 pod železniško progo, še niso do' gradili in so tam naredili zača' sen obvoz. Prav tako manjka s8 nekaj priključkov na cesto in Pa pleskanje odbojnih ograj še ni dokončano.
Cesto so zgradili v 20 mesecih) ima pa 16 podvozov, 13 nadvO' zov in 10 mostov v skupni dolži' ni 1700 metrov. Široka pa je metrov.
Poljčane dobile novo šolo ^
Po novem letu so odprli
ki
jine nagradne maškarade, ki se nja Pri življenju. Znanstveniki imeti zlomljeno nogo kot j bo vršila v soboto, 3. marca, ob trdjo, da so sanje, ki nas ohra-j kvarjen razum in očitajočo vest! j zgradbah osmih zvečer v Slovenskem do- njajo pri življenju. Spanec je:	L. G. ! kraja.
ski otroci šolali kar v pstih na različnih koncih
KANADSKA DOMOVINA
/z slovenskega Toronta
Knjiga in televižen
Ko je pogledal v človeška bi-vališča in se je oglasil radio, so ^ogi mislili, da bo važnost knjige izginila, ali se vsaj temeljito zmanjšala. Nič podobnega Se ni zgodilo. Primerjava kaže ravno nasprotno: knjiga in tele-vižen se izpopolnjujeta.
Priznati je treba, da ima telesen svojo vrednost, moč prepričevanja in hitrost obveščanja.
a veliko hitrejši način izveš ^6liko več, če gledaš televižen, j °t če bereš knjigo. Pokažejo ti, ako bije srce, kako Egipčani Cmakajo izsušena polja, ikako
seboj, kot da bi videl neko bitje, ki se mu.počasi približuje, silno lep smeh mu je zaigral na obra-smo včasih le sami s svojo knji-' zu... grem, je še enkrat zašepe-gO' in tako* premišljamo o čem, tal... in oči so se mu zaprle in ki je samo za nas in ki ni bilo omahnil je na posteljico ... dva-vsiljeno 50 milijonom drugih najst iet mu je bilo... ljudi. Knjiga dela človeka oseb-| Vredno je bilo 37 let misijon-nost. Zato so rekli včasih: “Po- skega življenja za samo to dušo.
Nikolaj Novak:
MED FAKTI 17, PEŠPOLKA V JUDENBUB6U
vej mi, kaj bereš, in povem ti, kdo si.” Danes bi pa lahko rekli: Povej mi, če kaj bereš, in povem ti, kakšen si.”
PM
Lojze Demšar, D.J.:
Vrednost misijonskega življenja
(Bo še)
Sonce ožge kožo in še in še. Zna- paju. štefanček je bil eden od
(Nadaljevanje)	i Naš dosedanji poveljnik stra-
Kasneje smo zvedeli, da jim1 že, poročnik, je končno sel od je bilo strogo ukazano, da z na- enega konca naših vrst do dru-mi niti besedice ne spregovore, gega, da je vsakemu pogledal v Ti šo nas odvedli na ono zaprto obraz in je med tem pohodom dvorišče, v katerem je bilo že vzel dva naša fanta iz naših vrst, par sto naših tovarišev iz Ju- katera so takoj obstopili oboro-denburga, kateri so pred nami ženi Madžari, še mu je manjkal odšli z istim namenom kakor mi. eden, katerega.ni spoznal po o-Še jih je za nami tudi prišlo, ta- brazu in je nato zaklical ime ko da se nas je nabralo približ-: Novak. _ Ko sem jaz začul ime VANCOUVER, B.C. — Zahod- no kakih 400. Tam so pripravili Novak, me je premagala ne-
za nas vlak iz živinskih vagonov kakšna nervoza, da sem se takoj na železniški postaji in nas poz-: oglasil in mi je oni trenutek ši-lanskega maja oddaja svoje spo- no ponoči odvedli zastražene na nila misel v glavo, da bom jaz rede v 12 različnih jezikih, se- vlak, kateri nas je peljal samo dobil usmiljenje, ker sem se opi-
da ral na palico radi bolne noge pri
iar@iiii@stiia radio postaja ¥ taooisverju
na Kanada ima narodnostno radijsko postajo CJVB, ki že od
Naenkrat mi pride pred oči oci prizor iz šolske sobe v Mora- veda tudi v angleškem. Od tedaj dve postaji proti Celovcu,
ki ga človek dobi pred te-Vl2ijsko kamero, je bolj široko, Zajarne večji obseg in se ga člo-v®k navzame na lahek način z 1111 in ušesi. Ne da pa temelj-§a znanja, ne gre na globoko. °veka naredi vseznala, ki pa 1^110 j s ter v nobeni stroki.
, ,a Pa se širina, ki jo daje te-evižen, izpopolni, je človeku °heben študij; tega mu pa nu-1 Sarno knjiga. Knjižnica je Veliko skladišče podrobnih 0enih informacij o vseh mo-
so se oddaje razširile na nove smo mi imeli veselo upanje, da hoji. Takoj me je madžarski ofi-
naših gojencev, le par tednov je narodnostne skupine; trenutno se peljemo v Ljubljano. Na tej cir potegnil ven, ker sem bil v
jih je 23, pa se utegnejo pridru- postaji z imenom, če se še prav prvi vrsti, in mi iztrgal palico iz žiti še nove. Na žalost med te- spominjam, Newmarkt, smo mo- roke, nakar sta pristopila dva mi skupinami ni slovenske, med rali iz vlaka in hajdi približno stražarja na vsako stran mene. tem ko imajo Srbi in Hrvati svo- en kilometer od postaje do za- Ta čas sem imel upanje, da mi
bil v šoli; prej se je potepal po vasi, kradel kot sraka, a jezik je pa imel daljši kot pa suha kravica njegove stare mamice ...
nikdar v šolo, nikdar v cerkev, je oddaje enkrat tedensko. Moč- puščenega gradu, kateri je bil še bo vrnil mojo palico oni krutež.
gočih
^i be
zadevah. Glavna je oseba,
loč ere’	inf°rmacij i ta od-
(
■^ala, ali bo brala počasi in
---------j 7	—---
lik ° ^em 86 Poučiti in k°'
bo°’ Znania želi; ona izbira, kdaj
Peljite
ali d
ali na hitro in površno,
kaj bo s teboj, ko boš velik!
Nekega dne pride k meni po par pajs (bengalski denar): Oče, naj kupim nekaj riža za svojo staro' mamico, ki je lačna, ji bom skuhal... saj znam! Pogledal ga izpod čela: “Štefanček,
sem
^ Pa to nemogoče. Drugi izbira-0c^rQSrarne, in ko se program glia’ §a ni mogoče ustaviti. ^ zabteva zbranost duha. v Peremo, moramo gledati Crke in pri
ftiišl"- ^ tem rnora naša do-J j tj a ustvarjati značaje in si-ie- Bralec
tuaCiu _ televižna dano
dela. Gledalec je pa pasiven, vse mu pred oči. Ko beremo, ni-
Inejše narodnostne skupine, ki so v dobrem stanju in je bil dvo- Ko sem mu pokazal na mojo nepodjetne in požrtvovalne, imajo nadstropen. Tam so nas spravili go in stegnil roko, da mi vrne redne oddaje vsak dan.	p0 zatohlih, dokaj velikih sobah, palico, je zarjul v madžarščini
Smoter postaje je služiti pri- in smo takoj po tleh polegli u- kakor divja zver nad menoj in seljencem zadnjih desetletij, ki trujeni in lačni, ker nismo nič vzdignil palico, da me bo udaril so še močno zakoreninjeni v	jedli že blizu 2 dni. Tu so nam	z njo, kar pa ni storil. Takrat
svoji narodni preteklosti in kul-	drugo jutro pripeljali nekakšne	sem spoznal, kako usodno napa-
turi. Zanimivo pri tem je, da je	žlcbudre za jesti tako, da smo	ko sem naredil, ko sem se ogla-
jilo?”	Začuden	me	je	pogledal,	rned poslušalci okoli eno tretji-	vsaj malo okrepljeni čakali naše	sil. Ta čas je pripeljal prej o-
kaj	pa	je	to,	sveto	obhajilo...	no angleško-govorečih Kanadča-	negotove usode. Tako smo pre-	menjeni poveljnik'straže druge-
nov, ki uživajo ob bogastvu na-	bili ves dan in smo tudi zvečer	ga fanta, katerega je spoznal na
rodne glasbe z vseh delov sveta,	dobili nekaj jesti. Tudi drugo	drugem koncu naše vrste sigur-
Zanimanje za postajo je bilo	noč smo prebili v negotovosti o	n<> po obrazu in je onemu krute-
od vsega začetka izredno, kot naši usodi.	žu pojasnil, da nisem jaz ta pra-
pravi njen predsednik Jan Van Drugo jutro so prišli zgodaj vi, ko me je pogledal v obraz in Bruchem. Javljale so se vedno naši rešitelji te ječe; takrat se je mu je izročil onega fanta, kate-nove narodnostne skupine z že- pričelo naše zapostavljanje od rega je pripeljal s seboj z dru-Ijo po vključitvi njihovega spo- krutih madžarskih junakov. Kar gega konca vrste, reda, pa tudi podjetja so se za- nenadoma zapazimo skozi za- Takrat je mene poslal nazaj v nimala v vedno večji meri za o- mrežena okna, da prihaja od ko- vrsto brez moje palice, na kate-glaševanje na tej postaji.	| ledvora proti nam četa vojakov, ro nisem niti pomislil, da bi ibil
\ Vancouverju živi okoli 300,- Mi smO' vedeli, da bodo to naši ponovno vprašal-ca njo. Takrat
ali si že prejel prvo sveto obha-
Ali si že videl cerkev znotraj? Nikdar, je bil odgovor. Pojdi z menoj, greva malo v cerkev jaslice pogledat, potem ti bom pa
ali jutri. Pri televižnu ‘ dal> kar želiš, Pa :še več. Kar
tlesknil je z jezikom, ujel sam patra, vem, da sem ravno1 pri sosedu ukradel eno rupijo, pa mi bo še on dal nekaj pajs (kar je veliko manj) ... bom rekel, da mi je pater dal rupijo, pa me nikdo ne bo mogel ujeti! Šla svai
11:10. pred očmi igralcev, ki v
na3topajo, mi bralci smo živrC1 .Televižen Prinaša v hišo tisti^v t m izkušnie življenja; Vidi’ '-■1 °ere knP§°’ ne samo da Tele Z1vV^enie’ °n življenje. Vek/1^11 Ustvarja masnega člo-ift ve i0C*a vsakdo ima pravico Sarn Gl?etno tudi potrebo, da se stvar 0t tak zanima za kako
v cerkvico pod palmami. V kotujoOG novih Kanadčanov, čeprav spremljevalci, čeprav nismo bili sem spoznal, da me je edino so stale jaslice, velike in lepo o-(ima mesto le okoli milijon vse- sigurni, kam je bil namen, da .Marija iztrgala na čudežen na-krasene s papirnatimi venci, kot|ga prebivalstva. Novih je torej nas odvedejo. Ni še minilo četrt čin iz krempljev madžarskih to-je tukaj navada. Pokleknil sem; blizu eno tretjino, zanimanje za ure, ko so se ustavili pred našo pred oltar, Štefan me je gleda!,; narodnostno postajo je torej ra- jetnišnico oboroženi kakor za in tudi on neokretno pokleknil. ^ zumijiv0) ker ima močno stvar- napad. Naš poveljnik straže jih Šla sva pred jaslice in razlagal ;no podlago.	ije strumno pozdravil, ko so se
sem mu betlehemsko zgodbo.! Med novimi Kanadčani so postavili v dve vrsti toliko nara-Kot da bi ga nekaj zadelo, zaim-; na;jmočnej.ši Nemci, teh je 74,- zen, da je bilo dosti prostora, da slil se je, Jezušček pa, da je za!
.	v 000, slede Holandci, katerih je so mogli nas postaviti tudi med
me prhel iz nebes, za me, vaške-; 54 ooo, Kitajcev je 46.000, Itali- njihove vrste. Ko so bili sigur-ga potepina, za katerega ima!
ki druge ne za-
bim Za stvar’
čas ’ kl Km je morda dolgo- ^as sern pazil,
2ejo ' živimo v časih, ko tako nii” kašnega pastirčka ali ovčko.
^az*bio, da se v vsem pri- k>a j*~ kilo drugače. ?Zamislil se §°dimo masam.
janov 39,000 ... Koliko je Slo- ni, da bomo dobro zastraženi, so vsa samo palico ali trdo bese- j ven,ceVj 0 tem nj uradnih podat- odprli vrata, glavni vhod v našo do . .. kako je to mogoče .. vsak , kov_ toda D0 raznih sodbah iih ječo, da da ne bo
obleki, v v pre-
^cJžini. 1
hrabi itda71 §ovorjeniu> poreči p Zat° ^ tollko bolj Pri* -	" ‘Uvo’ da beremo knjige, da
Mag spomin
SMRTt^AJSTI OBLETNICI
%p0?;J!am dragega in
JV AN RAK
“S dne 25- februarja 1960 vedno zapustil
Mi y -i
sPomin h .nosimo ljubeče, dokler1 ona ^ase skupne sreče,
'p	e sPet ne snidemo.
°il žalujoči;
!naafa tJINKA’ sin Janez a Karolina rak
br,
sije
ANI ŽUMER
CkvevI^KG, DR. MAX in. MIRO
je ... in zresnil: Oče, ali še lahko pridem v cerkvico pogledat jaslice, ko bom imel čas? Seveda, Štefanček, kadar koli hočeš, samo ... in razumel je. Oče, tega pa ne bom storil, da bi v cerkvi Jezuščku kaj ukradel, nikdar ne. Čez par dni pride k meni: Oče, jaz bi rad kaj več slišal o Je-zuiščku .. in božja milost je tajala led v njegovem srcu... lepo sem ga pripravil na prvo sveto obhajilo. In od takrat, kot da bi z Jezuščkom napravila pogodbo: Ti si moj in jaz sem tvoj. Vsak dan je prišel k maši in sv. obhajilu . . . nenadoma je zbolel, v šolo sem ga vzel in ležal je ob steni na slamnati rogožini ali preprogi, navadna bengalska postelja. Vročina je rastla, vsak dan . . čez pet dni me nenadoma Pokliče neko popoldne, grem da ga vidim. Dobro je izgledal in sem mu rekel:	“Štefanček,
..olgo boš živel, velik boš in drugo lem boš pa ti jaslice postavil v cerkvi. Kar oči so mu zažarele: Neb ne c°e, grem... Kam'pa gies? K Jezuščku, kliče me. Prijel me je za roko: “Oče, prav lepo se ti zahvalim za vse, kar si ■itoiil za me. Jezušček me že dolgo kliče, pa ne morem oditi, a Qa se ti ne zahvalim naprej. Kar naenkrat se dvigne s svoje posteljice, pogleda v daljavo pred seboj:	“Oče, Jezušček me
kliče, pa Marija je z Njim, kako so lepi, kako so lepi, grem, grem . .. Roke je stegnil pred
; kov, toda po raznih sodbah jih ječo, da so nas iz vsake posa-smuk- je nekje med “par>‘ sto do tisoč, mezne sobe po 10 mož pod moč-| Narodnostni programi trajajo no stražo vodili ven in nas tudi i od pol ure do cele ure. Vsak dan postavljali v dve vrsti med nji-i imajo svoj program:	Holandci, bove vrste. Naj omenim naš ob-
Nemci, Grki, Italijani in Kitajci, druge narodnostne skupine z vseh koncev sveta pa imajo svoje programe po enkrat na teden, srbska in hrvaška v sobotah.
Življenjski stroški imp iafji navzgor
OTTAWA. — Življenjski stroški rastejo tako naglo,. da si ljudje s pičlimi dohodki že sko-ro ne morejo več privoščiti zadostne hrane. Celo tista, ki jo je vlada priporočila kot “zmerno”, je postala tako draga, da jo smatrajo za “razkošje”, kot je pretekli teden trdila neka žena v Vancouverju, B.C.
Družine na javni podpori si jo gotovo ne morejo privoščiti, .je še j dejala Mrs. Marjorie Hartling, mati 7 otrok, posebni študijski skupini, ustanovljeni na odredbo predsednika vlade P. E. Trudeauja.
Po uradnih podatkih so cene hrane porastle v letu 1972 v Kanadi za povprečno 8.6% v primeri s 4.8% v ZDA. Skupni življenjski stroški v Kanadi so se
čutek do naših spremljevalcev, ko smo bili postavlj eni med gardo naših največjih sovražnikov, njih kruto postopanje takoj v začetku, ko so nas dobili v svojo oblast.
lovajev, za kar ji še danes že kot 73-letni starček izrekam posebno zahvalo.
Tukaj sem se prepričal, da je Marijina pomoč sigurna, kateri se ji priporoča, tudi v najbolj kritičnem času svojega življenja. To je bila moja vsakdanja navada od zgodnje mladosti, na katero me je navadila moja rajna mati. To navado sem in bom ohranil do konca življenja; dostikrat sem bil rešen po raznih nevarnostih, takrat v vojni in tudi tukaj v Kanadi, da sem srečen ušel zdrav po velikih nevarnih podzemnih rudnikih mojega 36-letnega dela. Torej tu se je posebno pokazala Marijina pomoč, iko sem bil že v krempljih grozne smrti. Mogoče bi si kate-’	"	"	"	| ri mislil, da je mogoče na moje
so se podražili za 12 do 16 cen-! mesto prišel oni nesrečni fant, tov pri funtu. Najcenejše meso katerega je pripeljal in izročil za hamburgarje je stalo 49c, se- madžarskim krvnikom oni podaj je najmanj 20c dražje. Celo veljnik, kateri je poklical moje kosti so se podražile, od 10 na 20c ime. Njega bi vseeno njim izročil, čeprav ne bi bil jaz, izpu-
se je pritoževala gospodinja, ki dodaja kosti k ostankom za nov obed.
Življenjski stroški so pretekli mesec dosegli 144.5 povprečja od 100 v letu 1961.
Zmerna, preprosta, pa še zadovoljiva hrana, kot jo je predložila vladna komisija, stane tedensko za družino 4 oseb sedaj najmanj $28.70.
! ko dolgo živel. Odvedli so jih na Skupina, ki po naročilu vladeI postajo pred nami. Tudi nas so proučuje vzroke porasta cen | takoj odvedli na postajo v že hrane, zaslišuje potrošnike, trgovce, posredovalce vseh vrst in seveda farmarje. Doslej še ni našla jasnega odgovora in tudi ne enega samega krivca, na katerega bi mogla pokazati s prstom.
lani povišali za 5.6%, v ZDA pa „	# ,
le za 3.4%.	Kanada ima nad
Karton s 3 kvarti mleka jemilijonov prebivalcev stal lani 76 centov, sedaj stane! OTTAWA. — pretekli četr-81, poldrug funt težek hleb kru-;tek je Kanada imela 22 milijo-ha stane sedaj 46c, ko je stal nov prebivalcev, kot je pokazala pred enim letom le 38c. Piščanci ura v Information Canada.
vrstami madžarskih krvnikov po judenburških ulicah čez reko Muro do vojašnice. Nisi videl pred hišami Judenburžanov, Ra bi prišli iz hiš in nas burno pozdravljali kakor prej, ko smo korakali na vežbališče pojoč naše lepe slovenske pesmi, na katere so bili in so tudi naši nemški oficirji bili ponosni, ko so nas vodili vsak dan na vežbališče. Takrat se je pomikala tiho žalostno kakor pogrebna povorka slovenskih fantov po judenburških ulicah v neznano usodo. Ko dospemo v vojašnico, oziroma na dvorišče vojašnice, katero je bilo polno razne vojne opreme in tudi vojne kuhinje, katero so pripeljali s seboj, nas naženejo po sobah vojašnice, kolikor nas je moglo notri, da smo po tleh ležali skoraj drug na drugem. To je bilo ponoči, da smo se lahko vlegli kar po tleh.
V tej neznani ječi smo prebili 5 dni pod nadzorstvom v vsaki sobi dveh oboroženih Madžarov, kateri so se izmenjavali vsaki dve uri. Za jesti so nam vsak dan enkrat prinesli kotliček nekakšne godlje in nekoliko zajemalk, da si je vsak zajel z kot-Ijička in brž pojedel, da je drugemu mogel to zajemalko izročiti, kateri je čakal na njo. Strogo je bilo prepovedano, da bi samo besedico drug z drugim spregovorili. Za potrebo na stranišče je bil poseben stražar, na katerega si mogel čakati ure, da si prišel na vrsto.
Naj vsak samo premisli, da v tej neznosni ječi prebiti pet dni, koliko smo tu užili trpljenja, pa še toliko več, ker nismo imeli nobenega upanja za rešitev v doglednem času. Naj še pripomnim, trpljenje, katero je pretrpel tudi čisto nedolžen, meni dobro poznani starejši mož, po imenu Leopold Kadunc, doma iz Černomošnjic. On je bil po poklicu krojač. Bil je na ruski fronti ranjen še 1. 1915. Ko se je pozdravil, je bil poslan tudi h kadru v Judenburg in bil tudi pri vojaški komisiji spoznan za nesposobnega za fronto. Kot dober krojač je bil prideljen v krojaško delavnico pri dopolnilni četi v Judenburgu. Tega usodnega dne, ko se je upor začel, ker je bila nedelja, je bil v družbi tudi meni dobro poznanega starejšega moža Nikolaja Horvata, doma iz Adlešičev, v neki mestni gostilni. Ker sta bila dobra prijatelja, sta se večkrat v prostem času napotila v gostilno za kratek čas. Nikolaj Horvat tudi kot starejši, nesposoben za fronto, je bil nameščen na kompanijski kmetiji, na kateri je bil kot deber delavec dobil pri nadporočniku Bauerju vse zaupanje. On je skrbel, da so bili vsi pridelki v najboljšem redu obdelani in v tem oziru je imel polno zaupanje pri nadporočniku Bauerju.
Naj se vrnem k usodi Leopolda Kadunca. On je imel v pisarni enega njemu sovražnega skladiščnika, zagrizenega nemškutarja, kateri je bil toliko zloben, da je Kadunca nedolžnega ovadil, da je prišel v pisarno takoj v začetku upora in da je začel razbijati pisarniške stole in mize. Na to lažno ovadbo je bil takoj drugi dan zjutraj prijet od patrolne straže, katera je bila prišla iz naj bližjo vojaške edini-ce in je bil vržen v ječo. (Konec sledi)
Najbolj slavna
papeška univerza
Papeška univerza Gregoriana v Rimu, ki jo vodijo jezuiti, je imela v šolskem letu 1971-72 pet fakultet: teološko, cerkvenega prava, filozofsko, cerkvene zgodovine in misijologije; tri specialne inštitute, to je socialnih j ved, psihologije in duhovnosti; m se postavili v dve [inštitut verskih znanosti; višjo vrsd, potem so odprli naše va- šolo za latinščino in kurze modernih jezikov. Biblični inštitut ima dve fakulteti: biblično in za nauke starega Vzhoda; Vzhodni inštitut tudi dve: za cerkvene nauke Vzhoda in vzhod-
ščen, ker je bil njeniu sumljiv iz meni neznanega vzroka. Takoj so vse tri omenjene obstopili štirje oboroženi Madžari z onim oficirjem na čelu, kateri je meni palico iz rok iztrgal. Njegov spačeno grozni obraz mi je še danes živo v spominu in mi bo tudi ostal celo življenje, če bi še ta-
na
pripravljen vlak živinskih vagonov, nas zaprli in močno zaklenili, nakar je vlak zaropotal in se ni ustavil, dokler ni po približno poldrugi uri dospel v Judenburg. Na postaji Judenburga so se najprej izkrcali Madžari
nega cerkvenega prava.
Profesorski zbor celokupne Gregoriane je štel lani okrog 270 profesorjev, ki so predavali 2.480 slušateljem. Slušatelji hodijo na predavanja iz 50 kolegijev, 114 redovniških hiš, 83 redovniških družin, 480 škofij in 73 narodnosti.
Od bivših gojencev Gregoriane od leta 1553 do 1972 je bilo 18 svetnikov, 23 blaženih, 15 papežev. Leta 1971 je bilo iz vrst bivših gojencev Gregorijane 4i» kardinalov in 633 škofov.
What a lot of ten-
year-olds ; are wearing
this year.
Fight feeuiar Dystrophy.
Muscular Dystrophy Associations of America 1790 Broadway, New York, N.Y-. 10019
CLEVELAND, O.
Help Wanted — Female
Help Wanted Female
Part Time Help wanted, general factory work, name yo„ur hours, 7 AM to 6 PM.
Call 696-2220 Ext. 300
(42)
HELP WANTED GENERAL OFFICE CLEANING
Approx. 3V2 hrs.—5 days a week. Good rate of pay. Only steady, reliable person need apply. Vicinity of E. 52 and St. Clair 946-0546
(41)
Radi bi dobili
žensko za lahka hišna dela pri dveh starejših ljudeh, lahko živi pri nas v Highland Heights. Kličite 449-4594
(44)
WANTED-FEMALE
GENERAL HOUSEWORK One day per week. Small congenial family. Steady. On bus stop. — 381-3507
(42)
Male Help Wanted
Delo na strojih “Drill Press
Tovarniška izkušnja priporočljiva
RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclic Kličite 732-8351
WANTED
SHEARMAN, PRESS BRAK OPERATORS, SHEET META MECHANICS, WELDERS, ar LABORERS — to work on she metal fabrications and electi cal cabinets. STEADY WOR —COMPANY PAID BENEFIl FORMWELD PRODUCTS C< 1530 Coit Ave.
(south of E. 152 St.)
MALI OGLASI
Odda se
2 opremljeni sobi na E. 67 St privatni vhod, kopalnica, Kličite RE 1-5513
(x
gone in nas tudi kakor živino ven naganjali in postavljali med njih vrste.
Takrat se je začela žalostna povorka slovenskih fantov med
Stavbni les naprodaj Les za tla (pode) in obijanji sten je ugodno naprodaj n: 18903 Kildeer Avenue.
—(33
For rent
Clean upper six rooms 0 double home. One or two work ing persons preferred. Euclid Green area. CTS transportatior 486-8021
—(42
For rent
Five clean rooms and bath furnished, up. Adults. E. 122 of Buckeye. Call after 6 259-1454.
—(42
V NAJEM
5 sobno stanovanje - spodaj V okolici St. Clairja.
Kličite popoldne 432-0906

l5
Boleslav Pms:
STRAŽA
V
dal po nepotrebnem.”	leg Polževega gospodarstva.
‘"In z Nemci ste se bratili brez “Ko bi bil gospod župnik?...” potrebe,” je povzel Hrib. “An- je vprašal Hrib, pozorno poslu-drejček je celo z njimi pil, (pom- šaje.

“Zapoznil sem se, toda še pridem . ..”
In zopet je zagledal pred seboj zelenkaste oči, sedaj na površju snega, sedaj med zvezdami, sedaj na plečih rejenega voznika.
“Bog bodi milostljiv... Bog bodi milostljiv...” je šepetal duhovnik, boreč se z izkušnja-vami satanovimi.
Polž je stal na cesti, dokler v ■ temi niso izginile sani. Ko je pa v ozračju nastopila popolna tišina, je začutil dolgčas in nepremagljivo zaspanost. Počasi se je vlekel do hleva, toda — ni šel notri. Bal se je zdaj spati poleg mrtve žene in legel pred hlev. ,
Sanje je imel grozne, kakor ’ jih ima navadno človek po hu-; dem vznemirjenju. Sanjalo se mu je, da nekam pada, sedaj zo-! pet, da tone v zelo mrzli vodi, ’ sedaj, da blodi po okolici, v kateri nikoli ni bilo dne, ampak samo večni somrak — nazadnje pa, da izkuša žena, zapustivši I ležišče, priti iz hleva, sedaj tiho: odpiraj e vrata, sedaj trgaje de-; ske iz stene. Zbudil se je izmučen in otožen in nekaj časa se mu je celo zdelo, da je bil nočni župnikov obisk samo sen. S stra-1 hom je pogledal v hlev in se šele tedaj pomiril, ko je zagledal kruh, meso in načeto steklenico medice, ki jo je pustil župnik včeraj. Blesk svitajočega se dne je padal na ranjico in se odbijal v dveh medlih žarkih od njenih nezaklcpljenih oči.
“Ne, ona se že ni zganila ponoči,” je pomislil kmet in vzdihnil za dušo umrle.
Hipoma so se sani, ki so drčale po cesti, ustavile pred vrati. Hitro sta stopila na dvorišče dva človeka z veliko košaro. Polž se je začudil, zagledavši, da dno košaro nese stari Hrib in njegov hlapec.
“Pojdi sedaj, Jaka, v mesto po rakev, ampak takoj!” se je.oglasil Hrib proti hlapcu, ko sta postavila košaro nedaleč od hleva.
Hlapec je odšel, Hrib se je obrnil k Polžu, toda siva glava se mu je tresla in nemirno so begale rumenkaste oči.
“Moja krivda,” je dejal in se trkal na prsi. “Moja krivda!...
Pa kaj, ste še jezni? ...”
“Naj vam Bog da vse najboljše, ki ste me obiskali v taki bedi,” je odvrnil Polž in se nizko priklonil.
Staremu kmetu je ugajala ta ponižnost. Prijel je Polža za roko in govoril nekaj z malo blagohotnejšim glasom:
“Jaz vam rečem: moja krivda! kajti tako mi je ukazal gospod župnik! Tako prihajam tudi prvi k vam in vam rečem: moja !
nite, tedaj, ko so začeli meriti prostor za hišo?) vi ste pa z njimi molili kakor brat.. .”
' “Samo kapo sem snel. Saj imamo vendar mi kakor oni istega Boga.”	'	i
Hrib se je popraskal za ušesi. “Pravijo, da imamo vsi enega,” je odvrnil. “Jaz pa pravim, da mora biti njih Bog drugačen, ki se mora k njemu po nemški moliti.. . Toda ono,” hipoma je izpremenil glas, “je minulo, se končalo in se ne vrne. Gospod župnik mi je pa včeraj povedal, da imate zaslugo, ker niste Nemcem prodali zemlje. In resnico je govoril. Kajti že je bil včeraj pri meni Hamer, da hoče o kresu pi’odati svoje gospodarstvo.' “Morda bo tako!. .
“Ne, to je kmet,” je odvrnil Polž. “Pa tako trdo stopa kakor podžupan Grahovec.”
Res se je pokazal Grahovec, ki je, uzrši Hriba, zaklical:
“O! ... vi ste tudi tukaj? Kajti k vam sem hotel iti... Kaj
pa je s teboj, Jože?” se nji k Polžu.
“Zena mi je umrla.” “Pripovedoval mi je isto včeraj Jojna, pa mu nisem verjel. Poglejte no! .. . Kje je pa ranji-ca? .. A tu...”
Zagledavši ranjico, je podžupan snel kapo in pokleknil v sneg. Hrib je storil isto. Dolgo časa se je slišal samo šepet mo-
je obr-j litve in tiho ihtenje Polževo.
! Potem sta kmeta vstala, vzdih-! nila,'pohvalila čednosti ranjice, slednjič pa se je podžupan obrnil k Hribu.
krivda! Toda tudi vi, boter, ste | “Seveda bo. Vražji Nemci,” mi zelo nagajali.”	' je zagrozil stari s pestjo, “so
' Odpustite mi vse, kar sem le 1 precl letom govorili, da nas bodo komu storil hudega,” je dejal !vse polagoma pregnali odtod, Polž, sklonivši se do ramen Hri- g03j so mj streljali na travniku, ou, toda, kar je res, ne spom- divino so mi enkrat vzeli, sedaj čem bi vam bil pa imaš.. . Ustaviti so se morali požrešneži pri kmetu z desetimi
kar
nim se več, v škodoval?”
“Jaz vendar ne zahtevam ničesar od vas. Vedno ste pa trgovali z železničarji brez mene .. .”
“In sem toliko pritržil,” je vzdihnil Polž in pokazal na pogorišče.
orali, s svojo veliko prevzetnostjo!.. . Samo zato ste, Polž, vredni božje milosti in prijaznosti ljudi. Kaj pa ranjica?” “Leži v hlevu.”
“Naj v Bogu počiva, predno jo pokopljemo na blagoslovlje-
no, Bog, naš nebeški oče, vas nem mestu. Dostikrat vas
je težko izkušal in zato vam rečem: moja krivda! Toda vi bi bili le lahko tedaj pred cerkvijo, ko si je ranjica kupila svilen robec (Bog ji daj večni mir!), tedaj bi bili lahko, dali vsaj za pol četrt na srečo, pa ne tako prevzetno odgovorili, meni staremu . ..”
“Hej!... res je, da sem gobez-
je
ni-
ščuvala proti meni, toda jaz kogar ne sovražim ... Tu vam pa,” Hrib je izpremenil glas, “tu vam prinašam iz vasi, od nas vseh, malo živeža. Tu imate kašo,” je dejal in pokazal vrečico, “moko, grah, kos slanine. . .”
Na cesti, in sicer s hriba dol, se je razlegal topot in škripanje I sani, ki so se zopet ustavile po-1
MIA FAR.ROW v vlogi Irene v predstavi “Treh sester” Čehova na gledališkem odru v Londonu. Njen prihodnji nastop bo “The Great Gatsby”, ki ga bodo snemali v ZDA. Zdi se že silno daleč, odkar si je Mia Farrow pridobila naklonjenost ameriškega občinstva z nastopi v znanem prikazu “Peyton Place” na televiziji.

V BLAG SPOMIN
TRINAJSTE OBLETNICE ODKAR SO MIRNO ZASPALI V GOSPODU NAŠA NIKDAR POZABLJENA MAMA, BABICA IN SESTRA
Mary Pirnat
roj. LAVRIČ
Svoje blage oči so za vselej zatisnili 27. februarja 1960
Trinajst let Vas že zemlja krije, v miru božjem sladko spite, draga, nepozabna mamica!
V nebesih rajsko srečo uživajte do snidenja na vekomaj!
Žalujoči:
sin JOHN
•hčerke FANNIE ZAKRAJŠEK,
Mimi fatur, josie fatur
vsi z družinami brat HENRY LAURIČ Cleveland, Ohio, 27. febr. 1973.
7
VODITELJICA SKUPINE Daisy VJelch v Bradfordu, Pa., je pred 25 leti, ko je bila, bolna, začela izdelovati iz zemeljskih oreškov razne figurice. Ko je ozdravela, je s tem nadaljevala in se pri tem tako izpopolnila, da so njeni' izdelki zasloveli po vsej deželi. Dobila je nagrado American Doll Show, pa tudi National Peanut Exposition. Na sliki jo vidimo, ko s škarjami v roki pregleduje svoje delo. Na desni so med oreški'že tudi izdelki, na levi spodaj pa je orodje poleg “surovine”, kar umetnica rabi za svoje umetnine.


“Ptička peljem k vam,” je dejal, “samo malo obstreljenega,
pa ne močno.”
“Ha!?” je vprašal Hrib.
“Kaj — ha? ... Vašega Janka peljem k vam, ki mi je danes ponoči kradel konje in dobil v stegno nekaj zajčarjev.”
(Dalje prihodnjič)
OROIim POOIEIM ZAVODA
1053 East 62 St 17010 Lake Shore BIvd.
431-2088
531-6300
OHOriOVA TRSOVIH S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
S S §£ SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
/
6117 St. Clair
AMERIŠKA A ve.
DOMOVINA
Cleveland. Ohio 41103
Moj stan naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
a
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
5117 St. Clair Avenue
431-0628


K S K J
mmm slovenska katoliška jedhota
(K.S.K.J.)
NAJSIARKJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladiu0'
•	posmrtnine za neomejeno vsoto
« za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $60(1.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
» članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpo*3^ izrezek in pošljite na glavni urad K.S.KJ.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ic#) v naši okolici.
IME ................—.....................—......—..................
NASLOV MESTO ...


DRŽAVA
GOD*