— 61 —
Kazenskemu sodniku pri krivi prisegi ni dovoljeno ozir jemati na važne ali nevažne odstavke v pri-sežnej formuli.
v sumaričnej obravnavi H. S. proti N. S. peto. 60 gl. je zadnji z glavno prisego potrdil, 1. da se je H. S. samo za slučaj, če mu bode on (N. S.) naznanil, da pride k sejmu, zavezal, da bode za njega (N. S.) postavil svete Ane dan 1876 uto nekje v Tarnopolu; in 2. da je on (N. S.) pred sejmom H. S. objavil, da ute ne bode potreboval.
C. kr. deželna sodnija v Krakovem je z razsodbo od 30. oktobra 1879, št. 19769 izrekla, da se N. S. odveze od zatožbe, daje prvi odstavek prisežne formule s krivo prisego potrdil, da pa se obsodi hudodelstva goljufije po §§. 197., 199., a, k. z. in to zavoljo tega, ker je drugi odstavek prisežne formule zavestno s krivo prisego potrdil.
V pritožbi ničnosti skliceval se je obsojeni na ničevnosti uzrok po § 281., št. 5. k. pr. r., češ da so besede prisežne fonnule med sabo v tako tesni zvezi, da so nerazdrobljiva celota. Zavoljo jedne in iste prisege se torej obtoženi ne more na jednej strani oprostiti, na drugej strani pa obsoditi.
Dalje se je pritožba sklicevala tudi na ničnostni vzrok §. 281. št. 9, lit. a, k. p. r., češ da je v civilnem procesu bila odločilna jedino le okolščina, je li obtoženi uto najel brezpogojno, ali s pogojem, da mora objaviti svoj prihod na sejm. Drugi odstavek pri prisežnem obrazci je bil čisto nepotreben, tako da se tudi tedaj, če se je ta odstavek s krivo prisego potrdil, sklepati ne da, da je obtoženi nameraval koga poškodovati, ali pa sodnijo zapeljati.
Z razsodbo c. kr. kasacijskega dvora od 28. maja 1880, št. 2630 se je odbila pritožba ničnosti.
Iz razlogov:
Odstavka prisežne formule si ne nasprotujeta kontradiktorično, zatorej se v razsodbi nasprotje razviditi ni moglo. In če se tudi razdrobljenje jednotne glavne prisege odobriti ne da, je vzlic temu opravičen izrek, da je N. S. v lastnej svojej pravdi pred sodnijo prisegel krivo prisego. Ako jednega odstavka z dobro vestjo priseči ni mogel, tako bi se k prisegi ne bil smel oglasiti, in če bi bil
— 62 —
pred sodnijo izrekel, da prisege tako, kakor je formulirana, priseči ne more, bi ga sodnija k njej ne bila pripustila.
Pri predložitvi v pravnej moči stoječe civilne razsodbe ne sme niti stranka, niti kazenski sodnik premišljevati, kateri odstavki prisege so važni ali odločilni, in kateri ne. Merodajna je samo prisega, kakor je formulii'ana po civilni razsodbi.
(Po „Gerichtshalle".)