LETO XIV., ŠTEV. 269
SLOVENSKI
Izdaja Casopisnu-tac./nif.ltu podje.je 1ZUL .(Za* tlak« / Uireklun Redi Janbuba / Odgovorni nredn>k: Sergej Voćnjak / Tilka tiskarna »Slov. poročevalca« J Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva •lica 5. telefon 23-022 do 23-524 / Uprava: Ljubljana, Čopova ■lica 50-IIL, telefon 22-375 m 22-421 / Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva nlica 4. telefon 21-894, za ljubljanske naročnike 28-443, ca zunanje 21-832 / Pošlo- predal A / tekoči račun Narodna banke fc01-»t«-163 / Mesečna naročnina 2M din
Nove intrige italijanskega
vladnega tiska
Predstavnik italijanske vlade naj bi Turčijo svaril pred Jugoslavijo, ki je »panslavistična in «a vedno povezana z Vzhodom« — Tiskovna konferenca v britanskem ministrstvu za zunanje zadeve — Resolucija i talijanske krščansko demokratske stranke
Ob vrnitvi iz Avstrije so drža ra ega sekretarja za zunanje zade ve Kočo Popoviča na beograjski postaji sprejeli Milovan Djilaa. Moda Pijade. Franc Leskošek, dr. Aleš Bebler in drugi
Seja predsedstva Socialistične zveze Slovenije
Devetletnica osvoboditve Skoplja
SKOPLJE, 13. nov. Danes so
v Skoplju praznovali devetletki bo nudila vsem v oriiičnim	■	, ...	,
delavcem potrebno literaturo mco osvobodltve javnega me. za študij in znanstveno delo s^a Makedonije. V okviru Knjižnica bo imela za osnovo proslave je imel mestni ljud-bora Socialistične zveze Slove- dosedanjo knjižnico CK ZKS ski odbor slavnostno sejo na nije. Predsedstvo je pretresalo in del študijske knjižnice re- kateri j0 govoril 0 dosedaniih vprašanja v zvezi z bližnjimi publiškega sindikalnega sveta. ... .	,	.
J i- Prav tako je ustanovilo tudi uspehlh 10 nadaljnjem razvoju poseben tiskovni sklad Sociali- Skoplja predsednik odbora stične zveze, ki naj bi s lužil Kemal Sejfula. Na seji so doza finansiranje tiska Sociali- ločili nagrado 100.000 din za
najboljše književno delo, ki bo Končno je bil imenovan po- podeljena 13. novembra vsa-
sebni odbor Socialistične zveze ,	*___
rreaseasivo je na današnji Za organizacijo proslave 150- ko *fto’ ter nagrde za na'-seji sklenilo ustanoviti Politič- letnice vstaje srbskega ljua- boljše teme učencev skop-tto študijsko knjižnico SZDLS, stva.	ljanskih šoL
LJUBLJANA, 13. nov. Ob i: uri dopoldne je bila pod predsedstvom tov. Mihe Marinka seja predsedstva glavnega od-
parlamentarnimi volitvami in pregledalo rezultate volitev v okrajne zbore proizvajalcev.
Nadalje je razpravljalo o proslavi 29. novembra, ki bo letos stične zveze. hkrati proslava 10-letnice zasedanja AVNOJ v Jajcu.
Rim, 13. nov. (Tanjug) Nekaka razcepljenost v stališču italijanskih strank in časopisov glede tržaškega vprašanja, ki je prišla do izraza zadnje dni, se kaže tudi v današnjih komentarjih tiska v zvezi s potovanjem Pelle v Ankaro. Struje centra, ki menijo, da za Italijo ne bi bilo koristno, če bi se še naprej zaostreval tako In tako napet položaj, in ki s0 se zbale za položaj Italije tudi v razmerju do zahodnih sil In za naklonjenost, ki so jo kazale te sile d0 sedaj do italijanskih zahtev, menijo, da bi obisk predsednika Pelle v Ankari utegnil biti povod za pritegnitev Turčije kot posredovalke v tržaškem sporu glede na to, da je Turčija prijatelj Italije in Jugoslavije in glede na zainteresiranost Turčije, da bi se tržaško vprašanje rešilo čim-prej in utrdila obramba na Balkanu. »Messaggero« in »Popo-lo« vidita v tem glavni namen
Ne manjka pa tudj komentarjev v prav tako vplivnih časopisih, ki ne kažejo niti Iskrice modrosti ln umerjenosti, pač pa skušaj0 spet sejati seme razdora med balkanskimi narodi, želeč hkrati preprečiti vsak stik in sporazum v tržaškem vprašanju. Tako n. pr. rimksi »Tempo«, ko komentira obisk Pelle v Turčiji, vnovič razvija teorijo o sporu med »slovanskim ln zahodnim svetom«, v katerem »se Jugoslavija ne bo nikoli mogla odreči panslavizmu, ki jo veže na Vzhod ln jo bo usoda vedno povezovala z Vzhodom«. Na
podlagi te teorije poziva »Tempo« zahodne države, naj izpolnijo italijanske težnje, Turčijo pa opozarja, da jo vežejo na Italijo »sorodnost v parlamentarni demokraciji«, ki je »porok za prijateljstvo«, pri Jugoslaviji pa »za Turčijo takega poroštva ni«.
Stališče »Tempa« delita in razlagata tudi neofašistični »Se-colo« in »Giornale dTtalia«, časopisa desnice, s katerima je imela Pellova vlada v zadnjem času zelo tesne zveze in je ozk0 sodelovala. Navzlic nekaterim vestem časopisov, kot sta »Giustizia« in »Momento«, še ni
Trgovin si v zvezi s pogrebom žrtev tržaških neredov
Družini Zavadil s o iredentisti obljubili 2 milijo no. lir
Beograd, 13- nov. Kakor je umorjen pri zadnjih neredih. _	... obveščen Jugopres iz Trsta, Družina umorjenega Zavadila
Pellovega potovanja v tursko dajejo nekateri italijanski in- je zahtevala, da se ga ne po-
prestolnico.
dustrialci v Trstu še nadalje koplje skupaj z ostalimi žrt-
TRETJA REDNA LETNA SKUPŠČINA 2ŠJ LJUBLJANSKE UNIVERZE
Zveza študentov - parlament mladih Intelektualcev
denarno podporo iredentističnim in fašističnim organizacijam v njihovih akcijah, ki povzročajo negotov položaj v me-
vami, češ da se Zavadil ni bavit s politiko in da ga zato ni treba pokopati z drugimi žrtvami. Iredentisti pa so hoteli do-
Referat predsednika in podpredsednika univerzitetn ega odbora o perečih problemih ljubljanskih študentov ter o delovanju podeželskih klubov — Polovica vseh slušateljev je iz Ljubljane — Vsak šesti študent bil deležen samopo moči — Živahna razprava popoldne v treh komisijah
dina čimbolj poveže z javnostjo je privedla v preteklem študijskem letu do ustanovitve 14 okrajnih in mestnih akademskih klubov oz. društev. Nekateri so zabeležili prav lepe uspehe, tako klub v 2iceh, ob-murski klub, mariborski, kranjski, belokranjski, kočevski in šoštanjskl klub. Ti so prirejali razne kulturne, prosvetne ter športne prireditve ter posegli v politično življenje
dentov, ki so se pojavili predvsem v zadnjem letu.
Posebej je še podčrtal socialni sestav naših študentov, ki se
Ljubljana, 13. nov. Danes dopoldne se je začela v dvorani kina »Soče« tretja redna letna skupščina Zveze študentov ljubljanske univerze. Konferenci so poleg številnih delegatov in več st0 študentov ljubljanske univerze ter visokih šol in akademij prisostvovali še: član izvršnega sveta LRS Jože Potrč, sekretar mestnega komiteja ZKS Vlado Krivic, predsednik dosedanje Ljudske skupščine LRS Ferdo Kozak, dr. Anton Melik predsednik Sveta za prosveto in kulturo LRS. rektor univerze dr. Fran Zwitter, zastopnik Društva visokošolskih profesorjev dr. Vogelnik, rektorji, dekani, prorektorji in prodekani univerze in visokih šol, predsednik centralnega odbora ZSJ Niko Tri-polo, zastopniki študentov iz Zagreba in Skoplja.
Prvi je pozdravil skupščino zastopnik univerze iz Skoplja. Studenti Sarajeva pa so poslali skupščini telegram, v katerem so ji zaželeli uspeh pri delu-Nato je rredsednik univerzitetnega odbora ZSJ Hinko Urbanc imrl referat, v katerem je podčrtal vlogo študentov v boju za socialistično demokracijo. V svojem referatu je med drugim tudi naglasil nalogo Študentov pred volitvami. Dejal je. da je v tem obdobju dolžnost študentov, da se skupno s SZDL ter ostalimi političnimi organizacijami borijo, da bodo v našo novo ljudsko skupščino Izvoljeni res najboljši in najsposobnejši predstavniki ljudstva. V svojem govoru Je načel še več problemov študentov ter potrebopo večji politični aktivnosti članov ZSJ. Končal pa je svoj govor z mislijo. da 'e osnovna naloga ZSJ vzgoja članstva v socialističnem duhu ter z vztrajnim delom poglobiti čut odgovornosti študentov d0 študija kot osnovne naloge vsakega člana ZSJ.
Študentje v javnosti
Nato je podpredsednik univerzitetnega odbora ZSJ Janez Šinkovec podal obširno in temeljito organizacijsko politično poročilo o delu študentske organizacije na ljubljanski univerzi. V svojem poročilu je načel številne pereče probleme ljubljanske univerze ter visokih šol, študentov ter njihova
organizacije, ki je štela v preteklem letu 5896 članov.
Ko je govoril o delu posameznih združenj, je naglasil, da se je na nekaterih fakultetah znatno poživelo tudi politično delo. Najbolj aktivni so bili pri tem pravniki in gradbeniki, a tudi strokovni klubi na posameznih fakultetah so večkrat posegli v javno razpravo:	pedagogi ob primeru
Boštanja, strokovni klub pravnikov pa je dal več predlogov zakonodajnemu odboru za vse važnejše zakone. Nekateri predlogi k zakonom o verski skupnosti. k ustavnim in univerzitetnim zakonom so bili tudi sprejeti.
Težnja, da se študentska mla-
V dotičnem kraju. Tako je žl- bor za gospodarstvo zveznega rovski klub močno razgibal izvršnega sveta je določil po-prosvetno dejavnost domačega sebno komisijo, ki je te dni pro-kraja. Prekmurci so se lotili uievala vzroke velikih razlik problema brezposelnosti in bor- med odkupnimi in maloprodaj-
stu. Te dni so dali italijanski kazati, da je Zavadil umrl kot industrialci 15 milijonov lir v italijanski rodoljub in so pri-fond teh organizacij za druži- tiskali na njegovo družino, da ne, ki so bile prizadete v zad- spremeni svoje stališče. Ker njih neredih. Živahne komen- politični argumenti niso nič tarje v tržaški javnosti so pov- zalegli, so obljubili družini 2 zročili dogodki v zvezi s po- milijona lir in šele tedaj je ni bistveno spremenil od tiste- grehom demonstrantov. Kot privolila, da se pokoplje Zava-. ,.	„	značilen primer navajajo pri- diia skupno z ostalimi žrtvami.
(Nadaljevanje Pa 2. strani) mer družine Zavadila, ki je bil
Predlogi za znižanje cen
kmetijskih pridelkov
Beograd, 13. novembra, Od-
be proti zaostalosti.
Zakaj nima Suha krajina nobenega študenta
Obširno je podpredsednik govoril tudi o socialno-ekonom-skih problemih študentov. V začetku je naglasil, da se je število slušateljev na ljubljan-
nimi cenami kmetijskih pridelkov. Komisija je ugotovila, da so cene na drobno kmetijskih pridelkov zelo visoke in da obstoje vsi pogoji, da se znižajo.
Bo podatkih zveznega zavoda za statistiko je znašal indeks cen kmetijskih pridelkov v avgustu in septembru letos med 50 in 52 glede na cene v lanskem letu, če le-te obeležimo s 100. Glede na velike tržne pre-
ko popravil. V zvezi z organi- proizvodov. Tržne takse so v zacijo prometa je komisija pred- nekaterih mestih, posebno v lagala, naj se zmanjša število Beogradu, precej visoke; le-te odkupnih postaj oz. veliko šte- često znašajo tri do 4 odstotke vilo posrednikov, ki draže vrednosti prometa, kar glede stroške. Po njenem mišljenju bi na razliko med odkupnimi in bilo dobro, da se v potrošnih maloprodajnimi cenami pred-središčih ustanove podjetja, ki stavlja 4 do 6 odstokov od od-
skl univerzi in visokih šolah gežke kmetijskih proizvodov pa povečalo od 2162 v letu 1939-40 je potrebno, da se nivo cen na 6058 v letu 1952-53. Nato zmanjša. Za nekatere pridelke
pa je seznanil skupščino z nekaterimi še nerešenimi sočial-no-ekonomskimi problemi štu-
Unblianski štodentje volivcem Slovenile
Študentje ljubljanske Univerze, visokih šol in akademij, zbrani na svoji redni letni skupščini, se obračamo na slovenske volivce s pozivom, da skupno z nami oddajo 22. novembra svoj glas za kandidate SZDL.
Študentje bomo glasovali za naše kandidate, ker hočemo s tem potrditi zaupanje do ljudske oblasti, ki je v letih po osvoboditvi s svojimi dejanji storila vse za razvoj nove, prvikrat na etični osnovi zgrajene družbe. Ob dejanjih našega ljudstva se je v nas utrdila vera, da bo v družbi, ki jo gradimo, življenje človeka stvarno temeljilo na resnični svobodi. Znanost je v našem svetu dobila mesto, ki ji pripada.
Po vojni so zrasli novi instituti (rudarski, metalurški, vodogradbeni in drugi ter laboratoriji). Odprle so se nove fakultete (geodetska, ekonomska, agronomsko-gozdarska) in popolna Medicinska visoka šola.
Materialna pomoč, ki jo daje naša ljudska oblast študentom — sredstva za izdajo knjig, za vzdrževanje kulturno-prosvetnih ustanov — vse to je doba resnih naporov, da postane znanost dostopna vsemu delovnemu ljudstvu.
Za kandidate SZDL bomo glasovali tudi zato, ker so zadnji dogodki v zvezi s tržaškim vprašanjem dokazali pravilnost povojne politike ljudske oblasti, ki je vsa pretekla leta delala na tem, da postane Jugoslavija gospodarsko močna in neodvisna država. Nesposobnost stare Jugoslavije, da zaščiti naše brate v zamejstvu in ponovno se porajajoči imperializem v Italiji, nas opozarjata na to, da lahko edino oblast ljudstva uspešno brani naše življenjske interese. V zadnjem desetletju smo se jasno zavedli, kaj nam pomeni neodvisnost in koliko je vredna naša politična suverenost. Zato bomo glasovali za kandidate, ki jim zaupamo.
Za kandidate Socialistične zveze bomo glasovali tudi zaradi tega, ker je ljudska oblast s svojim delom utrdila v naših narodih zavest skupne pripadnosti, ki se je 8. oktobra v naši zgodovini tako mogočno manifestirala kot jugoslovanski patriotizem. Ker vemo, da je le naia enotnost zagotovilo močne in neodvisne Jugoslavije, pozivamo študentje vse delovne ljudi Slovenije, da se nam pridružijo pri glasovanju za gospodarski napredek, močno armado in neodvisnost.
Živela Socialistična zveza delovnega ljudstva!
Živelo bratstvo naših narodov!
Živela svobodna, močna in neodvisna Jugoslavija!
(paradižnik, fižol, krompir, zelje) je bila ponudba veliko večja kakor potrošnja, vendar se razlika med odkupnimi in cenami na drobno ni znižala m je vse leto ostala ista. Odkupna cena fižola je n. pr. bila pretekli mesec 50, maloprodajna
bi preskrbovala samo svoje mesto. Le-ta bi nabavljala blago pri odkupnih podjetjih v proizvodnih središčih. Tako bi bil promet blaga sproščen in mnogo cenejši. Komisija je razen tega predložila, naj se zmanjšajo prometne tarife, posebno za hitro pokvarljivo blago, čeprav bo to šlo v škodo železnic. Železnica bo to izgubo lahko nadomestila s tarifami za drugo blago. Komisija smatra, da bi bilo treba zmanjšati stopnje akumulacije in skladov pri pro-
kupnih cen.
Komisija ni predlagala, kako bi bilo treba organizirati inšpekcijo tržišč, smatrala pa je za potrebno, da se le-ta pojača. Prav tako je izrazila mnenje, da bi bilo treba bolj skrbeti za zaloge blaga pri velikih podjetjih, ki jih.le-ta hranijo za tiste dni, ko se bodo cene blaga na tržiščih zvišale.
Po vsej verjetnosti b; ukrepi, ki jih je predlagala komisija deloma izboljšali položaj na tržišču s kmetijskimi pridelki. Vendar je ta problem možno
jzvodnji embalaže, ker stroški
.... ........... .....„_____Proizvodnje teh predmetov znat- p^]inom'a~ reži«‘ šel e "tedaj’'ko
pa 120 dinarjev. V Smederevu	na^ formiranje ma- bodo mesta zagotovila potrebna
so zelje odkupovali po 80 par,
v Sarajevu pa prodajali po 10 in 12 dinarjev.
Clanj komisije poudarjajo, da Je velika razlika med odkupnimi in maloprodajnimi cenami kmetijskih pridelkov med drugim rezultat slabe organizacije prometa, s tem v zvezi pa tudi z velikimi stroški in slabo tehnično opremo podjetij. Podjetje »Avala« iz Beograda je n. pr. odkupilo v Somboru 10.000 kg paradižnika za 120 tisoč dinar, jev in je za stroške transporta do Beograda plačalo 118.000 dinarjev. Zaradi dolgega prevažanja je blago izgubilo na kakovosti, režijski stroški pa so rasli. Razen tega pa so tudi tatvine in špekulacije zavzele velik obseg v trgovini s kmetijskimi pridelki. Vse to potrjuje dejstvo, da je pet velikih podjetij v Beogradu imelo izgube v znesku okoli 60 milijonov dinarjev. Velika podjetja za promet s kmetijskimi proizvodi se niso usmerila na preskr-bovanje mest, marveč so organizirala trgovino z blagom po vsej državi. Dve najVečii podjetji v Beogradu »Avala« in »Vojvodina« sta n. pr. prodali letos le 20 odstotkov blaga, ostalo količino pa sta predali drugim potrošnim središčem oziroma tja, kjer so bile cene proizvodom večje.
Zaradi tega je komisija predlagala vrsto ukrepov, ki jih bo treba čimprej izvesti, da bi se položaj na tržišču vsaj nekoli-
loprodajnih cen.	tehnična sredstva za transport
Po mišljenju komisije bi mo- in vskladiščenje blaga (kamio-rali ljudski odbori zmanjšati ne, hladilnice, skladišča, delav-tržne takse, ki prav tako vpli- nice za predelavo hitro pokvar-vajo na podražitev kmetijskih Ijivega blaga itd.).
nobenih (tvarnih dokazov, d*
so se začele sodelovanje in zveze Pelle z desnico rahljati in da se Fella ne namerava še naprej oslanjati na njene glasove, kar pomeni, da se strinja tudi z njenim stališčem.
London, 13. nov. (Tanjug) Na današnji redni tiskovni konferenci v Foreign Offlceu je bilo takoj v začetku postavljenih več vprašanj v zvezi s pocoči-lom dopisnika »Timesa« Iz Rima o tržaškem vprašanju. Dopisnik »Timesa« je sporočil sinodi svojemu uredništvu, da je dobil italijanski veleposlanik Brosio, ki je včeraj prispel v London, navodila, naj sporoči Veliki Britaniji, da je bila »jugoslovanska pobuda pri italijanski vladi ugodno sprejeta«.
Uradni zastopnik britanskega ministrstva za zunanje zadeva pa je demantiral danes, da bi bila italijanska vlada sporočila, da sprejema jugoslovanske predloge za konferenco petih prizadetih držav glede Trsta. Dejal je tudi, da se ne želi spuščati v razglabljanja o možnostih za sklicanje te konference. Italijansko veleposlaništvo v Londonu je tudi pohitelo in zanikalo davi poročil0 »Timesa«, nakar je bil objavljen demanti Foreign Officea.
Izjava zastopnika britanskega ministrstva za zunanje zadeve je vzbudila presenečenje diplomatskih opazovalcev, kajti večina sodi, da so Informacije »Timesa« preverjene.
Sprejem v:’^. oslanit^v p-i Popoviču Beograd, 13. nov. (Tanjug). Državni sekretar za zunanja zadeve Koča Popovič je danes ob 17.30 na njihovo željo sprejel veleposlanika Francije in Vel. Britanije g. Philipa Ba-udeta in sir Yvo Maleta ter odpravnika poslov veleposlaništva ZDA g. Woodrofa Wal-nera. Razgovor, ki je trajal okrog 40 minut je potekal o vprašanju Trsta.
Protokolarni obisk novega veleposlanika ZDA
Beograd, 13. nov. (Tanjug). Državni sekretar za zunanje zadeve FLRJ Koča Popovič je sprejel danes ob 17. uri na protokolarni obisk novega veleposlanika ZDA v FLRJ g. Jamesa Riddlebergerja.
Izjava zastopnika avstrijske vlade o obisku Koče Popoviča
Dunaj, 13. nov. (Reuter) Zastopnik avstrijske vlade je izjavil, da je državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič ob svojem obisku na Dunaju popolnoma razumel željo Avstrije, da se ne bi vmešavala v tržaško vprašanje. Dejal je, da Koča Popovič ni napravil niti najmanjšega poskusa, da bi pripravil Avstrijo k opustitvi njene nevtralnosti. Avstrijska vlada visoko ceni t0 stalL šče jugoslovanskega državnika, je izjavil avstrijski predstavnik, posebno še glede na to, ker je Italija poskušala nagovoriti Avstrijo, da bi zavzela določeno stališče, italijanski časopisi pa so hoteli s svojim pisanjem ovirati avstrijsko-ju-goslovanske razgovore.
Fčeraj popoldne je kandidat mesta Ljubljane za zvezno skupščino Edoard Kardelj o nabito polni dnorani Sindikalnega doma odgovarjal na številna vprašanja, ki so mu jih postaoile terenske organizacije SZDL, sindikati, delavski speti in posamezni delonnt kolektioi. V mojem odgovoru se je dotaknil oseh aktualnih političnih, gospodarskih in družbenih problemov ter pojasnil najrazličnejša vprašanja, ki zanimajo najširše kroge delovnih ljudi. Zlasti obširno se je zadržal na pojasnjevanju pomena in namena gospodarskih uredb, ki so že o javni diskusiji, kakor ludi tistih, ki so o pripravi ter o njihovem učinku na bodoči gospodarski razvoj. V tel zoezi se je dotaknil tudi
problema obrtništva, bodoče vloge Narodne banke, odnosa podjetij do komune, kmetijskega zadružništva ter vloge in razvoja socialistične	trgoDine. Obširno je	govoril	tudi o problemih	socialnega
zavarovanja in o zvezi s tem podčrtal	bodočo ologo ljudskih	odborov	in	samih delovnih	kolektivov
za čim pravičnejše črpanje razpoložljivih sredstev. Dotaknil	se je tudi	ukrepoo za izravnavo cen
ter povišanja stanovanjskih najemnin	ter poudaril, da s tem	nikakor	ne	bo prizadet	življenjski
standard delovnih ljudi. •
Njegovim več kot triurnim Izvajanjem, ki so jih »prejeli udeleženci konference z velikim odobravanjem, ki so jih sprejeli udeleženci konference z oelikim odobravanjem, so prisostvovali med drugimi tudi predsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije Miha Marinko.
iVaši KANDIDATU
-4öfa Krivic
■ V 80. voliOni enoti novome-tkega okiraja kandidira za poslanca v republiško skupščino Ada Krivic, ki je v teh krajih preživela svojo rano mladost in bila pozneje v času NOB sekretar novomeškega okraja.
Too. Krioic Ada je bila rojena 1914. na Doom pri Žužemberku, kjer je oče mnogo let služboval kot učitelj. Ze o gimnaziji in kasneje kot študent filozofske fakultete je aktiono so-delovala o društvih in političnih organizacijah slovenske mladine proti reakcionarnim in fašističnim tenden-
cam o stari Jugoslaviji in za izboljšanje ekonomskega stanja akademske mladine. (Dom visokošolk, akademski agrarni klub >Njioa<, >Slovenski klub<).
Kasneje je kot kandidat in član EP delala o raznih ženskih društvih (Splošno žensko društvo) v Zvezi kmetskih fantov in deklet ter delavskem društvu >Vzajemnv$ti< v Ljubljani in Kočevju.
Po razsulu stare Jugoslavije smo jo srečali kot požrtvovalno ilegalno politično delavko o Ljubljani do začetka 1944. leta. Organizirala je SNP (Slovensko narodno pomoč) za pomoč žrtvam fašističnega terorja v zaporih in taboriščih v Italiji in Nemčiji. Oktobra 1943 je postala sekretar okrožnega komiteja Ljubljane.
Po odhodu v partizane je bila konec 1944. leta sekretar okrožnega komiteja Novo mesto, ki je bilo tedaj združeno z belokranjskim, s sedežem v Črnomlju.
Po osvoboditvi je živela do srede 1948. leta v Beogradu kot inspektor Zvezne kontrolne komisije, po vrnitvi v Slovenijo pa je opravljala razne upravne posle o Republiški kontrolni komisiji in Ministrstvu za prosveto. Od 1950. leta dalje deluje požrtvovalno kot članica Glavnega odbora AFZ, zlasti pa kot predsednica Zveze prijateljev mladine.
Kandidatko Ado Krivic, ki je V zadnjem mesecu skoraj stalno med volivci, saj je obiskala že Kinje, Ratje, 2virče, Lipje, Šmihel, Žužemberk, Sela — S um berk, Knežjo vas in Dobrnič, smo vprašali, o čem je z ivolivci največ razpravljala. Takole nam je pripovedovala:
Na sestankih, ki so bili sorazmerno dobro obiskani smo obravnavali položaj in vlogo Jugoslavije o svetu v zvezi s tržaškim vprašanjem, ki je najbolj zanimalo ljudi. Nadalje o dosedanjem gospodarskem razvoju, uspehih in težavah pri nas. V zvezi s tem so volivci odobravali dosedanje gospodarske ukrepe, ki so sprostili tudi iniciativo kmetov. Posebno pozdravljajo priprave za uvedbo plačevanja davka po katastru.
Ker so ti kraji večinoma pasivni, se suče glavna gospodarska diskusija okrog vprašanja, kako dvigniti kmetijstvo in živinorejo kol osnovni gospodarski panogi v okviru 10-letnega gospodarskega načrta okraja Novo mesto. Ljudje uoidevajo, da lahko dosežejo to le s skupnimi napori, zlasti preko splošno kmetijskih zadrug.
Dosti diskusije, tudi kriitčne, Je bilo okrog gozdnega zakona, vendar Je povsod prodrlo gledanje, da je nujna in povsem pravilna politika Čuvanja gozdov, čeprav še ni povsod razčiščeno vprašanje vaških gmajn in košen ic v zvezi z načrtom pogozdovanja.
Pri obravnavanju perečih lokalnih problemov, kakor dogotovitev in zgraditev šol, zadružnih domov, obnove mostov, cest, vodovoda in elektrike je prišla do izraza tudi zdrava iniciativa, kakor na primer v Selih-Sumberku o zvezi z elektrifikacijo tega področja, kjer so sami vaščani zbrali dokajšnja denarna in materialna sredstva in delovno silo za izvedbo in ne čakaio vsega od skupnosti.^ Kmetje so kritizirali delo trgovine, ki n. pr. odkupuje krompir pri njih po 8 dinarjev, prodaja pa po 12 dinarjev potrošnikom. Povsod volivci zelo pozdravljajo skrb ljudske oblasti za nadaljnje izobraževanje kmečke mladine v kmetijsko gospodarskih in gospodinjskih tečajih in šolah. Tudi v teh krajih prodira polagoma zavest, da je razvoj možen le ob nadaljnjem razvijanju demokratičnih oblik dela ljudskih odborov, kmetijskih zadrug itd. Ob trdni naslonitvi na skupnost in povečani aktivnosti prebivalcev teh krajev ima Suha Krajina perspektive, ki jo bodo spremenile v >lepšo krajino«.
Milko Gor
V 95. volilni enoti ptujsikega »kraja so volivci izbrali za svojega kandidata v republiško skupščino tov. Milka Goršiča.
MILKO GORSIC je bil rojen 11. septembra 1911 o Središču ob Draoi (Ptujski okraj), in je dooršil realko v Mariboru. Kot študent univerze o Ljubljani se je vključil o revolucio-»s mo gibanje in postal 1952 član KP. Deloval je med študenti, o sdo-Jem rojstnem kraju, predvsem pa o partijski tehniki (tisk in razpečevanje partijskega materiala). Leta 19T> je pil aretiran in obsojen na tri leta robije, zaradi revolucionarnega dela in odpora o zaporu še na dne leti robije. Po prestani kazni je nadaljeval politično delo, vključno Narodnoosvobodilna borba. V vojski je bil komisar oficirske šole. načelnik personalnega oddelka NOV in PO Slovenije. Po vojni član Politične uprave JLA, minister za komunalne zadene. predsednik Sveta za energetiko, sedaj direktor Radia Ljubljane. Je lian CK ZKS.
Kandidata Milka Goršiča smo rapirosili. naj bi nam povedal eekaj svojih zapažanj o problemih ptujsikega okraja in o vpra-ianjih, ki jih volivci na predvolilnih zborovanjih razpravljajo. Takole nam je odgovoril: »Ptujski okraj je eden najbolj anramih predelov Slovenije. Vendar tudi tu raste industrija. ki bo znatno pripo-
mogla gospodarskemu, kulturnemu in političnemu napredku. Več manjHh industrij in podjetij, ki so se razvile ali pa razširile po vojni, dobro napredujejo, vendar so pred nami še velike možnosti, dosti v industriji predelovanja kmečkih pridelkov. To bo omogočilo ne samo dobro prodajo kmečkih pridelkov, temveč tudi njihovo racionalno uporabo, kar bo velik prispevek našemu skupnemu gospodarstvu. Mislim, da se na tem polju odpirajo v zvezi z novim načinom kreditiranja in perspektivnega razvoja našega gospodarstva za relativno močan poljedelski predel — kakor je to ptujski okraj — zelo dobri izgledi. Mnogo pričakujemo od Tovarne aluminija Kidričevo, ki bo začela obratovati v prihodnjem letu, kar bo brez dvoma velik dogodek za ves ptujski okraj.
Na volilnih sestankih izražajo volivci številne pereče gospodarske in upravne probleme. Nekateri nedobronamerni ljudje izkoriščajo razne ukrepe naše oblasti v zvezi z zakonom o zemljiškem maksimumu in odpravo viničarskih odnosov, pa tudi na drugih področjih, češ da bo postopoma razlaščena zemlja vseh delovnih kmetov itd. Taka in slična podtalna propaganda, ki nima osnove v ničemer, razen v sumljivih »informacijah« raznih reakcionarnih ljudi, vnaša nesigurnost, jemlje voljo do dela in škodi posameznikom in skupnemu gospodarstvu. Pri tem se taki informatorji niti ne zmenijo
za izjave naših odgovornih državnih in političnih funkcionarjev. Potrebno bo v bodoče mnogo več sestankov, razprav in pritegnitve ljudi ic reševanju vseh problemov, da bi se onemogočilo škodljivo delo podtalne propagande.
Volivci iznašajo često svoje težave pri davkih, vendar sem naletel povsod na priznanje, da so gospodarski napori vseh naših delovnih ljudi rodili velike uspehe v *.<zši izgradnji gospodarstva in ljudske oblasti ter v jačanju obrambne moči naše države. Volivci večinoma priznavajo pravilnost stališča, da je treba imeti pred seboj celoten razvoj gospodarstva in družbenega življenja, ne pa le svoje težave. Zavedajo se, da nam bo le splošen napredek omogočil laže reševanje vseh težav. Smatram takšno spoznanje kmetov za velik napredek v graditvi pravih odnosov v socialistični državi.
Veliko je zanimanje za investicije v kmetijstvu, s čimer bi se podprla iniciativa in proizvodnost kmetijstva. To naj bi omogočilo izpopolnitev naše gospodarske ureditve. Volivci polagajo tudi veliko nado v uspešno delo nove skupščine in zbora proizvajalcev.«
Izjava predsednika volilne komisije SZDL Jugoslavije Može Pijade Beograd, 13. nov. Predsednik volilne komisije SZDL Moža Pijade je na vprašanje, kako ocenjuje komisija dosedanjo predvolilno dejavnost in kaj bi bilo treba že storiti v okviru političnih priprav izjavil:
.Volilna borba je zbudila živahno aktivnost in zanimanje najširših ljudskih množic. Tudi najmanjša vas zahteva danes, naj pride poslanski kandidat. Hoče ga videti, slišati njegove besede in govoril z njim. Prav zaradi tako živahne politične delavnosti lahko pričakujemo, da bodo za poslance izvoljeni zares najboljši ljudje in da bodo volitve zares množična manifestacija visoke politične zavesti naših državljanov.
Glavni odbor SZDL posameznih republik bodo bržkone že te dni izdali svoje volilne razglase. Sedaj so v vsej državi zborovanja in konference — razgovori kandidatov z volivci. Do dneva volitev bo to tudi ostala najvažnejša naloga v političnih pripravah.«
Volilne priprave v sarajevskem vojaškem področju končane
Odgovornost pred Javnostjo
Volivcem 33. volil ne emote v premislele
Sarajevo, 12. nov. V majevskem vojaškem področja so končali vse priprave za volitve. Volilni odbori so že pripravili volišča, ki jih sedaj Se urejajo in krase pripadniki JLA. V predvolilnih pripravah je bil sleherni borec seznanjen s kandidati njegovega volilnega okraja. Vojaške volilne komisije so dobile na stotine življenjepisov kondidatov iz vseh delov države, za katere so se zanimali vojaki. Tu se je pokazalo zelo dobro sodelovanje med okrajnim! volilnimi komisijami in volilnimi komisijami v armadi. Bili so primeri, da so posamezne vojaške enote dobile po več sto opisov kandidatov. Vojaki iz posameznih okrajev so se zbirali in med seboj obravnavali vrednost vsagega posameznega kandidata. Na krajih, kjer se zbira največ vojakov, so bile objavljene liste vseh kandidatov v državi, tako da je bil vsak voiak dobro obveščene, katere kandidature so v njegovem okraju potrje-
emigrantov
Niška Banja, 13. nov. Na IIL
letni skupščini, ki se je začela včeraj v Niški Banji, so bolgarski politični emigranti v Jugoslaviji sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo poleg drugega razpust koncentracijskih taborišč v Bolgariji in izpustitev bolgarskih državljanov, ki brez krivde gnijejo po raznih zaporih.
»Borimo se proti izkoriščanju po državnem kapitalizmu \ Bolgariji — je rečeno v resoluciji — in proti drakonskim zakonom, rusificiranju narodne kulture, znanosti, materinskega jezika itd.«
Bolgarski politični emigranti izjavljajo nadalje, da bodo seznanili svetovno javnost z genocidnimi zločini nad bolgarskim ljudstvom. »Zboljšali bomo našo kulturno delavnost, po njej bomo seznanili vse bolgarsko ljudstvo s socialistično
Odhod jugoslovanske sindikalne delegacije v Belgijo
Zagreb, 13. nov. Včeraj sta odpotovala v Belgijo generalni sekretar centralnega sveta ZSJ Ivan Božičevič in Vladeta Co-sič, član predsedstva sindikata železničarjev, ki se bosta v imenu jugoslovanskih sindikatov udeležila kongresa Splošne federacije dela Belgije, ki bo od 14. do 16. t m. v Bruslju. Novi rektor na Akademiji za glasbo Na Akademiji za glasbo so se vršile na I. redni seji akademskega sveta volitve rektorja in je bil ponovno izvoljen dosedanji rektor, redni prof. Janko Ravnik. Prvič je bil prof. J. Ravnik izvoljen za rektorja leta 1951 in je s svojim požrtvovalnim in nesebičnim delom prispeval pomemben delež za dvig Akademije, kjer deluje kot pedagog na klavirskem oddelku. Rojen leta 1891 v Bohinjski Bistrici se je že v rani mladosti posvetil glasbi in po dovršenih študijah v Ljubljani absolviral na Konservatoriju v Pragi. Poleg pedagoškega dela se udejst. tudi kot skladatelj in je prispeval tehten delež k slovenski glasbeni literaturi s svojimi skladbami za klavir, zbor in s svojimi solo-spevi. K ponovni izvolitvi iskreno čestitamo!
Jugoslavijo, njeno miroljubno politiko in veliko zmago, ki jo je izbojevala nad Kominfor-mo. Nenehno bomo delali za politično rast, kajti samo prosvetljen človek, ki je trdno prepričan o svojih idealih, lahko do konca vzdrži to surovo in krvavo borbo.«
Na koncu resolucije je rečeno, da bodo bolgarski politični emigranti stalno utrjevali bratstvo in enotnost med bolgarskimi in jugoslovanskimi narodi, za katero so se borili in dali življenje zvesti in pošteni bolgarski sinovi.
Generalni polkovnik Ivan Gošnjak med volivci v Zagrebu Zagreb, 13. nov. Državni sekretar za narodno obrambo generalpolkovnik Ivan Gošnjak je snoči govoril v Delavskem domu v Zagrebu svojim volivcem iz občine Medveščak o notranji in zunanji politiki naše države, pri čemer je zlasti poudaril, da bo Jugoslavija ostala svobodna in neodvisna, ako bo močna in pripravljena na vse.
Socialistično zavarovanje članov stanovskega združenja katoliških duhovnikov Hrvatske Zagreb, 13. nov. (Tanjug). V Zagrebu je bila danes podpisana pogodba o socialnem zavarovanju članov stanovskega združenja katoliških duhovnikov Hrvatske. Pogodbo so podpisali v imenu stanovskega združenja predsednik združenja Ivan Marohnič in sekretar Josiph Krištofoli, a v imenu zavoda za socialno zavarovanje LR Hrvatske predsednik gospodarskega odbora zavoda Ivan Horvat in direktor Stipe Ugarkovič. Pogodba bo stopila v veljavo decembra in bodo z njo dobili duhovniki, člani svojega stanovskega združenja, vse pravice socialnega zavarovanja, ki so zajamčene delavcem in uslužbencem v delovnih odnosih. Imeli bodo pravico zdravstvene zaščite, pravico do denarnih prejemkov v času nesposobnosti za delo zaradi bolezni ali zaradi stalne nesposobnosti za delo, pravico do invalidske in starostne pokojnine ter do pogrebnine.
ne. Zveza med vojaki in njihovimi volilnimi okraji te je odvijala tudi po pošti m t pismi. V okraja Foča je vojska v počastitev volitev v treh dneh zgradila 7 km ceste. Vojaki so sodelovali tudi na množičnih predvolilnih zborovanjih.
Predvolilna aktivnost v vojaških enotah Makedonije
SKOPLJE, 13. nov. V vseh enotah JLA v Makedoniji vlada velika predvolilna aktivnost Na predvolilnih zborovanjih govore poleg vojaških voditeljev in poslanskih kandidatov tudi drugi politični delavci in člani izvršnega sveta Makedonije. Na današnjem velikem predvolilnem zborovanju, ki se ga je udeležilo več tisoč pripadnikov skop. garnizije, je govoril org. sekretar ZK Makedonije Krsta Cr-venkovsM o pomenu novembrskih volitev in o političnih dogodkih v zvezi s Trstom. V Bitolju je govoril pripadnikom JLA Nikola Minčev, član izvršnega sveta Makedonije. Velika predvolilna zborovanja bodo jutri in pojutrišnjem tudi v garnizijah Strumica, Ku-manovo, Ohrid, Titov Veles in Kočane, kjer bodo med drugimi govorili člani izvršnega sveta Makedonije Ljubčo Ar-sov, Vera Aceva, Naum Nau-movski, Dimitrije Aleksijevski in Zlate Biljanovski.
Velika volilna zborovanja v Vojvodini
NOVI SAD, 13. nov. V Vojvodini bo v nedeljo več volilnih zborovanj, na katerih bodo govorili kandidati za zvezno, republiško in pokrajinsko ljudsko skupščino. Na velikem zborovanju v Novem Sadu brsta govorila državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič in podpredsednik izvršnega sveta Srbije Jovan Ve-selinov, na zborovanju v Vr-šcu bo govoril predsednik izvršnega sveta Srbije Petar Stambolič, v Kikindi pa pričakujejo obisk podpredsednika zveznega izvršnega sveta Milovana Djilasa. V Subotici bo govoril Rodoljub Čolakovič, v Kuli pa svetnik drž. sekretariata za zunanje zadeve Mitra Mitrovič.
V 33. volilni enoti krškega okraja je predložila skupina državljanov za kandidata v republiški zbor Franceta Kerina iz Podbočja, in to potem, ko so bili že končani zbori volivcev, na katerih F. K. ni dobil za redno kandidaturo potrebne večine.
Bilo bi nepravilno odrekati volivcem lepih krajev Krškega polja in pod Gorjanci pravico, da izberejo kandidate, ki uživajo njihovo popolno zaupanje. Te pravice jim jamči naš demokratični volilni zakon. Vendar pa mislim, da je o kandidaturi Franca Kerina treba povedati nekatere stvari in natočiti javnosti čistega vina. To predvsem zaradi tega, ker je vsa naša javnost zainteresirana, kdo bodo poslanci v bodoči republiški skupščini, ne pa samo volivci tega ali onega kraja. Res je, da imajo volivci posameznih volilnih enot pravico o tem odločati, toda za svoje odločitve nosijo v demokratični družbi, kot je naša, popolno odgovornost pred skupnostjo. In če bi pri tej ali oni kandidaturi šlo za pojave ali tendence, ki so nasprotne s koristmi skupnosti, potem je demokratična pravica in dolžnost te skupnosti, spregovoriti o takih pojavih jasno besedo. •
Ko sem bil pred dnevi na volilnem sestanku v Podbočju in poslušal posamezne zagovornike F. Kerinove kandidature, sem dobil neizpodbiten vtis, da ta kandidatura ni v ponos niti socialistični demokraciji, niti v čast kandidatu samemu, še manj pa nekaterim predlagateljem. Zakaj ne, naj pojasnijo utemeljitve treh predlagateljev.
Prvi je dejal na sestanku v Podbočju, da je od nekdaj politični nasprotnik Kerina, ki je bil vedno v opoziciji proti klerikalcem. Vendar, je dodal, se bo tokrat odločno zavzemal za njegovo kandidaturo in izvolitev. Drugi je pripomnil, da je Kerin edini kmet, ki bo v bodoči skupščini lahko zastopal koristi kmetov svojega kraja. Tretji pa je že pred sestankom dopovedoval, kako bi v Jugoslaviji lahko dobili parlament, ki bi znal obrniti tok razvoja nazaj, če bi povsod storili tako, kot so v Podbočju s tem, ko
Tretja skupščina Zveze študentov
(Nadaljevanje s 1. strani)’
ga pred vojno. Porast števila delavskih otrok na univerzi je minimalen, dočim je odstotek kmečkih otrok zelo padel. Dejstvo, da ima ljubljanska univerza okoli 50o/o slušateljev iz Ljubljane, dočim so močni industrijski centri Trbovlje, Jesenice, Kranj močno zapostavljeni, nas ne more zadovoljiti. Se slabši je položaj v pasivnih ih zaostalih kmečkih pokrajinah. Iz Suhe krajine nimamo nobenega slušatelja, dočim število slušateljev Iz Bele krajine pada. Isti položaj je v pasivnih krajih Primorske. Eden izmed vzrokov za to stanje je pomanjkljivost v sedanjem načinu podpiranja visokošolcev. Sedanji sistem otroških doklad premalo upošteva študente pasivnih krajev Slovenije, prav tako ne upošteva učnega uspeha ter moralno-političnega zadržanja. Zato nas ta sistem otroških doklad ne more zado-
rrrnifm
Napoved in soboto, dne H» oo_
vennbra 1953:
V zahodni StovemfH in v viStfti legah leipo vreme, ostal»' predali pa bodo JmeM nrzfko otolefrnoflst. Temperatura ponoči do —5° C. podnevi do 8o c. v Primorju ponoči do 0*C. podnevi do 140 C.
Ali je res zadružna mlekarna v Ljubljani vsega kriva?
Z obširnim člankom »Nemogoče razmere pri Zadružni mlekarni v Ljubljani« (Slovenski poročevalec od 7. in 8. nov. t. 1.) je Slovensko kemijsko društvo sprožilo nekaj zelo važnih problemov, ki morajo zanimati ne le posameznike ampak tudi široko javnost. Dva problema predvsem Izstopata iz omenjenega članka, do katerih je pisec zavzel jasno stališče, in sicer položaj visoko kvalificiranega strokovnjaka v podjetju in odnos podjetja do delovnih ljudi.
N atako važne probleme moramo imeti enotno gledanje in je potrebno, da jih temeljito proučimo, predno zavzamemo končno stališče. Omenjeni članek me ne prepričuje, da Je bii napisan po temeljiti proučitvi, ampak dobil sem vtis, da je enostranski in tedencio-zen.
Ko govorimo o delovnih odnosih v podjetju, moramo razpravljati o njih kompleksno in prikazal odnos delovnega kolektiva do strokovnjaka in obratno strokovnjaka do kolektiva. Ker je v članku prikazan enostransko sam0 odnos kolektiva do strokovnjaka, se mi zdi prav, da osvetlimo tudi obratno.
Visoko kvalificirani kadri Imhjo X podjetjih izredno važ-
no in odgovorno na'ogo, zlasti še pri nas. ko se moramo boriti z zaostalostjo v vseh proizvodnih panogah. Saj je potrebno nenehno dvigati znanje delavcev, odpravljati tehnične motnje v procesu, iskati nova pota in načine tehničnih postopkov, ki so potrebni za boljšo in cenejšo proizvodnjo. Ni dovolj, da strokovnjak veliko zna, ampak je važno; koliko zna svoje znanje prenesti na druge, na svoje sodelavce, da s posredovanjem znanja odpravlja motnje v procesu proizvodnje in pomaga delovnemu kolektivu v borbi proti vsem težavam, ki nastopajo v obratu. Ce strokovnjak v vsem tem uspe, bo gotovo našel v delovnem kolektivu razumevanje in ne bo težko ustvariti pravilnih odnosov. Gotovo se naldelo tudi med delovnim kolektivom posamezniki, ki ne priznajo izreka, da »toliko veljaš, kolikor znaš«, vendar se v takem demokratičnem družbenem sistemu. kot je pri nas, kmalu razkrinkajo.
Ce pa nasprotno strokovnjak svoje naloge do podjetja ne vrši uspešno, če delovni kolektiv ne občuti krepke pomoči pri vsakdanjih težavah od vodilnega strokovnjaka, potem se upravičeno vpraša, če Jim Je potreben. Najvažnejša pridobitev strokovnjaka v podjetju Jc, da uživa pri kolektivu zaupanje. Ca g) g svojim nači-
nom dela ne zna ali ne more
pridobiti, potem bo stalno tuj v kolektivu. Ne smemo pozabiti, da ima visoko kvalificiran strokovnjak v gospodarskem podjetju Izjemen, rekli bi lahko monopolen položaj. Njega često ne more nihče pri delu kontrolirati, kot to lahko store delavci med seboj, ker Jim Je kvalificirano delo v laboratorijih nepoznano in zato tudi ne bodo mogli oceniti delo strokovnjaka, če se ne bo vidno odrazilo v proizvodnem procesu. Ni torej samo važno in potrebno, da ima delovni kolektiv pravilen odnos do strokovnjaka, ampak ga mora prav tako imeti tudi strokovnjak do kolektiva. Od strokovnjaka kot izobraženca upravičeno lahko pričakujemo, da bi moral laže najti stik z delavci kot obratno.
V konkretnem primeru v Zadružni mlekarni si strokovnjak dr. ine. Karel Vrečko ni znal pridobiti zaupanja in kolikor mi je znano po lastni krivdi. Nihče od kolektiva mu ne oporeka. da Je bil marljiv In delaven, ali za obrat mlekarne se ni zanimal in pri vsakdanjih težavah ni hotel pomagati. Kadar so se obračali na njega za nasvet in strokovno pomoč ko s« Je na tisoče litrov mleka dnevno kisalo, ali je bilo potrebno prirediti učinkovita čistilna in dezinfekcijska sredstva za čiščenje posode, ni ho-tel dajati nobenih pojasnil ter
izjavljal, da se ga obrat ne tiče.
V laboratoriju so delali samo analize za tolščo in kislino mleka čisto pasivno z ugotavljanjem dejanskega stanja in je obrat dobil rezultate šele potem, ko je bilo mleko že prodano. Kljub večkratni zahtevi Zveznega inštituta za mlekarstvo in zastopnika UNICEF, da se uvedejo tudi bakteriološke analize mleka le-teh niso vpeljali. Vse delo laboratorija, kjer je bilo zaposlenih 7 ljudi, ni nudilo obratu pomoči in upravičeno so se spraševali delavci, zakaj imajo laboratorij. Ko so videli, da Je v toplih poletnih mesecih, ko se je mleko kisalo, laboratorij izdal analize, ki niso dosegle niti 7 SH kisline, a v mesecu februarju povprečno samo 6° SH (takega normalnega mleka ni, ker ima sveže na-molženo mleko vsaj 6.5° SH kisline), so upravičeno podvomili v pravilnost izdelanih analiz. Ko je strokovni predstavnik UNICEF dr. Vrečku pred celo komisijo dokazal neresničnost njegovih izjav, ni Izgubil samo ugleda pri kolektivu ampak tudi 'pred predstavniki, ki so ga res poslali v inozemstvo v nadi. da bi pomagal izvesti program UNICEF v pogledu mlekarstva v naš! državi. Ko s<j spoznali njegove nerazumljive lastnosti, pa ne računajo več na njegovo sodelovanje.	(Krtrjec intri)
Prof. Ing. Ivan Jelačin
voljiti ter gre naša borba za tem, da ponovno uvedemo sistem štipendiranja. Pravilno bi bilo, da bi komune ali lokalne skupnosti, okraji, mesta kot gospodarske enote bile dolžne skrbeti za Svoje študente, kajti unievrza je ustanova, ki daje kader za vso Slovenijo.
Nat0 je tov. Šinkovec govoril še o študentski samopomoči, od kateve je lani vsak šesti študent dobil povprečno enkratno podpor0 v višini 1800 dinarjev. Nato pa je načel vprašanje študentskega naselja, na katerem bi bilo treba poleg dveh blokov, ki sta že v načrtu, dograditi še en stanovanjski blok, da bi tako deln0 zadostili velikim potrebam študentov po stanovanju.
Obširno pa je podpredsednik Šinkovec razčlenil strokovno-študijske pvobleme študentov, o katerih je bilo lani mnogo govora ter za katere je največja krivda neurejenost fakultetnih učnih programov. Načel je tudi težak problem absolventov ter vprašanje pridobivanja akademskega naslova na humanističnih fakultetah. Poročal je še o kulturno-pcosvetni ter živahni športni dejavnosti ljubljanskih študentov in o njihovih mednarodnih zvezah.
Nič več
otroških 'doklad,
«a viookošolcc
Po govorih je sledila razpra-JTSEJoO IAid 3t 3S TjajE3f a ‘sa
predsednik centralnega odbora ZSJ Niko Tripalo. Govoril je med dvugfm o borbi študentske organizacije tev dejal, da je ta prisiljena, da se vedno in povsod bori proti vsemu, kar zavira vzgojo socialističnega študenta. Dejal je, da študentje niso samo material za obdelovanje, temveč so tudi živi ljudje, ter da imajo zato tudi pravico. da o tem, kako se jih uri in vzgaja, povedo svoje mišljenje. Tudi ta govornik je naglasil, da smatra Zveza študentov, da je danes sistem otroških doklad za študente povsem nepravičen. Vrniti se moramo ponovno na sistem štipendiranja, štipendije naj bi driali okrajni ljudski odbori, poleg teea pa bi naj obstojale še nekakšne stimulativne štipendije, ki bi jih dajal državni organ, ki bi delal skupaj z univerzo, le najboljšim študentom.
Popoldne je skupščina delala v treh komisijah: organizacij-sko-polltičnt, strokovni ter so-cialno-ekonomski. Razprava na teh je bila Izredno živahna In so podrobno obravnavali številne pereče probleme ljubljanskih študentov, univerze ter študentske organizacije. Jutri dopoldan bo skupščin» nadaljeval» delo, „
so postavili za kandidata prad velikega kmeta Kerina.
Torej zato, da bi prišel v parlament poslanec, ki bi obračal tok razvoja nazaj, je bila v 33. volilni enoti krškega okraja vložena kandidatna lista skupine državljanov! Zato, da bi v skupščino prišel poslanec, kateremu ne bi bil mar napredek države, marveč le davčni predpisi nekaterih večjih kmetov, se je pojavil kandidat Kerin; Ali je potem čudno, če je kandidatura s takim programom povezala vse bivše klerikalce in liberalce?
Priznam, da mnogi podpisniki kandidature za taksen program niso vedeli. To so tudi nedvoumno povedali. Naivno so verjeli lepim besedam o nizkih davkih in podpisali. Mnogi so celo morda dobro mislili, pa premalo premislili, in dali svoje dobro ime za nepošteno stvar. Tudi kandidat Kerin najbrž v začetku ni preveč razmišljal. Pred seboj je gledal le mesto poslanca. Toda, ko je kandidaturo podpisoval, je že vedel, da je postal kandidat stremljenj, ki nimajo z socializmom ničesar skupnega in to tudi zaradi tega, ker se kot član SZDL o taki odločitvi ni posvetoval s politično organizacijo! Kandidata je nekaj ljudi potrebovalo, da bi v bodoči parlament poslali vsaj enega »opozicinalca«, ki bo znal obrniti tok razvoja nazaj«.
Je pa kandidatura Franca Kerina protislovna predvsem v odnosu do prebivalcev občin Kostanjevica, Podbočje, Cerklje, Raka in Bučka, in to zato, ker živijo v teh krajih ljudje, ki imajo bogate življenjske in tudi politične izkušnje, ljudje, ki vedo, da bo glavna vloga bodočih poslancev v tem, da sprejemajo v skupščini take zakon% ki bodo omogočali neomejen gospodarski, kulturni in družbeni razvoj cele države preko krajevnih skupnosti — okrajev, občin in mest. prebi, valci krškega okraja in vasi pod Gorjanci ne želijo svoje bodočnosti in napjedka vezati le na poslanca, marveč hočejo o tem odločati tudi samt.
Od poslanca pa zahtevajo, da se bo kot tolmač njihovih naprednih stremljenj potegoval
za to, da bo skupščina tak gospodarski in družbeni razvoj pospeševala, ne pa ga zavirala. In ker je Kerin kandidat, ki naj bi »razvoj obrnil nazaj«, naj bodo volivci ljudje, ki bodo glasovali za razvoj naprej.
Prav gotovo je, da imajo kraji v Podbočju, Bučki in drugod nešteto problemov. V mnogih vaseh so še porušene hiše. Mnogi delovni kmetje v teh krajih še nimajo potrebnih gospodarskih poslopij, niti delovne živine. Letos jih je posebno prizadejala slana, ki jim je uničila ves pridelek v vinogradih, kar bo vplivalo na njihove, davčne zmogljivosti. Bila bi koristna odkrita razprava z okrajnim ljudskim odborom, če so davčni predpisi za posamezne občine okraja prav zaradi elementarne nesreče pravilno porazdeljeni. So znaki, ki dopuščajo vtis, da pri razrezu davkov niso imeli najbolj posrečene roke niti okraj niti davčne komisije po posameznih občinah, posebno še v občini Podbočje.
Čeprav je vse to res, pa je prav tako res tudi drugo, da so namreč zelo maloštevilni ljudje, ki bi verjeli, da bi poslanec Kerin lahko sam rešil volivce .vseh teh skrbi. Izkoriščanje težav, ki jih imajo volivci, za »volilni jjulaš«, ni uspešna pot reševanja perečih vprašanj, marveč zavajanje poštenih ljudi. Težave je možno premagovati samo s skupnimi napori in z dobro voljo ter z medsebojnim zaupanjem.
To zaupanje pa temelji na enotnosti naših ljudi. Kandidatura Franca Kerina cepi sile, vnaša razdor med prebivalce in ražbja enotnost, ki je prav za reševanje težkih vprašanj nujno potrebna. fd
Kandidati Istre in otokov
med svojimi volivci
REKA, 13. nov. Vsi kandidati Istre in otokov za zvezno ljudsko skupščino in Sabor Hrvatske se müde te dni v svojih okrajih ter obravnavajo s svojimi volivci najvažnejše politične dogodke in lokalne probleme. Volivce teh krajev najbolj zanima vprašanje Trsta in cone A. To vprašanje je bilo glavni predmet na vseh dosedanjih predvolilnih zborovanjih in konferencah, ki so jih imeli kandidati v posameznih občinah in na otokih. Poslanski kandidati so v stalnem stiku s svojimi volivci in jim sproti tolmačijo vse važnejše politične dogodke, gospodarske uredbe in druge ukrepe, ld se nanašajo na razvoj našega gospodarstva. V podjetjih, kot v rudniškem bazenu Raše, v Koromačnem in v puljskih podjetjih razpravljajo najvoö o gospodarskih ukrepih to o možnosti nadaljnjega dviganj* proizvodnje,	j
OBNOVITEV
POLITIČNEGA BOJA V ZDA
okratl v napadu -republikanci v obrai
Z večjo pozornostjo, kot je sicer v navadi, so tako v ZDA mlKot v inozemstvu pričakovali rezultate volitev v 24. kalifornijskem volilnem okraju. Z zmago republikanca Glenar-da Lipscomba se je pri predsednikovi stranki vsaj za hip poleglo vznemirjenje po zaporednih zmagah demokratov pri nadomestnih volitvah v Kongres ter pri drugih volitvah za guvernerska in županska mesta.
Pred nekaj tedni je namreč imenovanje demokrata Thomasa Burkea, župana v Clevelandu, za naslednika senatorja Tafta sprožilo vrsto problemov za ameriški kongres. Odslej bo senat imel namreč 4S demokratov, 47 republikancev in enega neodvisnega (senator Wagne Morse). Predsednikova stranka bo lahko nadzorovala senat samo še s pomočjo predsedujočega vice-prezidenta Nixona, kajti neodvisni republikanec Morse je obljubil, da bo pri nekaterih glasovanjih podprl vladno stranko.
Isti položaj se odraža tudi v predstavniškem domu; zmaga Lesterja Johnsona pri dodatnih volitvah v Wisconsinu in Harrisova Willianisa v New Jerseyu je pripeljala republikance skoraj na rob obupa. Po teh dveh zmagah so imeli republikanci 218 kongresmanov, od katerih pa je eden predsednik, demokrati pa 215 poslancev, s katerimi je sodeloval še neodvisni Frazer Ream. Ce bi demokrati zmagali še v Kaliforniji, potem bi bilo razmerje sil 217:217 in odločal bi glas predsednika. Ta nevarnost je zdaj vsaj za nekaj časa odpravljena, vendar je premoč predsednikove stranke o predstavniškem domu zelo slaba in negotova.
Neuspeh demokratov v Kaliforniji pa ne more zatemniti drugih njihovih izrednih uspehov kot n. pr. zmago demokratske stranke pri volitvah župana v New Yorku, pri guvernerskih volitvah v New Jerseyu ter pri občinskih volitvah v Chicagu, pmsburghu in Virginiji. Vse te zmage so dale predsedniku nacionalnega odbora demokratske stranke Mitchellu pobudo za izjavo, češ da »je od severa do juga in od vzhoda do zahoda demokratska stranka na pohodu«. Na to izjavo je predsednik nacionalnega odbora republikanske stranke Hall odgovoril z besedami, da »se bo politično obzorje zbistrilo šele spomladi, ko bo kongres lahko delal po programu, ki ga je napovedal predsednik Eisenhower«.
Kakor koli že gledamo na te zelo zanimive pojave v ameriški notranji politiki, moramo ugotoviti, da sta že septembra obe vladajoči stranki potegnili iz arzenala svoje najtežje politično orožje, kar že vnaprej kaže na ostrino volilnega boja v l. 1954 (poslanci, ki so bili izvoljeni 4. novembra 1952., so začeli s svojim delom 3. januarja 1953. Njihova poslanska doba traja dve leti, se pravi do 3. januarja 1955. Volitve pa so napovedane za jesen 1954.), hkrcti pa nam vse to govori, da so se končali »medeni tedni« sodelovanja med predsednikom Eisenhowrom in demokratsko »lojalno opozicijo«.
Pri sedanjih volitvah so se že pokazale osnovne črte prihodnjega političnega boja, pri katerem so demokrati v ofenzivi, republikanci pa so radi ali neradi morali privoliti v — defenzivo.
Glavne poteze tega boja naj bi bile naslednje:
1.	PROBLEM FARMARJEV. Dohodek farmarjev se je letos znižal za 13 odstotkov v primeri z lanskim. Ta padec se je začel sicer že za demokratske uprave, toda Trumanova vlada je s subvencijami (držala stabilne cene kmetijskih pridelkov, medtem ko se je sedanji minister za kmetijstvo Ezra Taft Benson izrekel proti državni podpori. Posledice so se še najbolj odrazile pri volitvah v VJisconsinu, kjer so farmarji prvič v zgodovini poslali v kongres — demokrata.
2.	DAVKI. Eisenhowrova vlada je šla na pot uravnovešen ja proračuna in znižanja davka na osebno dohodnino.
To znižanje je povečalo deficit državne blagajne za 5 milijard dolarjev, ki pomenijo poleg že sedanjih 3.8 milijard deficita veliko breme. Vlada, ki je napovedala znižanje davkov, razmišlja sedaj, kako bi našla nove davčne vire ...
3.	TAFT-HARTLEYEV ZAKON. Skupnost »businessma-nov«, ki so pomagali Eisen-howru, da je prišel na oblast, je proti reviziji tega zakona, naperjenega proti stavkajočim. Eisenhower je sicer obljubil spremenitev tega protidelav. skega zakona, toda v njegovi vladi o tem ni soglasja. Delavski predstavnik v vladi — minister za delo Durkin je zaradi nemoči v boju s svojimi kolegi podal ostavko Demo-
nanjih prijateljev, kakor dvigajo demokrati svoj glas tudi proti oškodovanju interesov narodne obrambe.
5.	DEFLACIJA. Padec cen farmarskih pridelkov in povečano povpraševanje po nekaterih industrijskih predmetih vnaša nesorazmerje v cenah, kar nekateri demokratski krogi razlagajo kot začetek deflacije.
To bi bile v glavnem osnovne točke, glede katerih prihaja v ameriški notranji politiki do boja in zaostritve med obema vodilnima strankama. Republikanci sicer upajo, da bodo lahko še nekaj poželi na račun Eisenhowrove popularnosti in da jim bo naposled le uspelo izvesti vsaj del »obljub«, na drugi strani pa so demokrati prenehali s svojo »konstruktivno opozicijo«, ki je bila prve mesece po porazu na predsedniških volitvah bistra strateška poteza. Obe stranki si stojita sedaj ostro druga proti drugi — in obe upata na končno premoč. Dr. D. S.
Odstop avstrijskega
' —»^njega ministra
Dana], 13. nov. (r) Avstrijski zunanji minister dr. Karl Gruber je danes podal ostavko. Tuje agencije poročajo, da je ostavka v zvezi s kritiko, s katero s0 bili sprejeti pravkar objavljeni Gruberjevi spomini v krogih ljudske, stranke, ki jim dr. Gruber pripada. Kancler Raab bo jutri predložil predsedniku republike Körner-ju ostavko zunanjega ministra v odobritev.
Konferenca šestih ministrov
PARIZ, 13. nov. (Tanjug!. — Glede na vesti iz nemških virov, da je konferenca šest ministrov za zunanje zadeve Schumanovega načrta, ki je bila sklicana za 26. novembra v Haagu, preložena za nedoločen čas, izjavljajo krogi, ki so blizu francoskemu ministrstvu za zunanje zadeve, da jim o tem ni nič znanega in da ni nobenih okoliščin, ki bi kazale na to, da bo odložena.
Seul, 13. nor. (r). Podpredsednik ZDA Nixon je govoril pred južno-korejskim parlamentom. Obliubil je pomoč vlade in ljudstva ZDA Korejcem, da dosežejo svoj cilj — svobodne volitve v Južni in Severni Koreji,
Francija in evropska
Debate o obrambi Evrope so razdelile Francijo na dva tabora — Francoski parlament bo sklepal o evropski armadi šele po izvolitvi novega državnega predsednika
Pariz, 13. nov. (Tanjug). — Sklicanje’ konference »velike trojice«, ki naj bi bila v začetku decembra na Bermudih, je bilo signal za nasprotnike pogodbe o evropski obrambni skupnosti v Franciji, za začetek verjetno odločilne ofenzive proti ratifikaciji te pogodbe. Dosedanja borba se je razvijala v glavnem v časopisih, na zborovanjih in v razpravah v narodni skupščini, kjer se je vladi skoraj vedno posrečilo, da se je izvlekla neporažena, od včeraj pa se gonja naglo zaostruje in grozi, da bo privedla do zelo resne krize vlade.
Glavni vzrok za zaostritev gonje je predvsem bližnja konferenca na Bermudih, na kateri bosta, kakor trdijo v francoskih političnih krogih, predsednik ZDA Eisenhower in britanski ministrski predsednik Churchill pritisnila na predsednika francoske vlade Laniela, da čimprej poskrbi za
Resolucija iredentističnih izgrednikov v Trstu
V New Yorku je bil z veliko večino izvoljen za župana demo. kratski kacudidat Robert F. Wagner
krati sicer niso enotni v boju proti temu zakonu, vendar je gotovo, da večina podpira delavske opozicije. To bo nemara vodilna tema pri bodočih volitvah...
4.	OBRAMBNI PROGRAM IN POMOČ TUJINI. Republikanski kongres je za 6,4 milijard dolarjev zmanjšal izdatke za obrambo in za 3,1 milijardo pomoč inozemstvu. Posebno poslednje zmanjšanje je razburilo demokrate, ki očitajo republikanski vladi, da zanemarja svoje obveznosti do zu-
Trst, 13. nov. (Tanjug) Kakor trdijo davlšnji iredentistični časopisi, išče policija lastnike več avtomobilov in motornih koles, ki s0 osumljeni, da so bili voditelji fašističnih demonstracij med neredi prejšnji teden. Policijske patrulje so dobile ukaz, naj najdejo vozila in lastnike ter jih privedejo na policijo. Med vsemi dosedanjimi iredentističnimi neredi in demonstracijami so zapazili na tržaških ulicah nagel promet malih motociklov z dvema potnikoma, ki so križarili po mestu v raznih smereh. T0 je bila pravzaprav kurirska služba organizatorjev neredov, ki so prenašali navodila demonstrantom.
Zastopniki mladinske organizacije tržaške kominformistična stranke in zastopniki mladinskih organizacij krščansko demokratske, liberalne, monarhi-
KODANJ, 13. nov. Danes so v Kodanju podpisali protokol o podaljšanju veljavnega sporazuma o blagovni zamenjavi in plačilnem prometu med FLRJ in Dansko. Sporazum bo veljal od 31. okt. 1953 do 30. junija 1955. Pogojena višina blagovne zamenjave na obeh straneh je 20 milijonov dolarjev. V blagovni zamenjavi in plačilnem prometu s FLRJ bo Danska po pogodbi izkoristila vse ugodnosti, ki jih nudi državam, članicam organizacije
Avstrija zahteva svojo vojsko
Dunaj, 13. nov. (AFP) Državni tajnik v ministrstvu za notranje zadeve Ferdinand Graf je zahteval danes v parlamentarnem odboru za proračun ustanovitev avstrijske vojske. Zaradi zmanjšanja francoskih in britanskih vojaških sil v Avstriji bo po njegovih besedah nastala potreba po ustanovitvi take armade. Dejal je, da je bila ustanovitev avstrijske vojske eno izmed redkih vprašanj, o katerem so se okupacijske sile zedinile, ko s0 setavljale predlog za državno pogodbo ° Avstriji.
Subvencija agenciji France Presse
Pariz, 13. nov. (UP) Francoski parlament je sklenil danes podeliti poluradni časopisni agenciji France Presse za prihodnje finančno leto subvencijo 1.560 milijonov frankov. Subvencija je od lanske manjša za okrog 20 milijonov frankov. Francoski minister za informacije in zastopniki agencije so izjavili, da je odobrena \rsota nezadostna in da potrebuje agencija še najmanj 116 milijonov frankov, če hoče nadaljevati delo.
David Ben Gurion
ponovn0 izjavil, da bo podal ostavko. Odbor je sporočil danes, da sestavlja novo koalicijsko vlado. Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da so cionisti napovedali, da bi bili radi zastopani v novi vladi ▼ večjem številu kot d0 sedaj.
stične, saragatovske in republikanske stranke so sinoči soglasno sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo takojšnji razpust angloameriške vojaške uprave v coni A in vojaške uprave JLA v coni B STO ter izvedbo plebiscita v obeh conah. Reso-luoija pa ne navaja, za kakšno rešitev tržaškega vprašanja naj bi glasovali.
V tej iredentistično«komin-formistični resoluciji imenujejo policijsko akcijo proti fašističnim strankam med nedavnimi
neredi »brutalno ubijanje nedolžnih žrtev« ter zvračajo vso odgovornost na angloameriško vojaško uprav0 'n generala Wintertona. Podpisniki resolucije protestirajo tudi proti aretacijam fašistov in jih imenujejo »nezakonite aretacije meščanov«.
Čeprav zastopniki mladinske sekcije fašističnega italijanskega socialnega gibanja niso podpisali te resolucije, se je zvedelo, da se tudi le-ti popolnoma strinjajo z njo.
Trgovinski sporazum med FLRJ in Dansko ,
Tržaškim Slovencem onemogočeno kulturno delovanje
Od 8. oktobra dalje ni bilo nobene slovenske kulturne prireditve
za evropsko gospodarsko sodelovanje. Poleg tega je bil dosežen sporazum tudi glede nekaterih finančnih vprašanj. Sporazum je za Jugoslavijo podpisal Miloš Lalovič, svetnik državnega sekretariata za zunanje zadeve, za Dansko pa načelnik ekonomskega oddelka ministrstva za zunanje zadeve g. Blechinberg.
Kriza izraelske vlade
Tel Aviv, 12. nov. (UP) Izraelska vladajoča stranka Mapai je ustanovila poseben odbor, ki bo proučil vprašanje sestave nove izraelske vlade, ker je predsednik vlade Ben Gurion
Beograd, 13. nov. Jugopres je obveščen, da od 8. oktobra dalje, da je bil objavljen an-gloameriški sklep o izročitvi Trsta Italiji, niso mogli imeti tržaški Slovenci nobene kulturne prireditve. Slovensko narodno gledališče v Trstu je moralo odpovedati vse predstave, ker ni dobila na razpol. dvorane. Iz istih razlogov so bili odpovedani koncerti slovenskih umetnikov. Odpovedan je bil tudi koncert Glasbene Matice iz Ljubljane, ki bi moral biti prihodnji mesec v Trstu. Mnogi jugoslovanski umetniki, ki so bili na poti v Trst so mnenja, da je tak položaj posledica neofašističnega terorja v Trstu in zadržanja angloameriške vojaške uprave, ki ne dovoljuje slovenskim kulturnim ustanovam, da bi uporabljale dvorano »Auditorium«, ki je doslej bila na raz-
Spor med Japonsko in Korejo
Tokio, 13. nov. (AFP) Japonski minister za zunanje zadeve Kacuo Okazaki je izjavil na nekem sestanku vladne liberalne stranke, da je »Invazija malega otoka Takešime« po Južni Koreji za japonsko vlad0 »agresivno dejanje«, naperjeno neposredno proti japonskemu ozemlju. Zasedba tega otoka je lahko povod za Izvajanje ja-ponsko-ameriške pogodbe o vzajemni pomoči, Po kateri so se ZDA zavezale, da bodo branile Japonsko v primeru neposrednega napada. Minister Okazaki je dejal, da so v teku ja-ponsko-ameriški razgovori o tem vprašanju. — Gre za mali otok Takešima, ki leži v bližini vzhodne obale Koreje in ga je pred kratkim zasedla Južna Koreja.
polago za slovenske prireditve. V slovenskih krogih v Trstu poudarjajo, da bi se položaj še mnogo poslabšal, če bi Trst dobila Italija in bi postal takšen, kot je bil leta 1920, ko so morili Slovence in zažigali slovensko premoženje.
Grožnje predsednika Jnžne Koreje
Brisnd sabre ta? Kate Poslov H jwr wmitwl ■ Dim«* med novi nanK *MarMw«»
Seul, 13. nov. (UP) Predsednik Južne Koreje Sing Man R1 je danes zagrozil, da bo začel »z lastno akcijo«, če ne bo v določenem roku politične konference o Koreji. Vendar pa je še Vedno pripravljen sodelovati s predsednikom ZDA Eisen-howerjem, da bi s pogajanji prišli do miru. Po njegovem mnenju bi se morala pogajanja o premirju omejiti na zastopnike Severne Koreje, Kitajske, ZDA in Južne Koreje. Koreja bi se prav hitro združila, če bi se Kitajci umaknili. Sing Man Ri je obotžil Kitajce in Severne Korejce, da delajo most čez reik0 na južnokorejskem olze-mlju in da prihajajo na polotok Grudžin, grada Utrdba in
letalska oporišča in v Severni Koreji uče čete navzlic sklenjenemu premirju.
Zahteve komisije nevtralnih držav na Koreji
Pan Man Jom, 13. nov. (UP) Komisija nevtralnih držav za repatriacijo je zahtevala danes od Združenega poveljstva, naj nujno prepreči thiotapljenje radijskih aparatov kitajskim In severnokorejskim ujetnikom. V resoluciji, ki jo je sprejela komisija, je rečeno, da so našli v vreči z rižem, ki ga je poslala ameriška VIK. armada, radijski »prejemnik.
ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti.
Ne manj važen vzrok, ki je privedel do zaostritve, je konferenca ministrov za zunanje zadeve držav Schumanovega načrta, ki bo 26. t. m. v Haagu in na kateri nameravajo postaviti temelje za evropsko politično skupnost.
Prvo znamenje, da se je položaj poslabšal, je bila včeraj zahteva degolovske parlamentarne skupine, ki pravi, naj se debata o »evropski« politiki francoske vlade, napovedana prvotno za 17. november, odloži. Bivši degolovci in drugi nasprotniki evropske armade sodijo, da Laniel kot šef vlade, ki bo teden dni po bermudski konferenci podala ostavko — po izvolitvi predsednika republike — ne more zastopati Francije na takem sestanku, na katerem bodo od njega zahtevali, naj pospeši ratifikacijo evropske armade, o kateri pa francoska narodna skupščina ne more razpravljati pred februarjem 1954, se pravi prej, preden prevzame dolžnost novi predsednik republike.
Zahtevo po odložitvi omenjene debate v narodni skupščini, ki jo zahtevajo bivši degolovski poslanci, razlagajo s tem, da bi utegnila imeti ta debata, ki bi se omejila v glavnem na problem evropske obrambne skupnosti, za posledico načelno privolitev narodne skupščine na tako skupnost in privesti do tega, da bi se minister za zunanje zadeve Bidault morda preveč zavezal v Haagu. To bi po drugi strani lahko opogumilo Eisenhower j a in Churchilla v prepričanju, da bi se francoska narodna skupščina lahko izjavila v prid evropske armade, če bi do debate kmalu prišlo.
Degolovska parlamentarna skupina se ni zadovoljila samo s to zahtevo, temveč je storila še več. Poslala je delegacijo h predsedniku vlade Lanielu, ki mu je sporočila, da bodo degolovci prisiljeni ponovno proučiti vprašanje, ali ostanejo v vladni večini in sami vladi, če ne bi dobili zagotovilo, da ne bosta niti Laniel niti Bidault v Haagu in na Bermudih prevzela nobenih obveznosti, ki bi mogle pospešiti izvedbo evropske armade in politične skupnosti.
Tako stališče je potrdil na včerajš^i tiskovni konferenci tudi general De Gaulle, ki je ostro napadel evropsko ar-
mado in jo imenoval »največjo nevarnost za obstoj Francije in Francoske unije.«
Položaj pa je postal še bolj zapleten, ko je minister za zunanje zadeve Bidault včeraj zagrozil z ostavko, če bi predsednik vlade ustregel degolov-cem. Na ta način je postala kriza zelo resna in je nevarno, če degolovci ne bodo popustili. Vsa prizadevanja predsednika vlade Laniela so z- to usmerjena k temu, da bi preprečil izstop degolovcev iz vlade, v upanju, da se bodo dogodki v svetu razvijali v prid ratifikaciji.
Tuji opazovalci v Parizu napovedujejo v zvezi z nastalim položajem, da se je sedaj začela velika in odločilna bitka za Evropo. Kakšen bo njen izid, je zelo težko reči, kajti niti pristaši evropske armade ne sede prekrižanih rok. Poleg tega bodo tudi kampanja za volitve predsednika republike, ki bodo v drugi polovici decembra, ter razne politične kombinacije in dogovori s tem v zvezi znatno vplivali na končni sklep. Toda ne glede na končni uspeh te borbe je podoba, da je zamisel o evropski armadi ponovno prebudila duhove v Franciji in razdelila državo v dva tabora. Vsa ostala vprašanja, tako notranja kot zunanjepolitična, so se sedaj bolj ali manj umaknila ob stran. Evropska armada je danes tema, ki prevladuje tako v časopisih kot v diskusijah.
Položaj na Filipinih
Manilla, 13. nov. (AFP) Danes so bila poslana v zahodni del otoka Negros in v pokrajino Cavite, južno od Manille, ojačenja čet in tankov, ker so takoj po volitvah nastali neredi. V obeh pokrajinah so zmagali liberalci, ki hočejo, ogorčeni zaradi zmage nacionalističnega kandidata na predsedniških volitvah, spraviti s poti krajevne nacionalistične voditelje. Položaj se je še bolj zaostril zaradi navzočnosti čet uporniškega gibanja, ki skušajo izkoristiti priložnost. Do sedaj je bilo v Bakuru v pokrajini Cavtte ubitih šest nacionalističnih voditeljev.
Potovanje generala Gruentherja
Pariz, 13. nov. (AFP) Vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi general Alfred Gruen-ther se bo mudil v Bonnu 16. in 17. novembra, kjer bo imel sestanek s tremi visokimi zavezniškimi komisarji v Nemčiji in člani zahodnonemške tlade.
Zahvala Portorica j"gos!ovanski delegaciji pri OZN
New York, 13. nov. (Tanjug) Jugoslovanska delegacija na zasedanju Generalne skupščine OZN je prejela od predsednika vadno važen. »Narod Portorica pismo, v katerem se zahvaljuje za govor, ki ga je imel jugoslovanski zastopnik v skrbniškem odboru Generalne skupščine v debati o usodi Portorica. V pismu pravi, da je bil govor jugoslovanskega delegata nenavadno važen. »Narod portorica je z velikim zanimanjem spremljal debato v Združenih narodih v zaupanju, da so tu države s trdnim protikolonistič-nim stališčem, ki bodo zahtevale pravico enakosti za vse narode sveta. Jugoslavija je ena izmed takih držav, zato smo nepopisno hvaležni za Vaše plemenito sodelovanje v naši stvari.« sporoča predsednik stranke neodvisnosti Portorica in izraža prepričanje, da bo jugoslovanska delegacija na plenarni seji Generalne skupščine, ko bodo glasoval; o tem vprašanju, zavzela isto stališče proti kolonializmu in v istem naprednem duhu.
Volilna pravica v Egiptu
Kairo, 13. nov. (Reuter) Volilna komisija ustavodajne komisije v Egiptu je sporočila danes, da bodo imeli po novem načrtu ustave volilno pravico tudi člani egiptovskih oboroženih sil, vštevši pripadnike polic je In obalnih straž.
Predstavnik socialistične stran ke Republike Spanij. pri predsedniku republike Ti tu
ZADNJA TELEtiBAHI
1	prve izdaj e	m—mmM
Saarbrücken, 13. nov. (r). Posarski parlament je z 41 glasovi izmed 45 odobril novo francosko-posarsko pogodbo.
Atene, 13. nov. (Tanjug). Jutri se bo po štirimesečni prekinitvi sestala na drugo redno zasedanje grška skupščina.
Bangkok, 13. nov. 'UP). Po petdnevni prekinitvi se je danes nadaljevala repatriacija kuomintanških vojakov iz Severne Burme. Poročajo, da je danes skupina 50 kuomintanških vojakov prišla v Siam in se prijavila centru za repatriacijo. Pričakujejo, da bo tekom današnjega dne poslanih na Formozo nad 100 kuomintanških vojakov. S tem bi se zvišalo število repatriiranih na 300.
Bonn, 13. nov. (Tanjug). Vladni krogi pričakujejo, da bodo visoki komisarji zahodnih sil v Zahodni Nemčiji neposredno obveščali zahodno-nemško vlado o pripravah za bermudsko konferenco. To pričakovanje temelji na prejšnji izjavi zahodnih sil, da bo bonnska vlada obveščena o razgovorih, ki se nanašajo na Evropo, v prvi vrsti pa na nemški problem. V vladnih krogih poudarjajo, da bonnska vlada ni zahtevala od zahodnih sil, da bi omogočile
Popravek
V Slankn > Krvavi izgredi samo prva faza«, ki je bil objavljen v našem	dne 8. novembra, je v zad-
njem siavku prvega odstavka bilo pomotoma omenjeno ime g. Wintertona. Stavek bi se moral pravilno glasiti: Prav tako se je zveoelo, da je g. Bartoli izjavil pred dnevi, da bo »po t. novembru tekla kri«.
prisotnost zahodnonemške go opazovalca na konferenci.
London, 13. nov. (r). Zunanji minister Eden je podal v spodnji zbornici novo pismeno izjavo na interpelacijo o vmešavanju Egipta v sudanske volitve. Eden pravi, da je egiptovska vlada skušala vplivati na izid sudanskih volitev in da je samo v enem tednu poslala v Sudan 1000 uradnikov in privadnikov vojske, deloma v uniformah. Ti uradniki so bili v Sudanu po egiptovski izjavi, na dopustu. V Chartumu se je mudil tudi egiptovski državni podtajnik za sudanske zadeoe. Egipt je pošiljal v Sudan tudi denarne zneske. Eden pravi, da je britanska vlada kljub vsemu potrpežljivo in spravljivo vztrajala na svojem stališču, da zagotovi svobodo volitev in neodvisnost v Sudanu.
N ero York, 15. nov. (t). Za Trumanom je tudi vrhovni sodnik ZDA Clark odklonil, da nastopi pred odborom za protiameriško , aktivnost predstavniške zbornice, kot priča o zadevi White. Clark pravi, da je kot sodnik vrhovnega sodišča neodvisen od zakonodajnega telesa.
Razne ameriške agencije poročajo, da ie vodstvo republikanske stranke zahtevalo zaslišanje bivšega predsednika Trumana. Zaradi odpora javnega mnenja pa je bila ta zahteva preklicana.
Pan Mun Jom, 13. nov. (r). Jutri se bosta zopet sestala plenuma delegacij, ki vroučujeta možnost sklicanja politične konference o Koreji. Sestanki plenumov so bili prekinjeni pred tednom dni. Štabni oficirji obeh delegacij so sedaj končali svoje pripravljalne razgovore. Zastopnik poveljstva vojske OZN je izjavil, da ao bili ti razgovori zelo koristni.
»Kovlx»;i« ki flh vidimo iti o Mudujemo v filmih, niso kar sami od sebe padli na iskre koci je. Prizor iz stroge kovbojske šole nam kaže. da so gibfoi jezdeci sprva precej veliki reveži. Dolgo traia namreč, predem s e konj im človek navadita drug na drugega	_________________________________________________
ZANIMIVOSTI
Tudi Zahodna Nemčija bo imela atomski inštitut. Po uveljavitvi mirovnih pogodb bodo tudi v Zahodni Nemčiji začeli graditi velik atomski inštitut. To je povedal direktor Max-Planckovega inštituta za fiziko v Gött'ingenu. nosilec Nobelove nagrade prof. Hiesenberg na sestanku »Prekomorskega kluba« v Hamburgu. Po njegovih izjavah bo Nemčija lahko predelala za mirnodobske potrebe letno Q ton uranove rude.
Znani zmagovalec zvočnega zi.
du. angleški letalec Neville Duke. ki je že neštetokrat letel z
nadzvočno hitTostjo.
Celotna prva naklada nove knjige dr A. Kenseya aseksualno življenje žene«, ki je izšla v 25C.0G0 izvodih pri neki založbi v Philadelphiji, je bila razprodana v najkrajšem času. Zato so brž natisnili drugo naklado: 50.000 izvodov te knjige, po kateri je takšno povpraševanje, da so morali izvode druge naklade začeti prodajati pet dni prej, kakor so nameravali. Po knjigi je veliko povpraševanje. čeprav je precej draga in jo prodajajo po 8 dolarjev, to je po 2400 dinarjev, predvsem zaradi njene vsebine, o kateri je v ZDA mnogo žolčnega razpravljanja.
Nepričakovan uspeh. Slikar Calogero je razstavi] pred kratkim v New Yorku celo vrsto portretov raznih ljudi, pokritih s slamnatimi klobuki. Prodal ni niti ene slike, pa vendar ni delal zaman. Po ogledu razstavljenih sl!k mu je neki lastnik tovarne slamnatih klobukov izplačal veliko vsoto za novo izumljeni klobuk. Toda tudi lastaik tovarne ni bil od muh in je imel kar dober nos. Klobuk. k' mu je bil všeč. je brž pes al najbolj iskano poletno pokrivalo.
V Združenih državah Amerike izdet„i»i0 v zadniem easu iz plastičnih mas tudi zavese, sedla in kitare. Cenrav so te tri’ Stvari zrio razPčn» po svoji Uporabi, tadjio d- so zelo dobro obn“s=ir> 7 av« n' treba snemati ip ,i'h i° neonko očistiti Obešene	p!-st!čn!h mas
so zelo s'ab’lna predvsem pa lahka, kar je posebno važno.
Na 7-htey0 norveške vlade
ho miri’a e~e<»nr»rodne banke
za obnovo in razvoj obiskala Norveško. Pr°uči]a bo splošno ekonomsko stanie in se s»zna-irla z norveškim’ investicijskimi načrt’, za 'zvedbo katerih bo Norv-fka morda zaprosila Za poselilo. Mis'ja bo ostala v Norveški štiri tedne.
Kitare tz plastičnih mas ne tehtajo več kot 1.8 kg, imajo zelo lep zvok, razen tega pa s0 neobčutljive za vlago in toplotne spremembe.
Kljub težkim preizkušnjam še vedno lahkoverna
Povojna Nemčija je postala pravi raj za goljufe. Po podatkih UP (»United Press«) je v Zahodni Nemčiji v zaporu zaradi lažnih baronskih in grofovskih naslovov nad 2000 prebivalcev. Po podatkih same za-hodnonemške policije pa je na svobodi še mnog0 več takih, ki se šopirijo z lepo zvenečimi in podobnimi naslovi. Ime »baron« odpre vrata, na katera privzdevek »gospod« lahko zaman trka Te lahkoverne in neumne miselnosti se s pridom in v velikem obsegu poslužujejo razni goljufi pri svojfh namerah. Policija in arhivi bivšega nemškega plemstva imajo polne roke dela. Toda preiskovanja jim ne gredo najbolje od rok. Nemške lahkovernosti se poslužujejo zlasti begunci iz Vzhodne Nemčije.
Londonska
senzacija
Ze nekaj tednov prodajata vozne listke v londonskih dvonadstropnih avtobusih prav nevsakdanji sprevodnik in nič drugačna sprevodnica, ki sta seveda vsak na drugi progi. Sta to učenjaški zakonski par Wason: Ronald, redni profesor arheologije na cambriški univerzi. in Margaret, doktor filozofije ter izvedenka za umetnost Profesor, sin nekega angleškega admirala, se je naveličal razlagati brezbrižnim študentom stvari, ki nimajo vrednosti, kot je krepko izjavil rektorju univerze, in je pustil dobro plačan0 službo:	letno
okoli tisoč funtov šterlingov. Zena je njegov sklep takoj odobrila ter je tudi sama zapustila služb0 to sledila možu. Zdaj zaslužita oba skupaj pičlih petdeset funtov mesečno, prej jih je- prejel samo on nad osemdeset, a sta vendarle nad vse srečna v novem življenju. Tudi avtobusna uprava je zadovoljna z njima, ker sta se izredno hitro vživela v novi poklic ter ga opravljata tudi vestno in brezhibno. Potniki pa si štejejo v čast, ko lahso zahtevajo: »Vozni listek prosim, g. profesor!« ali »Vozni listek prosim, ga. doktor!« -at
Konec zadnjega absolutnega
monarha
Po dolgem hiranju je v ponedeljek v starosti 73 let umrl ustanovitelj in vladar Arabije, kralj Abdul Azis Ibn Saud, ki se je vpisal v zgodovino kot politik, go»podarstvenik ln socialni reformator.
Današnja Saudova Arabija je nastala iz nekdanjega sultanata Nedžd (visoka dežela) in kraljevine Hedžas (pregraja) Kraljevina Hedžas je nastala v prvi svetovni vojni, ko se je Husein Ibn AH v Meki proglasil za kralja in pristopil na zavezniško stran. Prvi njegov sin emir Feisal je postal nato kralj Iraka, drugi sin Abdulah pa vladar Transjordanfje. Sultanat Nedžd pa je imel nekdaj angleškega guvernerja. leta 1900 pa je glavno mesto Nedžda zasedel z bojevniki plemena Vahabltov minule dni umrli Abdul Azis Ibn Saud, kar je bil začetek slavne kariere poznejšega »'kralja puščav«.
Abdul Azis je do leta 1926 kot sultan samostojno vladal ln urejeval deželo Nadžd, ko Pa se je takrat kralj Hedžasa Husein proglasil za kalifa, je Abdul Azis spet poslal svoje Vahabite v boj, pregnal kralja Huseina, sebe pa proglasil za kralja Hedžasa in sultana Nedžđa. Naslednje leto je bila podpisana pogodba z Veliko Britanijo, po kateri je bila priznana popolna neodvisnost Arabije pod oblastjo Abdula Azisa. Abdul Azis je dal leta 1932 priborjeni državi ime Kraljevina Saudove Arabije.
Istega leta je bilo napovedano. da bosta oba dela skupne kraljevine dobila enotno ustavo. Do tega pa ni prišlo in je še zdaj v veljavi samo ustava Hedžasa od leta 1926. Po tej ustavi ima država ministrski svet 1n dva posvetovalna sveta. Kralj Ibn Saud je vsa leta sam Imenoval člane ministrskega sveta in tudi člane obeh posvetovalnih svetov. Za ministre je imenoval svoje sinove ter je imel pri tem veliko izbiro. V svojih haremih je Imel baje nad 250 žena, ki so mu rodile mnogo otrok. Ibn Saud je Izbral in priznal za prince okoli 40 sinov. Dolga leta je njegov sin Feisal zunanji In notranji minister, tretji sin Mlshal je vojni minister, več drugih sinov pa je tudi v obeh posvetovalnih svetih. V ministrskem svetu je imel kralj Ibn Saud samo enega moža, ki ni njegovega rodu. To je finančni minister Abdulah.
Svojo kraljevino si je Ibn Saud priboril in ustanovil po verovanju bojevitih Vahabitov z Alahovo pomočjo, p0 lastni izjavi pa na podlagi tega, kar je zapisano v koranu, vladal pa je vsa dolga desetletja tako, da so mu mnogi verski fanatiki očitali, da se ne ravna po koranu. Na taka očitanja je Ibn Saud zelo uspešno odgovarjal, da v koranu pač niso mogli vsega napisati, kar se bo na svetu po sto In sto letih dogajalo. Predvsem je vladar Arabije dobro Izkoriščal vrelce nafte in ustanovljena je bila družba ARAMCO (arabsko-ameriška petrolejska družba),
:	OBIŠČITE RAZSTAVO i
! »TEDEN USNJA f i I N O B U T V E« !
i Z A G R E B — t j VELESEJEM \
:	OD 12. XII.—19. XII. 1953 i
i Informacije: Velesejem, • i telefon 24-144	*
j 25% popusta na železnici j
.«m«.
ki je nekdaj uspešno tekmovala z angloperzijsko petrolejsko družbo. Ibn Saud je črn0 zlato nafte spreminjal na samo v rumene kovance, temveč tudi v najrazličnejše tehnične naprave, zlasti pa v avtomobile, letala in železnice Moderniziral je tudi romanje v Meko ter do letos pobiral od romarjev tudi znatne pristojbine. Prvič letos Ibn Saudova državna blagajna ni imela nobenih dohodkov od islamskih romarjev.
Svoje izbrane sinove je Ibn Saud pošiljal na študije v inozemstvo in tudi v svoji deželi je ustanovil mnogo splošnih in strokovnih šol. Ze v prvem desetletju njegovega vladanja se je mnogo njegovih nekdanjih vahabitskih bojevnikov izučilo za dobre kmetovalce, trgovce in tudi za prometnike in uradnike. Kot orientalski despot je ostal Ibn Saud tudi na stara leta sam0 še velik ljubitelj konj najboljše pasme. V njegovih hlevih je najmanj 10.000 konj.
Pred nekaj let; je postal Ibn Saud napol hrom, a je še do zadnjega prisostvoval sejam ministrskega sveta, čeprav je med takimi sejami mnogokrat zadremal Ko se je zdramil, so mu morali ponoviti vse, kar so sklepali med njegovim drema-
njem. Večkrat se je pritoževal: »V mladih letih sem se moral
boriti za svojo deželo, zdaj pa imam veliko skrb, kdo bo to deželo vodil, ko mene več ne bo.« — Pred smrtjo je tudi to vprašanje rešil ln za njegovega naslednika je bil določen 48-letni sin Saud, ki je rešil očetu življenje pri nekem poskusu atentata.	-tg
Strah pAred Jfno
Ameriko
t let« 2000
Po mnenju strokovnjakov, ki proučujejo gibanje prebivalstva, narašča število prebivalcev v zadnjih letih in po do-sedaj znanih podatkih najhitreje na vsem svetu v deželah Južne Amerike. Vsak0 leto naraste tukaj prebivalstvo za 2.5o/0, medtem ko znaša povprečno letno povečanje prebivalstva na vsem svetu nekaj
©RAKEL
To je eden najhitrejših računskih strojev na svetu, ki izračuna v približno 17 urah matematično nalogo, za katero bj potrebovali ljudje okoli 120 let. Bliskoviti računski stroj je seveda last bogate ustanove: ameriške komisije za atomsko energijo (AEC) in je poznan tudi pod Imenom elektronski možgani. Brez tega računskega stroja, ki se uradno imenuje »Oak ridge automatic computer, logical engine«, odtod Izhaja tudi okrajšava »Oracle« (Orakel), ni mogoče konstruirati jedrskih reaktorjev ali atomskih peči. S pomočjo tega stroja je mogoče pomnožiti n. pr. dvanajstštevilčne številke v eni dvestotinkl sekunde. Razen tega lahko obdrži ta stroj v
spominu 4 milijone besed. Ta stroj je stal nad 100 milijonov dinarjev ter vsebuje okot: 3500 elektronk, približno 20.000 uporov ter okrog 10 km kablov in žic.
Spomin je po zatrjevanju strokovnjakov še vedno Ahilova peta elektronskih možganov. Ce je spomin zadosti razvit, potem dela tak stroj počasi, če pa je z njim mogoče računati hitro, stroj ni primeren za manipuliranje s podrobnostmi. Tudi »Orakel« boleha na teh pomanjkljivostih in z njim na veliko žalost strokovnjakov ni mogoče igrati šaha, niti ga ni mogoče uporabiti za komandanta protiletalske obrambe, ki je v bistvu nekaj podobnega kakor igranje šaha.
„Vlak bodočnosti«
Zagrizeni konkurenčni boj med letalom in avtomobilom na eni strani ter med železnicami na drugi strani je v Združenih državah Amerike že dosegel vrhunec, tako da so se morale tamkajšnje železnice zateči k načrtom, kt smo jih še včeraj poznali le iz knjig utopistov. Ali se bodo ameriške železnice poslužile za modernizacijo svojih prometnih zvez evolucije ali revolucije, še ni znano. Prezident upravnega od-
bo vozil 248 km na uro
ni zadnjo os; sprednji del modernega vagona pa naj bi bil povezan z močno sklopko v celot0 z naslednjim vagonom. Ta novost bi pripomogla h znatnemu znižanju teže, ki je zlasti občutna pri sedanjih standardnih potniških železniških vagonih z osmimi do dvanajstimi kolesi. Enoosni vagoni, ki bi na ovinkih omogočali hitro vožnjo, ne da bi vagon za-
Lokomotiva »Train Master«
kot rečeno zato, da bi bila konkurenca avtomobila in letala čim neznatnejša. Pri tem se je združenje, ki mu predseduje Young, lotilo še mnogih drugih izboljšav. Za poskusne vlake, ki naj bi postopoma Izpodrinili staromodne, je združenje naročilo pri družbi »General Motors« specialne lokomotive 1600 konjskih moči, ki lahko vlečejo tudi vlak s 40 vagoni s hitrostjo 250 km na uro.
Ce bod0 železniške družbe ameriškega vzhoda odobrile te zanimive poskuse in jih spoznale za koristne, bodo uvedli nove vlake v promet že nekako v petih letih. Prezident Robert Young se zanaša na to, da bodo ameriške železniške družbe spoznale, da si kopljejo z »zaostalostjo«,- t0 je s sedanjimi prometnimi sredstvi, ki jih imajo, svoj lastni grob.
nad 1»/», v ZDA pa 1,7%. Južna Amerika šteje sedaj skupaj s otoki Zahodne Indije približno 173 milijonov prebivalcev. Ce bo število prebivalcev naraščalo tudi v bodoče tako naglo, bo štela že v letu 2000 okoli 550 milijonov prebivalcev in bi znatno prehitela Združene države Amerike, ki bi imele tedaj le okrog četrt milijarde prebivalcev. S takšnim strahom gleda na porast prebivalstva v Južni Ameriki ameriški statistični urad, ki ga vodijo predvsem pristaši Maltusove teorije, to je ljudje, ki jih zelo skrbi, da ne bi bilo na svetu več prebivalcev, kakor je na razpolago hrane za njihovo preživljanje. Po podatkih tega urada je v Južni Ameriki v opadanju tudi smrtnost, zlasti zaradi uvajanja sodobne medicine. Ustaljeni visoki odstotek rojstev bo po mnenj tega urada trajal še dalj časa. Ce se bo povečal odstotek smrtnosti in bo število rojstev ostalo na sedanji višini, bo postopoma znašalo povečanje prebivalstva v Južni Ameriki vsako leto 3.3%. Na ta način bi število prebivalstva dežel Južne Amerike narastlo že kmalu po letu 2000 na okoli eno milijardo prebivalcev. S kakšnimi črnimi mislimi in teorijami se ukvarjajo v ameriškem statističnem uradu je še bolj razvidno tudi iz tega, da se zelo oprijemljejo upanja, češ prebivalstvo Južne Amerike bo v bodoče v vse večjem številu živelo po mestih, kjer je hitrost naraščanja prebivalstva manjša kakor na vasi.
Pokopališča avtomob ’ov
Lani so odpeljali na ameriška pokopališča avtomobilov rekordno število kamionov ia osebnih avtomobilov. Po statističnih podatkih so se pokopališča avtomobilov v Združenih državah Amerike pomnožila za 3,670.824 motornih vozil, in sicer za 3,138.989 osebnih avtomobilov in za 531.835 tovornih avtomobilov. Lani je bilo prijavljenih v Združenih državah Amerike 4,158.394 novih motornih vozil. Namesto sedmih odsluženih avtomobilov je prišlo v promet 10 novih. Po minulf svetovni vojni so v Združenih državah Amerike opustili lastniki nad 14,269.000 avtomobilov.
Japonski 'poročni sejtm
Najmočnejša Dlessel-Iokomotiv a na svetu, ki so Jo izdelali v ZDA. tma 4800 konjskih moči
bora železniške družbe »Chesapeake & Ohio« Robar«. R. Young je odločen nasprotnik konservativcev in je vnet pristaš revolucije:	ustanovil je
združenje, ki je v Ameriki poznano pod imenom »Federation of Railway Progress«, ki dela poskuse z vlakom »X« in z »Vlakom bodočnosti« ter te poskuse tudi finansira.
Po zatajevanju prezldenta Younga bod0 ti moderni vlaki zelo popolni in v njih ne bo čutiti pomanjkljivosti, ki jih imajo nam poznani standardni vlaki, to je tež0 vagonov, ropot, velike obratne stroške, tresljaje, neenakomerno hitrost itd. Kakor so pokazali prvi poskusi b0 »Vlak bodočnosti« tudi na ovinkih lahko vozil s hitrostjo 160 km na uro, na ravnih progah pa bo vozli celo 240 km na uro. Vagoni tega najmodernejšega vlaka naj bi bili nižji kakor normalni pul-man-vozovi ter tudi krajši. In sicer približno za eno tretjino. Vsak vagon naj bi imel le dve kolesi, to je eno samo os. ki bi se nahajala približno tam, kjer imajo dandanašnji vago-
našalo sem in tja, bod0 imeli
zaradi velikih hitrosti, katerim so namenjeni, težišče zelo nizko. Gumijasti vložki v kolesih bod0 zmanjšali posledice tre-. sijajev učinkoviteje kakor vse do sedaj poznane vzmeti.
Popotnik, ki vstopi dandanes v Chicagu na »Vlak bodočnosti«, je že v 24 urah v San Franciscu. P0 tej mirni vožnji brez tresljajev in raznih nepri-lik prispe popotnik v San Francisco neprimerno bolj spočit, kakor z dosedanjim standardnim vlakom, ki bi potreboval do tega mesta 37 ur. Prezident Young se bori za to novo zamisel (ki jo že dalj časa poznajo v praksi tudi v Španiji),
Privatni arhiv bivšega ameriškega prezidenta Trumana obsega približn0 3 milijone p'sem, poročil in drugih dokumentov. Bivši prezident Truman je sklenil ta privatni arhiv poklon'ti po zgledu svoj’h prednikov Združenim državam Amerike. Privatni arhiv bivšega prezldenta Trumana bodo prepeljali verjetn0 v veliko knjižnico mesta Grandville (Missouri).
Pred kratkim so praznovali v Tokiu posebn0 vrsto obletnice. In sicer peto obletnico prvega poročnega sejma. Za ta sejem je dala pred petimi leti pobudo neka trgovska hiša, reklamna ideja pa je rodila ljudski običaj. Sto in sto mladeničev in deklet je prišlo na povabilo trgovske hiše že na prvi poročni sejem v Tokiu. Trdijo, da je bilo na tem neobveznem sestanku zelo zabavno: že kmalu zatem pa je bilo sklenjenih okoli 250 porok med udeleženci sejma. Posledice tega sestanka so pomenile za Tokio pravo
senzacijo in tod so vzroki, da se je zakorentl ta sejem.
Na japonskem poročnem sejmu je približno takole: Določenega dne se zber0 dekleta, ki se žele poročiti, in vsaka je označena s številko. Moški dobe v roke številke vseh deklet, poleg številk pa je označena tudi starost, zaposlitev in drugo. Seveda manjkata ime in priimek, toda že nekaj podatkov je dovolj za prvo neobvezno poznanstvo. Drugi dan sejma pa prevzamejo vlogo deklet moški in tedaj si izbirajo dekleta. Izbirajo pa si seveda S pomočjo posrednika.
Gospodična
Indokina je vroča dežela za Francoze. Borba s Vlet-Minho-vimi partizani ni igrača. Gorje ranjencu v nedostopnem svetu! Pa je posvetil med nje svetli žarek v podobi majhne črnooke kapitanke nežnih oblik in poslikanih ustnic, a trde roke in odločne volje. Ze četrto leto se mudi med njimi. Rešila je že kdo ve koliko življenj, ki bi jih sicer uničila Imperialistična vojna. Letalski kapitan — mlada Valčrie Edmče Andrž. poosebljena drznost In smelost’, služi v francoski armadi kot pilot-zdravnik S svojim helikopterjem se po potrebi dviga ter se med bojnim metežem spušča za fronto, pobira najtežje ranjence ter jih odpelje do najbližje bolnišnice v zaledju.
Rojena v Strasbourgu, njen oče je bil profesor, je bila že s trinajstimi leti navdušena motociklistka, šestnajstletna pa je že obiskovala pilotski tečaj. Ko so Nemci v drugi svetovni vojni zasedli Francijo in zaprli letalske šole, je Edmče začela
študirati medičino na stras-bourški fakulteti. Leta 1943 so Nemci odvedli v taborišča vse francoske študente, ki so jih utegnili poloviti. Edmče je skrivaj pobegnila v Pariz, tam dokončala medicinski študij ter se specializirala za možgansko Operaterko. Službo je nastopila kot vojaški zdravnik na nekem letališču, kjer so vežbali padalce. Športna žilica ji ni dala miru. Sla je tudi sama v letalo: odskočila je vedno prva, tla je dosegla vedno zadnja, saj je tehtala komaj 44 kg. Pridobila si je padalsk0 diplomo, leta 1949 pa je odšla v Saigon v osrednjo bolnišnico za možganske operacije.
Od tam se je večkrat odpravila z letalom na bojišče Spustila se je s padalom za francoskimi črtami, operirala in obvezovala ranjene vojake ter skrbela za njihov prevoz izven bojnega področja. To ni bilo lahko! Zaneslo jo je tudi za sovražne linije. Negovala je Vietnamce in nič se ji ni zgodilo. Nekoč se ji je posrečilo
naložiti na tovorni avto trinajst ranjenih francoskih vojakov; z blazno naglico se je prebila skozi sovražne črte in pripeljala vojake v francosko bolnišnico.
Spuščanje s padalom ji ni pomenilo nič, težava je bila vedno na povratku. Sele leta 1950 se ji je posrečilo, dobiti helikopter. Urno se je naučila tudi pilotiranja s tem najmlajšim letalom in poslej se je dvigala in spuščala, kjer je bilo potrebno, operirala ln obvezovala, najtežje ranjence pa je nalagala v nosilnici ob obeh straneh notranjosti helikopterja ter odbrzela z njimi v bolnišnico. In to dela še vedno!
Mademoiselle Helikopter krase tri najvišja odlikovanja, največje počaščenje pa je zanjo hvaležnost ozdravljenih vojakov.	-at
Za uvoz perzijskih preprog Je francoska vlada odobrila vsoto 300 milijonov frankov.

GRADBENO PODJETJE
„TEHNIKA“
LUKAVAC, telefon Tuzla 295
IŠČE za svoja gradilišča v Maglaju, Tuzli in Lukavcu:
VEČ GRADBENIH INŽENIRJEV z daljšo prakso v operativi DVA MLAJŠA GRADBENA INŽENIRJA TRI STAREJŠE TEHNIKE
z daljšo prakso v visoki gradnji ENEGA STROJNEGA TEHNIKA z daljšo prakso ENEGA GEOMETRA
za gradilišče Maglaj ter VEČ ZIDARJEV IN TESARJEV
PLACA ZA USLUŽBENCE PO TARIFNEM PRAVILNIKU OZIROMA PO SPORAZUMU, A ZA DELAVCE PO UČINKU NA VSEH GRADILlSClH ZAGOTOVLJEN TERENSKI DODATEK. — ZAGOTOVLJENO DELO CEZ ZIMO. — POTNE STROŠKE IN NADOMESTEK ZA IZGUBLJEN DELOVNI CAS NA POTOVANJU PLACA PODJETJE


Zgovornemu in spretnemu upokoiencu
nudimo stalni zaslužek. Pismene ponudbe pod »Izredna prilika« v oglasni oddelek.

KOLEDAR
Sobota. 14. «lovembra: Borislov*-Kodelja, 15. novembra: Polde.
14. X. 1543. — En-ote XV. divizije capadejo Novo cnesto in prizadenejo sovražniku velike izsu-be.
•
Na strojni fakulteti TVS sta diplomirala za strojnega inženirj« tov. Lorger Bojan in Martelanc Diišan. Čestitamo 1 Društvo prevajalcev Slovenije vrrbi svoje člane na članski sestanek. ki bo v poned-eljek 16. no-v «nbra ob 20. uri v klubu v WoL fovi '1/m. — Odbor.
Za strokovne i«a druge izpite, za študij v raznih administrativnih in gospodarskih tečajih in pod., za poglabljanje lastne izobrazbe potrebujete knjis« »Zmaga socializma nad državno . kaptalistič-r :n birokratizmom«. , Iz vsebine: Ustavni zakon. Zakon o izvršitvi Ustavnega zakona Govori Tita. Kardelja Marinka. Breclja o na-š: novi družben? ustavni in politični ureditvi. Kuliso dobite po vsori za 200 din
Pri pitanju prašičev uporabljajte prizr.ano dobri Gosadov krmiL nl prašek »REDISOL«.
Za nego lica je najboljšo kršena »POUR VOUS«. Dobite jo v drogerij ah in parfumer jah.
V založbi KD.MUSA je izšel doc. Jirtka »Uvod v fizikalni Praktikum«. Dobi se v knjigarnah. Cera 1.C49 din. — Študenti ßa dobe pri založbi KOMUS. Slajmarjeva 2. po znižani ceni Kam v nedeljo na »Martinovo«? Vsi v Dom »Partizana« v Zg. Šiško na zabavno prireditev Društva strojnikov, strojevodij in kurja, čev Slovenije. Igra odličen jazz. •— Pričetek ob 16. uri. 7379-d Državni arhiv LRS sporoča, da je zaradi ponovne seiötve zaprt od sobote. 14. XI. 1253 dalje.
GLEDALIŠČE
DRA3IA
Sobota. 14. nov ob 20: Salacron
»Tak kakor vsi« Abonma red C. (Rooula igra Demeter Bitenc).
N rdel a 15. nov. ob 20: Salacrou »Tak kakor vsi« Izven In za podeželje. (Raoula igra Vladimir Skrbinšek).
Ponedeljek. 16. nov.: zaprto. OPERA
Sobota. 14. nov ob 19.30: Verdi
»Rigol et to«. Zaključena predstava za deleigate Letne skupščine ZSJ.
Olmehijlge^
Dr. E man Peril:	.
:	MEDICINSKA	j
t	KOZMETIKA
A	•
; Kako si ohranimo zdra- j
•	vo in lepo kožo?
172 strani. — Vezano * i	290 dinarjev.	*
•	Slovenski knjižni zavod *
•	v Ljubljani.	*
j Kaikulanta j
•	za kalkulacije inštalacij :
j	centralne kurjave	in	j
»	vodovoda sprejme-	*
•
?	m o t ak o j.	j
•	Po možnosti naj ■ bo ?
•	strojni tehnik ali inže- ?
•	nir. Plača po dogovoru, i 1 Interesenti naj se pri- ?
•	glase pismeno ali ust- •
l meno na direkciji	?
•
t Instalacijskega podjetja j »TOPLOVOD«,	i
?	LJUBLJANA,	i
:	Crtomlrova 6.	•
Nedelj« 10. nov ob 19.30: Dvorsi
»Rusallca.. Izven in za podeželje. PonedelJtJk. 16. nov.: zaprto.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota. 14 nov. ob 20: M. O. Sau-vajon »Trinajst 1ih bo«. Izven. Nedeja. is. nov. ob 18. in 20: J. Zemljan »Odločitev«. Gostovanje v Kopru.
Ponedeljedc. 16. nov. ob 20: Jož« Zemljam, »Odločitev« zaključe, ca predstave z« Red TSS L
Šentjakobsko
GLEDALIŠČE LJUBLJANA Mestni dom
Sobota. 14. nov ob 20: Tavčar-Mairinc. »Otok In Struga«. Romantična Igra z godbo, izven. Nedelja 15. nov ob 15 30: Tavčar-Marinc. »Otok in Struga« popoldanska predstave, izven. Ob 20: Tavčar.Marinc. »Otok in Struge«, večerna predstava izven.
Pcnedefljeik. 16. nov. ob 16: Tav-čar .Marinc. »Otok in Struga«, zaključena predstava za gtmna_ zije.
Glede na izredno zanimanj« bosta v nedeljo dve predstavi popoldne ob 15.30 ki zvečer ob 20. Ker je bila tudi zadnja predstava popolnoma razprodana in mnogo obiskovalcev ni dobilo vstopnic. ,1ih kuipite že v predprodaji v Mestnem domu. Rezerviranje vstopnic tel. št. 20923.
mestno lutkovno
GLEDALIŠČE — Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg Sobota. 14. nov. ob 17: Teufer-Novy »Mojca in živeli« ob 20.30 Pocci »Čarobne gos&«. Za odrasle
Nedelja 15. nov. ob II: Malüc »2ogica Marogica«.
ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28.
Nedelja 15. nov. ob 17: Kersch »Težave Petršiličkove mame«. Uprava gledališča prosi starše, naj ne vodijo k predstavam premajhnih otrok, ki z jokom, nemirom in govorjenjem samo motijo ostalo občinstvo in izvajalce, sami pa nimajo od predstave ni-kakega užitka. Ce se bodo taikj primeri še ponavljali, bo uprava prisiljena prekiniti predstavo, dokler se nedisciplinirani otroci ne bodo odstranili iz dvorane.
Prodaje vstopnic za obe gledališč: od 11. do 12.30. pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži in poJ ure pred predstavo peri gledaliških blagajnah.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE
Sobota 14. nov. ob 20:	Peggy,
srček moj Premiera.
Nedelja 15 nov., ob 20:	Peggy,
sirček moj.
T0 je že drug« redna premiera tega gledališča» Blagajna v petek od 19 do 20 in dve ur.i pred pričetkom.
DRAMSKA DRU2TNA »SOLIDARNOST«
V KAMNIKU.
Sobota. 14. nov. ob 20: Ivan Cankar »Kralj^ na Betajnovi«. Premiera. Režija Maks Furjan, član ljubljanske Drame, v vlogi Kan. torja Frank Boltauzer.
Nedelja 15. nov. ob 15: Ivan Cankar »Kralj na Betajnovi«. Repriza. Režija Maks Furjan, član ljubljanske Drame, v vloigi Kan-t-orja Frecik Boltauzer.
Prodaja vstopnic v knjižnem zavodu v Kamniku.
KONCERTI
Igor Ozim koncertira s Hildo Horak-Casovo. 25. novembra. Spored obsega Bachovo in Beethovnovo sonato in več manjših del. Vstopnice v Koncertni poslovalnici v ponedeljek od 16. ure dalje.
••..«..a..«
.«..o—

n s d so
Poročila:	5.45. 6.30. 12.30. 15.00.
17 00 19 00. 22.00.
7.00	do 7.05 Od«vwpri gospodinjam: 12.00 Opol. orkesbr. spored; in objave: 12.45 Zabavna glasba;
13.00	Nove knjige: 13.10 Slovenska narodna glasba (prenos v Zagreb); 13.45 Jezikovni pogovori — ponovitev! 14.00 Za prijetno za-
8H8..8»tH8«f«tn«M8..8«t«*^M0M8»8»89
TOVARNA USNJA »KONUS«, ]
Slovenske Konjice,	j
•
Išče	1
1
GRADBENEGA INŽENIRJA s prakso,	i
•
GRADBENEGA TEHNIKA s prakso,	•
STROJNEGA INŽENIRJA s prakso,	]
STROJNEGA TEHNIKA s prakso.	:
:
Pošljite pismene ponudbe!	•
i
tmrroi 14.30 Radiijaflce reklame; 14.40 Igra plesni ork Radi« Zagreb;
15.30	Za pionirje: Oče in sin iz
Gogoljevega »Tarasa Buljbe«; 15.50 To in ono z vseh strani vmes pester glasbeni spored; 17.00 Pevski zbor »Glasbene matice« iz LjubLjane p. v- Cirila Cvetk« po. je narodne in umetne pesmi; 17.30 Med kmečkimi pevci in godci: 18.10 Jugoslovanska lažje orkestralna glasba; 19.30 Zabavna glasba vmes reklame; 20.00 Pred volitvami: 20 10 Pisan sobotni večer; 22.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu? 22.20 Glasbene medigra: 22.30 do 23.00 Oddaja za naše izseljence na valu 327 im; 23 00 do 24.00 Oddala Radi« Jugoslavija za tujino na valu 327.1 m (prenos iz Zagreba).
OBVESTILA
Sanatorij za pljučno TBC Ankaran pri Kopru STT sprejme v službo: — 1. Medicinsko sestro z prakso iz pljučne TBC. — 2. Labor antskega tehnika z sred. laborant šolo. — 3. Sefa kuhinje z večletno prakso "'n -veščega v pripravljanju dijetalne brane. — Plača po uredbi in dodatek za Zono Pismene ponudbe z opisom kvalifikacij in dosedanjega službovanja poslati na Upravo sanatorije.
JAVNA DRAŽBA
Na podlagi 3. 61. Uredbe n prodaji stanovanjskih hiš Ur list FLRJ št. 17/101-53 ter na podlagi sklepa seje Občinskega ljudskega odbora Škofja vas razpisujemo javno dražbo naslednjih stano-vaniskh hiš: enostancvenlska hiša Škofja \as štev. 18 zač. cena
l.	101.305 din: eno^tanovaniska hišica brez štev. Škofja vas. zač cena 378.200 din. — Dražba bo na sedežu Občinskega LO Škofja vas dne 20. novembra 1953 s pričetkom ob 9. uri zjutraj Pismene ponudbe v zaprtih kuvertah se sprejemajo do vključno 15. novembre 1953.
OBVESTILO VSEM ODJEMALCEM ELEKTRIČNE ENERGIJE NA PODROČJU CELJE—MESTO IN CELJE—OKOLICA Zaradi neodložljivih del na elektro.napravah visoke in nizke napetosti bo v nedeljo, dne 15. t.
m.	od 8. do 15. ure prekinjena do-
bava električne energije veleodje-malcean in odjemalcem široke potrošnje na področju Celje_me„ sto. Vojnik. Strmec Frankolovo. Peharje, što-re, šentjurij in Grobelno. Iz varnostnih razlogov je smatrati, da so eIektro_naprave ipod napetostjo.	Elektro-Celje
OBJAVA
Pozivamo vsa državna kmetijska posestva, gospodarske in zadružne organizacije, državne zavode. urade in ustanove ter posamezne državljane. ki uporabljajo kmetijska zemljišča, ki so last Splošnega ljudskega premoženja na območju MLO Ljubljana, da jih prijavijo »Upravi nepremičnin MLO« v Ljubljani. Kotnikova ul. št. 16. najkasneje do 21. XII. 1953.
Prijava mora obsegati podatke predvidene v pravilniku za vo. ditev evidence o kmetijskem zemljiškem skladu SLP (Ur. 1. FLRJ št. 42/53).
Koristniki zemljišč, ki imajo zakupne pogodbe z Upravo nepremičnin MI✓O. so oproščeni prijave.
Koristniki zemljišč last SLP, ki gornje prijave ne bodo podali, bodo kaznovani po čl. 16 cit. pravilnika s kaznijo do 10.000 din.
Vse informacije dale Uprava nepremičnin MLO. Ljubljana. Kotnikova 16 (telefon št. 20-194) med 7. — 9. uro.
Komisija za organizacijo evidence kmetijskih zemljišč SLP prj MLO glavnega mesta Ljubljane
MARIBOR
Dežurna lekarna
Sobota, 14. nov.:	Lekarna »Pri.
gradu«. Partizanska cesta 1. Slovensko narodno gledališče Sobota. 14. nov. ob 20: Roland »Obdelujmo v miru svoje vrtove«. Premiera. Izven in za premierski abonma.
Radio Maribor
Sobota 14. mov.: od 5.30 do 7.30
prenos iz Ljubljene; ob 7.30 jutranji pester glasbeni spored, vmes objave; ob 7.40 tržni pregled in nasveti; ob 8 poročila; ob 8.15 katere prireditve naj obiščemo: od 12 do 16 prenos sporeda iz Liubljeme; ob 16 koncert po željah; ob. 16.30 pregled domačih dogodkov vremenska in časovna napoved: ob 16 45 zabavna glasba, vmes objave in oglasi; od 17 do
22.30	prenos iz Ljubljane; ob 22.30 plesna glasba iz Maribora.
Kino Maribor
»PARTIZAN«: amer. fffltn »Krvna
osveta«.
»UDARNIK«: amer. barvni film
»Dumbo«.
»POBREŽJE«:	nemški flfim »Po-
ročna noč v raju«.
»STUDENCI«:	amer. tOm »Cez
noč rojena«
Murska Sobota
Mestni kino:	italijanski herviai
film »Bagdadske roža«.
Ptuj
Mestni kino: amer. film »Nevidni človek«.
UMRLI
KULTU RIM 1 RAZGLEDI
Simfonični koncert Slovenske filharmonije
Dirif/ent: Samo Hubad, solist: Melita
Lorkovič
Po petih letih smo spet slišali Bravničarjevo »Simfonično antitezo«, ki je predstavljala
po mnenju več kritikov najboljšo skladbo na letošnjem festivalu moderne glasbe v Salzburgu. Oprta na dve tolminski narodni temi, ki sta obe pripravni za simfonični razplet, je tudi ta skladba primer spretnega vnašanja folklore v simfonično glasbo, v čemur je prav Bravničar mojster. Preudarno grajen ter odlično in-strumentiran »Largo« prinaša sakralno temo v več permutacijah, je harmonično malce preveč statičen, čeprav prinaša v srednjem delu nekaj modulacij, ki so pa vse mehke. Odličen je višek po presenetljivi koroni. Živahni, temperamentni drugi stavek v obliki variacij na narodno temo, ki so pa zvrščene po principu nekakega ronda, zahteva mnogo dela z orkestrom, preden postane plastičen zaradi nanizanja več motivik eno nad drugo. Tematika je virtuozno obdelana, spet premalo modulirana, posebno v prvi polovici, briljant-
no In instrumentirana, čeprav se ne poslužuje nikakih impresionističnih barvnih sredstev. Dramatični finale efektno zaključi skladbo.
Dirigent Samo Hubad je moral prevzeti koncert namesto Lovra Matačiča in ni mogel temeljito pripraviti koncerta, za katerega ni bilo niti generalke. Izvedba Bravničarjeve »Antiteze« je bila zelo medla, prvi stavek je bil zvočno in tematično neuravnovešen, interpretativno zelo akademski, čeprav je tematika taka, da zahteva tudi osebne improvizacije. Drugemu stavku se je poznalo, da si dirigent ne upa vzeti končnega tempa, bil je brez verve in v zahtevnejšem drugem delu tehnično pomanjkljiv in neplastičen. V finalu pa se je glavna tematika popolnoma utopila v spremljavi. Jasno, da skladba v taki Izvedbi ni mogla imeti takega uspeha kot v Salzburgu in bi ji dirigent moral posvetiti več časa in dela.
Melita Lorkovič je po formatu in po delu danes najvidnejša pianistka v državi Z
Umrl Je neS stari oC» t«*t. blat
in stric
JANEZ JUVAN.
Pogreb bo 15. novembra ob 14.10 -iz .Tankove mrdiške vežice na Zalah. — 2aiiuJočl ostali.
Nepričakovano le umrl v Mariboru
JANKO ZORKO prokurist raeVne hranilnic, v pokoju
Pogreb bo v nedeljo Ob IS. url na poto»paiiS6u v Podbrežju. — Žalujoča žena BeUka in sorodstvo.
Urarja je nača draga sestra, svakinja, teta
ROZKA FERJUC Pogreb bo v nedeljo ob 15.36 izpred pokopališča na Viču Žalujoče rodbine:	Rovan. Ferjuc.
Zmerzlak. — Ljubl jana. Rožna doline. Komanda Izlake.
ZAHVALE
Prisrčmo se zahvaljujemo vsem
prijateljem, znancem, hišnim sostanovalcem. gostincem pevcem Planinskega okteta in vsem ostalim, ki so pospremili našo nepozabno mamico
MALCI MAJCEN na njeni zadnji poti. ji poklonili ’Prekrasno cvetje in zapeli v slovo. Prav posebno pa se zahvaljujemo dr Arku -in dir. Mundi ra njun trud in požrtvovalnost. — Žalujoča hčerka Slavica in ostalo sorodstvo.
Vsem številnim In dobrim ljudem. ki so pismeno izrazili in še izražajo sožalje ob bridki izgubi ljubljene
ZVONKE
izrekam na j toplejšo zahvalo. — Dr. Alojz Rusija s sinom UiTo-Šem-
Vsem darovalcem vencev m cvetja ter vsem. ki ste z nami sočustvovali:	in	spremili našega
nenadomestljivega moža očeta, starega očeta itd.
SMOLE IGNACIJA železni, uradnik v pokoju na njegovi zadnji poti v tako ve_ liikem številiu. naša najprisrčnejša zahvala. Žalujoča družina Smode. Ljubljana. 13. XI. 1953.
MALI OGLASI
»ISTRA«, torama čopičev, ščetk in metel. Koper, išče za takojšen nastop ščetkarskega mojstra in dva pomočnika, ki so vešči izdelave čopičev in ščetk. Ponudbe poslati tovarni.	19140-1
MESTO SKLADIŠČNIKA dobi pošten, vesten fant z odsluženim vojaškim rokom. Ponudbe poslati tod »Servis« v ogl. odd. 19071-1 VSI TRGOVEC z lepo pisavo želi zaposlitev na dom. Ponudbe v ogL oddelek pod »Slovensko in nemško«.	19088-1
SKLADISCjVIKA, veščega izdaje raznega kovinskega materiala sprejme takoj Tehnični inštitut kovinske industrije LRS, Ljubljana — Trata 12.	19009-1
BOLNIŠNICA ZA TUBERKULOZO v Senožečah razpisuje mesto bolničarja (moškega). Plača in dodatki po uredbi, nastop po možnosti takoj.	19067-1
TRGOVSKI POMOČNIK, starejša moč, verziran v vseh strokah trgovine in odkupa želi namestitev kot skladiščnik, poslovodja ali potnik. Ponudbe v podružnico Maribor pod »Siguren uspeh«.	19050-1
V UČENJE za radiomehanike sprejmemo dva učenca. Pogoj za sprejem: završena srednja šola in amaterski A in B izpit. Pismene ponudbe poslati pod »Servis-radiome-hanika« v ogl. odd	19072-1
KANARČKE — HARCERJE, samce in samice, prodam. Jerše, Kidričeva 9-11. (Gajeva).	19087-4
VE C VINSKIH SODOV, razne litra-že, v dobrem stanju, prodamo. — Ogled pri Trgovskem podjetju s kmet. pridelki, Ljubljana, Gosposvetska 15, vsak dan od 7. do 12. ure.	19080-4
POLOVIČNO VIOLINO z etuiern poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	190S4-4
ŠIVALNI STROJ, dolgi čolniček, odličen, prodam. Irkič, Pod Ježami štev 17.	18990-4
PRODAM:	2 original Böhmerjeva
sadila 20 cm in 6 ključavnic, do-zične. — Naslov v podružnici SP Ptuj.	.	19079-4
OPEKO, strešno in zidno, dobavi takoj vagonske količine »Angro-
?radnja«, Ljubljana, Trubarjeva 18 Sv. Petra cesta) teL 22-606. 19159-4 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam za 6000 din. Gostinčar Dušan, Pleteršnikova 26, Bežigrad.	19156-4
ŠTEDILNIK in Samotna pečka ugodno naprodaj. Bertbovnova ulica 9, dvorišče.	19154-4
ELEKTRIČEN ŠTEVEC prodam. -Lepodvorska 14.	19124-4
KLAVIR prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	19121-4
RABLJENO KUHINJSKO OPRAVO prodam. Naslov v oglasnem oddelka.	19119-4
PRODAM RADIO 5+1, »Saeshen-verk«, kinoskala, v odličnem stanju. Za vasjo 24, Zg. Šiška. Ogled od 12. do 15. ure.	19101-4
poi
biv;
umetniško potenco poustvarjeni koncert Čajkovskega v b-molu je tudi to pot potrdil njen upravičeni sloves. S toplim občutkom, vročim temperamentom, kristalno tehniko in moško močjo je izdelala vsak detajl, od dramatičnih vzponov v prvem do poetičnih li-rizmov v drugem stavku. Tudi burleskni tretji stavek je dobil svoj pravi odraz. Poslušalci so bili navdušeni nad njeno dovršeno umetniško storitvijo.
Orkestralni part je samo mestoma zahteven, zahteva pa mnogo topline in razumevanja fraze, kar je večkrat manjkalo, tako v prehodnem delu in v drugi temi prvega stavka. Orkester je bil v prvem stavku na piano mestih premočan. V drugem je imela druga melodija v violah in čelih mnogo pretrd značaj, saj je v njej samo božanje in laskanje. Tudi intonančno ni bila izčiščena. Lepo so isto temo izoblikovale violine. Zadnji stavek je bil najboljši, čeprav večkrat premočan. »Molto piu mosso« je vzela umetnica v zelo napetem virtuoznem tempu. To je bilo edino mesto, kjer dirigent ni bil v popolnem kontaktu s solistom. Z ozirom na preaku-stičnost dvorane bi bil moral dirigent ublažiti zaključno fortissimo — morje, v katerem je solistka popolnoma utonila.
V zadnji točki programa,
Čajkovskega Patetični simfoniji. je pokazal dirigent Samo Hubad svoj temperament in globoko muzikalno občutje prav posebno v tretjem in četrtem stavku. Posebno v zadnji stavek je vnesel toliko zanosa kot le redkokdaj. Orkester je tudi tretji stavek igral zelo briljantno, dasi dinamično ne dokončno izpiljeno. Tudi počasna tema prvega je bila lepa, vendar brez rabatov Čajkovskega. Začetni allegro je bil neizdelan, veliki allegro (izpeljava) pa ođličen. Najmedlejši
Ki NO
»UNION«: ameriški barvni fEm
»Skrivnostno življenje Wal tor j a Mlttyja«. Twdrüik. Predstave oto
16.	18.15 in 20.30.
»KOMUNA«: amer. film »TrinaJ. sto pismo«. Tednik. Predstave ob 16. 18 im 20.
»SLOGA«:	premiera amer. filma
»Rdečelaska -in kowboy«. Tedmilk Predstave ob 16 18 in 20.
»SOČA«: francoski film »Parmska kartuzija«. Brez tednika. Predstavi ob 16 in 19. Prodaja vstopnic v vseh itirih kinematografih od 10 do 11 teT od 15 dalje.
»SISKA«: ameriški film »Rudniki kralja Sa-Lamome«. Brez tednika. Predstave oto 16. 18 In 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje.
»TRIGLAV«:	amer. barvni film
»Veselo in brez skrbi«. Tednik: Indijski kmet. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje.	,
»LITOSTROJ«: švedski film/»Pie. sala je eno šemo poletje« im ted. näk ob 16. Ob 19.30: amer film »Tajni tovor« .in tednrk. Prodaja vstopnic eno turo pred pričetkom.
CELJE »UNION«: ameriški film »Zlofrin v Nevadi«.
CELJE »DOM«: ameriški film »Ob
veliki ločn'oi«.
BLED: ameriško barvna risanka »Ostržek«.
KAMNIK: angleški film »Hitrejši od zvoka«.
»ZADOBROVA«: amer. barvna risanka »Bamby« — Amer. fiCm »Kraljevi brivec«
VEVČE: avstrijski film »Niki«.
DOMŽALE: japonski film »V gozdu«.
NOVO MESTO »KRKA«: slovenski film »Se bo kdaj pomlad«.
»ROGAŠKA SLATINA«: ameriški film »Aretacija«.
»ŽALEC«: jngoslov. film »Skalna obzorja«. Tednik: »Da nas nihče ne iznenadi«.
KRANJ »STOR2IC«: amer. barvni film »Plavajoče gledališče«. Ob 20. uri dvojni prosiram »Od_ ločitev ored zoro« in »Plavajoče gledališče«.
KRANJ »SVOBODA«: amer. film »Odločitev pred zoro« ob 18. Ob
20.	dvojni pro*grem »Plavaloče gledališče« in »Odločitev pred zoro«.	__________~
PRODAM:	omaro, posteljo, nočno
omarico in mizico. Naslov v ogl. oddelku.	19118-4
DVE VELIKI LUTZ PECI ugodno
{>rodaimo. Tovarna zamaškov, Ljub-jana. Celovška cesta 32.	19117-4
PRODAM KMEČKO POSESTVO -blizu postaje Šentjur pri Celju. Ogled v Rifniku 24.	19145-7
OPREMLJEN SONČEN KABINET s centralno kurjavo v Mariboru, zamenjam za primerno sobo v Ljubljani za visokošolca. Ponudbe ogl. oddelku pod »392«.	18939-9
VDOVEC IŠČE GOSPODINJO ja stalno, skupno gospodinjstvo. Ponudbe pod »Vrt« v oglasni oddelek SP.	19042-11
JAVNA DRAŽBA. Kmetijska delovna zadruga Šmartno ob Savi bo prodajala na javni dražbi v ponedeljek, 16. novembra ob 9. dopoldne razne kmetijske stroje, grablje za konjsko opremo, kom-binirke, obračalce za seno in različen drugi material.	19049-11
TOVARIŠA, ki je 12. tega meseca pomotoma vzel tujo osebno izkaznico v kopališču Slon, prosim, da to vrne pri blagajni.	19J04-11
SÄMOSTO TNEGA KN JTGOVOD TO-BILANCISTA išče Gostinsko pod-jetie v Ljubljani. Nastop 1. marca 1954. Pismene nonudbe pod »Sfn-rerši knjigovodja« v oglasni oddelek.	19190-1
DAKTTLOGRAFKO s perfektnim znanjem francoščine, nemščine in po možnosti stenografije, iščemo. Naslov v orrlasne.m odd. 19191-1
BRIVSKO - FRIZERSKO POMOČNICO z večletno prakso išče salon »Rus«, Trebnje na Dolenjskem.
19179-1
ŠOFER JA-TR AKTOTUSTA za »Uni-mog« išče Kmetijsko posestvo »Jesenkovo«. Zglasiti se na upravi — Cesta na Loko številka 4 — Ljubljana.	19153-1
PRODAM: disous redukcijski ventil A GA, stroičke za u valjanje kotlov-nih cevi 37 do 60 mm, poljsko kovačnico. pisoar, rezilnieo za revne navoje REMS, 2.90 m nosilke INP 13, železno peč. Cankarjevo nabrežje št. 7 — delavnica.	19185-4
PLOHE, STOLICE, različen les, samokolnice — rabljeno, prodam. — Podmilščakova 3a.	19176-4
ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, s ko-tličem za vodo, kupim. Zaželen emajliran. Ponudbe na tel. 20-995 od 7. do 14. ure.	19167-4
PRODAM gibljivo osovino, dolgo 2 metra in radov material s škatlo. Naslov v oglasnem odd. 19150-4 »MINERVA« baterijski radijski ana-rat, v dobrem stanju prodam. Naslov v SP Celje.	19147-4
RAZNO OBROČNO ŽELEZO kupujemo. Ponudbe: Sodarska zadruga Tacen.	19156-5
KOMFORTNO dvosobno stanovanje s kabinetom v Beethovnovi ulici, zamenjam. Ponudbe pod »Kopalnica — center« v oglasni odd. 19174-9 IZGUBLJENA ŽENSKA URA - od »Daj — Dam« do Rožne doline. — Prosimo poštenega najditelja, naj jo vrne v oglasni odd. 19162-10 PREKLICUJEM vse žaljive besede, ki sem jih izrekel 4. novembra 1953 v slaščičarni Rogaške Slatine, pro-ti tovarišu Bostič Rudolfu, poslovodji hotels Slovenski dom. Kos Vili, Rogaška Slatina. 19180-11
vtis je naredil prelepi drugi stavek, predvsem zaradi hladnoće in fiksnega tempa, ki je uklepal ta pomladni stavek v led. Srednja tema je zaradi cepljenja v posamezne takte, ki morajo biti medsebojno povezani z frazo, popolnoma razpadla, s čemer je izgubil ta stavek glavno oporo v sredini. Izvedba vse sinfonije ie bila zelo neenotna, od izvrstnih momentov do nezadovoljivih, kar je posledica nezadostno poglobljenega študija.
Dr. Danilo Švara
Odgovori na vprašanja
Večer pesmi Marjana JLipovšha
Solisti: Sonja H očevarjeva, Vanda Gerlovičeva, Sonja Draksler jeva, Samo Smerkolj in Zdravko Kovač, pri klavirju skladatelj
Na tem večeru smo lahko sledili razvoju Marjana Lipovška kot skladatelja pesmi, ki je vedno polagal važnost na lepo in hvaležno pevsko linijo ter na pianističen, zveneč klavirski slog, kateremu se je odrekel polifonemu modernemu stavku na ljubo samo v dveh pesmih. Iz mladeniške dobe datirajo »Tebi«, »Melanholija«, »Prva pomlad« in »Zvečer«, ki kažejo vplive no-voroma^£k* to (zednj 3) impre-
sionizma, z zavito linijo v glasu ter preobteženim klavirskim slogom. V to dobo spada tudi predelava narodne »Včas* sem zmiraj mislil«, ki ima ista svojstva v klavirju in se malo bije z narodno motiviko V medvojni dobi je komponiral globoko občuteno, s kitajskim koloritom pobarvano »Osamljeno«, široko razpredeno, spet novoromantično. »Pesem Ajše» in močno modernistično, kleno »Vrata« ter tri prisrčne na na-
J. K. Ljubljana
VPRAŠANJE: Leta 1948 ste se
preselili v Beograd in se normalno prijavili kakor tudi vpisali v volilni imenik. Leta 1950 in 1951 ste tudi volih- Od 10. IV. 1952 ste na zdravljenju na Golniku. Odšli ste iz Beograda, ne da bi se od_ javili glede stanovanja ali izpisa iz volilnega imenika. Letos 23. IX. ste pisali po potrdilo da ste vpisani v volilnem imeniku, da bi lahko voliH, a po enem znese, cu ste dobili odgovor (datum 27. IX.), da niste tam v volilnem imeniku In da lahko volite tam, kJ«** ste prebivali marca letos. Vkljub večkratnim osebnim intervencijam vztrajajo na svojem stališču da niste v volilnem ime. niku in da ne morejo dati potr_ dila. Vprašate, kaj naj ukrenete, da bost« lahko volili?
ODGOVOR: Zvewni Izvršni svet je izdal letos odlok o reviziji in prepisovanju splošnih volilnih imenikov in o pripravah za sestavo voljlindh imenikov za volit_ ve poslancev v zbor proizvajalcev. Odlok je objavljen v 4. številki Uradnega lista FLRJ iz leta 1953. Po ?;-rvem razdelku 3. točki. te_ ga odloka se je moral ljudski odbor za vsakega volivca, ki je vpisan v volilni imenik prepričati, ali je stalno naseljen oz. alf ima prebivališče v kraju, za katerega se ta imenik vodi. zlasti pa ali so v volilni imenik vpisani volivci, ki so medtem umrli ali se za stalno odselili iz kraja. Takrat je imel vsak državljan na 18. m 19. čl. Zakona o volilnih imenikih pravico pregledati volilni jme_ nik hn zahtevati popravek. Kqjk je bil določen do 15. marca 1953. Verjetno so Vas pri prepisovanju volilnega imenika na podlagi tega odloka izpustili.
Na podlagi odloka o razpisu volitev za Zvezni zbor in Zbor proizvajalcev Zvezne Lh’dske skupščin«, ki ga je izdal Zvezni izvršni svet in objavil v 36. številki Uradnega lista FLRJ letos, je bil določan rok. v katerem se po razpisu volitev lahko izvršijo popravki v splošnih volilnih hne_ nlkih po 21. čl. Zakona o volilnih imenikih od 1. do vštetesra 14. oktobra 1953. Ce niste prejeli odgovora do 1. oktobra iz Beogr-^la in kej stanujete že od 10. IV. 1952 na Golniku, ste lahko zahtevali vp:s v volilni	svojega se-
danjega prebivališča.
Kar se pa za starim nistn pre_ selili iz Beograda kakor trdite. Vas ljudski odbor v Beogradu ni «imel izpustiti pri prepisovanju volilnih imenikov. Obmitp se na Komisijo za volilne imenike uri Mestnem ljudskem odboru Beograd. Prosite tildi za intorvrrjcilo pri Komisiji za administrativne zadeve pri Izviti «»m svetu Ljudske republike Srbije.
»Prosveta«
VPRAŠANJE:	Zadružni dom
ima poleg stanovanja za hišnika tudi dva orostora za stanovanje osehe. k? bi mogla korisfiti knl-tuTi ^ io upro svri n cm u na.oredku n a vasi. n. pr. nevovodijn. režiser. AH je upravičen stanovanjski urad vseliti v to stanovanje osebo. ki ji ni moeoča dejavnost na omenjenem področju.?
ODGOVOR: Po 1. čl. Reuubliš. ke.<ra zakona o star-nvar	in
poslovnih prostorih Ur. I. 52/47 v zver'? s 5. čl. Providni k a k temu zakonu (Ur. 1. LRS št. ?4/43) ima. jo stanovanjski organi pravico razpolagati z	stanovanjski-
mi (in pos'lovn.vml) pro stori. rn_ zen s striBOTanji v stavbah, ki jih upravljajo državni organi (usta. nove zavedi, pod letia), če so bila zgrajena za njihove delavce kn uslužhen.-c« in so od n51 h zasedena. S takimi stanovanji razrila, galo (t. j. odločajo o dodelitvi stapovanL o utesnitvi »n. preselitvi v ototmočhi teh stanovanj) ti državn-i o-revni Farni v sporazumu e sircdvkaVio podružtrrco. Iriema velja torni po besedilu zakona in praviVHka samo za stavbe državnih orga.uov. med katere brcz_ dvorono zadružni dom ne srada. Kihib temu smo mnenja, da h| bi’o treba z oz;rom na smisel in n?noji teea določila ter unošte-va.ioč do dat.šraAo ti uredni si iz leta 1947/33. b«s^^ »državni organ« tolmačit* širše v skladu z dapri^rrjo raTn-Tvr1 o stopnjo socia. lističn.e demokraciie (samouprava na. pedročm prosvete *n kulture itd.) ter priznati to izjemo tudi za z2družn« domove vleče na važnost kultUiTno-prcsve'+inega dviga podeželja. Seveda je potrebno, da je tako stanovanje de*an«ko zasedeno po rs°h,i k.i bo opravljala temu namerni ustrezajoče delo (ne sme stati prazno).
N. F. Ljubljana 7.
VPRAŠANJE: V zameno za raz_ laščfno Iršri ste dobili v last dru_ gn hišo. Fno scho v tej hiši v kateri je še pohištvo pre*št r,ii*a-«ra lastnika, ima v najemu stranka, ki povzroča dnevno prepire, meče kamenje skozi okno »n v vrata sosedov ter cd 1. julija n-» plača ne najemnine ne prispevka za vedo. Stranki ste sobo sodno odpovedali. vendar še niste mogli doseči prisilne izsebtve ker pravi stanovanjski urad. da ne ho postopal, predno ne boste najemniku preskrbeli drugega stanovanja. Vprašujete, kako se postopa s stranko, ki ne plača najem, rine in prispevka za porabo vode?
rodno tematiko oprte pesmi »Sončece sij«, »Božična« in »Sinček«; posebno zadnje je in venci jsko odlična in je kot vlita na besedilo. Iz leta 1946 sta dve pesmi, ki sta med seboj zelo različni. Medtem ko je »Bor« prilično moderna, ima »O moja dobra smrt« narodno metodiko in zelo lepo, Čisto in prozorno spremljavo. V zadnjih dveh letih je komponiral spet dve bolj umirjeni (»Japonski motiv«, »Krim o sebi«) in prvi dramatični poiskus »Mejnik«, ki je mestoma zelo oster in izpričuje, da je Lipovšek predvsem lirik. Zelo zanimiv je prvi del s svojim to-katnim značajem. Se ena v spremljavi in v glasu komplicirana pesem iz te dobe: »Slo vo«. Čisto zadnje komponirane so tri iskrene pesmi (»Metulj in trobentica«, »Prišel je čas« in »Zimska pesem«) v katerih se skladatelj vrača spet k narodnemu občutju, a v »Zimski pesmi« tudi k svojstvenemu klavirskemu stavku.
Izvajalci so se vsi z vnemo lotili težke naloge in dali vi-sokovredne umetniške storitve. Če grem po glasovih: lahni sopran Sonje Hočevarjeve se je posebno prilegal pesmi: »Prva pomlad« in »Sinček«, ki je poslušalcem silno ugajal. Izvrstno kreacijo Vande Ger-lovičeve v pesmi »Ajša« in »Osamljena« že poznamo, k
ODGOVOR:	Ite Vašega dopisa
je -razvidno da sl predvsem želite izseliti oajemniika. Ker ste že dosegli pravomoćno sodno odpoved sobe. lahko zahtevate od stanovanjskega urada _ prisilno izselitev, ki jo pa sme izvršiti lo pod pogojem, da hkrati dodeli izseljeni stranki drug ustrezen stanovanjski prostor (10. in 18. čl. Zak. o stanov, in poslov, prostorih). Dokler torej take ustrezne sohe ne najde, ne «me .po zakonu izvršiti sodne odpovedi. Vi lahko stvar pospešite če odkrijete in javite stanovanjskemu uradu tako sobo.
Zamuda v plačevanju najemni, ne in prispevka za uporabo vode ni odpovedni razlok. ki bi opra_ vičeval prisilno izselitev najemnika. Do plačila lahko pridete to na ta način, da najemnika tožite na plačilo zapadlih obrokov pri sodišču. Okoliaost. da ima prejšnji lastnik hiše v tej sobi še nekaj pohištva, je za ta primer brea pomena razen če ni bilo v razlastitvenem postopku z odločb® o zamenjavi hiš kaj drugega določeno ali dogovorjeno.
N. F. Maribor
VPRAŠANJE: S posredovanjem
agencije z nepremičninami ste našli primernega kupca za svojo hišo. MLO Vacn po izjavi pravnega referenta prodaje ne dovoli, ker da gre za večjo kot dvesta. nevanjsko hišo. kar pa po Vašem ronenJu ni točro. Kaj Vam je storiti, da se vam prodaja odobri, ker imate sedaj celo dva kupca, ki bi kupila hišo. eden spodnji drugi ztgornii del?
ODGOVOR: Po Uredbi nad prometom z nepremičninami (Ur. 1. FLRJ 24/48), je za prodajo hiše p c trebao ipopre-jšaje dovoljenje, v Vašem primem MLO Maribor. Ta ne sme dati dovoljenja če gre za prenos v špekulativne namene ali če si z njim pridobitelj ustvari stalno rento, ki je večia kot mu je potrebna za življenj© (3. čl. tč. a Uredbe). Ali je tak namen pedan ali ne. to presoja torej MLO na podlagi pribavljenih podatkov. Iz Vašega demisa izhaja, da ste dobili pri MLO negativne informacije. Ce n-ste s temi zadovoljni napravite na MLO pismeno prošnjo za odobri, tev kupne pogodbe, na pcdl2.gi katere bo MLO izdal obraz’ odločbo. Če bo odločba odklonilna, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločbe pritožite na republiški državni sekretariat za go-spedarsitvo (pritožbo morate vložiti eieiposredfto reS MLO) in če tudi z njegovo rešitvijo ne bi bili zadovoljni, imate pravico v ca_ daljnäto 39 dneh po njenem prejemu sp rešiti upravni sr or s tožbo pri Vrhovnem sodišču LRS.
Pripomba uredništva:	Prosimo
vse tiste, ki izricao žele pismeni edgovor aa vprašanje, da prileže znamko za ofisovor.
? KUPON j
•	;
•	za	pravno	posvetovalnico	S. P.	^
•	.	•
■	»Odgovori	na	vprašanja«	.
•	f
Ob otvoritvi asfaltirane
ceste v Škofji Loki
V nedeljo 15. novembra cb sklepu tradicionalnega škofjeloškega tedna bodo v Škofji Loki odprli novo asfaltirano cesto, ki je do sedaj dovršena od kapucinskega mostu do kolodvora na Trati ter odcepek ceste proti Spodnjemu trgu do mostu pri tovarni klobukov ter do Dolenjčeve hiše proti Stari Loki.
Skupni stroški za vsa dela, ki se bodo še prihodnje leto nadaljevala in dovršila, bodo znašali 47,500.GQQ din. Do sedaj dovršena dela stanejo 33 milijonov din. 1 m dograjene ceste stane 11.000 din.
Slavnostna otvoritev ceste bo v nedeljo ob 10. uri pri Šifrerju s sodelovanjem vojaške godbe. Pri otvoritvi bo govoril član izvršnega sveta LRS tov. Boris Ziherl in kandidatka za republiško skupščino tov. Mira Svetinova. Po otvoritvi bo nagradna štafeta, pri kateri bodo sodelovali Partizan, gimnazija in JLA. Poleg štafete bodo tudi avto-moto in pionirske dirke na novi cesti.
Z večerno akademijo v kulturnem domu Lo škofjeloški teden zaključen.
•
Pred nekaj dnevi je priredil ljubljanski oktet v prenapolnjeni dvorani kulturnega doma v Škofji Loki koncert Navzoči so z užitkom spremljali pester spored, ki je obsegal umetniške pesmi in popularne ljudske pesmi vseh narodov Jugoslavije. Škofjeločaui so nato izrazili željo, da bi bile tovrstne prireditve v Škofji Loki čim številnejše.
temu se je pridružila še pre-lepo podana »O moja dobra smrt«. Sonja Drakslerjeva je najbolj »koncertantka« med vsemi. Pesmi so bile kot pisane zanjo in v njih je prišel njen mehki, a kljub temu voluminozni glas do polne veljave. Samo Smerkolj je pel peserrt (»Slovo«), ki je v klavirskem partu najbolj obtežena, a skladatelj je to premalo upošteval, tako da je pevca, ki ima obširen in udaren glas, na mnogih mestih pokril. Izredno težko pesem je zapel zanesljivo in muzikalno. Lepo je prinesel tri narodne. Najmlajši koncertant med njimi je Zdravko Kovač, ki ima silno obširen lep glas. Malo začasno tremo je kmalu premagal in je zapel svoje pesmi, med katerimi je »Mejnik« muzikalno zelo zapletena, z vso potrebno dramatiko.
Lepemu prednašanju vseh pevcev bi osporaval samo izgovorjavo, ki mora biti nujno tako jasna, da se jo razume brez napora, kar je pri klavirski spremljavi vedno mogoče doseči.
Spremljal je izvrstno skladatelj, ki je samb pri nekaterih pesmih bil premočan, s čemer je tudi tekst, ki žal ni bil tiskan v programih, večkrat postal nejasen.
Dr. Danilo Švara |
ET.
Nadaljevanje gospodarske
diskriminacije
Zavezniška vojaška uprava podpira izvajanje diskriminacije italijanske vlade napram naši državi
Trst, 13. nov. (Tanjug). Trgovina med cono »A« STO in Jugoslavijo se je v novembru občutno zmanjšala, ker je ZVU dovolila, da se na področje pod nieno upravo razširi odlok rimske vlade o prepovedi izvoza blaga iz Italije v Jugoslavijo. Te dni prihajajo mnogi tržaški trgovci v jugoslovansko trgovsko predstavništvo v Trstu in se pritožujejo, da v ZVU ne morejo dobiti izvoznih dovoljenj za Jugoslavijo skoraj za nobeno vrsto blaga. Obenem protestirajo zaradi takega slepega posnemanja določb iz Rima, ki jih izvajajo funkcionarji Italijanske vlade v Trstu, poudarjajoč, da jim povzročajo taki, taradi problematičnih političnih vzrokov storjeni ukrepi tukajšnjih oblasti, veliko materialno škodo.
Tržaški trgovci poudarjajo, da se vsi ukrepi, ki jih izvajajo v Italiji, avtomatično razširjajo tudi na Trst, kakor bi bila co-
vanske ljudske armade generalni polkovnik Peko Dapčevič je priredil nocoj sprejem v prostorih Doma JLA na čast turške in grške vojaške delegacije, ki vodijo skupaj z našo vojaško delegacijo tripartitne vojaške razgovore v Beogradu.
Po sprejemu so elani grške in turške vojaške delegacije prisostvovali v Narodnem gledališču baletu »Zlata ribica« in »Španski kaprico«.
Izjava grškega
zunanjega ministra Si efa.no p ul osa
Atene, 13. nov. (Tanjug). V
intervjuju, ki ga je dal new-y.ors'kemu dopisniku opozicijskega časopisa »Eieiteria«, je grški minister za zunanje zadeve izjavil, da se kažejo ugodne perspektive za zboljšanje splošnih stikov s Sovjetsko zvezo, če se ne bi nenadoma poslabšal svetovni položaj.
Stefanopulos je nato izjavil, da je deloyanje novega stalnega sekretariata balkanskega pakta znamenje njegove trdnosti. Poudaril je pomen vojaških razgovorov v Beogradu. Na vprašanje, če je italijansko-ju-goslovanski spor vplival na odnose med tremj balkanskimi državami, je grški minister izrazil prepričanje o trdnosti trojnega pakta in zaupanje v rešitev tržaškega vprašanja. Omenil je tudi, da se bo utrjevanje balkanskega pakta nadaljevalo po podpisu vojaškega sporazuma. Stefanopulos je končno izrazil željo Grčije, da bi navezala diplomatske stike z vsemi balkanskimi sosedi, z
na »A« del Italije In kakor bi ZVU več ne obstojala. Rimska vlada ie dejansko po svojih funkcionarjih, ki jih je poslala v Trst na podlagi lanskega londonskega sporazuma, popolnoma podredila svojim ciljem aparat ZVU.
Kako daleč so šli v tem, priča tudi dejstvo, da ZVU ne izstavlja dovoljenj za izvoz blaga iz Trsta v Jugoslavijo niti 2
Dunaj, 13. nov. (Tanjug). Objava knjige avstrijskega zunanjega ministra Gruberja »Med osvoboditvijo in svobodo« je že lO dni predmet živahne razprave v avstrijskih političnih krogih. Odlomki, ki so objavljeni v dunajskem listu »Die Presse«, so izzvali najprej razprave, nato pa proteste in obsodbo v krogih
Bolgarijo pa šele po prejšnjem sporazumu o spoštovanju obveznosti, ki izvirajo iz mirovne pogodbe.
Moskva, 13. nov. (r) Sovjetski zunanji minister Molotov je imel danes tiskovno konferenco, ki ji je prisostvovalo nad 10O domačih in tujih novinarjev. — Molotov je izjavil, da sovjetska vlada načeln0 sprejema udeležbo na vsaki mednarodni konferenci za rešitev spornih vpra. šaj s pogojem, da bo sodelovala tudi Kitajska in da ima konferenca določeni namen, ter je dodal, da je konferenca zunanjih ministrov velikih sil od' visna od zahodnih sil in njihove pripravljenosti, da razpravljajo o mednarodni napetosti ter nemškem vprašanju in podobnih problemih evropske varnosti. Molotov je dejal, da pomenijo načrti zahodnih sil za ponovno oborožitev Zahodne Nemčije nevarnost za mir in da vlada dr. Adenauerja vzpodbuja maščevalno razoploženje preti Sovjetski zvezi in vzhodnoevropskim državam. Ponovna oborožitev Nemčije pa bi tudi ogrožala druge zahodnoevropske države. Molotov je izjavil, da po. sebni namerni, za katere so sklicali konferenco na Bermuddh, nikakor ne bi mogli roditi rešitve mednarodne napetosti in je dodal, da zahodni predlog za sestanek štirih zunanjih mini-
malim obmejnim kliringom, ki je popolnoma v kompetenci ZVU. Po svojih funkcionarjih v ZVU je rimska vlada razširila prepoved za izvoz blaga v Jugoslavijo celo tudi na promet med cono »A« in jugoslovansko cono STO. Danes se je zgodil primer, da so kamioni nekega podjetja iz jugoslovanske cone prišli v Trst po žvepleno kislino, za katero je bilo že izdano izvozno dovoljenje, vendar jo niso mogl; odpeljati, čeprav je bila že plačana, ker so carinski organi prepovedali izvoz, z obrazložitvijo, da je ta žveplena kislina kupljena v Italiji in da je težaška tvrdka v tem primeru samo posredovala.
ljudske stranke, ker je pisec objavil razgovore, ki so jih nekateri pomembni voditelji stranke imeli meseca maja 1947 z narodnim poslancem in enem izmed voditeljev KP Avstrije Ernestom Fischerjem zaradi sodelovanja in vstopa predstavnikov avstrijske KP v vlado. Socialistični tisk je takoj reagiral in močno napadel voditelje ljudske stranke kot kolaboracioniste ter izkoristil ta primer za politično propagando. Ko je kancler Raab demantiral Gruberjeve navedbe, je ta politična afera prešla v fazo krize, ki je pripeljala do Gruberjeve ostake.
Dunaj 13. nov. (Tanjug) V zvezi z ostavko dr. Gruberja je nocoj ljudska stranka objavila posebno sporočilo, v katerem ugotavlja, da je odbor petorice. ki ga je določilo zvezno vodstvo stranke zaradi proučitve različnih strankinih vprašanj razpravljalo na svoji današnji seji med drugim tudi o vprašanjih, ki so nastala v zvezi z objavo knjige zunanjega ministra dr. Gruberja in o različnih komentartih. ki so se v zvezi s tem pojavili v javnosti.
Poročilo pravi da je dr. Gruber izjavil pred odborom, da ni imel namena obtožiti v knjigi navedenih političnih oseb^sti stranke zaradi omahljivega ali celo nepa-triotičnega stališča, ter je priznal da so nekatera formulacije v knjigi lahko izzvale v javnosti drugače« vtis.
strov v Luganu ni resen, ker da se zahodne süe doslej sploh niso mogle sporazumeti o namenih konference.
Nero York, 13. nov. (r). V političnem odboru OZN je soojetski delegat Višinski zahteval sklicanje konference zunanjih ministrov petih sil, vključujoč LR Kitajsko, ki naj bi razpravljala o ukrepih za zmanjšanje mednarodne napetosti. Višinski je kritiziral pogodbe o evropski obrambni skupnosti in izjavil, da so ameriški načrti za ponovno oborožitev Zahodne Nemčije dejanski ozrok, da se Vzhodna in Zahodna Nemčija ne moreta ponovno zediniti Odgovarjajoč Višinskemu, je francoski delegat Moch izjavil, da pogodbe o evropski obrambni skupnosti še niso v veljavi in je izrazil upanje, da bodo Združeni narodi dosegli tak napredek na poti k razorožitvi, da bo postalo nepotrebno, da te pogodbe sploh stopijo d ve-l javo.
Šesto žrebanje n. ljudskega posojila preloženo Beograd, 13. nov. (Tanjug). Kakor se je zvedelo, šesto žrebanje II. ljudskega posojila ne bo, kakor je bilo prej sporočeno, 15. novembra, temveč v ponedeljek, 23. novembra. Izplačevanje amortiziranih obveznic in dobitkov se bo začelo 8. decembra letos.
Sekretar socialistične mladine Španije o naši državi Beograd, 13. nov. (Tanjug). Sekretar socialistične mladine Španije in član biroja Mednarodne federacije socialistične mladine Salvadore Martinez-Dasi, ki je skupaj s sekretarjem Socialistične delavske partije Španije Rudolfom Ljope Ljoipisom gost SZDL Jugoslavije, je podal nocoj beograjskim novinarjem svoje vtise iz naše države, v kateri je že 15 dni.
»Ce primerjamo napredek v Jugoslaviji s položajem, v katerem je bila vaša država v prvih povojlnih dneh« — je dejal med drugim S. M. Dasi — »se lahko najbolje oceni obseg in pomen vaše socialistične graditve. To je napravilo name močan vtis, kakor tudi vaš sklep, da izročite delavskemu razredu tovarne in druge gospodarske objekte v neposredno upravljanje. Ljudska mladina Jugoslavije ne prispeva s svojo udeležbo pri graditvi nove Jugoslavije le svoiemu nacionalnemu blagostanju, njeni uspehi in izkušnje bodo koristile mladini drugih dežel in potemtakem tudi socialistični mladini — Španije.«
Predlog
za reorganizacijo sekretariata OZN New York, 13. nov. (Reuter). Generalni sekretar OZN Dag Ha-mmarskjöld je danes predlagal Generalni skupščini reorganizacijo sekretariata, ki bi omogočila vzpostavitev neposred-neje kontrole generalnega sekretarja nad osebjem in finančnim poslovanjem, sčimer bi se proračun OZN v prihodnjem proračunskem letu zmanjšal za milijon dolarjev.
Jugoslovansko delegacijo ne straži več vojaštvo
Trst. 13. nov (Tani us) Danes popoldne je bila umafcniena vojaška straža z dvorišča jugoslovanske delegacije v Trstu Na tem mestu se je od sobote naprej to je dan potem, ko so izbruhnile krvave fašistične provokacije vsak dan izmenjaval po en vod britanske oziroma ameriške voj- h ske. Na dvorišču ni sedaj nobene g s»traže, le pred vhodom v po- g slop je jugoslovanske delegacij« g straži neka,j pripadnikov tržaške B civilne policije.	3
Procesi v Boliviji	%
La Paz. 13. nov. (UP) Bolivijska S vlada je danes sporočila, da bo g prišlo pred sodišče 750 oseb žara- Ej dl »finansiranja, pripravljanja ali H organiziranja« neuspelo vstaje ki S naj bi bila pred nekaj dnevi- S V uradnem sporočilu pravijo, da B so med temi osebami tudi trije S bivši predsedniki republike k; N bodo sojeni v odsotnosti, ker ne ■ živijo več v Boliviji.	$
ZDA še ne bodo trgovale I s Kitajsko	ji’
Wasihington 13. nov. (UP) — S Predstavnki ameriškega zunanje- B ga ministrstva Henry Suydam je g da/nes izjavil, da ne obstoji še g nikak načrt za ublažitev prepove- 3 di trgovine s Kitajsko. Suydam je g to dejal v zvezi z nedavno iz. 8 javo predsednika avtomobilske g družbe »Chraysler« Thomasa, ki g je dejal, da bodo verjetno v bliž- g nji prihodnosti lahko izvažali gj ameriške avtomobile na Kitajsko, g
Eden obtožuje Egipt |
London. 13. nov. Britanski zn. gg naciji minister Anthony Eden je B obtožil egiptovsko vlado vmeša- n vanja pri volitvah v Sudanu. Eden n je v pismenem odgovoru na fi vprašanje nekega poslanca konservativne stranke poudaril, da je Velika Britanija trdno odločena podvzetj vse ukrene za zagotovitev svobodnih volitev v Sunanu.
Washington. 13. nov. (UP) Pred.
sednrik ZDA Eisenhower je prispel danes s posebnim predsedniškim vlakom na kanadsko ozemlje, kjer st« ga sprejela kanadski minister za zunanje zadeve Pearson in ameriški veleposlanik v Kanadi Douglas Stuart.
&rški tmU © vojaških
razgovorih
Atene, 13. nov. (Tanjug). Ves atenski tisk pazljivo spremlja potek konference zastopnikov generalnih štabov treh balkanskih držav v Beogradu. Listj objavljajo obširne izvlečke iz govora državnega sekretarja za narodno obrambo generalnega polkovnika Ivan3 Gošnjaka in posebno poudarjajo njegove besede, da trojni pakt služi za obrambo pred vsakim agresivnim napadom, pa naj bi prišel odkoder koli, in da sporazum ne bo nikoli uporabljen za napad na druge države. »Vima« piše, da razgovori v Beograda kažejo ohrabrujoče rezultate, posebno v zvezi s proučevanjem možnosti za formuliranje in končno odobritev načrta trojnega vojaškega sodelovanja.
Sprejem v čast g rške in turške vojaške dele gaci je
Beograd, 13. nov. (Tanjug).
Načelnik generalštaba Jugoslo-
Zadnji dogodki v Avstriji
Dr. Gruber podat ostavko
Tiskovna konferenca pri Molotovu
Sovjetska vlada se bo udeležila mednarodnih konferenc, če bo navzoča tudi Kitajska
Diname drugi finalist
... zdaj po treh minutah
Serija kazenskih strelov se je končala v prid Zagre bčanov
Zagreb, 13. nov. Upravi BSK In Dinama «ta se včeraj končno sporazumeli za nadaljevanje enajstmetrovk izmenoma, ki oaj bi določile drugega finalista v tekmovanju za pokal maršala Tita. Tako se je dane» na igrišču Dinama v Maksimiru že pred 15. uro zbralo številno občinstvo, ki je hotelo videti, kdo izmed obeh nasprotnikov si bo priboril vstop v finale tega našega največjega nogometnega tekmovanja.
V prisotnosti delegata Camernika, Člana IO NZJ in zagrebškega sodnika Milfenka Podupskega je prišlo no igrišče po 7 igralcev domačega gostujočega moštva, pri katerih je bilo opaziti precejšnjo nervozo, enako kakor tudi pri sodniku žreb je določil, da bo izvajal Dinamo prvo enajstmetrovko, ki jo je vratarju BS K streljal Benko. Ta je poslal žogo nizko v desni kot in dosegel vod stvo 1:0 za Dinamo. Nato «e je pripravil za strel vratar Dinama Ma-jerović. Za BSK je bil eksekutor Tasič, ki je izenačil na 1:1 Ponovni žreb je določil, da je bil na vrsti BSK. Kaloperovič je streljal silovito.
MEDNARODNI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR V ANGLIJI
Sijajna igra Gabriči
Kakor smo že poročali, je v teku mednarodni namiznoteniški turnir Auglije v Manchestru, na katerem sodelujeta tudi jugoslovanska mojstra bele žogice Vilira Harangozo in Gabrič. Slednji je 9 svojo odlično igro. kakršno je pokazal v svojih
toda iznad prečke, vendar je sodnik Podupski ukazal ponoviti strel, ker se je Majerovič premaknil ■ mesta še preden je žoga odletela. Zaradi tega neuspeha je bil Kaloperovič nervozen in je poslal žogo v prečko.
V vrata je nato stopil Radenkovič,
Streljal pa je Mantula, uspešno ▼ desni kot S tem je bilo izvajanje enajstmetrovk končano, ker je Dinamo prvi dosegel zmagoviti gol.
Tako se je po 120 minutah igre. ki se je tudi po podaljšku končala neodločeno 1:1 in petih veljavnih
DR2AVNO PRVENSTVO ? NOGOMETU
__ajstmetrovk, ki so se končale f
rezultatom 4:4, ter več neveljavnih, ki »o jih izvajali že 1. novembra, s današnjim uspehom v kratkem nastopu treh minut Dinamo plasiral v finale pokalnega tekmovanja, v katerem bo igral 29. t. m. s splitskim Hajdukom v Beogradu.
Dinamo in BSK sta se pritožila
Zagreb. 13 nov. Po izvedbi današnjih enajstmetrovk ki so se končale v prid Zagrebčanov, sta se Dinamo in BSK vnovič pritožili.
Jutri pa: tretji in trinajsti
VILI M HARANGOZO
najboljših dneh, odpravil enega izmed favoritov za prvo mesto Francoza Roothofta 3:0 (21:8, 21:14, 21:14), s čimer se je uveljavil za četrtfinale. Tudi Vilira Harangozo je prišel v ožje tekmovanje, ker je premagal Backerja. Tema dvema bodo delali v četrtfinalnem tekmovanju družbo še Angleža Bergman in Leach ter Francoz Amouretti.
Komaj so se pomirili živci in poleglo razburjenje od zadnjih rezultatov v najvišji nogometni konkurenci, je že spet na vrsti naslednje (XI.) kolo v I. zvezni ligi, ki bo obsegalo vseh sedem tekem. Dogodki jutrišnje nedelje bodo nekoliko pomembnejši že zaradi tega, ker bo potem v tem tekmovanju nekaj daljši odmor, ki ga je vsekakor laže prebiti * dobrim rezultatom v žepu, kakor pa z obč§tki, da hudega kar noče biti konec.
Med srečanji XI. kola zanima seveda Ljubljančane predvsem nastop trinajstega proti tretjemu, ali po naše
nastop Odreda proti Dinamu v Zagrel
ki spada med enega najtežjih po letošnjem razporedu. Razen Hajduka so Odredovci vse najmočnejše nasprotnike sprejemali (ali pa jih še bodo) na domačem travniku, medlem ko morajo po to kislo jabolko nrav v Maksimir. Naloga, ki jih čaka, ni prav nič lahka in majhna, zato pa tembolj častno je število tistih, ki vendarle pravijo, da bi se Odred lahko to pot le vrnil iz Zagreba s kakšnim presenečenjem. Ce je že prekucnil Crveno zvezdo, zakaj ne bi kaj podobnega, pa še na tujem Igrišču povrhu, napravil še z Dinamom, da spet enkrat razveseli svoje pristaše in prilije novega olja tihi nach, da njegovo letošnje gostovanje. v tej elitni družbi ni enkratno.
Bodisi kakor koli, ari kot objektivni opazovalci dogodkov na zelenem polju nočemo reči več, kakoT da mu želimo v tem trdem boiu čimveč vztrajnosti in vzdržljivosti ao konca, kajti Dinamo tudi v tej tekmi ne bo niti najmanj sentimentalen Točke so tudi njemu enako mile kakor Odredu, za njegov sloves, ki je do «em že tudi utrpel nekaj škode, pa prav tako potrebne kakor Ljubljančanom. To se pravi, da bodo Zagrebčani zaigrali najmanj tako kakor z vsakim drugim, in bo v tem primeru prtljaga Odreda na povratku verjetno nekoliko težja, kakor po navadi, kolikor seveda ne bodo posule vmes okoliščine, s katerimi navadni zemljani ne moremo računali vnaprej.
V ostalih tekmah te nedelje se bodo sestali:
v BEOGRADU BSK ln Lokomotiva ter Radnički in Rabotnički, ▼ SARAJEVU Sarajevo in Crvena zvezda, v SKOPLJU Vardar in Partizan,
▼	OSI TEKU Proleter in Hajduk ter
▼	SUBOTICI Spartak in Vojvodina.
Ce bi hoteli še za te pare kar koli prorokovati, tedaj bi na prvi poglea prisodili uspeh in vsaj nekaj točk BSK, Radničkemu, Zvezdi, Partizanu, Hajduku in Vojvodini. Res pa je, da igrajo zadnji štirje favoriti na tujih terenih in so nekateri njihovi nasprotniki dovolj muhasti, da lahko priskrbijo nevšečnosti vsakomur.
V	naslednji konkurenci ▼ zveznem merilu
V II. ZVEZNI LIGI so pari jutrišnje nedelje razporejeni takole:
Borac t Napredak o Banjaluki, Mačva t Železničar (S) d Šabcu; Lovčen : Budućnost na Cetinju; Zagreb : Velež v Zagrebu in Šibenik t Branik o Šibeniku.
Našega miljenca — enajstorico Branika iz Maribora — čaka poiem-takera jutri dolga in napo/oa, pa tudi sicer malo obetajoča pot v Šibenik. Dolgo že pričakujemo, da bi nas Branik potolažil s kakšnim vsaj skromnim prispevkom v dobro, toda verjetno tega tudi to nedeljo ne bo mogel storiti. S Šibenikom «e pozu a že iz prejšnjih dob in kadar koli s'a se spoprijela, ni imel kaj pri a uspeha.
TUDI HRVATSKO-SLOVENS^A LIGA
bo jutri napredovala za nadaljnje (IX.) kolo, ki pa, žal, zaradi nel i-terih težav in posebnih dogovo v ne bo popolno. Tako bo izos: a tekma med Kladivarjem iu Izolo, a tudi Korotan in Ljubljana sta se dogovorila za preložilev niedren :e-ga obračuna, ker gredo železni T rji na kratko gostovanje v A**s. .jo. Obseg bo potemtakem »samo« : . at-ski, in bo obsegal tele štiri iitme:
V	Splitu Split : Segesfa, v Borovu Staven : Teksfilac (V), na Peki Kvarner : Metalac in v Varaždinu Sloboda : Lokomotiva.
Iz tega razporeda slovenski udeleženci ne bodo torej dobili nobeue točke, vendar nas tolaži, da so te odločitve vsaj samo odložene.
Za temi tremi konkurencami pa nočejo zaostajati niti SLOVENSKI UGASI, ki bodo jutri prav tako odigrali svoje VIII. prvenstveno kolo z naslednjimi dvoboji:
Jesenice : Odred B. Piran : Slovan, Aurora : Krim in Postojna : Železničar (Branik in Domžale sta se sporazumela za odložitev) in Proletarec : K inar (S), Železničar : Celje, Drava : Nafta, Aluminij : Sobota in Rudar (T) : Rudar (V),
''revi dv;0:.r.je ut
Drevi ob 19.30 bo v dv-oran! Doma kulture železničarjev poleg glavne železniške postaje tekmovanje v dviganju uteži za prven, stvo Slovenije. Prijatelji močnih ljudi vabljeni!
KVALIFIKACIJSKA TEKMA ZA SVETOVNO PRVENSTVO
Italija : Egipt
2:1 (0:1)
Kairo. 13. nov Pred okrog 20.000 gledalci je bila danes odigTana prva kvalifikacijska tekma za svetovno nogometno prvenstvo iz IX skupine med reprezentancama Italije in Egipta.
Egipčani so začeli že od vsega začetka zelo nevar.no napadati, toda prvih deset minut nobeden izmed vratarjev ni do-bil žoge Pozneje sta oba napada izvedla nekaj uspešnih akcil do vrat vendar so tamkaj napadalci zapravili več zrelih pozicij. V 33. min. je iz lepe akcije proti gostom po srednjem napadalcu Djbiju padel prvi gol v korist domačinov Italijani so se zelo trudili, da bi to izgubo č:'m prej zravnali, vendar j;im do odmora ni uspelo
V drugi polovici tekme so Egipčani deloma spremenili napadalno vrsrto. toda tudi to Ut» nj rešilo vedno hujšega pritiska Italije Po nekaj neuspelih napadih je v 17. minuti po streljanem kotu dobil žogo srednji napadalec Gratton in jo z glavo pot snil v mrežo. Stanje je bilo izenačeno Zdai so gostje š» mnogo siloviteje pritisnili in stalno zanosiievali egiptov skegQ vratarja dokler slednji nazadnje le ni kaoitulfral. v 34. minuti je po dobro prem‘šl j eni kombinaciji dobilo žogo levo krilo Mucciueüii in jo — no čudnem naključju prav tako z glavo — poslal v mrežo. Kljub obojestranskim naporem, da bi na izidu še kaj spremenili. 1n do konca n stalo piri doseženi zmagi Italijanov.
Za jutrišnjo prvenstveno nogometno tekmo z Dinamom je vodstvo NK Odred določilo naslednje igralce, ki pridejo v poštev za sestavo moštva:	Bencik Arsič
Pelicon. Piska-r. 2umbar Lesjak. Berginc. Bel cer Kompoš Žižek. Toplek. Zivotič. Hacler Hočevar.
Plavalni klub Ilirija obvešča svoje člane, da bo jutri ob 10.30 v dvorani Zavoda za socialno zavarovanje (Kidričeva 5) obvezen sestanek na katerem se bodo pogovorili o bližnjem občnem zboru.
Smučarja, po*or! V nedeljo ob 10 bo repu bi ški gozdn i tek za smučarje tekače na letnem telo. vadišču v Tivoliju. Udeležba obvezna za vse tekmovalce A in B skupine, zaželeni pa so tudi vsi ostali tekmovalci — Smučarska zveiza Slovenije.
Romunski šport je, sodeč po posameznih poročilih, ki prihajajo od-ondot, v krepkem razvoju. Niso se izkazali samo nogoetaši v boju s »o-vjetskim moštvom, marveč se uoe-l javi ja jo tudi posamezniki. Tako it tekačica Edita Treybalooa pri lahkoatletskih tekmah o Temišvaru dosegla nov svetovni rekord na eno miljo (1609.14 m). Progo je pretekla v času 5:01.6 in presegla svetovni rekord angleške tekmovalke Baltove za 0.5,4 sekunde. — V Varšavi pa je bilo nedavno nedeljo tekmovanje v dviganju uteži. Nastopili so soviet ski in poljski tekmovalci. Sovjetski tekmovalec lahke kategorije Nikolaj Kost plev je dosegel nov svetovni rekord $ sunkovitim dvigom uteži 118.? kg
Eden najbolj poznanih svetovnih trenerjev rokoborbe v pto-stem slogu Hodža (Turčija) bo imel v dneh od 20. novembra do 5. decembra v Beogradu tečaj za petnajsterico naših trenerjev.
Za svetovno prvenstvo v smučanju. ki bo v dneh od 13. do 21.
februarja v Folunu (švedska) — klasične discipline — in v dneh od 27. februarja do 7. marca v Arenu — alpske disc plime — s* ja dosGej prijavilo že 20 držav. Našo državo bo zastopalo 15 tekmovalcev.
Sestanek komiteja FiFA
Pariz, 13. nov. Izvršni komite FIFA je na današnjem sestanku o Parizu sprejel sklep, da bo 6. junija 1954 v Madridu tekma Evropa : Južna Amerika. Sprejel je tudi poročilo organizacijske komisije, da so se o finale svetovnega prvenstva poleg Urugvaja in Švice, ki nista sodelovali v kvalifikacijah, že plasirale Belgija, Madžarska, ĆSR in Anglija. Sklenili so, da bo v okviru proslave 50-letnice FIFA od 20, do 22. junija 1954 v Bernu kongres FIFA, slavnostna proslava pa 23. junija o Spiesu ter so odobrili načrt zlate medalje, ki jo bodo ob tej priložnosti izdali. Komite je dal priznanje organizatorjem trening tekme reprezentance FIFA z >Barcelono< v Amsterdamu in tekme z Anglijo v Londonu, posebno priznanje pa predsedniku komiteja za sestavo reprezentance Lotsiju na doseženih uspehih. Komite je z zadovoljstvom sprejel poročilo o organizaciji mednarodnega mladinskega turnirja, na katerem bo sodelovalo 17 držav, ter je dal predloge organizatorju, belgijski nogometni zvezi. Pri razpravljanju o pravilih igre je komite upošteval sklepe FIFA od letošnjega junija na zasedanju v Eastbornu ter je pooblastil arbitražno komisijo, naj mednarodni komisiji poda preg-log za izpolnitev pravil. Izvršni komite j? odobril sklep mednarodnega olimpijskega komiteja, da bo o finalu nogometnega turnirja leta 1956 v Melbournu tekmovalo lahko samo 16 držav.
„SLAVOLOK
ERICH MARIA REMARQUB
ZMAGE3
Ugasil je cigareto in se zravnal. Dovolj. Kdor se mnogo ozira nazaj, se lahko v kaj zaleti alj kam strmoglavi.
Avto je plezal zdaj po ulicah Montmartra navkreber. Nehalo je deževati. Oblaki so se podili po nebu, posrebreni, težki in urni, nosne matere, ki so naglo hotele poroditi košček meseca. Kate Hegström je velela, naj avto ustavi. Izstopila sta in šla peš nekaj ulic navzgor, okrog vogala.
Spodaj je ležal Pariz. Široko zleknjen, migljajoč, moker, Pariz. S cestami, trgi. nočjo, oblaki in mesecem, Pariz. Venec bulvarov, bledi sij pobočij, stolpov, streh, mraku, vrženega proti luči, Pariz, \eter z obzorij, iskrenje ravnice, mostovi iz črnine in jasnine, plohe, ki se preletavajo daleč nad Seino, neštete luči avtov, Pariz, lzkljubovan noči, gigantski čebelnjak brnečega življenja, sezidan nad milijoni smrdljivih kanalov, svetlobni cvet Bad njegovim smradom pod zemljo, rak in Mona Lisa, Pariz.«
»Trenutek, Kate,« je rekel Ravie. »Prinesem kaj za naju.«
Stopil je v krčmo zraven. Topli duh po svežih krvavicah in jetrnicah mu je udaril naproti. Živ krst se ni zmenil za njegov kostum. Dobil je steklenico konjaka in dva kozarčka. Gostilničar je odprl steklenico in spet rahlo vtaknil zamašek nazaj.
Kate Hegström je stala zunaj, prav tako, kakor jo je zapustil. Stala je tam v svojem kostumu, tanko odražajoč se od razgibanega neba — kakor da je bila pozabljena iz nekega drugega «toletia, ne pa Američanka švedskega porekla iz Boslona.
»Nate, Kate. Najboljše zoper mraz, dež in upor prevelike tišine. Izpijva to tu na zdravje mesta pod nama.«
»Da.« Vzela je čašo. »Dobro, da sva se pripeljala sčm gor. Ravie. Bolje kakor vse zabave sveta.«
Izpila je svojo čašo. Mesečina ji je padala na rame in na obleko in na obraz. »Konjak,« je rekla. »In še dober.«
»Pravilno. Dokler spoznavate to, je vse v redu.«
»Dajte mi ie enega. In nato se peljiva spet navzdol in preoblekla se bom in vi tudi, in pojdeva v Šeherezado in jaz bom zapadla v orgijo sentimentalnosti in se pomilovala in poslavljala od vseh prekrasnih površnosti življenja in od jutri dalje bom samo brala filozofe, delala oporoke in se vedla svojemu stanu primerno.«
V hotelu je Ravie na stopnicah srečal gospodinjo. Ustavila ga je. »Imate trenutek časa?«
»Jasno.«
Povedla ga je v drugo nadstropje in z zasilnim ključem odprla neko sobo. Ravie je videl, da je še obljudena.
»Kaj pa se to pravi?« je vprašal. »Zakaj vdirate sčm?«
»Rosenfeld stanuje tukaj,« je rekla. »Izseliti se hoče.«
»Jaz ne bom menjal svoje sobe.«
»Izseliti se hoče in ni zadnje tri mesece nič plačal.«
»Saj ima svoje stvari tu. To mu lahko zadržite.«
Gospodinja je zaničljivo brcnila ob kovček, ki je stal odprt in oguljen zraven postelje. »Kaj pa je na vsem tem? Brez vrednosti. Lepenka. Srajce razcefrane. Obleka, saj jo že od tod vidite, Samo dve ima. Niti sto frankov ne dobim za vse skupaj.«
Ravie je skomizgnil z rameni. »Je dejal, da se hoče izseliti?«
»Ni. A človek tako stvar opazi. In danes sem mu v obraz rekla to. Priznal je. Zahtevala sem, da mora do jutri plačati. Ne morem si za stalno privoščiti najemnikov, ki ne plačujejo.«
»Dobro. Pa kaj imam jaz pri tem?«
»Slike. Te so tudi njegove. Rekel je, da so dragocene. Trdi, da lahko plača z njimi veliko več kakor stanarino. No, oglejte si jih malo!«
Ravie ni pazil na stene. Ozrl se je nanje. Pred njim nad posteljo je visela arleška pokrajina Van Gogha iz njegovih najboljših dni. Stopil je korak bliže. Ni dvoma, slika je bila pristna. »Grozno, kaj?« je vprašala gospodinja. »To naj bodo drevesa, te pokveke tu! In poglejte si samo tole tu!«
Tole tu je viselo nad umivalnikom in je bilo Gauguin. Naga deklica z južnega morja pred tropično pokrajino. »Noge!« je rekla gospodinja. »Gležnji kakor slon. In ta prismojeni obraz. Poglejte samo, kako stojil In tamle ima še eno, ki ni niti do kraja naslikana.«
Niti do kraja naslikan je bil Cezannov portret gospe Cezanne. »Usta! Kriva in na licu manjka barve. Rad bi me obernažil s tem! Videli ste moje slike — to so res slike! P<i naravi narejene in pristne in prašine. Zimska pokrajina z jeleni visi v obediwci. Ta zmazek tukaj pa je tak, kakor da ga je sam narc«il. Se vam ne zdi?«
»Nekako tako.«
»Samo to sem hotela vedeti. Vi ste vp^-lat izobražen človelc in se razumete na to. Niti okvirov nimajo.«