Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Številka 1 Din. Št 48. - Leto XX. — Kranj, 28. novembra 1936. ——>———■».......... II ■ | I*—" Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg št 1. Telefon št. 73 .Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefranki-anih pisem ne sprejemamo. — Naročnina sa .Gorenjec", celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, posamezna številka i Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Zedinjenje Zgodovina num prikazuje sliko borbe našega naroda za obstoj skozi dolgo stoletja. Vstrajali smo. vzdržali boj, ki je pretil, da bo popolnoma izbrisal slovensko ime. Redki so primeri v zgodovini, ki nam prikažejo uresničenje ideje o združitvi slovanskih narodov. Kakor utrinki zvezd se pojavijo — in izginejo. Samo-va država. — Določneje prvič stopijo v zvezo bratski narodi Slovenci, Hrvati in Srbi v dobi Ljudevita Posavskega, ko nastopijo skupno proti prodiranju frankovskih vladarjev. Ideja o uresničenju živi in zori v narodu dolga stoletja. Prehajali smo v oblast raznih gospodarjev, vladarjev dinastij neslo-vanskega rodu. občinske volitve v škofji loki Umno" gospodam/© L. 1918 se je uresničila ideja o zedi-njenju treh sorodnih bratskih narodov v močno državo Jugoslavijo. I. december naj bo vreden spomin, največji državni praznik, posvečen spominu uresničenja te velike ideje združitve treh bratskih narodov. Naša država Jugoslavija je mlada. Komaj zaživela a preizkušena po težki preizkušnji. Izgubila je ustanovitelja te velike ideje blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra, duhovnega voditelja in ustvariielja te države. Jugoslavija je mlada in s ponosom in upom zre v svojega kralja Petra II, ki jo bo vodil po zmagovitih začrtanih potih svojega velikega prednika. Za občinske volitve, ki bodo 6. decembra, vlada posebno zanimanje. Naša JRZ ima že od okrajnega sodišča potrjeno listo, katere nosilec je Ziherl Matevž, gostilničar na Spodnjem trgu. On je ž<' sedaj, ko je bil po razrešitvi občinskega odbora, postavljen na čelo začasne občinske uprave, dokazal, kako zna gospodariti za ugled in dobrobit mesta. Na njegovi listi so zastopani vsi stanovi, prav posebno pa obrtniki in delavski stan. Delavci in obrtniki so zadovoljni, ker so jim izbrani kandidati porok, da se bo v Škof ji Loki v bodoče tudi zanje skrbelo in delalo. Občinsko gospodarstvo bo v dobrih rokah in s«' bo z ljudskim denarjem v teh težkili časih gospodarilo pametno in v skladu '' občinskimi potrebami. Naša občina ni bogata, čakajo jo pa še velike potrebe. Nujno je potrebno u-radno poslopje in prav bi bilo, da se podero vse tri občinske hiše in se tu na Mestnem trgu zgradi novo poslopje. Misliti moramo tudi na način, kako da se poceni električni tok. občina bo pri-morana skrbeti končno tudi za lastno elektrarno, ki naj bi dobavljala javno razsvetljavo za občino in tudi za občane hišno razsvetljavo. Ureditev znamenja na trgu je nujna. Če se ur-di trg pred kapucinsko cerkvijo, bo tudi nastalo vprašanje prestavitve vojaškega spomenika. Kolodvorski peron je tudi potreben in naj se takoj po izvolitvi pristopi k njegovi izvedbi. Zato morajo biti na vodstvu občine res delovni, pošteni in nesebični možje, ki jim bo dobrobit občine pri srcu. Da je v Škofji Loki tudi opozicija, je smo po sebi umevno. Povsod se dobi nekaj nezadovoljnežev, ki jim ni nobena stvar in nihče všeč. Ker pa do dan^s še niti liste niso pričeli sestavljati, in kot prihajajo iz njihovih vrst izjave, ne mislijo na svoj nastop, zato o njih tudi ne bomo za sedaj pisali. Mi pa, ki smo prestali vihro JNS-ar-jev in smo ohranili zvestobo tudi v internaciji dr. Korošcu, voditelju slov. naroda, bomo šli 6. decembra vsi na volišče in volili l;sto JRZ, ki je edina predstavnica ljudske volje. Tadi naša občina se bo pridružila dolgi vrsti slovenskih občin, ki so že izrekle dr. Korošcu svoje popolno zaupanje. Mi volimo listo Ziherl Matevža! Prejeli smo dopis,, kako sta Kalan Franc iz Suhe in Križnar Anton iz Straži šča gospodarila pri okrajnem kmetskem odboru za okraj Škofja Loka in Kranj ki ga tudi v celoti objavljamo: Na seji okrajnega kmetskega odbora za kranjski in škofjeloški okraj v Kranju dne 3. avgusta t. 1. smo imeli priložnost slišati poročilo o poslovanju istega v 1. 1935 in 1936. Med drugim, menda med 18. različnimi vprašanji in obtožbami, so Kalan Franca iz Suhe tudi vprašali, zakaj je 1. 1935 vknjižil nad Din 10.000.— tako, da je za ta znesek stalno manjkalo denarja v blagajni okrajnega kmetijskega odbora. Kalan se je zagovarjal, da ne more primanjkljaja točno pojasniti, da je jemal denar tudi Križnar Anton, župan v Stražišču, da se bo pa še s tem pogovoril in da bo potem dal točno pojasnilo. Na seji kmetijskega odbora v Kranju, dne 9. novembra je tajnik odbora razložil, da se je Kalan Francu ob ponovni reviziji meseca oktobra t.l. torej 3 mesece po prvi reviziji kr. banske uprave, dalo priložnost, da pojasni u-gotovljeni primanjkljaj v blagajni o-krajnega kmetijskega odbora za leto 1935 in 1936. Vendar smo slišali, da je Kalan verodostojnost ugotovitve bauovinske revizije potrdil v vsem obsegu in da je izjavil, da nima več ni kakega dvoma o pravilnosti ugotovitve primanjkljaja nad Din 11.000.— v blagajni kmetijskega odbora. Točen uradni zapisnik oz. prepis tega Vam bomo poslali v objavo, čim dospe dovoljenje od kr. banske uprave. Zapisnik tega se nahaja pri okrajnem glavarstvu. Kalanu je nudila priliko revizijska komisija, da je povrnil ugotovljeno izgubo. O nerednostih poslovanja, pri okrajnem kmetijskem odboru v 1. 1935 in začetkom 1. 1936 po Kalanu in Križ- narju, torej ne more biti dvoma. Kljub vsemu temu se je na zadnji seji okrajnega kmetijskega odbora v Kranju samozavestno raztogotil Križnar Anton in začel kritizirati proračun okrajnega kmetijskega odbora, češ, da ni odobrenih podpor za vzrejo mladih bikcev itd. Ugotovljeno je vendar, da se je pri sestavi proračuna, pri katerem je imel Križnar Anton kot tajnik glavno besedo, vneslo za mlade bikce le malenkostni znesek Din 1000.— za oba sreza Kranj in Škof j a Loka, da je že sredi leta obljubil za mlade bikce ožji odbor s tajnikom g. Križnarjem Din 400.— več podpore kakor bi dopuščal predlagani proračun sploh, da so bile podpore za vzrejo mladih bikcev nestrokovnjaško in nesmotreno angažirane, da je moral plačati odbor svoj čas za pregled teh bikcev nekaterim članom znatne potnine, kakor si je računal svoj čas Križnar tudi za klasifikacijo semenske pšenice (delo, katero zamore izvršiti le izurjen agronom ali semeno-gojski specialist!) po Din 100.— dnevno (ocena bikcev je bila v Škofji Loki poverjena Kalanu!), da se Kalan-Križnarjev ožji odbor pri izvajanju proračuna sploh ni oziral na odobrene postavke, da se je izplačevalo vsepovprek ne glede na proračun. Izgleda, da sta smatrala Kalan Franc iz Suhe in Križnar Anton, okrajni kmetijski odbor za nekakšno privatno podjetje, ne pa za javno upravno ustanovo, katera mora javnosti in ljudstvu polagati račun o svojem delu in o uporabi ljudskega, občinskega denarja. Smatramo, da je dopisu nepotreben vsak komentar, saj si bodo čitatelji sami znali takoj ustvariti pravo sliko poslovanja in „umnega" gospodarstva pri okrajnem kmetijskem odboru, saj so bili to ljudje, ki so pri zadnjih volitvah nastopili kot nosilci ^Gospodarskih" list. — Položaj kmečke žene stara loka voli 6. decembra O kmečki ženi se malo govori in mulo piše Skromno in tiho sc drži v ozadju in vrši Telike dolžnosti v hiši in družini, žal pa zadnje čase redno bolj in vedno več — du celo preveč - v gospodarstvu. Moremo reči, da so to junakinje dolžnosti, junakinje žrtev in delu. Toda to junaštvo je samo po sebi umevno, je neopaženo, je pač dolžnost kmečke žene. To česar bi se hoteli v tem članku posebno dotakniti, je vedno slabši položaj v katerega prihaja kmečka žena radi gospodarske krize. Kmečka žena bi morala biti: žena. mati in gospodinja. Pod težkimi razmerami, pa te njene bistvene in prvenstvene naloge morajo stopati v ozadje, so postavljene na drugo mesto. Na prvem mestu pa je žena danes bolj delavka, je dekla v gospodurstvu, ki se ne sme ustrašiti tudi najtežjih del. Najvažnejši je vpliv žene na otroke. Mati je roditeljica in rediteljica zdravega kmečkega naraščaja. Mati je pa tudi vzgojiteljica otrok. Moževo sodelovanje pri vzgoji je omejeno bolj za pomoč, ker ga v prvi vrsti vežejo in zaposlijo gospodarske dolžnosti. Smatra-mo da je nepotrebno in ni zato niti časa za to mesto, tla bi šele razlagali in dokazovali velik pomen materine vzgoje za vse poznejše življenje otrok. Moramo v razmerju matere napram možu in otrokom zu današnje razmere povdariti eno, da ženam ne preostaja zadosti časa, Biti sil da bi mogle v zakonu in družini vršiti svoj« prvo in najvažnejšo nalogo, kakor smo jo opi-■ali zgoraj. Pomanjkanje kmečkih delavcev in delavk, premajhni dohodki iz posestva za plače poslom nepripravljenost mladih deklet, da bi stopile v službo kot dekle pri kmečkih posestvih, in drugi razni vzroki vedno bolj in bolj trgajo kmečko ženo in mater od njenega poglavitnega poklicu in jo vklepajo v težaško delo, t delo dekle in hlapcu. Du se bo mogla kmečka žena posvetiti svojim bistvenim in najvažnejšim nalogam, zato je treba tudi izboljšati donosnost kmetijstva. V ta namen se morajo preurediti gospodurske razmere in preusmeriti naša gospodarska politiku. Vrnitev blugostunja v kmetsko gospodarstvo je pogoj, da se bo mogla kmečka mati vrniti v svoj pravi delokrog, na katerem jo čukajo tako važne in tako lepe naloge. V tem delokrogu pu zona prinaša tudi znane gospodarske koristi, kot dobra voditeljica gospodinjstva. Lepo je povedal to naš narodni pregovor da .dobra gospodinja tri vogle hiše podpira". Naloga gospodinje je. du uredi in pripravi prijeten dom. du se bo rao-ž po napornem delu oddahnil v krogu družine ne pa v gostilniški druščini. Prijeten dom je potreben, da bodo tudi sinovi, ko dorastejo radi ostali doma in ne bodo postajali žrtve slabe druščina Ko je naš dr. Krek toliko delal za gospodinjsko šolo, je imel pred očmi ravno to, da mora gospodinja urediti prijeten dom in da je poročal odposlanec Prosvetne zveze v Ljubljani. Izvolilo se bo predsedstvo dekanijskega prosvetnega odboru in določile smernice prosvetnega dela v dekaniji. Posebna vabila se ¡10 bodo pošiljala. Občni zbor se prične ob 9. liri dopoldan. Umrl je v ljubljanski bolnici, dne 22. nov. spoštovani posestnik Franc Pnjer. Jezerska cesta 6. Bil je pripeljan v Kranj kjer je bil 24. nov. pogreb ob obilni udeležbi njegovih znancev in prijateljev. Sorodnikom naše sožalje. njegovi duši večni pokoj! Krajevni odbor udruženja vojnih invalidov v Kranju, ponovno obvešča, da kdor ima člansko knjižico ali kaki drugi dokument da mu služi v dokaz da je bil vojni invalid ali vojna vdova, sirota, naj se nemudoma zglasi pri podpisanem odboru. Odbor bo izposloval zadoščenje upravičenim težnjam in izpodbil krivično delo nad vojnimi žrtvami. Ravno tuko naj se javijo oni. ki so bili reducirani zn ča-m specialne komisije. Tudi glede zaposlitve naj bi i vsi obrnejo na predsednika g. Rangusa v Kranju. Odbor. ..Pohod" je začel zbijali šale, pa se mu zelo slabo posrečijo! Če hoče biti kdo plemenjak, mu to kar radi privoščimo, so pač različni o-kusi na svetu! Slovenci hočemo biti in smo narod, kdor pa med nami hoče biti ..plemenski', se slovenski narod radi pur zmešanih glav ne bo razburjal. Mislimo pa, da bo kmalu prišel čas, ko se bodo pohodovci ..viear.ji" junaško trkali na pisn. da so bili vedno slovenski nacionalisti. Če Hrvati in Srbi berejo take ..pohodnrije" o plemenskih Slovencih, potom ni čudno, če zbijajo šnle na račun takih ..jugoslovenskih nueionalistov". ŠMARTIN PRI KRANJU Zadnjo nedeljo je naše prosvetno društvo uprizorilo drugič krasno zgodovinsko igro ..Pod svobodnim soncem". Igrulci so svoje vloge rešili v veliko zadovoljstvo gledalcem in pa tudi sebi. Vsa čast našemu g. režiserju, ki je z igro dosegel tako lep uspeh. Želimo in tipamo, tla bo naš dramatični odsek žel skozi vso sezono take uspehe, kot jih je začel. Igralci, ki še niso dobili slik, jih bodo dobili na dom. , Fantovski odsek je pričel pred kratkim s svojimi sestanki, ki so redno vsako sredo ob 8. uri zvečer. Fantje, prihajajte k sestankom v večjem številu kot do sedaj! Vubljeni so posebno mladi fantje, pripeljite pa s seboj tudi tuke. ki v društvu še niso vpisani, saj je vstop dovoljen vsem katoliškim fantom. Opozarjamo pa, da kdor se sestankov ne bo udeleževal ali izostal neopravičeno ne bo mogel nastopati na odru oziroma sodelovati v dramatičnem odseku. Isto velja tudi za dekliikj odsek. ŠKOFJA LOKA Umrl je Konrad Višner ki je bil mnogo let kot strojni mojster v bivši Krenerjevi tovarni. Zadnja leta je živel pri svoji hčerki Stanki, učiteljici v Belikrajini. Pred dnevi pa je prišel ves bolan v Škof jo Loko k hčerki Tončki, por. Blaznik in je bolezni podlegel. Dopolnil je 78 let. Zapušča dvu sina in štiri hčere, med katerimi je M. Justinu v tukajšnjem urš. samostanu. Bil je veren katoličan. Njegovim 0-stalim naše sožalje. njega pa naj Bog bogato poplača. Obrtniki volijo 29. novembra vsi Čuferjevo listo, ki jc skupna, stanovska list«. Da mora pri naši stanovski organizaciji biti skupnost je jasno pokazal njegov namestnik Planina, ki je s pomočjo odbora organiziral toliko uspelo razstavo. Ker poznamo obrtniki delo njegovega namestnika Planina, zato bomo v nedeljo vsi vofili Čufer Andreja ml. mizarja na Jesenicah. Zegnanje v špitnlvki cerkvi se je vršilo preteklo nedeljo. Lontržuni so zelo naklonjeni svoji cerkvici in jo prav lepo oskrbujejo, po magnjo pu še če. sestre iz ubožnice. Letos je dobila cerkvica nov zvonik, ker je stari strohnel, imeli so mnogo izdatkov, pa so potom zbirk vse poplačali. Pa ne samo na cerkvico so Loatržani ponosni še bolj cenijo semenj v gostilnah. Vse večere v tednu so gostilne polne sejmarjev in se prav prijetno zabavajo, posebno sedaj ko so volitve v Skofji in Stari Loki pred durmi, je povsod polno volilnega razpoloženja, tudi stave se delajo, kdo bo zmagal. Z Lontržani se na njihovo /egnanje veseli vse mesto in še okolica. Kutarinin semenj preteklo sredo je bil prav dobro obiskan, le kupčije ni bilo nič živahne. Pozna se pomanjkanje denarja pri kmetu in delavcu. Kino Društveni dom predvaja v soboto in nedeljo res interesanten film »Železni demoni". Ker se že zanimajo za vstopnice, je pričakovati večje udeležbe. BITNJE V naij vasi je bilo zadnji čas večkrat slišati o vlomih in tatvinah, tako da je skoraj malo hiš, \ katerih ne bi bile te ali one reči ukradene. — Priselilo pa se je v našo občino zadnjih par let, nekaj oseb, ki so ves čas dobro živeli brez dela. Bivši župan Križnar se hvali po časopisih, koliko je storil za dobrobit občine. Hvaležni bi mit bili bolj, če bi storil t-.di nekaj, da se občina očisti takih sumljivih ljudi. Če so volili njega, menimo, da to ni še vzrok, tla se jim daje potuha v občini. TR2IČ Nova občinska uprava se pozna tudi na naših cestah. Cerkvena ulica se je vsaj deloma iznebila svojega blatu in dobila novo gramozno odejo, katere je bila tako zelo potrebna. Do sedaj se nam je zdelo, kakor da je prejšnja občinska uprava pozabila, dn je Cerkvena ulica tudi del mesta. Saj je bilo v njej toliko blata, da se je vsuk, kdor je hodil tam. bul. da ne pusti v njem svojih čevljev. Morda pa je bilo to blato potrebno radi tega. ker so ga morali uaziti oui, kateri so hodili v iupno cerkev ali pa v prosvetni dom na .Skali". Tek Zediniei!ja se bo vršil v nedeljo, dne 29, novembra ob ll. uri dopoldne po običajni progi, 1'dele/e se ga lahko vsi tržiški športni klubi. Lep prehodni pokal, katerega si je lansko leto priboril Hladnik Rok, čaka novega Za MJklrvža Zelo ugoden nakup vsakovrsinega zimskega blaga. Ostank' brez napak. — Oglejte si naše izložbe! Ne samo cena tudi kvaliteta Vas bo B Te rila o dobrem nakupu. C R O B A T H („Prl Franceljnu") - KRANJ zmagovalca in lastnika. Pobudo in razpis za ta tek je dal letos športni klub .Planina". So-kolskemu društvu v Tržiču pa to ni po volji in je zato odklonilo sodelovanje pri teku. Ravno lepa športna potezu to ni, če se pa še politiko vmeša vmes, potem pa o športu sploh ne more biti govora. Tek Zedinjenja se bo kljub temu vršil in prosimo prebivalstvo, da tekučem na njihovi progi ne bo delalo kakšnih cvir in neprijetnosti. Praznik Zedinjenja proslavi naše prosvetno društvo sv. Jožefa že v nedeljo ob 8. uri zvečer in ne šele v torek. Ustreči moramo našim najširšim slojem, ki so v ponedeljek in torek zaposleni. Nastopili bodo vsi naši odseki. Pobirala se bo malenkostna članarina, toliko, da bodo kriti stroški. Vse naše člane in zavedne državljane iskreno vabimo! Tudi sv. Miklavž je že poslal telegram, da bo njegova angelska pošta uradovala prihodnjo soboto. 5. decem. ves popoldan do štirih Ob peti uri pa se pripelje on sam s svojim spremstvom. Parkeljni tudi že pripravljajo svoje verige in iščejo hudobne in lene... Vstop v dvorano bo dovoljen le izbranim, ki jih sv. Miklavž pozna in ne bo več tako kot prejšnja leta. Tako bo več reda in miru. Lep je bil 2. prosvetni večer, na katerem jo govoril akademik g. Slapšak France iz Zagreba — O lepoti poljske dežele. Umrla je v 7. letu svoje starosti Florica Mokorel učenka 1. razreda ljudske šole, hčerka cerkovnika na Bistrici. Bolehala je štiri tedne. Smrt ji je njeno težko trpljenje vzela. Na onem svetu, tako upamo, jo je sprejel Je-zušček v svoje naročje, ki ga je v teh dnevih bolezni v prvem sv. obhajilu prejela in klicala. Zdaj je prišel ponjo in jo rešil. Domačim naše sožalje! PRIMSKOVO Dela za razširitev pokopališča na Primsko-vem so se že pričela. Če bo lepo vreme, bo letos obzidje že v sirovem stanju dovršeno. Primskovo bi zelo potrebovalo na Jezerski c. več razsvetljave. Tam se vrši velik promet tudi ponoči, pa ni od mostu do ..Jaka" nobene testne svetilke. BESNICA V soboto dne 21. novembra, je prišel v našo laro novi župnik, prečastiti g. Franc Erzar. ki ga vsi župljani prisrčno pozdravljamo. Novemu dušnemu pastirju želimo v naši fari vso srečo in blagoslova božjega, želimo, da bi se v našem kraju počutil dobro in zadovoljno, da bi bil srečen med nami. Čaka ga mnogo dela, tako na verskem kakor na kulturnem polju. Dobrodošli g. župnik! Do sedaj, ko nismo imeli župnika, je vso leto (ako ni bil posebno zadržan) ob nedeljah in praznikih opravljal službo božjo g. prof. dr. Janez Fnbijun iz Ljubljane, ki je naš ro-jak. Veliko je deloval tudi v Prosvetnem društvu, za katerega se je zelo zanimal. Vedno je učil, svaril in dajal lepe naukei kar pu žalibog vsi niso razumeli, ali ga razumeti niso hoteli. Za ves njegov trud in požrtvovalnost, naj mu na tem mestu izrečemo naša iskrena hvala in priznanje! Najlepše darilo za Miklavža je Kromatične harmonike Glavna zalog« za vso Gorenjsko Ivan Savnik, Kranj i Oglejte si naše izložbe PREDDVOR „Štempihar", narodna igra s petjem v 3 dejanjih bo v nedeljo, dne 29. nov. ob 3. uri pop. v Ljudskem domu. Uprizori jo naše prosvetno diuštvo. Smrt. V Potočah je umrl Janez Kern p. d. Kolovtatar. Naj v miru počiva! ŠENČUR Siromaki trkajo na vrata. Dan za dnem od jutra do večera jih vidimo toiiko po naših cestah, starih in mladih, nadložnih starih ljudi, krepkih mož in otrok, kateri pritiskujo na kljuke in prosijo: „Dujte nuni, potrebni smo!" Med temi je nedvomno mnogo resnično potrebnih, brezposelnih ali za delo nesposobnih revežev. mnogo .pa je tudi takih, ki jim delo ne prija, in se v tej vrsti svoboduega in modernega poklicu razvijajo v pohajkovalce, delomrzneže. u/moviče. če ne kaj hujšega... Razumljivo je, da tem prosilcem vsak rad da — še dosti je usmiljenih ljudi! — toda pri tolikem številu vsakdanjih obiskovalcev že marsikdo upravičeno godrnja, preden „odraj-tn" s petnajstim milodarom petnajstega lačnega ali samo .nadležnega" siromaka. Potrebna bi bila neka kontvola in revizija, sicer se bo to zlo pozimi razpaslo do nemogoče mere. Aretacija ciganov. Utaborili so se pri nas cigani, tam v gmajni proti Velesovem. Naj bi že bili, saj nekje morajo živeti. A cigani so cigani! Prideta ciganka in baje sinko v neko hišo, vidita nu mizi skledo jedi, pu meni nič tebi nič. zgrabita za žlici in pričneta jesti. Ker gospodinja s tem ni bila zadovoljna, jo je ciganka nato še ozmerjala. Ušpičili so tudi take nerodnosti, da je moralo orožništvo dvojico aretirati, ostale pa .prebaciti" preko Šenčurju, in opozoriti, da jim je povratek zabra-njen. Ali ste že poravnali naročnino? Novi okraj Škof j a Loka Napisal F. P. Letos 22. junija je bil ustanovljen z uredbo g. ministra notranjih zadev nov okraj Škofja loka. Ločani so ta odlok priljubljenega voditelja z veseljem in največjim zadoščenjem pozdravili. Saj so dobili vrnjeno tisto oblast, ki jo je Loka že dolga stoletja imela. Škofja Loku je bila namreč približno skozi 900 let upravno središče večjega ozemlja. Kot sedež upravne oblusti sega nazaj v davno preteklost. Nekako pred 1000 leti, to je leta 973., je daroval cesar Oton II. ozemlje selške in po-Ijunske doline freisinškemu škofu Abrahamu. Poleg selškega in poljanskega ozemlja je bil škof gospodar tudi ravnemu delu Sorskega polja doli do Jeperce. Freisinški škof je da! gotovo takoj postaviti grad na tem kraju, kjer še danes stoji, seveda seduj prenovljen in pre-drtigučen. Iz tegu gradu so škofje in od njih postavljeni gluvarji upravljali svojo zemljiško posest. Grad je torej že od vsega početka sedež loške upravne oblusti, leto 973. je pa rojstno leto mesta Loke in s tem začetek njego-vegu oblastvenega razvoja. Ze leta 1002. se je ozemlje loškega gospostva razširilo ob Savi gori do potoka Lipnice, torej v bližino današnje Krope, med Šmarjetno goro in Sv. Joštom je segalo še celo čez Savo na Okroglo, na jugo-/apudni strani se je pa raztegnilo čez vso ži-rovsko kotlino. Kakor se je loško škofovsko posestvo najprej teritorialno, pozneje pu vsled načrtnega naseljevanja tudi številčno in gospodarsko razvijalo, tako je rastla tudi veljava Loke, ki je nastajala ob škofovskem gradu. 2c leta 1248. se je Loka prištevala trgom. Ko jo je pa v 14. stoletju dal škof Bertold utrditi z močnim obzidjem, je postala pravo mesto. V na-daljnih stoletjih je dobivala vedno večji pomen. Vedno izraziteje je postajala gospodarsko in upravno središče vsega škofovskega gospostva. Freisinški škofje so namreč dobili mnogo privilegijev od cesarjev in postali skoro absolutni gospodarji loškega ozemlja. V njihovih rokah je bila sodna in upravna oblast. Sami so seveda le na redke čaae prebivali v Loki. Na-domestovuli so jih poglavarji, ki so bili upravitelji škofovih posestev, skrbeli za dohodke in davščine in bdi obenem sodniki za ves okraj. Na Angleškem dvoru!, je razlika štirih sekund ali urit kupljena pri B. Rangus-u v Kranju je točna. Zato kupujte ure, zlatnino, srebrnino, jedilno orodje, kristal, očala itd. itd. le pri Sv. Miklavž B. ROfl^US - kup"!« Pri »as! zlatar in sodni cenilec v Kranj-u ki Vum tudi vsu popravila strokovno pod garancijo izvrši, kakor ure, zlatnino, očala itd. Kupujem staro zlato, srebro in starinske predmete. Sprejemam vsa popravila nalivnih peres. STRAN « *^^»«-*»« »GORENJBCf Poleg civilnih zadev so razsojali tudi kriminal, ne, saj je večini Ločanov znano, da so hudodelce v tistih časih obglavljali pri »Krvavem znamenju" in obešali na .Gavžniku". Le meščane same je sodil poseben mestni sodnik, ki ga je izvolil mestni svet. Pa tudi zanj je bil potreben pristanek poglavarja. Poglavar je pa imel svojega namestnika v osebi protipisarja, ki pa ni bil pisar v današnjem pomenu, temveč tudi jako visok uradnik in oblastnik, ki se je marsikdaj ravno s svojo službo povzpel do plemiškega stanu. Poleg glavarja in protipisarja je bilo takrat v Loki še mnogo drugega uredništva. Vsa ta upravna in sodna ureditev je dajala Loki pečat velike samostojnosti. Kom-petence takratnih loških oblustev so daleč presegale delokrog današnjih okrajnih glavarstev in okrajnih sodišč. To je trajalo skozi dolga stoletja vSe do leta 1803., ko je bilo loško gospostvo proglašeno za avstrijsko državno posest. Freisinškega škofa barona Jožefa Konrada je ob tem sporočilu od žalosti in razburjenja zadela kap, mesto Škof jo Loko pa je zadela usoda počasnega hiranja in nazadovanja. Ob francoski okupaciji je bilo loško ozemlje leta 1811. dodeljeno ljubljanskemu distriktu kot poseben kanton s 24 tisoč prebivalci, leta 1813. je pa prišlo pod kranjski distrikt in na ta način prvič postalo odvisno od sosednjega Kranja. Sicer je glavarstvo še več desetletij, do leta 1854., ostalo v Loki in imelo svoje uradne prostore na gradu, vendar se je pa vodil zdaj neprestano tih boj med Loko in Kranjem za upravno premoč. Razni momenti so končno tehtnico nagnili na stran Kranja, med njimi 'jbolj razvoj prometa in napredek trgovine, pomagala je pa tudi nepod-jetnost in gospodarska neorientiranost takrat odločujočih Ločanov. Gospod Hafner mi je pravil, da so usodo Loke odločile volitve poslancev. Loka je kandidirala nemčurja, Kranj pa Slovenca Jugovica. Loški slovensko-orientirani kaplan je dobil od dveh hišnih posestnic. Klo-bučarjeve in Berlicove vdove, pooblastilo in volil Jugovica. S tema glasovoma je imel Ju-govic večino in je kot poslanec seveda jako protežiral Kranj. Jugovičevi agitatorji so Lo-čane tudi gostili in napajal: ter jih s tem pridobili zase. — Moj stari oče je večkrat rekel: .Takrat, ko smo Loko prodali, sem ponoči za rokav suknjo domov privlekel." — Po tem času se je Kranj dvigal v gorenjsko metropolo, a Loka je postajala mirno podeželsko mestece. Popolnoma zaspala sicer ni, saj je na primer ravno Loka med vsemi slovenskimi mesti prvo, ki je dobilo električno razsvetljavo (že 1894.). med prvimi je zaživelo v njej čitalniško življenje (leta 1863.). Imelo je znano Krenner-jevo tovarno sukna in podobno. Ker je pa izgubila glavarstvo in se je še železnica izognila Loke, jo je Kranj kmalu daleč prekosil. Napaka seveda rodi napako in tako je bilo tudi v Loki po svetovni vojni. Par let po prevratu se je zanimalo več inozemskih podjetij, da bi postavila tekstilne tovarne v Loki. Toda odgnale so jih pretirane zahteve zemljiških posestnikov in pa oddaljenost od železnice ter malopomembnost Loke. Kranj jih je spet znal pritegniti k sebi. Zadnji čas pa se je začela Loka počasi zavedati svoje zaostalosti in napak, ki jih je že storila. Ko so pa dobili na občini besedo novi ljudje, so poskušali na vse načine, kako bi Loko gospodarsko dvignili. Zalibog pa čas ni bil več tako pripraven. Sveža podjetnost in delavnost se je sicer uveljavila ali uspehi niso bili tako plodonosni kot bi bili nekaj let ali nekaj desetletij prej, če bi že takrat pokazala Loka tako energijo. V tem času je Loka dobila veliko vojašnico in postala sedež planinskega polka. Zgradila si je veliko moderno osnovno šolo in dosegla ustanovitev državne meščanske šole. Obenem pa se je porodila tudi misel, naj bi se Loka upravno osamosvojila in dobila po vrnjeno oblast, ki jo je že zdavnaj imela. Lo. čani so končno spoznali, da bodo svoje mesto gospodarsko dvignili le tedaj, če spet postane upravno središče svojega ozemlja. Dosegli so najprej, da je bila 7. junija 1927 ustanovljena s posebnim odlokom ministra za notranje zadeve Velje Vukičeviča v času, ko je bil veliki župan ljubljanske oblasti pokojni dr. Fran Vo-dopivec, sreska izpostava v škof ji Loki, ki je že 1. julija začela poslovati. Najvažnejši oddelki glavarstva so se prenesli iz Kranja v Loko Izpostava je izvrševala v obsegu svoje krajevne pristojnosti vse posle splošne uprave, za katera so pristojna okrajna načelstva. V posebnih in službenih stvareh je bil pa vodja te izpostave podrejen neposredno velikemu županu, oziroma pozneje banu. Tako je izpostava vršila pretežno večino upravnih poslov neodvisno od kranjskega načelstva. Se večje kom-petence pa je prejela leta 1912., ko je dobila prosvetni referat in kazenski postopek po zdravstvenih predpisih. Ker je bilo ozemlje loške ekspoziture precej veliko, so se občinski odborniki trudili, da se namesto ekspoziture osnuje popoln srez. V vsej državi je bilo 27 srezov manjših kot loška ekspozitura. Med slovenskimi je bil konjiški manjši po obsegu in po številu prebivalstva. V teh prizadevanjih za osamosvojitvijo so Ločane izdatno podpirale vojaške oblasti in vsi dosedanji šefi ekspoziture, posebno njen zadnji vodja gospod Legat. Izgledalo je, du se bo želja Ločanov za lastnim srezom uresničila že letos spomladi z novim proračunom. Toda po znani debati v senatu je zadeva padla v vodo. Končno pa je vendarle prišla rešitev in 15. t. m. je bil svečano ustanovljen nov okraj Škofja Loka. Poleg že obstoječih oddelkov ekspoziture se ustanove zdaj še nekateri novi, to je vojaški in zdravstveni, medtem ko kmetijski in tehnični ostaneta najbrž skupno s kranjskim v Kranju. Osnuje se tudi samostojen cestni in kmetijski odbor v Škofji Loki. Novo ustanovljeni okraj meri 47.627 ha in ima 22.729 prebivalcev. Sestavlja ga deset občin: škofja Loka. Stara Loka, Zminec, Poljane, Javorje, Trata. Oslica. Selca, Železniki in Sorica. Po površju največja je občina Selca, največ prebivalcev ima pa občina Stara Loka. Zelja vseh institucij, ki so prosile za novi srez, pa je, da se mu pridruži še občina Ziri iz logaškega okraja. Zirovska občina ima z Loko več gospodarskih stikov kot z Logatcem, zgodovinsko je povezana le z Loko in tudi pokrajinsko teži bolj k Loki kakor k sedanjemu upravnemu središču. Najnovejša uredba o komasaciji občin je do. je do sedaj spadala pod ljubljansko okolico, delila loškemu okmju še občino Črni vrh, ki Ločani pa upajo, da bodo tudi Ziri kmalu vrnjene k Loki, kamor zemljepisno in zgodovinsko spadajo. Da boste razumeli, kakšni razlogi so vodili Ločane da so prosili za samostojen okraj, in kakšnega pomena je njegova ustanovitev, bom poskusil podati približno sliko loškega ozemlja, ljudi na njem in pa njih gospodarskega udejstvovanja. Novi okraj zavzema lepo zaključeno zemljepisno celoto: Do malega vse porečje selške in poljanske Sore. Le italijanska državna meja na zahodu in meja logaškega okraja v Zirovski kotlini sta odrezali izdatne kose od te celote. Mesto Škofja Loka je srce vsega okraja. Vanj se stekata dve važni žili: Selška in Poljanska dolina. Iz njega pa peljejo odvodnice ven v prostrano Sorsko polje, kjer se okraj še pred izlivom Sore konča. Glavni greben Julijskih Alp prehaja ravno ob državni meji nad Sorico v planoto Jelovico, katere strmi rob se ponosno dvigne v Ratitovec nad Selško dolino, proti vzhodu se pa vedno bolj znižuje in razčlenja v hribovje, da z belimi cerkvicami na Križni gori in Planici prijazno pozdravlja Sorsko polje. Med obema dolinama se vleče široki hrbet Loškega pogorja. Takoj nad mestom je postavljen Loki za okras značilni Krancelj. Preko konglomeratnih gričev, v katerih so vdolbene vrtače in podzemeljske jame, se dvigne v strmi Lnbnik, ki se je povzpel nad 1000 m višine kot veličastni razgledni stolp za pregled vse ljubljanske kotline od Krima do Kamnika in Stor-žiča iu na vse alpske velikane ter interesantno predgorje Alp. Na zapadni meji kraljuje sivi Ble-gaš s predstražami Koprivnikom, Starim in Mladim vrhom. Južno od Poljanske doline so pa nanizani igračkasti vrhovi Polhograjskih dolomitov. Osojuik, Tošc, sv. Andrej in sv. Ožbolt, Bukov vrh in drugi tja proti Zirovskim hribom in vrhu sv. Treh Kraljev. Prav svojevrstna je ta pokrajina loškega okraja. V njej pa živi tudi svojevrstno ljudstvo, Ze pred prihodom freisinšl ih škofov sta bili obe dolini naseljeni s Slovenci. Da bi pa bilo ozemlje bolj donosno, so škofje naselili kmete iz nemških dežel: Bavarce v ravnino, 'Iirolce v gozdnato hribovje pod Ratitovcem in Korošce po prostrani Sopotnici. Slovencj so sčasoma ves nemški livelj asimilirali, bili so zmagoviti narodnosti element. Vendar se narodnostna raznoličnost še danes zrcali v posebnem loškem dialektu s svojevrstnim naglasom. Pa tudi že po obrazu in značaju se Ločan loči od drugih Slovencev. Loški zgodovinar svetnik Franc Pokom pravi o Ločanih, da so zgovorni, odkritega značaja, ponosni, vendar šaljivi in do-vtipni, verni, konservativni, jako darežljivi, o čemer priča mnogo cerkva in samostani, ter jako vneti za izobrazbo, saj so dali slovenske, mu narodu izmed vseh slovenskih pokrajin največ duhovnov, pa tudi mnogo, drugih šolanih ljudi, med njimi tudi jako slavne može. V loškem okraju prevladuje kmečki živelj. Na Sorskem polju se menja ilovnat in mokro-ten svet s peščenim in daje mnogo krompirja, zelja, kumar in fižola. Vasi so posebno po robu jako gosto posejane in velike. Po obeh dolinah so velike naselbine tam, kjer se doliDa nekoliko razširja. V ostalem hribovitem svetu pa prevladujejo male vasice s cerkvicami na strmih vrhovih in pa samotne kmetije. Do soseda ima taka kmetija cel četrt ure, včasih še več. Gospodar je pravi kralj: svoj na svoji zemlji. V Rovtu, visoko gori pod Blegašem so nekatere hiše prave kmečke palače. Kmetov ponos je lepa zvina in dobro zarasel prostran gozd. Les je največje bogastvo loškega okraja. Še pred nekaj leti so žage po vseh grapah veselo prepevale pesem o denarcih. Kako mrtvo pa je postalo v zadnjih časih, ko se tako redko sliši udarec sekire, brnenje žag in škripanje težko obloženih voz. Od nekdaj se je že po vseh večjih krajih loškega ozemlja razvila obrt. Še sedaj je videti v Železnikih in na Jesenovcu zidovje bivših fužin. Tja do Trsta in še drugam so takrat trgovali ti kraji. Danes prevladuje manjša, pa jako raznovrstna obrt, ki ima tu in tam prav poseben značaj. Okrog Loke izdelujejo glavnike, v Železnikih in Zireh se izdela precejšna množina navadnih in finih čipk. Na letošnji obrtni razstavi so čipkarice pokazale take umotvore, kateri vzbujajo splošno občudovanje in jih pošiljajo celo v Egipet. V Žireh so velika čevljarsKa podjetja, ki se spreminjajo že v tovarniške obrate in razpošiljajo izdelke po vsej Jugoslaviji. Pa tudi industrija sama se lepo razvija. Najbolj znana je tovarna klobukov „Šešir" ter Schneiterjeva tovarna za turbine in hladilnice v Loki. Jako živahna so bila nekdaj razna lesna podjetja, posebno Dolenčevo in Heinricharjevo. Zadnji čas pa sta bili ustanovljeni tudi dve tekstilni tovarni: Thaler-jeva tkalnica v Vincarjih in Škofjeloška predilnica na Trati. Tudi Trata-mlin že nekako spada med industrijska podjetja. Trgovina in promet sta sicer vsled nove državne meje precej ovirana. Vendar ima pa loški okraj tako prehoden položaj, da mu bo prva ugodna politična konstelacija brez dvoma Naši izseljenci v severo-vzhodni Franciji „Dokler oddnjnjo orjrelski koncert te ne inorem namahuti, toda čakaj da pride koračnica...!" Slovenska posebnost je, da najdete na oknih polno lončkov cvetlic. Zene so mi povedale, da bi zlasti domače nageljne rade gojile. Če grem po koloniji, so cvetlice na oknih in zelena ograda spredaj skoro sigurno znamenje, da je tukaj dom slovenske žene, ki je od doma s seboj vzela tudi ljubezen do rož. Letos sem jaz dobil slovenski nagelj za spomin, predno smo se odpeljali nazaj v Francijo. Boštjanovemu Johanu iz Huj, ki mi ga je ljubeznivo podaril, moram sporočiti, da mi nič ne uspeva. Vsak dun ga gledam ter mu strežem kakor je treba pa se kar klaverno drži. Ne vem kaj mu je. Morda po domu žaluje. Točna slika naših ljudi, ki se kakor slovenski nagelj v tujini ne počutijo srečne, čeprav kruha ne stradajo. Domotožje jih razjeda. Večina izseljencev je kmečkega stanu. Zato se še sedaj radi ukvarjajo v malem obsegu s poljedelstvom, zlasti odkar jih je k temu nagnala še kriza. Domu morda niso bili hudo vneli za kmečko delo. Zdaj so se naučili kmetijstvo spoštovati. Njive se dobe poceni v najem, kar jih eden hoče. Saj imajo kmetje polja toliko, da vsako leto niti vseh njiv ne obdelajo, dasi uporubljujo poljedelske stroje. Vaši ljudje nasadijo največ krompirja, du gu-je dovolj zu družino in enegn uli dva prašiča. Nekaj zasejejo z deteljo, da bo za zajce. Tudi z njimi se da prihraniti kakšen frank. Imamo odlične rejce, ki z uspehom držijo po 40 do 30 zajcev. Pravijo, da se jim dobro izplača in še prijetno zabavo imajo povrh. V socialnem pogledu našim ljudem nekaj pomagajo v začetku omenjena podporna društva, katera svoje člane podpirajo v bolezni i drugih stiskah. Ne smete misliti, da so to podporna društva v velikem stilu, kakor jih imajo Slovenci v Ameriki. Ne, to so majhna društva, ki štejejo od 15 do 50 članov, kakor je pač tista naselbina številna. Poleg podpore za bolezen tudi za kulturno delo društva veliko žrtvujejo. Prišel sem do konca, kar sem hotel napisati Če sem se odzval prošnji gosp. urednika .Gorenjca", naj malo popišem kako se imam, oziroma imamo, sem storil z željo, da bi se doma zbudilo nekoliko več zanimanja za Izseljence, ki so tudi del slovenskega naroda, upam si trditi, da najbolj pomoči potrebni del. V marsikaterem so pomoči potrebni, dasi nisem hotel .jamrat" o njihovi bedi in težkem položaju. V Ljubljani imate Rafaelovo družbo, ki nosi skrb za naše ljudi v svitu. Zanje je storila že veliko dobrega. Dosegla bi pu lahko še več, ako bi doma njeno požrtvovalno delo bilo malo več upoštevano in bi se Slovneci za družbo bolj zanimali. Letos ima Rafaelova družba namen zbirati člane, ki bi hoteli njeno delo podpreti vsaj z 10 dinarji na leto. Vesel bora, ako se bo tudi med bralci .Gorenjca" jih našlo veliko, ki bodo voljni položiti majhen dar domovini na oltar. (Konec.) prisodila važno trgovsko-prometno vlogo. Selška dolina veže namreč Ljubljansko kotlino z dolinama Rače in Soče. Poljanska dolina pa drži proti Cerknu in Idriji. V zadnjem času se govori o gradnji ceste čez Sorico v Bohinj. S tem bi bil Bohinj odprt avtomobilskemu prometu. Večkrat se je že govorilo o načrtih železnice proti Idriji, a prekrižala jih jc nova meja. Posebno značilnost bo dal loškemu okraju v bližnji bodočnosti tujski promet. Saj je vedno bolj opaziti tendenco, da se podaja na letovišče tudi srednji sloj, toda ne v drage reno mirane kraje, temveč si ustvarja čisto nove postojanke. Obenem pa v zadnjem času odloča v tujskem prometu tudi smučarski šport. S teh dveh vidikov vstaja za Loko lepo upanje. Kot prehodno ozemlje nudi loški okraj letoviščarju poleti najrazličnejše privlačnosti: Od visokogorskih partij do idiličnih dolinskih kotičkov. Sorico imenuje Baditira eno najlepših slovenskih gorskih vasi. Nadvse oblagodarjena je pu Loka sama in Poljanska dolina s čisto in bistro ter nenavadno toplo Soro, ki kilometer za kilometrom tvori romantične tolmune z belimi pro-dovi in nudi kopalcem ob vsem svojem toku sto in sto izvrstnih naravnih kopališč. V zimskem času pa čakajo valoviti tereni v loškem pogorju še svojega Kolumba, da jih odkrije in razodene smučarskemu svetu. Tudi v tujsko-prometnem oziru se bo loški okraj hitreje uveljavil sedaj, ko bo samostojen. Povod za samostojnost loškega okraja je pa dalo tudi dejstvo, da je Loka važno vojaško središče, kar ji daje napram Kranju prav poseben pečat. 2c ozemlje dosedanje ekspoziture meji z 41 in pol km dolgo črto na Italijo. Če se priključijo še Ziri, potem bo loški okraj izrazito obmejen okraj. In ravno v njem so vrezane doline, ki tvorijo na že omenjenih krajih lahek prehod v predele ob Soči. Škofja Loka je sedež važnih uradov in kulturnih institucij. Ze dosedaj je imela okrajno sodišče. Uršulinska pa tudi držuvna šola v Loki je na jako dobrem glasu. Častniški zbor in mnogoštevilno uredništvo, ki je živelo v razmeroma precej dragih okoliščinah, ne bo več finančno zapostavljeno za nekaterimi kraji, ki so manjši in cenejši kot Loka, pa so bili kot sedeži okrajev že sedaj v drugem draginjskem razredu. Računa se, da se bodo uradniške in častniške plače povišale za okrog 150.000 Din, kar bo spet mestu prineslo precejšne gmonte koristi in mu pomagalo v gospodarskem napredovanju. Ta kratka pojasnila kažejo, da je loški okraj geografsko in etnografsko tako zaokrožen in svojevrsten, gospodarsko pa v takem razvoju, da res zasluži biti tudi upravno samostojen. V samostojnosti bo lažje odločal o svoji usodi, saj bo imel ivojega poslanca in svojega banskega svetnika. Ker se je sedaj dolgoletna želja Ločanov in ostalih prebivalcev loškega okraja izpolnila, imajo prijetno zavest enakopravnosti in čutijo, da državne oblasti podpirajo njihove velike napore za gospodarski napredek. Zato s hvaležnostjo pozdravljajo gosp. notranjega ministra dr. Korošca ter žele samo še to, da se k loškemu okraju čimpreje priključi še občina Ziri, da pridejo na ta način tudi udje k trupu, h kateremu spadajo. Gos podarst vo V oktobru so narasle vloge pri 8 slovenskih hranilnicah. Tudi v oktobru letošnjega leta so nove vloge pri hranilnicah naraščale. Iz podatkov Zveze jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani se vidi, da so pri 8 (od 29 hranilnic) v Dravski banovini presegale vloge dvige ter je pri teh hranilnicah naraslo skupno stanje vlog. Pri ostalih hranilnicah so vloge padle, in znaša stanje vlog pri slovenskih hranilnicah 1.024,777.881 Din. Posebno ugodno so se razvijale vloge v tekočem računu, ki so narasle v oktobru pri 8 hranilnicah, dočim je število obstoječih tekočih računov naraslo pri 11 hranilnicah. Razveseljivo je, da so znašale dne 31. oktobra pri 5 hranilnicah skupne vloge več kakor so znašale na koncu 1. 1935, in da izkazuje ta dan 8 hranilnic več vlog v tekočem računu kot na koncu leta 1935. Zastopniki podpisanih zvez, zbrani dne 19. novembra 1936 na konferenci v Ljubljani, ugotavljajo, da bi i^vedbu Uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov z dne 25. septembra 1936 pomenilo za pri njih včlanjene zadruge in hranilnice nepopravljivo škodo, saj bi jim po pretežni večini bil zelo otežkočen, če že ne onemogočen nadaljuj obstoj. Treba je upoštevati posebne gospodarske prilike, ki vladajo v Dravski banovini in ki tudi nujno zahtevajo poseben način razdolžitve kmetov in sicer tako, da se v polni meri zagotovi nadaljni neokrnjeni obstoj kreditnega zadružništva »GORENJEC« ™™ ter samoupravnih hranilnic, torej denarnih, zavodov, ki so tekom dolgih desetletij s svojimi izredno cenenimi posojili bili v pomoč ne samo gospodarsko šibkemu človeku, kmetu in delavcu, marveč hrbtenica celokupnega slovenskega gospodarstva sploh. Podpisane Zveze so že opetovano same predlagale, da se izvede potrebna razbremenitev kmeta, ki je *ašel radi vladajoče gospodarske krize v take težkoče, iz katerih se sam z lastno močjo ne more rešiti. Tudi so podpisane Zveze slej ko prej pripravljene po svojih močeh prispevati k rešitvi tega perečega problema, vendar mislijo, da je možna rešitev, ne da bi se pri tem ogrožal obstoj že obstoječih denarnih zavodov. Z ozirom na navedeno smatrajo podpisane Zveze, da je možna za Dravsko banovino rešitev na sledeči način: 1) S posebno, dodatno uredbo naj se izločijo iz veljavnosti nekaterih določil Uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov od 25. IX. 1936 terjatve kreditnih zadrug in samoupravnih hranilnic s sedežem v Dravski banovini napram kmečkim dolžnikom, ki imajo svoje bivališče v Dravski banoivni, tako da ostanejo dolžniki, ki jih označuje cUi-rana uredba, še nadalje pri dosedanjih upnikih. 2) Za vse kmečke dolžnjke naj velja načelo individualne zaščite in to po predpisih in načelih, ki so določeni v čl 24-28 omenjene uredbe za kmečke dolgove nad Din 25.000.—. 3) Da se razbremenijo sodišča in pospeši čim hitrejša presoja, predvidena pod točko 2), naj se ustanovijo posebne posredovalne komisije na sedežu vseh sreskih sodišč, in le v onih primerili, kjer se ne doseže sporazum, naj razpravlja pristojno sresko sodišče. Člani komisije naj bi bili zastopniki političnega, finančnega in občinskega oblast-va ter zvez denarnih zavodov, pri katerih so upniki včlanjeni. 4) Da se zaščiti v vsakem oziru interes države, naj finančno ministrstvo vrši nadzor po svojih organih, zlasti glede vporabe rezervnih fondov, ki se pritegnejo h kritju odpisov na podlagi prečiščene bilance z dne 31. decembra 1936. 5) Vse ostale določbe uredLfc z dne 25. IX. 1936 naj ostanejo v veljavi, v kolikor seveda ne nasprotujejo gornjim načelom. Zadružna zveza, Zveza jugoslovanskih hranilnic, Zveza slovenskih zadrug, vse v Ljubljani. Štev. 1760—36. KMETIJSTVO Jesensko gnojenje travnikov Kakor poročajo številni kmetovalci iz cele dravske banovine, se je fosfatna žlindra izkazala kot odlično gnojilo za travnike in dete-ljišča. Fosfatna žlindra poganja gosto travniško rušo, polno sladke trave in žlahtne de- STRAN 5 leljice. Tako dosežemo prvovrstno krmo za živino, ki prinaša kmetovalcu boljše uspehe v živinoreji, s povečano mlečnosljo in porastom žive teže. Opozarjamo zlasti, du vsebujeia domači gnoj in gnojnica premalo fosforne kisline, ki jo je treba dodati v obliki fosfornokislih gnojil. — Najprikladnejše in najcenejše foslorno gnojilo za travnike, deteljišča, vinograde in sadovnjake je brezdvolimo naša domača fosfatna žlindra, ki se mora trositi v jeseni ali koncem zime na zadnji sneg. Žitni trg. Izvozna firma ..Prizad" kupuje zopet velike množine pšenice za izvoz, vsled česar so cene pšenici in moki nekoliko narast-le. Danes notira pšenična moka og Din 290.--do 500.-- zh tOOkg. franko vagon Kranj. (ena koruzi je ostala neizpremenjena. Fižol: Izvoz v Italijo je zopet ustanovljen, ker je tisti malenkosten kontingent, ki smo ga dobili od Italije, že izčrpan. Kupčija s Francijo skoraj ni mogoča, ker so še vedno velike težkoče z uvoznimi dovoljenji. Poleg tega je frank zelo nizek in cene rie konvenirajo. Iz navedenih vzrokov je trenutno tendenca za naše vrste fižola mirna in so cene nekoliko popustile. Krompir: Tendenca je čvrsta. Na žalost pu naši kmetje, takrat ko je povpraševanje od strani kupcev, blaga ne dajo, tako, da najboljši odjemalci morajo pokriti potrebe zu zimo na Štajerskem in Hrvaškem. V Novem Sadu notira: beli slavonski krompir Din 45,— do Din 50.—, beli slovenski krompir boljši Din 65.— do Din 70.— ro/.a bol.iši Din 75.—, rdeči Din 45.— : za 100 kg frunko vagon nakladna postaja. Les: Veliko povpraševanje je po rezanem lesu in se izvaža ogromne količine v Nemčijo, vendar se trguje samo s prima blagom. Cene za vse vrste lesa so poskočile za ca, 50 do 40°/o Živina: Cene se počasi dvigajo. Za prima vole ne pod 600 kg težke se plača po Din 5.50 za kg, za blago druge vrste pa Din 5.— za kg. Ker pa je izvoz živine zelo živahen in tudi Italija kupuje velike množine, se pričakuje nadalnji dvig cen. ITI ALi OGLASI Za vsako besedo v tnal-.h oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, t hiši g. Kocbeka. Važno! Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj. Vajenca za mizarsko obrt sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Josip Zupančič Primskovo - Kranj. Odda se takoj dvoje stanovanj z eno sobo in kuhinjo. Stražišče - Kalvarija št. 288. Stanovanje na Hujah oddam takoj dve sobi in kuhinja za 260'- Din. Naslov v upravi. Čevljarji - pozor I Trgvino z usnjem in vsemi čevljarskimi potrebščinami sem bogato založila. Radi tega se Vam prav toplo priporočam za Vača cenjena naročila ter Vas zagotavljam točne in solidne postrežbe. Pavla Rabič Kranj, Glavni trg (v Kocbekovi hiši). Za uspešen napredek v obrti in trgovini Vam najboljše koristi dobra reklama s plakati, letaki in prospekti, katere Vam napravi najcenejše in v najmodernejši tiskarski tehniki Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju Tudi Vi pridite v novo manufaklurno in modno trgovino pri ..B a j ž e I j n u" Roženvenskem klancu v KRANJ-u Po zelo nizkih cenah boste kupili kamgarne, štofe, volneno blago za damske plašče in kostume ter vse ostalo manufakturno blago v najmodernejših vzorcih iz priznano najboljših tovarn. Naše moško perilo, delavske hlače in platno za moške predpasnike je priznano dobre kvalitete in poceni. Ktofaste odeje ročno delo in garantirano dosti dolge. Toplo se Vam priporoča Jože Vidmar manufaktura in moda pri Bajželjnu" Kranj Philips radio Vas mora zadovoljiti! Oglejte si bogato zalogo! Cene nizke - dolgoročna odplačila od Din 90*-mesečno dalje, B. ŠINKOVEC KRANJ, Prešernova ulica 2 Gospodinje kadar rabite kuhinjsko posodo, fino - nerjaveče jedilno orodje, čistilna sredstva kakor „SidoI", čistilni prašek, pesek za posodo i. t. d. oglasite se pri P. Majdič ..MERKUR" - Kranj Točna postrežba! Cene skrajno nizke! Vina dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst, kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani - Frankopanska ulica 11. Berite in širite »Gorenjca" (Ljudski dom) r. z. z n, z. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržan ▼ Kranja, Tisk* Tiskarn« Tiskovnega društva v Kranju. STRAN 6 .„ »GORENJEC« ZAHVALA i Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja, ki smo ga bili deležni ob smrti našega nepozabnega soproga in očeta gospoda FRANCA PAJERJA, posestnika se vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Zlasti smo dolžni zahvalo zdravniku g. dr. Bežku, ki mu je lajšal trpljenje, č. sestri Kolomani za požrtvovalno nego in skrb ter prečast. g. kanoniku Škerbcu za tolažilni obisk ob času pokojnikove bolezni. Iskreno se zahvaljujemo družini Kokl-ovi, ki je vseskozi z nami čutila ter nam v teh težkih dneh s toliko skrbjo stala ob strani. Hvaležna zahvala čč. duhovščini, kranjskim gasilcem, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vsem, ter vsakemu postbej, ki so prišli od blizu in daleč, da so se od blagega pokojnika zadnjikrat poslovili in ga spremili k večnemu počitku. Bog povrni! KRANJ, 27. novembra 1936. Globoko žalujoči PAJEK-JEVI. Lepoto Selektivnost Jakost s HORNYPHON Radio Tehnika, Kranj Savski breg **or oglašuje, ta napreduje! Izvolite...' Zimska suknja samo Din 100'- to ne more biti. Vendar, ako hočete poceni kupiti, pojdite k Jazbecu. V zalogi vsakovrstno zimsko blago, površniki, Hubertusi, usnjati suknjiči, smučarski dresi, damski plašči, vsakovrstne hlače in obleke. Sirom Gorenjske je znano, da se pri Jazbecu poceni kupi in ker ima veliko zalogo, je tudi izbira lahka. Albin Jazbec - Kranj V nedeljo, dne 29. novembra in 20. decembra bo trgovina dopoldne odprta. Izkoristite nedeljsko znižano vožnjo. Če hočete biti dobro in poceni oblečeni in imeti zimske plašče, kakor tudi vse damske obleke po najnovejši modi, fini izdelavi in kroju kupite le v trgovini Angela Levičnik KRANJ — pri „Gorenjkiu Nadalje imam na zalogi otroške oblekce, predpasnike in vse ostale potrebščine po konkurenčnih cenah. pred nakupom zimskega blaga vstopiti v našo trgovino kjer se boste uverili o dobri in mnogovrstni izbiri vsega zimskega blaga, kakor: Štofe za moške in ženske plašče Štofe za moške in ženske obleke Barhenti za ženske obleke vsakovrstne flanele za spodnje perilo, flanele za rjuhe klotaste odeje in koci Vedno lahko dobite različne ostanke barhenta, žameta, kambrika, pralne svile, delena in dagmar svile V stalni zalogi imam v lepi in veliki izbiri: jopice, nogavice, srajce, kravate, damske ročne torbice, denarnice, dežnike, milo, manikire, škarje, nože in vse ostalo v galanterijsko stroko spadajoče blago. Najlepša darila za Miklavža in Božič dobite le v novi trgovini z novim blagom Pavla Rabič Kranj, Glavni trg (v Kocbekovi hiši) Cene blagu so konkurenčne — postrežba solidna. Moji številni odjemalci so moja dobra reklama. Kdor kupi enkrat v moji trgovini pride še drugič in ostane naš stalni odjemalec. V zgornih trditvah se prepričajte tudi Vi. Premog, drva, koks vseh vrst in najboljše kakovosti dobavlja promptno in po najugodnejših cenah nova tvrdka Dom. Čebin podružnica Kranj Vidovdanska cesta — Telefon št. 14 Klobuke, kape srajce, kravate nogavice i. t. d. Dežnike lastnega izdelka vseh vrst dobite samo pri dežnikarju Jenko j Alojziju KRANJ poleg trgovine g. Jazbeca Popravila se sprejemajo, izvršujem jih točno in solidno po najnižji ceni. Ženini in neveste! Tudi Vi se boste kesali, če se ne boste fotografirali na tako slavnostni dan, ker edinole lepa fotografija Vam bo v trajen spomin, katero dobite pri fotograf -JUG- Kranj (Sedaj nasproti Savnika). Pridem tudi na dom brez poviska cene! Klobuki po Din 18—, 23-—, 3S-—, 48—, 58', 68—. Kape od Din 9— naprej. Kravate od Din 6"— naprej. Ovratniki od Din 5 — naprej. Srajce od Din 17 — naprej. Nogavice od Din &— naprej. Rokavice od Din 9'— naprej. Dežniki od Din 29'— naprej in vse zimsko perilo po skrajno nizkih cenah. — H in k O Podjavor&ck, Kranj (poleg farne cerkve).