'JUTRA! Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 MarmnM PoStnln« plačana v gotovini; 'Cma 1 Din Leto II. (IX.), štev. 244 Maribor, četrtek 25. oktobra 1928 Izhaja razu« nedeljo in praznikov vsak dan ob 16. uri Račan pri poštnem čok, zav. * Ljubljani št. 11.409 Velja m«9eSno. projeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Uredništvo jn uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarlfu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra« v Ljubljani, Prešernova ulica «.♦ Ukrepi prof! Kmečko-demo-kratski koaliciji VLADA RAZPRAVLJA 0 VPRAŠANJ U ENERG1ČNEJŠIH UKREPOV PROTI KMEČKO-DEMOKRATSKI KOALICIJ) BEOGRAD, 25. oktobra. Danes se je vrnil v Beograd Miloš Savčie, ki je bil včeraj sprejet od kralja v Topoli v daljši avdijenci. Sestal se bo popoldne s predsednikom radikalne stranke Aco Stanojevičem, ki je obljubil, da mu bo dal glede na zadnja posvetovanja definitiven odgovor. Kakor se poroča iz vladnih krogov, je ministrski svet na svoji zadnji seji razpravljal o ukrepih, ki jih namerava izvajati vlada proti kmečko-demo-kratski koaliciji. Prišlo pa je pri tem do znatnih nasprotstev, ker nekateri ministri nikakor ne soglašajo z namerami dr. Korošca, ki namerava uporabiti zakon o zaščiti države, češ, da ruje KDK proti državi in da stremi z nelegalnimi sredstvi po izpremembi notranje državne ureditve. V utemeljevanju tega predloga skušajo vlada odnosno krogi, ki se zavzemajo za oster nastop, dokazati, da je krenila akcija KDK v republikansko smer in da išče KDK v inozemstvu podporo za dosego svojih ciljev. Dočim so nekateri ministri, predvsem demokrati in del radikalov z dr. Korošcem na čelu za to, da se takoj z vso odločnostjo nastopi proti KDK, pa se ostali ministri protivijo temu, naglašajoč, da bi to položaj v državi še bolj poostrilo in onemogočilo vsako akcijo za sporazum med Beogradom in Zagrebom. Seja vlade je končala zato brez rezultata in ni prišlo do nobenega konkretnega skle- | pa. Kljub temu pa je opažati, da je j začelo notranje ministrstvo izvajati j razne prisilne ukrepe, kakor konfis-i kacije listov, aretacije novinarjev itd. Značilno je tudi, da vlada sistematično onemogoča obrambo pred očitki in podtikanjem režima s tem, da pleni izjave opozicijonalnih politikov. Tako sta bila danes zaplenjena tudi beograjska lista »Politika« in »Vreme«, ker sta objavila izjavo Svetozarja Pribičeviča, v kateri z vso odločnostjo zavrača podtikanja režimovcev, češ, da je KDK republikanska, ter očita dr. Korošcu, da je bil on leta 1919. še hujši republikanec. BEOGRAD, 25. oktobra. Iz statistike, ki jo je objavila monopolska uprava, je razvidno, da dohodki monopolne uprave neprestano nazadujejo. Nazadovanje je zaznamovati skoro pri vseh predmetih, kakor: pri soli za 19.5, pri petroleju za 31.5, pri vžigalicah za 9 milijonov dinarjev. BEOGRAD, 25. oktobra. Današnje zemljoradniške »Novosti« razpravljajo o finančnem položaju države in na-glašajo, da grozi že resna nevarnost, da ostanejo državni nameščenci brez plač, ker so blagajne prazne. Proračunski krediti so že izčrpani, čeprav manjka do konca proračunskega leta še 5 mesecev. Tudi nasilno izterjevanje davkov, ki se izvaja v zadnjem času, ni Čisto nič izboljšalo našega finančnega položaja. Grška se razorožuje ATENE, 25. oktobra. Po zanesljivih in formacijah je grška vlada sklenila, da bo zmanjšala proračun vojnega ministrstva za 100 milijonov drahem, razpustila en armadni zbor in 3 divizije. Nad tisoč aktivnih oficirjev bo pri tej priliki upokojenih. Ta odlok se spravlja v zvezo z miroljubno politiko ministrskega predsednika Venizelosa, ki je s prijateljsko pogodbo z Italijo in Jugoslavijo zasigu-ral grški državi miren razvoj. Zatrjuje se, da bo Venizelos zahteval v kratkem tudi znatno zmanjšanje proračuna mornarskega ministrstva. „Srof Zeppelin** priprauljen NEW-YORK, 25. oktobra. Popravila na zrakoplovu »Grofu Zeppelinu« so do-gotovljena in je zračna ladja preskrbljena tudi že s plinskimi zalogami Zrakoplov je že pripravljen za polet v zapadne pokrajine Zedinjenih držav in čaka samo še na dr. Eckenerjev ukaz. Posadka zrakoplova, ki je imela zadnje dni dopustuje poklicana nazaj, pripravljeni so tudi že potniki. Včeraj je bilo oddanih na zrakoplovni pošti 3.200 pisem in nad 2.000 razglednic za odpravo v zapadne Pokrajine. razni klativitezi, so stalno pod nadzorstvom. Na vseh železniških postajah so poostrene nadzorstvene odredbe. Zlikovca preganja skupno nad 400 redarjev. Včeraj je neki razbojnik v bližnjem gozdu napadel dve starejši gospe in jih s samokresom v roki prisilil, da mu izreče vso gotovino. Policija je prepričana, da je bil to Heidger starejši, ki se mu je včeraj posrečilo pobegniti. Vsem se zdi čudno, kako je mogel izmučeni razbojnik, ki je bil vrh tega še ranjen, prodreti skozi kordon policije. Zato se misli, da se je najbrže skril v eno izmed vil nedaleč od zoološkega vrta. Kazenska ekspedicija afganistanskega kralja LONDON, 25. oktobra. Afganistanski kralj Amanulah je poslal v pokrajine, ki so se uprle proti njegovim reformam, kazensko ekspedicijo. Med uporniki vladana v Londonu za 23.100 funtov šterlin-ga, ker je dal kralj ustreliti tudi vrhovnega duhovnika Aburahama, ki je bil odločen nasprotnik njegovih reformnih načrtov. Zagonetni razbojnik u Koelnu KOELN, 25. oktobra. Kljub vsem naborom se policiji še dosedaj ni posrečilo ^slediti starejšega Heidgerja. Po vsej ^estnl okolic! križarijo močne policij-ke patrulje, redarji v avtomobilih in ha <°njih. Judi ysi lokali, kjer se zbirajo Boj proti alkoholu u Rmeriki WASHINGTON, 25. oktobra. Radi prekršitve prohibicijskega zakona je bilo v prvi polovici letošnjega leta kaznovanih v Zedinjenih državah nad 50.000 oseb. Denarne globe so prinesle državi nad sedem milijonov dolarjev. Radi tihotapljenja alkoholnih pijač pa je bilo zaplenjenih 22 inozemskih in okrog .400 ameriških ladii, \ Reforma volilnega zakona za narodno skupiiino VLADA PRIPRAVLJA NOV ZAKONSKI NAČRT ZA VOLITVE V NARODNO SKUPŠČINO. — KANDIDATI SE BODO VOLILI PO SREZIH. ZAGREB, 25. oktobra. Mnogo pozornosti v vseh tukajšnjih političnih krogih je vzbudil očividno iz vladnih krogov inspirirani članek organa gospodarskih krogov »Jugoslovenskega Lloyda«, kise bavi z našim notranje-političnim položajem in raznimi vladnimi načrti ter izvaja med drugim: »S skupščino kmečko-demokratske ko alicije v Sisku je pričela jesenska politična kampanja. Ker so ostali poizkusi, da se doseže sporazum med vodstvom KDK in najvišjimi faktorji v Beogradu brez uspeha in po govorih v Sisku tudi brezpredmetni, zato se sedaj v resnih odgovornih krogih sploh več ne računa z novimi pogajanji in razgovori. V Sisku je bila namreč likvidirana vsaka misel na pogajanja in koncesije. Likvidirana je tudi akcija Miloša Savčiča, ki je bila uvedena po inicijativi gotovega dela za-grebškh gospodarskih krogov sporazumno z vodstvom opozicije. Po skupščini v Sisku so pogajanja sploh nemogoča, ker manjka za to vsaka podlaga. V dobro poučenih krogih zato zatrjujejo, da je dobila vlada pooblastilo, da administrativno preuredi državo in predloži zakone, ki so s tako preureditvijo v neposredni zvezi. Danes Je že znano, da bo vlada predložila narodni skupščin! med drugim tudi zakonski načrt o izpremembi sedanjega volilnega reda, s katero bo uzakonjena volitev poslanikov po volilnih srezih. Šele po administrativni preureditvi in sprejetju te volilne reforme po narodni skupščini, bodo odrejene nove volitve. Poleg tega se bo posvečala vsa pažnja posebno reševanju vpra šanj gospodarskega značaja. Z novo volilno reformo namerava sedanji* režim četvorne koalicije očividno predvsem učvrstiti svoje pozicije in si zasigurati močno večino tudi v bGdočl1 skupščini. Obenem pa vlada računa, da bo opozicija pri volitvah po novem volilnem redu znatno oslabljena. Nesposobnost in korupcija Rak-rana, ki se ne da prikriti. Sedaj v odločilni fazi boja med he-gemonisti in pravimi ljudskimi zastop niki se je hegemonistični tisk zatekel k taktiki naivnega prikrivanja. Pod krinko neodvisnega strokovnjaka, zgo do vinarja ali kaj podobnega se večkrat razpiše kak člankar v »Politiki«, da tega sploh ni, kar si KDK predstavlja pod »cincarstvom«, »čaršijo«, »balkanizmom« itd. Ravno zadnja »Po Jitika« ima na uvodnem mestu »zgodovinarsko« razlaganje čaršije: Kaj je bilo to v turških časih, kaj je sedaj, kako se je prenesel pomen besede itd. Na vse kriplje se trudijo za smoter in cilj: Saj ne ved6, kaj hočejo! — Fantome vidijo! Kar vidimo dan na dan, to pa niso fantomi! Nesposobni in koruptni ali pa samo nesposobni tipi v upravni službi počenjajo gorostasnosti, ki so nam že davno pripomogle do žalostnega slovesa. O nesposobnosti raznih funkcijonarjev kroži že pestra zbirka satir in anekdot, obenem pa žalibog tudi številni resnični primeri. V južni Srbiji ni katastra in zato je ministrstvo za šume in rude razposlalo vsem gozdarskim direkcijam okrožnico z nalogom, naj odgovore na vprašanja o izsekavanju in trebljenju gozdov, o klimi itd. Ministrstvo je dobilo kolosalne, o splošni in strokovni izobrazbi silno zgovjorne odgovore, n. pr.: Vprašalo se je po turnusu ali roku za izsekavanje gozdov. Turnusu se pravi »obhodnja«. Odgovor se je glasil: »Radi velikih in globokih dolin in kotlin je obhodnja terena zelo težka. Po mnogih mestih se še konja ne da voditi za uzdo . . .« Drugi strokovnjak je odgovoril na vprašanje o klimi tako-le: »Kar se tiče klime, te tu sploh ni . . .« Na vprašanje o kretanju v gozdu je pa odgovoril: »Podpisani se kreta po svojem ra- jonu včasih tudi ob deževnem vre» menu.« * _ Naš sloves »dvigajo« tudi komisije.; Člani komisije za nakup tobaka, ka,<: tero je odposlala monopolska upra^j va v Malo Azijo, imajo dnevno —, 1500 Din. Nekateri so si vzeli pre-dujm od — 50.000—60.000 Din. * Najnovejši primer, kako se deta brez glave, so občinske volitve v Bo-' sni, ki se bodo vršile v nedeljo. Vi; uredbi občinskih svetnikov ni označen ne rok mandata, ne delokrog ob.-’ čin in tudi o finančnih sredstvih ob-' činskega gospodarstva ni govora. Na te pomanjkljivosti se je vladit spomnila šele pred — tremi dnevih * * Kaj pomagajo ob takih in podobni# primerih vsi izgovori Beograda? Zločin nezakonskega očeta PARIZ, 25. oktobra. Pred porotnln so, diščem v Tocilontt se je pričela dane« razprava, ki vzbuja ogromno zanimanje! med prebivalstvom. Na zatožni klopi jel neki bogat plemenitaš, ki je pred dvatua! letoma zapeljal neko pri svojih starših] zaposleno deklico in jo vrgel potem naj cesto, ko je postala noseča. Kmalu natoj pa je poročil neko bogato plemkinjo. Kbi je osleparjena in ogoljufana mladenka] zahtevala podporo za svojega otroka, Je plemič to kratkomalo odklonil. Nekoč pa! je prišel z avtomobilom h dekletu in zahteval otroka, češ, da ga bo izročil v varstvo rodbini svojega prijatelja. Ponoj či pa se je potem odpeljal proti mestne* mu prekopu, kjer je spečega 16 mesecev starega otroka slekel, zavil potem v ode jo in ga vrgel v kanal. Po umoru je hlad nokrvno zapalil cigareto in oddrdral ditft je nazaj proti svojemu gradu. Pred so^ diščem je svoje dejanje cinično priznal z utemeljitvijo, da ga je »ta kreaturi {zapeljano dekle) že dolgo dolgočasili; *i tem bastardom«. PARIZ, 25. oktobra. V trgovinskem ministrstvu so se danes pričeiu franco-sko-južoslovanska trgovinska pogajanja. Pričakuje se, da boda končal^/jv obojestransko zadovoljstvo* Oblastne samouprave In njih financiranje Ko sta bili minulo jesen obe slovenski oblastni skupščini sklicani k zasedanju, v katerem sta obravnavali proračune za leto 1928, so bili kolovodje SLS v obeh skupščinah polni ogorčenja nad postopanjem prejšnjih vlad v Beogradu, ki niso glede financiranja oblastnih samouprav ničesar ukrenile in tudi niso imele za to vprašanje nobenega smisla, na drugi strani pa so bili polni zaupanja v novi beograjski režim, v katerem sodeluje tudi SLS, ter so izražali prepričanje, da bo SLS v Beogradu že znala zastaviti v vladi svoje moči, da se bo vprašanje financiranja oblastnih samouprav končno rešilo ugodno. Od takrat je poteklo leto dni, SLS je bila ves čas zastopana v vladi in ima danes celo tako mogočno pozicijo, da je njen šef predsednik vlade. Vprašanje budžetiranja in financiranja oblastnih samouprav pa se ni pomaknilo v vsem tem času niti za majhen korak naprej, in oblastne samouprave so danes, kakor so bile lansko jesen ob priliki sklepanja o proračunih, na istem težkem stališču. In vendar morajo biti po zakonu 5. novembra sklicane vse oblastne skupščine k novim zasedanjem in prva točka dnevnega reda mora biti proračun za leto 1929. Te dni so se mudili v Beogradu finančni referenti zagrebške, splitske, osješke in travniške oblasti, da bi pri ministru financ in pri načelniku oddelka za samoupravne budžete g. Tošiču izposlovali predhodno odobrenje za oblastne takse in doklade v svrho kritja oblastnih izdatkov. Tudi vse te oblasti so v smislu danih obljub pričakovale, da se bo tekom tega leta pristopilo k zakoniti ureditvi financiranja oblasti. Ker do tega ni rrišk) in ker ni tozadevnega zakona, je splitska oblast že julija meseca zahtevala od ministrstva financ glavna navodila glede budžetiranja svoje oblasti. Na žalost pa niti po osebni intervenciji niso mogle oblasti dobiti kakih izgledov na stalnost svojih finančnih virov. Finančni minister dr. Subotič stoji na stališču, da država .potrebuje vse svoje dosedanje vire za sebe in da ne more oblastim ničesar od stopiti. To vkljub temu, da je država po priznanju dr. Subotiča prenesla velik de svojih poslov na oblasti, da sebe razbre. meni. Tako so torej naše oblastne samo uprave tudi še naprej prepuščene same sebi in centralna uprava kljub vsem obljubam SLS in kljub vsemu njenemu vplivu v centralni vladi samo otežkoča delo oblastnih samouprav, čeprav sta n pr. obe slovenski oblastni samoupravi popolna domena SLS. Kako v Beogradu pojmujejo svoje dolžnosti, kaže dejstvo, da je minister financ delegatom gori na' vedenih oblasti izjavil, da jim bo do 20, t. m. poslal pismene direktive, dočim morajo oblastni odbori že 5. novembra predložiti oblastnim skupščinam gotove proračune za leto 1929. Vedno bolj se izkazuje, kako so bile vse lepe in velike obljube SLS in njenih voditeljev takrat, ko so bili v opoziciji in pozneje, ko so prišli na vlado, le pesek v oči ljudem. Tudi gori razinotriva-no vprašanje je dokaz več za popolno nesposobnost SLS, ako niti tega ni mogla ali ni hotela doseči v centralni vladi, da bi se uredilo budžetiranje in financiranje oblastnih samouprav, na katerih je SLS zlasti v naši Sloveniji kot popolna njihova gospodarica predvsem interesi-rana. Radovedni smo samo, kako se bodo gospodje letos izvijali v proračunskih razpravah v obeh slovenskih oblastnih skupščinah. mariborsko gledališče REPERTOAR: Četrtek, 25. oktobra ob 20. uri »Hlapci« ab. C. Kuponi-Petek, 26. oktobra. Zaprto. Sobota, 27. oktobra ob 20. uri »Robert in Marijana« ab. B. Premijera. Nedelja, 28. oktobra ob 15. uri »Ognjenik«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri »Gejša«. Znižane cene. Kuponi. Prva popoldanska predstava v mariborskem gledališču bo v nedeljo 28. tm. ob 15. uri. Pri tej priliki se vprizori ve-lezabavna komedija »Ognjenik« pri znižanih cenah. Predstava za deco ni primerna. Premijera »Roberta In Marijane« na mariborskem odru bo v soboto, 27. okt. To krasno igro iz modernega zakonskega življenja režira g. Rakuša, glavne vloge pa igrajo gdč. Starčeva in Kraljeva, ter gg. Skrbinšek in Rakuša. Interesantna gostovanja v mariborskem gledališču. Da napravi vzpored čimbolj pester, priredi mariborsko gledališče koncem meseca gostovanje bivše naše priljubljene članice gdč. Lubejeve v »Jesenskem manevru«. V mesecu novembru sledi gostovanje prvakinje zagrebške drame ge. Vike Podgorske in bivšega maribor. gledališkega ravnatelja g. Hinka Nunčiča v »Tatu« ter gostovanje najpopularnejše dunajske komičarke ge. Hansi Niese in njenega ansambla. Therese Raquin Sinoči je bila v našem gledališču pre-mijera te efektne psihološke drame velikega pisatelja Zola-ja. Gledališče — kakor običajno pri dobrih, resnih predstavah — slabo obiskano. Predstava je bila prav dobra, psihološki efekt in namen dosfižen. Režiji g. J. Koviča vsa čast. --Maaarna (gospa Bukšekova), Tereza (gdč- Kraljeva) in Grivet (g. Železnik) so živeli pristno in izrazito. To so bile .samostojne, odlične kreacije. Laurand (g. Grom) je svojo ulogo dobro odigral, bilo ■bi pa dobro, če bi si bil nekaj patosa prihrani!. lu in tam je bilo tudi nekaj steri-otipnega. Tudi Michand je bil dober g. P. Kovič se sploii razvija v dobrega igralca, ob ostro izrazitem partnerju pa včasih izgubi nekoliko svoje samostojnosti. Suzana (gdč. Savinova) je odlično rešila težko nalogo razvoja od naivnega otroka do preračunljive neveste. — Tri je izrazito živi liki: padec iz sreče v nesrečo in tugo, boj med dobrotljivostjo do živih in zvestobo do mrtvega, silen a-genj v strtem telesu — vse to je dovršeno umetniško in naravno človeško podala gospa Bukšekova. Gdč. Kraljeva je najboljše zadela strašen duševni konflikt moreče vesti, ki preplavi vso sebičnost in celo instinkt samoobrambe. G-Železnik je predstavil tipičnega starega kancelista-malomeščana. Če igra v celoti ne bi bila tako dobra, kakor je, bi bila že radi teh treh vredna vsega priznanja in pozornosti. Nova skladba v čast mariborski JČ Ligi. Kapelnik mariborske vojaške godbe kapetan I. razreda g. Svoboda je skorn-poniral v čast mariborski JČLigi novo koračnico, ki jo bo prvič izvajala vojaška godba na sobotni proslavi v Narodnemu domu. — Lep sprejem ostankov Kukučina. S sinočnjim osebnim vlakom ob 22. so prispeli ria mariborski kolodvor zemski ostanki slovaškega pesnika Benčar-Ku-kučina, ki jih spremljata univerzitetni profesor in tajnik Slovaške Matice iz Bratislave g. Rad. Klačko, ter prof. g. Šimčik iz Zagreba. Na kolodvoru je pričakovala iz Hrvatske se vračajočega pokojnega slovaškega pesnika večja sku Pina mariborskih Čehoslovakov in Slovencev. Češki klub je zastopal njegov predsednik g. Franjo Bureš, JČLigo pa g. svetnik Knop in g. inž. Leben. Gosp. Bureš sc je v lepem nagovoru spominjal delovanja pokojnika ter je položil na krsto krasen venec s svilenim trakom v češkoslovaških barvah. Za navzoče češkoslovaške dame je spregovorila učiteljica ga. Šmčikova. — Krsto Kukučina so odpeljali davi z osebnim vlakom proti Bratislavi, kjer bo položena v grobnico o priliki proslave osvobojenja CSK. — Dijaki-smtičarji! Dijaški smučarski odsek SPD v Mariboru, ima svoj sestanek v petek dne. 26. t. m. ob 17. uri v drž. gimnaziji. Vdete-žite se ga polnoštevilno! — Smuk! Mariborski in v Češki Sokoli skozi maribor Včeraj se je peljala s praškim brzo-vlakom na potu v Sofijo skozi Maribor delegacija češkoslovaških Sokolov iz Brna in Prage. Sokolska župa v Brnu je namreč pokroviteljica inozemskih manjšinskih sokolskih čeških društev v Sofiji, Ruščuku in Gornji Orehovici v Bolgariji. Brnska župa je sklenila obiskati svoje varovance ob priliki proslave češkoslovaškega državnega praznika, »28. oktobra«, in obenem lOletnice ČSR. Odposlanstvo je tvorilo 22 članov, medtemi 8 mož telovadcev in 8 žen telovadkinj, vsi iz Brna. Ekspedicijo vodi br. Friedrich iz Prage, tajnik tamošnje manjšinjske župe, tehnični vodja pa je br. Brasi iz Brna. Starešinstvo Češke obee Sokolske pa bo zastopal znani slovanski sokolski delavec br. Stjepanek, ki se pa odpelje šele danes, najbrž preko Madžarske v Sofijo.. Češki Sokoli bodo danes obiskali beograjskega Sokola in nadaljujejo zvečer vožnjo v- Sofijo, kjer priredijo v soboto svečano akademijo. Položili bodo venec na grob Neznanega junaka, sofijskemu Sokolu pa nesejo krasen prapor kot darilo ob 10-letnici osvobojenja. Nato bodo obiskali tudi Sokola v Ruščuku-in Gornji Orehovici in sploh izvedli propagando Tyršovega telovadnega sistema med Bolgari. V domovino se vračajo preko Maribora dne 4. novembra. Mariborska Jč liga je šele v zadnjem hipu zvedela za prihod dragih gostov, ki jih je zato sprejelo le predsedstvo lige, obstoječe iz gg. predsednika dr. Pivka, podpredsednika dr. Reismana in tajnika ing. Lebna. Gostje so se dalj časa razgovarjali z zastopniki lige in bili so odkrito vzradoščeni nad nepričakovanim sprejemom. Izjavljali so, da je tako v Brnu, kot v Pragi splošno znana agilnost JČ lige v obmejnem Mariboru, ki je že tolikokrat sprejemala češke delegacije. Slovo je bilo prav prisrčno. — Odlični gostje pri češkoslovaški proslavi v Mariboru. . JČ Liga je prejela včeraj od konsulata ČSR v Ljubljani obvestilo, da prispe po nalogu zunanjega ministrstva iz Prage na proslavo lOletnice ČSR in 251etnice češkega kluba v Mariboru tudi osebno konzul dr. Resi iz Ljubljane, ki se pripelje v Maribor s tržaškim brzovlakom v soboto ob 14.51. G. dr. Resi se bo udeležil ob 17. seje širšega odbora JČLige v Grajski kleti, kateri bodo prisostvovali tudi delegati drugih Lig in gostje, ki prispejo na slavnost. Liga pričakuje tudi zastopnika češkoslovaškega poslaništva in /.veze JČ Lig iz Beograda, zagrebško ■igo pa bo zastopal odbornik g. Heinz. Danes Cassado. Današnji koncert slavnega Cassado-a prične ob 20. uri. Po pričetku koncerta ostanejo dohodi v dvorano do prvega odmora zaprti. Dvorana bo zakurjena. K—(« tu »gia-»i tr$*v3Xe(* at reteimitjg »ruifaija: maha be»*«a 60 p, Mjnvanj® tnecak Otn tO1—. Električne instalacije popravi'a, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16. XX. Grozdje »Izabela« na prodaj — kg 4 Din. — Studenc!, Slomškova ul. 17. 2030 Samo Din 26—28 plačate za podplatanje ženskih čevljev in Din "2—38 za podplatanje moških čevljev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlje sprejema v popravilo po najnižjih cenah »Brzopodplata«, Tattenbachova ulica 14. 1898 Oddam takoj ali s 1. novembrom lepo solnčno sobo s posebnim vhodom v bližini parka mlademu, solidnemu gospodu ali dijaku. Naslov pove uprava lista. 1090 z motorao žago se priporoči Karoli §£resn§k Dr2avna casta St. 30 polovnjake po 3001 statine do 800 1 in razne druge velike vinske sode poceni na prodaj. Naslov pove uprava lista. 2023 Prva In najstarajia tovarna glasovlrjau A. Fiedler & Sohn Graz, (Stelarmark) Blsmarckplatz Nr. 2 Najboljša izbira. Zastopstvo svetovnih tvrdk Bttitndorfer, Stlngl-Orlgl-nal, Pallilc, Nemstichke-pianlnl etc, — Plačilne olajšave dajemo tudi za inozemstvo. 19S7 TJtPETNIK OSKAR WISTAN Maribor, Koroiiieva u. 4 se cenj. občinstvu najtopleje priporoča. - Izvršuje popravila tudi na domu. MmtBOR Trgovina z dvokolesi in pnevmatiko. Isto-tam dobite tudi vse sestavne dele. Modna trgovina aHSBracgraBS Spomnite se CMOS asaasOTESi; davno sastopstvo svetovnih koles Waffenrad*Steyer Mehanična delavnica z električnim pogonom za popravila dvokoles in motociklov. 'Lastna poniklovalnica, bakranje in emajliranje. Trgovina: davni trg 17 15‘JO Delavnica: Ključavničarska ul. St. 1 In kremo za tevlie, motvoz, vrvarske izdelke, pletenine, drobnarijo, parfumerije, papir in šolske potrebšiine, baterije, žepne svetiljke itd. Na debelo in drobno priporoča DRAGO ROSINA, MARIBOR Vetrinjska ulica št. 26 ko OT, ...................................................... Mrrifamiri V ECERNTK JuTfS Prebivališče izobčencev (Božva). Celični krili samotnega zapora imata vsega 136 celic, ki so zgrajene ena poleg 'druge v dveh'vzporednih vrstah in trelj nadstropjih. Prvo nadstropje, oziroma visoko pritKčje, ima širok kamenit hodnik, medtem; ko v gornjih dveh nadstropjih omogočajo dohod k celicam vistči hodniki, ograjeni z železno ograjo. Prostor med temi hodniki je prazen, tako da je pogled iz tretjega nadstropja v drugo In v pritličje prost (panoptični sistem). Obcelična hodnika v nadstropjih sta na obeh koncih in na sredini spojena z mostovžem. V posamezna nadstropja vodijo kamenite stopnice. Celice so po 6 korakov dolge, 3 korake široke, a strop je kake 3 metre od tal. V ta prostor gre približno 28—30 m* zraka, ki prihaja skozi dobrega pol četv. metra veliko, zamreženo okno. Skupni zapor ima normalna, proporcijam stavbe primerna okna. yendar pride v skupnem zaporu ria vsakega kaznjenca pri omenjenem številu stanovalcev, le 18—20 ms zraka. V kaznilnici je takorekoč tudi žrak razdeljen na — porcije ... Oprema zaporov je kaj preprosta. Najbolj je še podobna opremi vojašnic. »Spofcolniena« je le v toliko, da stoji v visoki sobi skupnega zapora v kotu blizu vrat nekak visok zaboj, v čigar notranjost se pride skozi vrata, ki-pogre- Tudi umivalne mize ne manjka. Obita je s pločevino, na sredi nekoliko usločena, da lažje odteka voda skozi v ta na* men napravljeno luknjo. Nad to luknjo stoji na štirih nogali vodna posoda, iz katere mole ob straneh medene pipice-Štirje kaznenci se lahko umivajo hkratu. Drugi čakajo in z zmerjanjem, psovkami ali sirovimi šalami vzpodbujajo tovariše pri pipicah, naj pospešijo svoj posel. Sna ženje teh prostorov opravljajo kaznenci-pometači ali hišni delavci, ki v znamenje svoje postrežniške službe nosijo bele predpasnike. Samotna celica je za bivanje reda in miru vajenemu človeku veliko ugodnejša kot skupni zapori. V celici je jetnik v mnogih ozirih sam svoj gospodar; popolnoma neodvisen od nadležne družbe z vseh vetrov zbranih kaznjencev. V prostem času lahko nemoteno čita, se i?či, piše, ali si kakorkoli preganja dolg čas, medtem ko se mora v skupnem zaporu vedno kolikor toliko prilagoditi splošnemu razpoloženju v sobi. Posebnežev ne trpe, jih zbadajo, smešijo in tako dolgo silijo vanje, da se vdajo. Kdor biva med volkovi, mora pač z njimi tuliti. V celici tega ni. Osamljen kaznjenec si sam vzdržuje red v svoji celici, kjer ima k steni pritrjeno priklopno železno posteljo s slamnico in dvema odejama, dalje ploče- rega pije sam, in lastno polico, kamor sme postaviti svoje borno imetje: leseno žlico, ščetko za zobe, milo, krtačo ia kar mu je morda še dovoljeno. Ni se bati, da bi mu kaj zmanjkalo, medtem ko se v skupnem zaporu ne da zavarovati pred dolgoprstiči, dasi hišne tatove zelo zatirajo. Dolga leta prežive kaznenci v celicah in enakomerno-jim poteka bedno življenje, čigar enoličnost se nikoli ne spremeni. Redni dogodki, ki se pojavljajo v večjih razdobjih, so za osamljenca v samotnem zaporu nekaki časovni mejniki, ob katerih se zave, da njegova kazen vendarle poteka in da je vsak dan bliže osvoboditvi. Taki dogodki so n. or. mesečni obiski višjega ravnatelja, ki hodi po celicah in povprašuje jetnike po željah in pritožbah; zdravnikovi obiski, ki nadzorujejo duševno zdravje osamljencev; nadučiteljevi in duhovnikovi, ki prihajata v celice in pozvedujeta, kako se obsojencem godi. Prvo in drugo nadstropje nad osrednjim poslopjem, t. j. nad pisarnami, zavzemajo lepa cerkev, šola, knjižnica in skadišča za civilno ter državno obleko kaznencev. Levo krilo pročelne zgradbe tvorita hišna bolnica, ki lahko sprejme v oskrbo 55 bolnikov naenkrat, in kuhinja. V desnem krilu je oddelek za mladoletne kaznence, ki ga pred njim ni bilo v vsej bivši državi. Ta oddelek ima lastno šolo, knjižnico in posebno nadzorstvo. Tudi po opremi se razlikuje od skupne- V M a r I fr o r u, 'dne 25. X.' S9?8. po 2.1 m, a široke so 1.25 m. Te kabine se zapirajo z železnimi, paličastimi vrati, na katera so pritrjene močne ključavnice. Preko zaklenjenih vrat pride še ploščnat železen drog, skrbno zapahnjen. Strop teh kletk je iz trdne žične mreže. V tem ozkem prostoru stoji železna postelja, stol, mizica, polica za knjige in posteljna posoda. V velikih, svetlih spalnicah je nameščenih vsega 72 kabin, v vsaki spalnici 10—16. Čez dan se mude mladostni kaznenci ob prostem času v čitalnici, kjer izdelujejo šolske naloge, či-tajo, itd. (Dalje prihodnjič.) Očetove stare hlače. a V šoli je razlagal učitelj o koristi domačih živali: »No, Jurček, imenuj mi katero koristno žival!« »Ovca.« »Dobro si povedal. Povej mi še, za« kaj je koristna?« •»Ker nam daje volno.« »Kako se pa volna izdeluje?« Jurček molči; v vidni zadregi je In dobri učitelj mu pomaga: »No, iz česa pa je tvoja suknja, Jurček?« »Iz tatekovih starih hlač« je bil Jurčkov odkritosrčen odgovor. Tomaž pred sodiščem. — Starost? — Trideset let! — Poklic?