VESTNIK
SIMM!!!)!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!)!)!!!!))!!!!!!!!!)!)!!!!!!!!)!!!!)!]
Poštni urad 9020 Ceiovec E Verlagspostamf 9020 Klagenfurf
izhaja v Ceiovcu Er$cheinung:ort Kiagenfurt
Posamezni izvod 3 šitinge E	mesečna naročnina 12 šiiingov
E	ceioietna naročnina 120 šiiingov
P. b. b.
^mutmmmmmmmtttumtmmmtmmmmmmumtmmmič
LETMiK XXXii.
CELOVEC, PETEK, 3. JUNU 1977
ŠTEV. 22 {1816)
SPET SO NA DELU
DA B) UPR!ZOR!L! NOV „TAFELSTU RM"
Ra torkovi seji je zvezna viada sprejeta tri nadaijnje odredbe k zakonu o narodnih skupinah ter jih posredovaia pariamentu, da dobijo potrdiio giavnega odbora, ki je potrebno, da se doiočiia odredb iahko praktično izvajajo. Gre za odredbe, s katerimi naj bi biia rešena vprašanja siovenskega uradnega jezika in dvojezičnih topografskih napisov — po izjavah uradnih in manj uradnih predstavnikov Koroške in Avstrije torej za izpoinitev še zadnjih obveznosti iz državne pogodbe. Napovedujejo, da bodo odredbe začeie veijati s 1. juiijem tega ieta.
Tukaj ne bomo ponavijaii, kar smo že ponovno ugotoviti o vsebini in namenu ..rešitev", ki jih predstavijajo te odredbe. Še enkrat povsem jasno in nedvoumno naj bo povedano ie toiiko, da s temi ..rešitvami odprta vprašanja čiena 7 nikakor niso rešena, temveč ti ukrepi nasprotno pomenijo očitno kršitev in poskus enostranske revizije državne pogodbe!
pctZpcrtz
v boju za manjšinske pravice
Ob istem času, ko je biia v Ceiovtu mogočna protestna demonstracija, ki so jo organizirate siovenske miadinske organizacije ob podpori Soiidarnostnega komiteja za pravice manjšin [o njej smo obširno poročati v zadnji števiiki našega iista), so biie v podporo boju za manjšinske pravice prirejene soiidarnostne demonstracije tudi na Dunaju, v Saizburgu in v Gradcu.
Kakor na demonstraciji v Ceiovcu, tako so udeieženci tudi v drugih krajih protestirati ziasti proti kriminaiizaciji boja za manjšinske pravice ter zahtevati takojšnjo ukinitev sodnijskega preganjanja sio-venskih aktivistov, ki jih hočejo postaviti pred sodišče samo zato, ker so opozoriti na neizpoinjena doiočiia čiena 7 ter protestirati zoper hujskanje nemškonacionaiističnih in neonacističnih sit na Koroškem. Ude-teienci sotidarnostnih prireditev so izraziti vso podporo obtoženim aktivistom.
Na dunajski demonstraciji so sprejeti resotucijo, v kateri so poudariti, da hoče vtada s kriminatizacijo boja za manjšinske pravice spraviti manjšino na kotena, da bi pristata na reakcionarni zakon o narodnih skupinah; hkrati pa hočejo s tem diskreditirati vodstvo manjšine. Te poskuse so odtočno obsoditi ter poudariti:
Odtočno ugotavijamo, da sta obe osrednji stovenski organizaciji tegitimni zastopnici koroških Stovencev, kar sta dokazati tudi pri uspešnem bojkotu ugotavtjanja manjšine. V potni meri izražamo sotidar-nost s koroškimi Stovenci z obema osrednjima organizacijama na čeiu v boju za pravice, ki so dotočene v čtenu 7 avstrijske državne pogodbe in ki sta jih osrednji organizaciji zajeti v spomenicah iz ieta 19$i in 197$; boj za uresničitev teh pravic je tudi naš boj. Avstrijsko viado pozivamo, da takoj ukine napovedane procese proti koroškim Siovencem. Proč z reakcionarnim zakonom o narodnih skupinah. Zahtevamo takojšnjo izpoinitev manjšinskih pravic!
Ne samo besede
predvsem dejanja so merilo
Na tem dejstvu ničesar ne more spremeniti grožnja uvodničarja v socialistični KTZ, ki napoveduje znotraj Avstrije (in h temu poziva celo tudi Jugoslavijo) obračun z vsemi tistimi .fanatiki", .spintizi-rarji" in .ekstremisti", ki bi še vedno nekaj iskali v državni pogodbi. Takim in podobnim ljudem je treba priklicati v spomin stališče, ki ga je prav Avstrija zastopala in ga še vedno zastopa v južnoti-rolskem vprašanju: samo prizadeta manjšina lahko poda sodbo o tem, ali je neko manjšinsko-varstveno določilo izpolnjeno ali ne. In koroški Slovenci smo že večkrat dovolj jasno povedali in nedvoumno izjavljamo tudi sedaj, da so rešitve, ki so bile sprejete na osnovi tri-strankarskega sporazuma in temeljijo na povsem neuporabnih rezultatih jezikovnega štetja, v odkritem nasprotju z duhom in s črko člena 7; take .rešitve" ne pomenijo izpolnitve manjšinsko-varstvenih določil državne pogodbe in so za nas povsem nesprejemljive.
Tako bo Avstrijo še naprej bremenila hipoteka neizpolnjenih mednarodnih obveznosti. Odgovornost za to nosijo tisti merodajni politični dejavniki, ki rešitev niso iskali v sodelovanju in sporazumu s prizadeto manjšino, marveč so si jih pustili diktirati prav od tistih sil, ki že vse od leta 1920 sem torpedirajo vsako znosno ureditev manjšinskega problema. Ta odgovornost je toliko večja, ker so nemškim nacionalistom popuščali kljub svarilom, da jih niti s popolno kapitulacijo ne bodo mogli zadovoljiti. Sedaj, ko gre za uvljavitev sprejetih ukrepov, pa stojijo pred črepinjami svoje kapitulantske politike.
Ravno v trenutku, ko se oblasti pripravljajo, da bi uveljavile sprejete skrajno represivne ukrepe glede dvojezičnih napisov in slovenskega uradnego jezika, nemški nacionalisti namreč začenjajo novo ofenzivo. Ponavlja se, kar smo že večkrat doživeli: kakor leta 1958, so s protizakonitimi šolskimi Strajki izsilili odpravo dvojezičnega Šolstva; kakor teta 1972, ko so s protizakonitimi pogromi na uradne napise preprečili izvajanje veljavnega zakona; kakor leta 1976, ko
so z grožnjami in pritiski dosegli preštevanje in v okviru tristrankar-skega sporazuma tudi vladi in parlamentu vsilili svoje predstave o reševanju manjšinskga vprašanja.
Pri tej .verižni reakciji", kjer je vsaka uspela akcija sprožila drugo, so uspeli, ker so odgovorni politični dejavniki neodgovorno kapitulirali pred njimi in jih s tem na-ravnost spodbujali k nadaljnjim, od primera do primera nesramnej-šim zahtevam. In ta pot je— kakor vse kaže — načrtno usmerjena tja k tisti.končni pomiritvi", ki jo je glasilo KHD napovedalo že pred leti.
Le tako je namreč mogoče razumeti najnovejše napovedi in akcije, ki očitno merijo na uprizoritev novega .Tafelsturma*. Pravi višek perfidnosti pa predstavlja nakana, da bi za stoletja stara avtohtona krajevna imena, ki pa kljub ponemčenju ne morejo zatajiti svoje-
ga slovenskega izvora, zdaj dobili .pristne" nemške označbe — in to s sklicevanjem na člen 7 državne pogodbe! Nemškim nacionalistom torej ni dovolj, da so s protizakonitimi akcijami izsilili rešitve, ki pomenijo skrajno okrnitev manjšinsko-varstvenih določil. Zdaj celo temu žalostnemu torzu manjšinskego varstva napovedujejo boj ter hočejo s pomočjo člena 7 doseči popolno germanizacijo našega avtohtonega naselitvenega ozemlja in dokončno likvidacijo slovenskega življa na Koroškem.
Ali bodo na merodajnih mestih ostali tudi tokrat gluhi in slepi za vsa opozorila, kakor so bili to v dosedanjih primerih? Ali pa se bodo končno le spomnili na obveznosti, ki so jim naložene v 5. odstavku 7. člena državne pogodbe, kjer je bila Avstrija nedvoumno zadolžena, da bo prepovedala .dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvaškemu in slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine". Skrivanje za pravnim (ormatizmom in izgovarjanje na neke demokratične svoboščine političnih dejavnikov in oblasti ne more obvarovati pred odgovornostjo, ki jo prevzemajo nase, če dopuščajo in s svojim molkom naravnost spodbujajo aktivnosti, usmerjene v diskriminacijo in v zadnji konsekvenci likvidacijo narodnih skupnosti, katerim državna pogodba jamči obstoj in vsestranski razvoj.
Primažem ti zaušnico, hkrati pa izjavim, da hočem biti tvoj prijatelj! Tako nekako izgleda taktika, ki se je marljivo poslužuje avstrijski zvezni kancler Kreisky pri oblikovanju svoje politike do sosednih držav.
Posebno rad se poslužuje takšne taktike napram Jugoslaviji; kadar s kakšnim ukrepom, bodisi v manjšinskem vprašanju, z ustaško provokacijo ali s čim podobnim obremeni avstrijsko-jugosiovanske odnose, tedaj vedno najbolj poudarja željo po dobrem sosedstvu in prijateljstvu. In enake taktike se je prav te dni po-
služil tudi napram Češkoslovaški: najprej je pridno pomagal širiti gonjo proti ČSSR v zvezi s tako imenovano „listino 77" in ko je bil višek dosežen s sudetskonemško provokacijo na Dunaju, pa je kancler nenadoma odkril željo Avstrije po dobrih odnosih s Češkoslovaško.
Vendar pa besede sploh ne morejo biti tako sladke, da se ob njih ne bi videla dejanja, ki so navadno naravnana v precej drugačno smer kot pa izjave.
^ Tako je težko verjeti iskrenosti želje po dobrem sosedstvu z Jugoslavijo, dokler se neposredno ob meji lahko nemoteno zbirajo ustaški kvis-lingi ali se celo vadijo za teroristične vpade na jugoslovansko ozemlje ter se v manjšinski politiki nadaljujejo stremljenja po asimilaciji in končni likvidaciji.
Tako je težko verjeti iskrenosti želje po prijateljskih odnosih s Češkoslovaško, če pa proti ČSSR naperjena revanšistična srečanja v Avstriji niso le dovoljena, ampak so take provokacije deležne celo najviš-jega vladnega obiska in jih blagoslavlja sam kardinal.
H Tako pa je težko verjeti tudi zagotovilom, da se avstrijske oblasti v polni meri zavedajo obveznosti, ki jih jim nalaga državna pogodba glede oživljanja nacistične dejavnosti, ko pa se nevarno množijo srečanja in druge prireditve najrazličnejših grupacij starih in novih nacistov vse tja do zločinske SS, ki si je za svoje veliko zborovanje 18. in 19. junija izbrala prav rostni kraj Hitlerja — Braunau.
In lahko bi nadaljevali z naštevanjem takih in podobnih primerov, ki imajo vsi nekaj skupnega: odkrivajo namreč, kakšne razlike so med besedami in dejanji. Toda ne samo besede, temveč predvsem dejanja so merilo, s katerim se ugotavlja, kakšna je politika določene države, kako ta država spoštuje svoje lastne zakone in kako izpolnjuje svoje mednarodne pogodbene obveznosti. Z merilom, ki ga postavlja s svojimi dejanji Avstrija, si gotovo ne izstavlja dobrega spričevala.
Ker morilci še živijo
je treba nadalje preganjati nacistične zločince
2ivimo v časa, ko moramo gledati, kako so antisemitizem, fašizem in laži tretjega rajba preživeli, je dejal znani .lovec na naciste" inž. Simon Wiesentbai v predavanja, ki ga je ime/ prejšnji teden v Pjabijani. Na številnih konkretnih primeri/?, pa tadi na prepričljivi/? statistični/? podatki/? je prikaza/, v kako maj/?ni meri je pravzaprav dos/ej aspe/o izslediti nacistične zločince in ji/? spraviti pred sodišče. Nasprotno pa gre za velikanske številke pri tisti/? nacisti/?, /d so se po vojni „pota/?niii" in integrirali — ziasti v ZaZ?odni Nemčiji in v Avstriji — v demokratične politične stranke, ali pa so s pomočjo podtalni/? organizacij in tadi cerkveni/? krogov zbežali v /ažno zlmeriko in drage dele sveta, kjer se po zasiagi pravnega formalizma in s pomočjo vplivni/? zaščitnikov izmikajo roki pravice, čeprav so zagrešili strašne zločine.
t/gotovitve inž. Wiesentba!a so pomenile neprijetno ogledalo predvsem odgovornim dejavnikom v Nemčiji in zlvstriji, kjer niso srečno .preživeli" ie obremenjeni stari nacisti, temveč se poleg te/? v dražbenopoiitičnem življenja čedalje močneje aveijavijajo tadi najrazličnejše oblike neonacizma. Predavateljeva izvajanja so pomenila zanimiv odgovor tadi na vprašanje, kako je mogoče, da je vpliv stari/? in novib nacistov posebno občaten prav na Koroškem in še ziasti v manjšinski politiki.' v najbolj prosiaiib nacističnih astanovab, s katerimi so povezana imena Kaitenbranner, Globočnik, Perc/? in draga, so pretežen odstotek osebja predstavljali Avstrijci in še posebej Korošci/ Kijab tema pa je bila denacifikacija ravno v Avstriji izvedena najbolj po-
manjkljivo, medtem ko na Koroškem o takib akrepib ^^bnem^e^^gotm^.
.Zvezna repabiika Nemčija si je vsaj z delno materialno odškodnino in s procesi poskašala kapiti vstopnico za povojni svet, žvstrija pa si je kot nekakšna prva žrtev nacizma prilastila atvaro, da iabko vstopi brez vstopnice," se je glasila agotovitev inž. Wiesen-tbaia. 5 tem pa je tadi dovolj jasno opozoril na vzroke, zakaj se predvsem Zvstrija znova čedalje bolj razvija v leglo tistib sil, ki so v obliki nacizma in fašizma že enkrat zlorabile demokracijo zato, da so se povzpele na oblast, ki so jo potem brezobzirno izrabile za naj-bajše zatiranje in množično pobijanje ter iztrebljanje ceiib narodov. Prav v iači teb izkašenj pa je toiiko večja odgovornost in krivda tistib dejavnikov, ki s sklicevanjem na demokracijo in svobodo dopaščajo, da najbajši sovražniki demokracije in svobode predrzno dvigajo glavo in neovirano razvijajo svojo pogabno dejavnost.
Proti tej čedalje očitneši nevarnosti neonacizma in neofašizma je po mnenja inž. VTIesentbala najno potrebna mednarodna akcija. V tem okvira je treba še naprej zbirati in objavljati gradivo, dokamentacijo in pričevanja o nacističnih strahotah, o taboriščih, požigih in amorib — da žrtve ne bodo šle v pozabo in da bodo novi rodovi poznali resnico in ne bodo nasedali lažnivi propagandi. Prav tako mednarodni obseg pa mora imeti tadi izsiedovanje nacističnih zločincev, ki jih je treba še naprej preganjati, kajti morilci še vedno živijo med nami.
Tudi nove oblike
služijo le starim namenom
Za ta teden je bila napovedana sklenitev še preostalih odredb k zakonu o narodnih skupinah: odredba, ki določa področja, v katerih naj bi bile topogratske označbe nameščene v nemškem in slovenskem jeziku; odredba, ki določa sodišča, upravne oblasti in druge urade, pred katerimi naj bi bila slovenščina dodatno k nemščini pripuščena kot uradni jezik; odredba, ki določa slovenske označbe krajev. Z uveljavitvijo teh odredb — veljati naj bi začele 1. julija 1977 — bi bita po izjavah koroških in avstrijskih predstavnikov izvedena še zadnja določila člena 7 in Avstrija bi v celoti izpolnila svoje obveznosti iz državne pogodbe.
Take samozavestne izjave je slišati iz tistih krogov, ki tudi samohvalno zatrjujejo, da je avstrijski zakon o narodnih skupinah naravnost vzoren primer rešitve manjšinskega vprašanja. Kako pa je v resnici s to samozavestno samohvalo, mo že ponovno ugotovili, ko smo kritično osvetliti celotni obseg, vsebino in predvsem namen takšnega pristno avstrijskega .reševanja". Zato ne bi ponavljali že znanih ugotovitev, marveč bi povedali nekaj besed — za primerjavo — le v zvezi s tako imenovanimi sosveti narodnih skupin, ki so po izjavah že omenjenih krogov menda .edin-stven višek" v svetu sploh.
V resnici pa so stvari precej drugačne. Primerjava se ponuja predvsem na primeru Zvezne republike Nemčije, kajti tamkajšnjo ureditev bodo celo koroški .klicarji domovine" težko proglasiti za .komunistično propagando", kakor to delajo v primeru Slovenije, kjer zastopanost in soodločanje manjšine sega od samoupravne interesne skupnosti preko občinske komisije za narodnostna vprašanja vse do sveta narodnosti pri republiški skupščini.
Ureditev v ZR Nemčiji je naslednja: Pri zveznem notranjem ministrstvu je osnovan odbor, ki je pristojen za vsa vprašanja, ki se nanašajo na dansko narodno skupnost v nemški zvezni deželi Schleswig-Holstein. Člani tega odbora so zvezni notranji minister in njegov državni sekretar (ki zavzemata tudi položaj predsednika in podpredsednika odbora), po dva predstavnika v zveznem parlamentu zastopanih strank, zastopnik zveznega ministrstva za vsenemška vprašanja, zastopnik dežele Sch!eswig-Holstein ter trije predstavniki danske manjšine, ki jih na predlog manjšinske organizacije imenuje notranji minister.
Na prvi pogled bi med ureditvijo
v ZR Nemčiji ter sosveti narodnih skupin v Avstriji gotovo našli marsikatero podobnost. Vendar je taka podobnost le navidezna, kajti v bistvenih vprašanjih so razlike ne samo velike, ampak naravnost značilne in je povsem očitno, da je avstrijski model prikrojen zgolj
Kako daieč sega
vp!iv KHD na v!ado?
AfeJfew „Kr<2j7?g" Avstrija za to po/etje aapovt'(iajf izvedo oJreJZ? ^ zagona o rMroJfJ/? s^apina^? in v tew okvira ta^i postavitev tistih ne^aj dvojezičnih napisov, ^o-Zi^or ji/? nameravajo riati na poJZagi tristran^ars^ega spora-zama, pa .rZomovini zvesta" Z^oros^a že grozi, J% se s taksno rešitvijo ne Z?o sprijaz-niZa. 7*orej je pričakovati, Ja Z?o v kZižnji /?oJo<f?:ost: pri-sZo Jo ponovnega merjenja siZ in se Z?o pokazaZo, kako JaZeč sega vpZiv ZČZVD na vZaJo.
OJgovor na vprašanje, kako JaZeč je pripravZjena popa-ščati zaktevam in pritiskom tek krogov, pa ko vZaJa mo-raZa Jati taJi še na Jragem poJročja, in to. konkretno v zvezi z našim Zistom. ičkZD je namreč zaktevaZ, Ja „SZoven-ski vestnik" ne sme več Jokiii pojpore iz Jržavnik sreJstev za pospeševanje tiska. Pri tem je svojo zaktevo „atemeZjiZ" s tem, Ja je naše kritične agoto-vitve o posameznik akrepik avstrijske manjšinske poZitike zZokno	in nam
poJtakniZ „napaJe" na Avstrijo.
VenJar se nam z Ji škoJa časa in prostora, Ja ki se prič-kaZi s ZČ/7D in njegovim gZasi-Zom. BoZj zanimivo v tej zvezi je, kako ko ravnaZa vZaJa. $ svojim ravnanjem ko namreč pokazaZa, kako JaZeč sega vpZiv A"k/D; aZi ko spet kapi-taZiraZa prej njim?
Aieer pa pri Jotaciji, ki jo je Žani kakor Jrngi avstrijski Zisti prejeZ ta Ji ,,6'Zovensk; vestnik", ni nokena miZoščina aZi nagraJa, marveč gre za sreJ-stva za pospeševanje tiska, kakor je JoZočeno z zakonom. Tore; ko ravnanje vZaJe taJi oJgovor na vprašanje/ AJo je v Avstriji močnejši — zakon aZi ZČČ7D?
za optiko, preračunan na zavajanje javnosti. Posebno važna se nam zdi naslednja razlika: v odboru za dansko manjšino je le-ta enakopraven partner kompetentnih predstavnikov zvezne in deželne vlade ter političnih dejavnikov; sosveti narodnih skupin v Avstriji pa bi bili v najboljšem primeru neke vrste debatni klubi, kjer bi se bolj ali manj v .družinskem krogu" (ne le zastopniki manjšine, ampak tudi zastopniki strank se morajo priznavati k manjšini) odvijale povsem neobvezne razprave.
Ni se treba spuščati v nadaljnje podrobnosti, kajti že ta primerjava dovolj jasno kaže, kje je bistvo in kakšen je namen nakazane razlike: V Nemčiji mimo sklepov in predlogov odbora za dansko manjšino noben forum ne more — ne vlada, ne stranke, ne parlament, ker vsi so zastopani v odboru, kjer je manjšina njihov enakovredni partner, ki z njimi enakopravno soodloča. Pri nas pa o kakšnem partnerstvu — kakor je npr. prišlo do izraza v bivšem kontaktnem komiteju — ali soodločanju sploh ni govora. Člani sosveta bi se .razlikovali" le po stopnji narodne zavednosti (kjer pa v smislu avstrijske .demokracije" ta kvaliteta obsega tudi izrazite renegate in celo odkrite zagovornike asimilacijske politike!) in se prav zaradi tega ne moremo ubraniti vtisa, da gre za preračunano konstrukcijo, ki bi vladi služila kot alibi za nereševanje odprtih vprašanj, češ, kako naj rešujemo, če pa niti manjšina sama v sosvetu ne more sporazumeti. In ob takih računih so lahko bili širokogrudni ter so manjšini prepustili tudi predsednika sosveta in mu dali pravico odločanja v primeru enakosti glasov — saj so vedeli, da bo vse skupaj le mlatenje prazne slame.
Bistvo in namen razlike med nemškim in avstrijskim modelom torej lahko prikažemo v enem samem kratkem stavku: v Nemčiji so se odločili za reševanje manjšinskega vprašanja skupaj in sporazumno z manjšino, v Avstriji pa hočejo manjšinska vprašanja še naprej reševati mimo manjšin — z oktroiranjem .rešitev" s stališča večine in njene moči.
Takšno reševanje pa je za sleherno manjšino povsem nesprejemljivo. Zato se tudi koroški Slovenci ne pustimo ujeti na limanice, ki so jih nam z zakonom o narodnih skupinah in njegovimi sosveti, pri katerih je vse preveč očitno, da so prikrojeni le za zavajanje domače in svetovne javnosti, ne pa za resnično reševanje po duhu in črki člena 7 državne pogodbe.
TUD! TO JE KOROŠKA STVARNOST:
Sramotenje orotifasističnih borcev
ostane na Koroškem povsem nekaznovano
Pravni formalizem, ki vlada na Koroškem in v Avstriji, vedno spet rodi .cvetke", ob katerih se je treba resno vprašati, v čem je Avstrija sploh še pravna država. Najnovejši primer je posebno značilen. Avgusta lanskega leta, ko je jugoslovanski veleposlanik Vlahov izročil v Celovcu večjemu številu protifašističnih borcev odlikovanja, je glasilo koroške FPU .Karntner Nachrichten" objavilo pamflet, s katerim je gnusno blatilo boj proti fašizmu, protifašistične borce pa psovalo z .morilci". Ko bi se moral odgovorni urednik na podlagi vložene tožbe zagovarjati pred sodiščem, pa se je izkazalo, kakšni .junaki" so pri koroški FPU: namesto da bi možato stali za pisanjem svojega glasila, so se pred odgovornostjo zmuznili s trditvijo, da takrat nihče ni bil odgovoren za list — odgovorni urednik je bil menda na dopustu, prav tako pa tudi deželni poslovodja Silla, ki je pred odhodom še zanemaril svojo dolžnost, ker ni imenoval druge za vsebino lista odgovorne osebe. Torej je kriv Silla in bi moral on pred sodnika. Toda Silla je tudi deželni poslanec in ga je pred sodišče mogoče postaviti le tedaj, če mu deželni zbor za konkretni primer odvzame poslansko nedotakljivost. Tega pa deželni zbor ni napravil, čeprav omenjeno zanemarjanje dolžnosti nima prav nobene zveze s poslansko dejavnostjo Sille.
Uspeh tega čudovitega poigravanja z možnostmi, ki jih daje pravni formalizem na Koroškem, je ta, da za nezaslišano sramotenje protifašističnega boja in nizkotno hujskanje zoper borce proti fašizmu nihče ni odgovoren. V glasilu FPU je bilo zagrešeno kaznivo dejanje, toda nihče ni odgovoren — vsi so .nedolžni". Kakor so biti svoječasno .nedolžni" tudi pri Kleine Zeitung, ko so objavili celo serijo hujskaških člankov pod naslovom .Krvava meja", kjer so nizkotno blatili koroške partizane; v trenutku, ko bi morali biti obsojeni, pa so se .spomnili", da je bil odgovorni urednik .bolan".
Podobnost je vsekakor značilna in že skoraj kaze, da gre za pravi sistem, kako je na Koroškem mogoče povsem nekaznovano blatiti protifašistični boj in sramotiti borce proti fašizmu — vse očitno v imenu dediščine, ki so jo novi oblastniki I. 1945 prevzeli neposredno iz rok nacističnih vladarjev. V duhu te oporoke pa verjetno tudi .tafelsturmerji" lahko nekaznovano podirajo uradne napise in jih varnostne oblasti pri tem celo ščitijo, medtem ko so koroški Slovenci postavljeni pred sodišče samo zato, ker javno opozorijo na neizpolnjevanje državne pogodbe.
Res edinstvena pravičnost in pravica, ki vlada na Koroškem!
etMni
Mctdne vojne
V Ljubijani je prejšnji teden predava! inž. Simon Wiesentha!, vodja mednarodnega židovskega dokumentacijskega arhiva na Dunaju. Kot svetovno znani Jovec na naciste" je inž. Wiesentba! razumiji-vo govori! o tem, kako po drugi svetovni vojni poteka iskanje nacističnih z!očincev. Navede! je zanimive podrobnosti o tem, kako so z!očince zas!edova!i v prvih povojnih !etih in kako so se potem, ko je na evropskem ^bojišču" divja!a „h!adna vojna", števi!ni obremenjeni nacisti z begom v Južno Ameriko in v druge dete sveta izmakniti zas!uženi kazni. Prav tako pa je da! tudi preprič!jive ocene, koliko
nacistov je živih še danes, ko!iko je bito med njimi z!očincev in kako majhen je k!jub vsem prizadeva-njm odstotek tistih, ki so bi!i za svoje z!očine kticani na odgovornost.
Posebno kritično je predavatetj oceni! povojni odnos do nacistov in njihovih z!očinov v Avstriji. Njegove ugotovitve so da!e odgovor tudi na vprašanje, kako je mogoče, da se prav Avstrija, ki se ima za prvo žrtev nacizma, danes že spet vedno bo!j razvija v !eg!o neonacizma.
V nas!ednjem v zgoščeni ob!iki prinašamo g!avne mis!i, ki jih je v svojem izredno zanimivem predavanju razvija! inž. Wiesntha!.
Mistim, da smo samim sebi in vsem našim prijatetjem 52 tet po vojni doižni podati giavne značitnosti doživetega. Te naj bi se ukvarjate predvsem s poizvedovanji o nacistih, ki so od teta 1955 datje zagrešiti nepoptsne ztočine nad zidovskim narodom ter tudi na drugimi narodi.
Teh vprašanj ne smemo prepustiti marsikateremu od naših predstavnikov ati potitikov, kajti oportunizem, resničnost in potitični^ dnevni uspehi jso često pripetjati
vrženci. V raztičnih dežetah smo tahko ugotoviti, da je to vprašanje pravičnosti gtede množičnega pokota nateteto na raztično obravnavo in v nekatenh dežetah je potitična resnica — ker so gtasovi nacistov pri votitvah potrebni — privedta tako dateč, da je prišto do izjave, češ sedaj je čas za zaktjučno potezo — trideset tet je dovotj.
Ti potitični uspehi so žeto poceni, če jih morajo ptačati drugi. To je pripetjato do tega, da v Avstriji na primer ne bo več prišto do procesov, čeprav so preiskave uradno še v teku. To je pripetjato do tega, da je v drugih, od nacistov zasedenih dežetah, morda z Izjemo Nizozemske, to vprašanje izgubito vsakršno pomembnost.
Toda ne za nas! Mi ne ustvarjamo potitike, mi smo žrtve potitike in zato je ne moremo odobravati, zato moramo povzdigniti svoj gtas. Mi preživeti, majhna manjšina v primerjavi z mitijoni, ki jih je nacistično barbarstvo odtrgato od nas.
So tjudje, ki pravijo, da je nacistični probtem pretektost, da te mato nacistov še živi, da nimajo nikakršnega vptiva, da so še biotoški probtem, da ima svet danes drugačne težave. Ta izjava je te v majhni meri točna, namreč v tem, da ima svet danes druge težave.
Mistim, da je račun o tem, kotiko nacistov danes še obstoja, za naša raz-mištjanja in za potitično scenerijo v Evropi vetikega pomena. Zato pustimo govoriti števitke:
Nacionatistična stranka je šteta 10 mitijonov čtanov. Ker se je stranka nastanjata predvsem na mtado generacijo, je danes povprečni nacist star med 55 in 60 tet. Ker so biti nacisti med vojno te v majhnem števitu postani na fronto, predvsem pa v Nemčiji sami in na zasedenih področjih, živi danes še skoraj 7 mitijonov nacistov, od tega pribtižno 5 mitijonov v Zvezni repubtiki Nemčiji, 1,5 mi-tijona v Nemški demokratični repubtiki, 500.000 v Avstriji in okoti 200.000 v ostatem svetu; to so okrogte števitke.
V Nemčiji in Avstriji so nacisti infittrirati vse potitične stranke. V Avstriji nima nobena od vetikih potitičnih strank možnosti večine brez nacističnih gtasov; v ZR Nemčiji se morajo vse tri stranke ozirati na naciste; v NDR so nacist) vktjučeni v komunistično stranko in nacistična intetigenca je na visokih potožajih v državi. To je potitična resničnost, pred katero stojimo.
Takoj po vojni so Nemci vedeti, da pomenijo tako reparacije kot tudi zaste-dovanje kaznivih dejanj, ki so jih storiti nacisti, vstopnico za vktjučitev v družino dostojnih narodov. Oni so — to je treba po pravici priznati — to vstopnico v vetiki meri kar se tiče reparacij in v manjši meri kar so tiče zastedovanja kaznivih dejanj ptačati.
Avstrija, ki je bita kot država prva žrtev nacističnega barbarstva, jo to vstopnico prejeta avtomatično. Prezrto je bito dejstvo, da je bito mnogo Avstrijcev ude-teženth v uničevatni mašinerji Tretjega rajha in ta udetežba je često prosegta odstotek avstrijskega naroda v vetikonemškem rajhu. Prav gotovo so zgodovinski stučaji, toda so reatnosti, ki so tukaj imete odtočitno vtogo. Ze samo dejstvo, da je bit Hitter Avstrijec, je seveda mnoge avstrijsko naciste pripravito do tega, da so stepo stediti njegovim nakanam. Kaitenbrunner in Gtobocnfk sta bita Avstrijca tn tudi Eichmann — sicer po potnem tistu nemški državtjan — je že kot štiritetni otrok prišet v Avstrijo in je bit njegov krog znancev sestavtjen iz Avstrijcev, njegov štab za uničevanje Zidov pa do 70 odstotkov iz Avstrijcev ter tudi Gtobocnikov štab za akcijo Reinhard ter za uničevatna taborišča je obsegat 90 odstotkov Avstrijcev, predvsom Korošcev.
Teh dejstev v Avstriji niso vzeti na znanje in avstrijsko pravosodje je šopato za nemškim, tako kar se tiče števita procesov, kakor tudi gtede sodnikov in državnih pravdnikov, in predvsem gtede uradništva.
Moramo se zavedati dejstva, da tega, kar se jo zgodito, ni mogoče nikott kaznovati, ker živtjenje ztočinca, ki ima na vesti stotisoce tjudi, ati jih je četo tastnoročno ubit, ne more biti nikoti tako dotgo, da bi se za svojo krivdo pokorit. Vsak proces ima torej, kar se tiče razsodbe, simbotičon pomen, če se gtasi sodba na smrt ati dosmrtno ječo, tedaj je še ohranjen smiset pravičnosti — tahko se reče, čtovek je s svojim živtjenjem ptačat za svoja kazniva dejanja. Toda če jo kazen te omejena in znaša te dotočeno števito tet, nastane prikaz stanja, ki ni zadovotjiv. Primer: Eichmannov vodja transportov Franz Novak jo dokazano pripetjat 1,700.000 tjudi v Auschwitz. Njegova kazen jo znašata 9 iot. Nekdo tahko ob tem reče: Za transport mojo matere v Auschw!tz jo bit mož 50 sekund v zaporu. Sodba z omejenim števitom tet pri množičnih moritcih prinaša torej vedno netagodnost v naše vrste.
Mistim, da bi bito v zvezi s tem dobro raziskati pravno stanje. Votjavno pravo je v raztičnih evropskih dežetah staro pribtižno sto tet. Tedaj, ko je to pravo postato zakon, jo bit pojom množični moritec povezan z nagonskim storitcem, botno osobo, na primer s prezgodaj iz zdravitišča za živčne botezni odpuščenim botnikom, ki je ubit nekaj tjudi, bi! jo storitec v afektu, ki jo iztrebit svojo družino, btaznož. Pred Hitterjem je bi! pojom množičnega moritca povezan s takšnimi storitci.
čas nacizma nam jo prinese! popotnoma nov tip množičnoga moritca, tip, ki ni imet nobenih osebnih odnosov s svojimi žrtvami, ki često teh žrtev niti vidot ni — to je moritec izza pisatno mize, ki jo s svojim tetofonskim razgovorom ati tetogramom iz oddatjonosti stotih kiiometrov izbrisat stotisoče tjudi. Žrtve niso vodoto, kdo jo njihov^moritoc, in ta ni poznat in^vidot svojih žrtev, tn za te množično moritce izza
Procesi in sodbe ne morojo s pravnega statišča nikoti prodstavtjati zadostno pokoro za storjena dejanja. Gtodano iz toga zornoga kota jo procos važnojši kot sodba, kor je proces istočasno zgodovinska tekcija za naš današnji svot, ki drv! iz enega ztočina v drugega in tako hitro pozabtja.
Nadatjnja tožava, ki nas že tota obremenjuje, je označba, ki je v osnovi napačna. Ta označba jo nemška in sicer Goobbotsova iznajdba iz teta 1941. Gro namreč za pojom vojnega ztočinca. Leta 1945 so ga Amoričani posvojiti in ta pojom uporabtjamo mnogi v raztičnih jezikih. Od vojne datje som so brozuspošno borit proti tej označbi, kor pomeni ponodotžonjo pojma. Jaz uporabtjam ustroznojši pojem, namreč nacistični ztočinec. Ztočini nacistov imajo te mato skupnoga z vojno, začeti so so že šest tet prod njo. Osnovanje koncentracijskih taborišč, nUrnboršk! zakoni, kristatna noč, aretacijo in umori, vso to so jo zgodito žo prod izbruhom vojne in jih ni mogočo opraviČti z vojno. Vojna jo s skrivanjom in osvojitvijo skoraj vso Evropo daia nacistom možnost, zagrošiti votiko ztočine in ubiti miiijono tjudi. T) ztočini niso biti dot vojnih dejanj. Najvočja intenzivnost ztočinov v totth 1942 tn 1945 jo potekata v uniČevatnih in koncentracijskih taboriščih, ki so bita tisoč do tisoč petsto kiiometrov oddatjena od frontnih Unij. Kaj ima to opraviti z vojno, če so na primor Žide z otoka Rhodosa natožiti na tadjo, jih todno broz vodo in hrane voziti križem po Evropi v Trobtinko, da bi jih tam ubiti?
Vsaka vojna je ztočin. Toda če imonujomo storiteo teh množičnih umorov bo-jevntko — to pomeni vojake — jo treba proti tomu vtožtti protest. Vojaki, ki so samo po sobi umevno oboroženi, stojijo oboroionim nasproti. Njihova borba jo osebno tveganje, toda moritci v getu in taboriščih niso nositi nobonoga osobnoga tvoganja.

Beograd je pripravljen
za evropsko konferenco o varnosti in sodeiovanju
Čez dober leden — 1$. junija — !e bo v Beogradu začeta evropska konferenca o varnosti in sodeiovanju, kjer bodo predstavniki evropskih držav ter Amerike in Kanade napraviti obračun o dosedanjem uresničevanju načei, ki so jih pred dvemi ieti zapisati v skiepni iistini heisinške konference. Na beograjski sestanek se že temeijito priprav-ijajo v vseh državah-udeieženkah, že posebej pa seveda v Jugosiaviji sami, saj je bii Beograd izbran za kraj konference prav zato, ker je Jugosiavija že v Heisinkih daia bistven prispevek k uspešnemu poteku srečanja, poieg tega pa s svojo miroijubno poiitiko spioh izredno veiiko prispeva k uveijavijanju načet enakopravnega sožitja in sode-tovanja med narodi.
Poleg politične vsebine pa obsegajo priprave v Beogradu tudi še organizacijsko in tehnično plat. Za biižnjo konferenco je v Novem Beogradu v rekordnem času 11 mesecev zraslo veličastno poslopje kongresnega centra, ki so mu zaradi njegove nenavadne oblike dali tudi ime .steklena palača miru". Zgradba vzbuja vtis velike prekooceanske ladje, zasidrane ob bregu Save. Velikanski objekt je dolg 250 metrov in širok 90 metrov. V notranjščini poslopja so ve-iike, srednje in male dvorane, namenjene za konference in razna srečanja, nadalje pisarne, restavracije in razne prodajalne.
Pod zeleno stekleno kupolo je prostora za več tisoč ljudi, ki bodo
tu delali in se srečavali. Palača ima skupaj 14 dvoran za sestanke. V največji je prostora za 400 ljudi in v dveh manjših v vsaki po 200, vse pa so tako grajene, da jih je po potrebi mogoče združiti v eno veliko dvorano za plenarna zasedanja, kjer je prostora za 800 oseb. Poleg tega so v poslopju še štiri majhne dvorane, od katerih ima vsaka prostora za 50 ljudi; v nadaljnjih sedmih dvoranah za sestanke pa je prostora za 30 do 50 udeležencev. Teh sedem manjših dvoran teži v krilu centra — tam bodo manjši sestanki komisij, konference ali sestanki delegacij. V palači je poleg tega še 35 kabinetov, namenjenih delegacijam. To so izolirani prostori, ki bodo služili
v različne namene. Trinajst kabinetov ima po sedem pisarn, petnajst po šest in sedem po pet pisarn. Vsak od teh kabinetov je celota zase, ločena od komunikacij in dvoran.
Preseneti tudi krilo poslopja, namenjeno centru za tisk. V glavnem delovnem prostoru bo hkrati lahko delalo 250 novinarjev. Poleg tega prostora pa bodo še dodatne lokacije, opremljene s teleprinterji in telefonskimi zvezami ter namenjene za stike z delegacijami. Poleg centra za tisk so še prostori, namenjeni za pogovore in oddih.
Ob sprehodu po tej velikanski palači se zdi, da je to majhno mesto, razpredeno z ulicami. Med drugim je urejena tudi restavracija, kjer bodo lahko hkrati postregli 500 gostom. Nadalje je kavarna za 300 gostov, snack bar za 100 obiskovalcev, pa še več manjših bifejev. Sploh ima obiskovalec vfis, do graditelji niso pozabili na ničesar. Kajti poslopje obsega tudi ambulanto za urgentno medicino z najsodobnejšimi tehničnimi pripomočki, s katerimi so opremili dva prostora. Imajo tudi savno, pedikirni-co, cvetličarno in celo krojaški ter čevljarski salon. Iz velike sprejemne dvorane se pride do pultov za informacije, pošfe, banke, javnih telefonskih govorilnic in drugih naprav. V poslopju imajo tudi interno televizijo, po kateri bodo spremljali delo na sestankih v dvoranah, na galerijah dvoran pa so posebej uredili kabine za televizijo, radio in novinarje.
Prav tako pa je urejena tudi okolica centra. Povsod naokoli se razprostirajo zelenice s cvetjem, nasadi javorov, platan in lip. Do poslopja vodi pot z dveh strani: do glavnega vhoda se lahko pride peš ali z avtomobilom, pod zemljo pa je parkirni prostor, odkoder se bodo ugledni gostje z dvigali popeljali do svojih kabinetov. Množici evropskih in svetovnih novinarjev pa bo delo olajšano tudi s tem, da eden od vhodov vodi naravnost v prostore centra za tisk.
Kongresni center pa seveda ni bil izgrajen samo za letošnjo evropsko konferenco. Palača, ki jo je projektiral arhitekt Stojan Maksimovič, je v bistvu le eden od številnih objektov bodočega Novega Beograda.
Knjige Toneta Svetine
dosegajo velike naklade
Tone Svetina brez dvoma sodi med najboij priijubijene sodobne siovenske pisateije; zgovorno pričajo o tem nakiade, ki jih dosegajo njegove knjige. Ziasti veija to za njegovo veiiko deio o narodnoosvo-bodiinem boju siovenskega naroda, za triiogijo ..Ukana', ki je izšia že v več nakiadah, skupaj v več kot 50.000 izvodih.
Pred nedavnim je izšia nova nakiada .Ukane" tudi pri zaiožbi Borec v Ljubijani, in sicer v okviru izbranega deia, ki obsega tri romane Toneta Svetine: Oriovo gnezdo, s katerim je Svetina zaorai prvo brazdo v pisateijsko njivo; potem Ukano, s katero je dosege! največji sioves; in že njegovo najnovejže deio Ognjeni piaz, v katerem je v romansirani obiiki opisai boje jurižnega bataijona 31. divizije, ene najboij siavnih siovenskih partizanskih enot.
Pisateij sam je o svojem najnovejžem deiu povedat, da predstavijo poskus, pisati o živih ijudeh in njihovih vojnih in psihoiožkih obremenitvah. To je bii poskus, rekonstruirati omenjeno partizansko enoto v tem, kako je funkcionirata; ravno to pa je biia po avtorjevih besedah .nadvse težavna naioga, ki se je ne bi več iotii ". Po njegovem mnenju je to podoba o zgiedni partizanski enoti, kakržno bi morati imeti v Jugosiaviji, če bi izbruhnita vojna, saj pripoveduje o tem, kako se je treba uspežno bojevati proti močnejžemu sovražniku.
Tone Svetina pa se — kakor smo v nažem iistu že poročati — uspežno uveijavija tudi kot kipar: njegovi žteviini kipi in spomeniki, iz-detani iz drobcev granat in iz starega orožja, ostro obsojajo nasiije in krivico, ziasti pa so nepresiižna obsodba vojnih strahot. Šeie pred kratkim je svoja deia razstavijo) v Mariboru, sicer pa se tako kot pisateij kakor tudi kot kipar predstavijo doma na Biedu.
AULA SLOVEN!CA
Riko
Debenjak:
KRAŠEVKE
barvna akvatinta in gravura (1957)
Vijudno Vas vabimo na otvoritev retrospektive grafik
HERDERJEVEGA NAGRAJENCA 1977
prof. RiTra Debenjaka
v ponedeijek 6. junija 1977 ob 19. uri. Razstava bo odprta do petka 24. junija, in sicer od ponedeijka do petka med 13. in 17. uro.
Avstrija je poravnata samo det svojega dotga
Pred kratkim je bil na Durtaju podpisan protokol o nadaljnji delni predaji arhivskega gradiva in muzejskih predmetov, ki jih mora Avstrija vrniti Jugoslaviji na podlagi jugoslovansko-avstrijskega sporazuma iz leta 1923. Dogovor sta podpisala vodja jugoslovanske skupine strokovnjakov Franjo Biljan ter višji svetnik v avstrijskem ministrstvu za zunanje zadeve dr. Helmut
Turk.
Na podlagi novega sporazuma je bilo Jugoslaviji izročenih okrog 440 listin in več kot 180 fasciklov arhivskega gradiva iz avstrijskega državnega arhiva, nadalje 45 rokopisov večinoma iz narodne knjižnice ter avstrijskega državnega arhiva, manjši del pa iz univerzitetne knjižnice na Dunaju in v Gradcu, iz vojno-zgodovinskega muzeja na Dunaju pa topova iz Cetinja.
Kakor že rečeno, gre za predajo arhivskih in drugih kulturnih dobrin, za kar Avstrijo obvezuje sporazum,
ki bo kmalu star že 55 let. Čeprav si je Jugoslavija v vseh teh desetletjih prizadevala, da bi prišla do svoje pravice, so na Dunaju ostali gluhi. Tako je bila prva predaja arhivskih dokumentov na podlagi tega sporazuma izvedena šele oktobra lanskega leta in zdaj je bila izvedena druga delna izročitev. Medtem pa se pogajanja o postopnem izvajanju sporazuma iz leta 1923 nadaljujejo in je pričakovati, da bo v doglednem času prišlo do nadaljnjih predaj arhivskih dokumentov.
Vzroke za takšno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti ,po kapljicah* je vsaj delno treba iskati v stvarnih težavah. Toda znano je, da igrajo pri tem pomembno vlogo tudi izraziti politični vidiki (to velja zlasti za obmejni deželi Štajersko in Koroško!). To pa seveda ni ravno najboljše spričevalo za državo, ki se rada ponaša s pogodbeno zvestobo.
DR. ANTON SVETfNA
PRiSPEVK! K ZGODOVtN) ČRNE NA KOROŠKEM
Župnija Črna (Schwarzenbach) je bila prvotno podružnica nadžupnije Šmihel pri Pliberku, že teta 1362 pa je v tej župniji ugotovljen samostojen rektor. Ko je bila leta 1461 nadžupnija Šmihel priključena ljubljanski škofiji, je obstajal v Črni že samostojen vikariat.
Župna cerkev je bila posvečena svetnikoma Ožboltu in Sebastijanu, pod črnsko župnijo pa je spadalo šest podružnic, in sicer: cerkev sv. Jakoba in Lucije, cerkev sv. Helene, kapela sv. Henrika in sv. Kunigunde, cerkev sv. Ane na Slemenih, cerkev sv. Jakoba v Koprivni in cerkev sv. Magdalene v Javorju.
Vse te podružnične cerkve so ležale v hribovitem terenu in so bile oddaljene od župne cerkve po več kilometrov, iz Črne do Koprivne je dobri dve uri hoda. Zato so vsi vikarji, ki so službovali v Črni, posebno ko so prišli v leta, prosili za premestitev k ravninskim župnijam. V Koprivni je bila pozneje ustanovljena samostojna župnija in sicer leta 1790, To pa je bilo že tri leta po izločitvi koroških župnij iz ljubljanske škofije. Zaradi oddaljenosti podružničnih cerkev je prišlo pogosto tudi do sporov med vikarji in farani, ker so Pri teh podružnicah pokopavali mrliče brez duhovnika, kakor bomo pozneje videli.
V Črni je bilo tudi samostojno deželsko sodišče, ki je bilo v posesti lastnika grada in gospoščine Pliberk in je imela pliberška gospoščina v Črni le svojega oskrbnika in nekaj
stražarjev ter svojo pristavo. V tem poslopju so imeli oskrbnik in stražarji svoje uradne prostore, v njem pa je pliberška gospoščina izvrševala po najemnikih tudi gostilničarsko obrt.
Peto nedeljo po veliki noči leta 1581 je prišel v Črno na vizitacijo osmi ljubljanski škof Janez Tavčar. Po opravljeni svečanosti v cerkvi, pri kateri je sodeloval domači vikar Andrej Soller (Šolar?), je škof zaslišal farane, ki so se ta dan zbrali v Črni v največjem številu, ali so zadovoljni z delom vikarja. Farani so mu odgovorili, da vikar opravlja svojo službo tako v cerkvi kakor izven nje dobro, grajali so le, da živi v konkubinatu. Škof je vikarju zabičal, da mu bo prepovedal izvrševanje duhovniške službe, če ne preneha s tem življenjem, nakar je vikar obljubi), da se bo pokoril. Cerkvenim ključarjem pa je škof naročil, naj poskrbijo za popravilo cerkvenih poslopij.
Med leti 1600 in 1630 je kot črnski vikar listinsko izkazan Ahacij Končnik. Ko je ljubljanski škof Oton Friderik Buchheim leta 1641 vizitiral koroške župnije, je prišel 20. julija v Pliberk. Pri vizitacijskem zapisniku tega vikariata je zabeleženo, da škof zaradi slabih cest ni mogel iti osebno vizitirat črnsko župnijo. Dal je poklicati takratnega vikarja v Črni Matijo Križaja v Pliberk, ga tam zaslišal in ugotovi), da je Križaj domačin mesta Kranj, da službuje v Črni že sedem let in da je bil
posvečen v duhovnika pred osmimi leti. Ordi-niran je bil na naslov neke proštnije na Češkem, kar bo dokazal na prihodnji sinodi. Iz tega zaslišanja sledi, da je Križaj prišel v Črno za vikarja leta 1634, leta 1645 pa je bil premeščen za vikarja v Šmihel, kakor smo videli pri opisu šmihelske župnije.
Vikarja Križaja jev Črni nasledil vikar Marko Banko (tudi Vanko, Wanckho), ki je prosil leta 1652 ljubljanskega škofa za dovoljenje, da bi mu smel priti pri velikonočnem izpovedovanju na pomoč kaplan Mihael Štih. Škof je to dovoljenje izdal, pa le za čas enega leta, ker je bil Štih določen za kaplana v Šoštanju.
Leta 1652 črnski vikar Branko tudi ni prišel na sinodo v Gornji grad ob koncu meseca aprila. Svojo odsotnost je opravičil, ker je zapadel na planinah tak sneg, kakor ga ljudje ne pomnijo.
V mesecu avgustu 1652 je škofijski komisar in nadžupnik v Braslovčah Filip Terpin izvršil vizitacijo župnije Črna po temle vrstnem redu:
1. 10. avgusta 1652 se je najprej ustavil pri podružnični cerkvi sv. Magdalene v Javorju, kjer je ugotovil, da so na tamkajšnjem pokopališču pred tremi leti pokopali nekega Pristana, ki je umrl pri guštanjskem faranu Močilniku in ki že nekaj let ni bil izpovedan. Pokop so izvršili črnski farani Narobnik, Kar-ničnik in Čamernik nasilno proti volji vikarja in soseščine. Tudi so se širile govorice, da tam večkrat pokopavajo abortuse. Vizitator je naročil, da ne smejo v prihodnje na njihovem pokopališču nikogar pokopavati brez vednosti in dovoljenja svojega vikarja, kar pa se tiče izvršenih nasilnosti, naj kršilci pričakujejo kazen od strani škofa.
Pri pregledu cerkvenega urbarja je vizitator ugotovil, da ima cerkev v blagajni 13 zlatnikov, 14 imperialov ter 11 goldinarjev v manjših kovancih. Davku podvrženih krav ima cerkev 26, od vsake krave dobi 6 krajcarjev, ovc pa 74, census od vsake ovce znaša 6 novčičev. Denarni davek (census pecuniarius) pa znaša od vsakega goldinarja 3 krajcarje. Nadalje je vizitator ugotovil, da ima cerkev v svoji posesti tri travnike in eno puščo, ki jih imenuje ^kaplanske njive". Neki Lam-precht plačuje za ta zemljišča 15 goldinarjev letne zakupnine. Jakob Sreber plačuje za neko drugo njivo 15 krajcarjev, Sebastijan Tom-jač pa za tretjo njivo 30 krajcarjev zakupnine. Ko je vizitator vprašal oba cerkvena ključarja, Jurija Gotovnika in Antona Koviča, zakaj imenujejo ta zemljišča „Caplaney grundt", sta mu cerkvena ključarja odgovorila, da so te njive po pismu, ki ga je poslal vikar Ahacij Končnik škofu Tomažu Hrenu, nekdaj spadale h kaplaniji. Njiva, ki jo ima v zakupu Sreber, je pa last pliberške gospoščine in cerkev dobiva od te njive po neki ustanovi le zakupnino.
2. Istega dne, 10. avgusta 1652 je vizitator Terpin obiskal cerkev sv. Jadoka in sv. Lucije in ugotovil, da je črnski vikar zavezan pri tej podružnici opraviti letno osem obligat-nih maš. Cerkveni urbar je izkazal 26 krav, od katerih so podložniki obvezani plačevati po 6 krajcarjev davka na leto, in 70 ovc, od katerih plačujejo podložniki po 6 novčičev davka. Cerkev prejema od 64 goldinarjev predpisanih davkov po 3 krajcarje od vsakega goldinarja. Cerkvena ključarja sta bila pr: tej podružnici Pučen in Piko.
(Dufje v prihodu;:' števil^:)
ŽELEZNA KAPLA:
Lepo uspete prireditve SPD „Zarja"
Kljub nekaterim uspešnim prireditvam, se zaradi pomanjkanja časa že doigo nismo oglasili. Dane: hočemo to zamudo nadoknaditi z nekoiiko daljšim poročiiom iz nagega kraja.
Znano je, da je naše Slovensko prosvetno društvo .Zarja" eno najbolj aktivnih slovenskih društev na Koroškem in kar je karakteristično zanj, da ima več različnih skupin. Tako je imela ena teh skupin in sicer folklorna skupina v soboto 30. aprila svoj .folklorni večer", ki je izredno lepo uspel.
Folklorna skupina, ki je gostova-ia že v različnih krajih — na večjih prireditvah na Koroškem, v Sloveniji (tudi na tradicionalni in svetovno znani kmečki ohceti), v innsbrucku in pred nedavnim celo skupaj z obirskim ženskim oktetom v južni Franciji — se je tudi za to prireditev izredno dobro pripravila, saj so tokrat hkrati praznovali se-demletnico obstoja folklorne skupine.
Po pozdravnih besedah predsednika SPD .Zarja" Petra Kuharja, so plesalci pokazali kaj znajo. Program je bil zelo pester in posamezne točke sporeda je povezoval ansambel Zvone Ortan ter naš iz filma .Vrnitev" znani domačih Marjan Srienc, ki je poleg povezovanja v sporedu posnel s filmsko kamero tudi posamezne prizore. Za izrazitost prireditve in pestrost slike na odru pa so folkloristi poskrbeli s tem, do so pri plesanju nastopali v primernih nošah. Tako so ta večer nastopali kar v treh raz-iičnih nošah in sicer v podjunski, gorenjski in v noši grajskih vii in princev. Številni gledalci — bila je polna dvorana — so z občudovanjem gledali nastopajoče in jih za
Slovensko prosvetno društvo .Radiše" vabi na
KONCERT
Harmonikaškega orkestra giasbene šole Radovijica (vodi prof. Ažman) in Komornega moškega zbora KUD .Stane Žagar" iz Krope (vodi prof. Egi Gašperšič).
Koncert bo v soboto, dne 18. junija 1977 ob 20. uri pri Ta-verju na Radišah. Zbor in orkester bosta nastopata deino posamič, deino pa skupno. Ljubitelji petja in giasbe, ki s) žeiijo privoščiti poseben kuiturni užitek, so na ta koncert prav prisrčno vabtjenii
njihova izvajanja nagradili z navdušenim aplavzom. Posebnost tega večera je bila druga skupina, ki je nastopila v oblekah starih babic in tako s svojimi popevkami poskrbela za smeh in dobro voljo. Seveda je na tem večeru sodelovala tudi pionirska folklorna skupina in zadivila publiko s svojim izvajanjem.
Zahvala za lepo uspeli folklorni večer gre v prvi vrsti voditeljem vaj Ludviku Tomažiču in Franciju Sa-dotšku ter Kuharjevi mami in seveda vsem, ki so kakorkoli aktivno prispevali, da je folklorni večer tako lepo uspel. Po predstavi je bil v novem hotelu .Obir" ples folklore, ki je prav tako dobro uspel. Na njem je godel domači ansambel .The Spiders" in skrbel za prijetno vzdušje.
V nedeljo 8. maja so slovenske mamice, na povabilo socialističnih žena, skupno proslavile materinski dan. Na prireditvi so sodelovali tudi slovenski otroci z deklamacijami in petjem. Nastopila je tudi pionirska folklorna skupina SPD .Zarja" in bila deležna navdušenega priznanja, saj so otroci s svojim brezskrbnim in veselim nastopom navdušili vse navzoče mamice. Tako se je ta skupna materinska proslava razvila v združujočo in prijetno prireditev.
Dan pozneje pa so otroci v farni dvorani pripravili svojim mamicam lepo materinsko prireditev, ki sta jo vodila učitelj Sticker in njegova žena Leni. Kaplan Zunder je med drugim v svojem nagovoru naglasil, da se ni treba bati, da bi naš narod izumrl, dokler bo mladina še uživala tako vzgojo v slovenskem duhu.
Pevski zbor .Vres' iz Prevaij gostova) v Št. Jakobu v Božo
V nedeljo zvečer je imelo naše Slovensko prosvetno društvo „Rož" v Št. Jakobu v Rožu v gosteh znani moški zbor „Vres" iz Prevalj, ki je skupno z domačim mešanim pevskim zborom .Rož" nastopil v farni dvorani in žel navdušen aplavz. Številno občinstvo je v polni dvorani pozdravil predsednik SPD .Rož" Slavko Sticker in v svojem govoru orisal tudi borbo slovenske narodne skupnosti za svoj obstoj.
Čeprav pevski zbor .Vres" slovi daleč naokoli kot kvaliteten zbor in je že večkrat nastopal na Koroškem, smo ga v Št. Jakobu prvič doživeli v nedeljo in lahko rečemo, da smo bili prijetno presenečeni. Pesmi, ki so privrele iz njihovih grl so bile polne tistih prvin, ki so neobhodno potrebne, da dajo zboru vzdevek .odličen". Zbor .Vres" ima ime po znanih rožah, ki jih najdemo po gozdovih in tudi visoko v planinah. Ne čudimo se torej, da so .vresovci" tudi navdušeni planinci, kar so dokazali tudi s tem, da so se še dopoldne pred koncertom povzpeli na Bleščečo planino, kjer imajo slovenski planinci svojo planinsko postojanko. Čudvito so peli, tako da so njihovi glasovi odmevali od Gračenice pa do osojnih strmin Komnice in razveseljevali številne planince, ki so se nahajali na tem območju.
Prav nič se jim na koncertu ni poznalo, da so imeli za seboj planinsko turo in da so imeli že razgreta grla od petja na Bleščeči. To je tudi prepričljiv dokaz, da izkušenim pevcem takšni napori niso nič posebnega. To so pravi vresovci, kajti vresu ali vresju tudi slana in sneg ne moreta škodovati. Pevski koncert, ki je bil razdeljen na dva dela, je odlično povezovala neka Prevaljčanka in tudi tako prispevala k skupnemu uspehu. Domači mladi pevski zbor .Rož", ki ni le velika obogatitev Št. Jakoba, temveč vse južne Koroške, je kot po navadi žel veliko priznanje in z njim dirigent Lajko Milisavljevič, ki pri publiki in svojih pevcih uživa veliko priljubljenost. Pevski nastop gostov iz Prevalj in domačega mešanega pevskega zbora je bil veliko pevsko doživetje, ki nam bo ostalo v nepozabnem spominu. Kdor ni imel možnosti, da bi slišal petje moškega zbora .Vres" iz Prevalj, ima v nedeljo 12. junija priložnost, da to nadoknadi na pevskem koncertu pri Schwarzlu v Pliberku, kjer bo nastopil kot gost in tako dal pevski prireditvi še pestrejšo noto.
Pevci zbora .Vres" so domačemu pevskemu zboru .Rož" v spomin na to lepo uspelo srečanje podelili lepo darilo.
V občini Pliberk je podeželje
na slabšem
Prejšnji četrtek so na seji občinskega sveta razpravljali o obračunu za leto 1976, ki je pokazalo 44.682 šil. primanjkljaja. Ta sicer minimalni primanjkljaj je dal zastopnikom vseh frakcij možnost, da se podrobneje bavijo z načelnimi izhodišči občinske politike. Pri tem je Enotna lista (EL) predvsem kritizirala neenako pospeševanje raznih območij občine in se odločno postavila proti nestvarnim očitkom, češ da EL ne podpira skupno sprejetih predlogov.
Zgoraj omenjeni primanjkljaj je županova frakcija (dVP) skušala zbrisati z argumenti, da se je kljub temu kar dobro gospodarilo. Manj navdušen o tem je bil vodja socialistične frakcije ravnatelj Valentin Vavti, ki je tožil, da ni na razpolago nobenih sredstev za uresničitev potrebnih načrtov. Podžupan inž. Kristan (SPCt) pa je opozoril, da znaša dejanski primanjkljaj okoli pot milijona šil. Posebna kritika je šla na račun tega, da niso pritekla sredstva v predvideni meri iz nekaterih dajatev, ki bi jih morala plačati podjetja.
To mora za občino biti .signal" je svari! vodja EL, Mirko Kert za slabo stanje gospodarstva v občini, za kar pa je treba iskati vzroke že pri odločitvah okoli leta 1970, ko so se tedaj odgovorni občinski možje izrekli proti naselitvi večjega podjetja v Pliberku. Kert je nazadnje omenil, da občina oziroma župan pri dodelitvi sredstev daje bolj prednost me-
stu, kar je seveda v škodo okoliških krajev, katerih zaostajanje je treba (tako zahteva EL) čim prej odpraviti. Ta očitek je UVP-jevsko frakcijo silno zabolel. Njen zastopnik Kočnik je sicer skušal EL narediti za soodgovorno, ko je dejal, noj EL podpira skupno sprejete predloge, vendar kakšnega konkretnega primera ni mogel navesti, kot je to zahteval Kert, ki mu je očital podtikavanje. Kljub kritičnim pripombam na račun negativne bilance, je bit obračun za leto 1976 soglasno sprejet.
Enotno stališče so frakcije zastopale v zadevi regulacije šmarješkega potoka; regulacija je potrebna zaradi izgradnje ceste. Soglasno so odborniki odobrili tudi najemniško pogodbo z gospodom Gutov-nikom, ki bo odslej imet v najemu občinsko kopališče z bifejem vred. Precej so se stališča razhajalo glede prodaje objekta Vovče v Pliberku. Za nakup objekta sto bila dva interesenta, firma Enzi in podjetje Brett-schneider. Zastopniki EL in SPO so zagovarjali prodajo Enziju, OVP in svobodnjaška volilna skupnost pa Brettschneiderju. Večina (14:13) je sklenila prodajo Enziju. Po razpravi o personalnih zadevah v občinski upravi je župan Mory dal prebrati v slovenščini predloženi predlog EL za popravilo poti v območje št. Jurja od takoimenovanega Rišberk-mostu naprej. Predlog je prebral vodja EL, Mirko Kert, nato pa ga je župan dodelil pristojnemu odboru.
Slovensko prosvetno društvo Borovlje vabi na
v nedeljo 26. junija 1977 ob 14.30 uri v veliki dvorani nove Mestne hiše v Borovljah.
Sodelovali bodo pevski zbori
iz Bilčovsa, Borovelj, Kotmare vasi, Loč, Sel, Sveč, Slovenjega Plajberka in Št. Jakoba v Rožu.
Ljubitelji slovenske umetne in narodne pesmi prisrčno vabljeni!
Odf?or
Koroška šolska dvojezičnost?
V soboto 21. maja smo bili v Železni Kapli vabljeni na prireditev pod geslom „Ortsjugendsingen". Organizirano baje od vodstva oz. učiteljev ljudske in glavne šole v Železni Kapli. Sodelovali so poleg šolskih otrok še otroški vrtec, obirski mladinski pevski zbor ter ženski oktet pod vodstvom Valentina Po-lanška, nadalje še otroška folklorna skupina (vodstvo Franci Sadolšek) ter mešani pevski zbor SPD „Zarja" pod vodstvom Joškota Wrulicha ter Niederdorferjev zbor.
Ker so naše šole dvojezične (baje) in spričo sodelovanja slovenskih skupin, sem z zadovoljstvom pričakoval dvojezično prireditev dveh narodov sosedov. Takoj ob prihodu v farno dvorano pa mi zasije pod nos „Frei-wil!ige Spenden erbeten", nikjer pa nisem zasledil, da bi pobirali tudi prostovoljne prispevke, tako se tudi nisem čutil nagovorjenega, da bi kaj prispeval. V istem trenutku pa mi neka dama v ^tradicionalnem koroškem kostumu" (na levi prsni izboklini pa nekaj po heimatdienstovskih traditionstragerjih dišečih znakov) stisne v roko programski list z (samo) nemškim naslovom „Ortsjugend-
ČESTITAMO
Pred dnevi sta se poročila Nužej Wieser, nameščenec Mestne občine Ceiovec in Marica Hribernik, nastavljenka v Mohorjevi knjigarni, oba iz Radiš.
Mlademu paru čestitajo k poroki: Prosvetaši z Radiš, Siovenska prosvetna zveza, Zveza siovenske mladine ter uredništvo in uprava Slovenskega vestnika.
Želimo jima mnogo sreče in zadovoljstva v zakonu.
singen". Po naslovu sodeč „vaška mladina ne bo pela" ... Kot pozdravni govornik je nastopil ravnatelj glavne šole tov. Cvelf, katerega smo Kapelčani polg slovenskega zdravnika z veseljem sprejeli, češ zdaj je pa še ravnatelj iz naših vrst. Po njegovem pozdravnem govoru, ki pa je bil samo nemški, smo se vprašali po vzroku, da kot predstavnik dvojezične šole ter vzgojitelj naših otrok, naše bodočnosti, ni spregovoril slovenskih pozdravnih besed. Prav nič ne bi bilo čudno, če bi mu bilo to ob sedaj vladajočem političnem vzdušju na Koroškem, s strani vodilnih Šolskopolitičnih forumov preprečeno ali pa celo prepovedano. Kajti tov. Cvelfa poznamo kot zavednega človeka iz naših vrst in nam bi bilo nerazumljivo, če bi samoiniciativno in namerno opustil slovenski pozdrav. Isto velja za tov. Stossierja za zahvalne besede, pri njem (ker ga že dalj časa poznamo) pa bi se manj čudili. Tako je prireditev žal izgubila tisti prijateljski dvojezični karakter, kajti dvojezični karakter prireditve še ni dan s tem, če tam prepevajo „tudi" slovensko.
Čudil sem se (do neke mere prijetno) edino le učitelju Pečnik Valentinu, povezovalcu programa, ki je sicer prve (nemške) skupine pozdravil samo v nemščini, prvo slovensko skupino pa je hotel spet pozdraviti v nemščini, pa mu izgleda sinhro-
no prevajanje ni takoj uspelo ter je tako „našel pogum", da bo pač napoved prebral deloma tudi v slovenščini, nadaljne nemške skupine pa je seveda napovedal samo v nemščini. Pa nemara ja ne zato, da se komu od organizatorjev ne bi preveč zameril?
Da otroški vrtec ne bo zapel slovensko, je bilo jasno. Tako smo v glavnem slišali in razumeli le „Karnt-nerliab in Karntnerlied", da pa je bilo vse bolj popoprano so jih nekaj še stisnili v slavne „karntnergwand-le". Vsem nemškim učiteljem (sicer pa slovenskega porekla) se seveda ni zdelo vredno, da bi z otroci naštudirali tudi kako slovensko, razen obeh slovenskih učiteljev. Zakonca Sticker sta namreč našla tudi tisti pogum in tisto prav od Nemcev tako slavno opevano tolerantnost in lojalnost do drugega naroda. Oba sta namreč z vsemi skupinami, ki sta jih vodila, naštudirala poleg dveh slovenskih tudi eno nemško pesmico. Čestitam.
Ta prireditev bi lahko izzvenela kot demonstracija napram diskriminacijski politiki koroških političnih spletkarjev. Dokazala bi lahko da slovenski in nemški sodeželani tudi vzajemno in v prijateljskem vzdušju lahko nastopimo in zapojemo. Izzvenelo bi lahko kot kontrapunkcija vsem raznarodovalcem in tistim krogom, ki skušajo sejati nemir in sovraštvo med obema narodoma v deželi. Ali ne bi bilo veličastno, če bi ob koncu VSI skupno zapeli eno nemško in slovensko. Program pa se je zaključil prav čudno in sicer s „Karntner Heimatlied". Nič čudnega ne bi bilo na tem, saj je koroška himna nas vseh Korošcev, tako slovenskih kot nemških. Odkar pa jo koroški „tafelsturmerji" zlorabljajo kot svojo himno in so jo na omenjeni prireditvi zapeli (Niederdorferjev zbor) za zaključek, je tako zgubila tisti prijateljski dvojezični značaj — še huje, dobila je vsenemški (močno po heimatdienstovskih manifestacijah smrdeč) pečat in značaj, škoda.
Kaj drugega o prireditvi skorajda ni zapisati. Otroci delujejo zmeraj prisrčno in dajo v svoji tremi med iskrenim nastopom vse od sebe. Presenetil pa je obirški mladinski zbor od vodstvom Valentina Polanška, i je doživel prav na tej prireditvi svoj ognjeni krst.
P. S.: Nerazumljivo pa mi je ob obeležju te prireditve kvasanje ka-pelških društvenikov o uspeli dvojezični prireditvi in celo zgražanje ob različnih očitkih in ogorčenju spričo te prireditve s strani nekaterih ljudi.
M. S.
Slovensko prosvetno društvo „Edlno:t" v Pliberku vabi na
PEVSK) KONCERT ki bo v nedeljo, dne 12. junija 1977 ob 20. uri v dvoran) gostilne Schwar:l v Pliberku. Sodelujejo: Molk) pevski zbor „Vres" Iz Preval); melon) pevski zbor ..Podjuna" iz Pliberka In molki pevski zbor „Ed)nosf" iz Pliberka Na koncert vs)
prisrčno varjeni/
Planinska koča prijateljstva
Pianinska postojanka „Koča nad Arihovo pečjo" na Bieščeči planini, iast Siovenskega pianinskega društva v Ceiovcu je od 1. maja naprej spet redno odprta in sicer ob sobotah (od 16. ure naprej), ne-deijah in praznikih. Čiani Stovenskega pianinskega društva imajo tudi med tednom, ko je koča zaprta, možnost bivanja oziroma uporabe koče. Kijuč se dobi pri gospodarju koče Jozeju Mikiavčiču v Št. Janžu pri Št. Jakobu v Rožu.
Višina planinske koče je 1080 m in se nahaja sredi romantične in privlačne Bleščeče planine pod 1739 m visoko Komnico (Ferlacher Spitze) v pogorju Kepe. Planina se proti severu razprostira (danes je že zelo zaraščena) tik do roba navpične severozahodne stene Arihove peči (1056 m), pod katero je 9. februarja leta 1945 zgubilo življenje 8 borcev za svobodo. V spomin na ta strašni dogodek je Zveza koroških partizanov v Celovcu, leta 1975 v koči odkrila spominsko ploščo. Do kraja dejanja, kjer so v zadnji vojni na zverinski način pobili partizanke in partizane {njihova trupla so razkazovali v Št. Jakobu v Rožu), vodi markirana pot. Na mestu, kjer je bil nekoč bunker, stoji danens skromen lesen križ.
Najbolj znana pristopa h planinski postojanki na Bleščeči sta iz Št. Jakoba v R. oz. Podrožce preko Hod-nine, in iz Zgornjih Borovelj preko vasice Kopanje. Do gostilne „Tur-kenkopf" (veliko parkirišče in dobra kuhinja) na Kopanjah vodi asfaltirana cesta, od tam je še slabo urico hoda do koče.
Trenutno je Bleščeča planina odeta v najlepše okrasje — vsa je namreč posejana z rumenimi pogačicami, katerim domačini pravijo putrce. Kakor so znana narcisna polja nad Pod-gorjami, Hodnino ali tik pod Golico nad Jesenicami, tako so spo-
Ferdinand
%d/edni4r
SEDEMDESETLETNA
Prejšnji leden je za:!užni preva-jaiec siovenskih iiteramih spisov v luje jezike, gospod Ferdinand Ko-Jednik iz Podgorij pri Š1. Jakobu v Rožu obhaja) sedemdeseti živijenj-ski jubitej.
Njegova edinstvena zasiuga je, da je potom znanja števiinih jezikov seznani) siovensko iiteraturo ši-Tokemu svetu.
Jubiiantu ob njegovem prazniku tskreno čestitamo z žeijo, da bi njegovo veiiko jezikovno znanje še doigo siužiio siovesu siovenskega ztovstva v mednarodnem svetu.
mladi za Bleščečo rumene cvetice pogačice, ki v obliki rumene bleščeče se preproge preprezajo planino. Menda so naši predniki prav zaradi te posebnosti dali planini ime Bleščeča. To lepo avtohtono ime so v Hitlerjevem času ponemčili oziroma degradirali na ime Rolšalm (Konjska planina). Ta naziv se k sreči med našim domačim prebivalstvom ni udomačil, podobno kot je to tudi z gorskimi imeni drugih karavanških vrhov — Kahlkogel za Golico, Hahn-kogel za Petelina, Frauenkogel za Babo itd. Čeprav so te gorske vr-
Slovenji
Plajberk
Pred mesecem dni smo spremili na pokopališče v Slovenjem Plaj-berku bivšega župana Slovenjega Plajberka Šimeja Waldhauserja. Umrl je v 68. letu starosti v celovški bolnišnici.
Šimej Waldhauser izvira iz znane Podnarjeve družine. Obiskoval je takratno meščansko šolo v Borovljah. Med vojno je bil občinski tajnik v takrat še samostojni občini Slovenji Plajberk. Pri Rožanu si je ustvaril svoj dom. Za Šimeja Wald-hauserja je bilo značilno, da je rad vsakemu pomagal in da je bil do vsakogar pravičen. V Slovenjem Plajberku je bit dolga leta za župana do združitve občine z Borovljami. Sploh je rad pomaga! ljudem v sili, in to so v minuli vojni bili tudi partizani. Zlasti v zadnji hudi zimi jih je skrival in prehranjeval ter tako marsikateremu borcu rešil življenje. Skratka Šimej Waldhau-ser je bil za vse tu in prav zato je njegova izguba težek udarec za naše prebivalstvo. Tudi ogromna udeležba pogrebcev je prepričljivo pokazala, kako priljubljen in spoštovan je bil pri občanih.
Šimeja Waldhauserja bomo ohranili v lepem spominu, težko prizadeti ženi in otrokom izrekamo naše globoko sožalje.
hove ponemčili že v prejšnjem stoletju, so danes še vedno bolj udomačena avtohtona imena (tudi med nemško govorečim prebivalstvom) Golica, Petelin, Baba itd. Germaniziranih imen se danes v glavnem poslužujejo tujci, kar je razumljivo, saj so seznanjeni samo z nemško literaturo (prospekti, zemljevidi in tisk), ta pa je usmerjena v to, da prikaže koroško kot nemško deželo. Spreminjanje avtohtonih topografskih imen je skrajno sramotno, poniževalno in nevredno kulturnega naroda. Da pa se to kljub temu dogaja, je pa alarmno znamenje, da imajo v Avstriji besedo tisti nemškonacionalistični elementi, ki so Avstrijo že večkrat potisnili v pogubo — v monarhiji so preprečili medsebojno razumevanje med narodi, v prvi republiki so Avstrijo povedli v roke fašistu Hitlerju, v drugi republiki pa so s svojim raz-krojevalnim delom tudi že privedli tako daleč, da se je v Avstriji že spet zakoreninila fašistična miselnost, nadalje pa so še prispevali k temu, da ima Avstrija danes sramoten „sloves", najbolj manjšinam sovražne države na svetu.
„Koča nad Arihovo pečjo" pa ima pomembno vlogo pojasnjevanja, zbliževanja in ustvarjanja boljših odno-
Siovensko prosvetno društvo „Edinost" v Piiberku prireja za otroke od 9. do 14. teta
14-DNEVNO LETOVANJE NA MORJU
od 14. do 28. jutija 1977 v Novi Baški na otoku Krku. Prispevek za ietovanje znaša 700 šiiingov.
Prijave na nasiov: SPD ^Edinost", Joško Hudi, 9150 Vidra vas 36
sov med ljudmi različnih narodov in narodnosti. Radi jo zlasti obiskujejo številni gosti iz vseh koncev Evrope, ki so na letovanju v naših lepih krajih. Premnogim so naši tovariši, ki redno dežurajo v koči, odprli oči, da ni vse tako, kot to berejo v časopisih in kot jih ^informirajo" razni gostinci in uradi v dolini. Mnogi naši novi prijatelji iz raznih delov Evrope in celo iz Amerike prihajajo celo pozimi na naša tradicionalna silvestrovanja, ki jih prireja Slovensko planinsko društvo v svoji postojanki na Bleščeči planini. Tam se skupno
žVtzcnsHcnn
...

Vedno sem v predavanjih in sestavkih, ki so biti objavijeni v nemškem tisku, prosi) nemška vojaška društva, naj prepovejo mori)cem, da se imenujejo vojaki. Obstoja nepisani zakon, ki ima svojo veijavo v vsaki vojski sveta: Tovarištvo se konča tam, kjer se začne z!očin.
Ponedoiienje z besedo vojni ztočinec ima za pos!edico, da !judie pravijo: Sedaj je od vojne minito $0 iet, sedaj končajte že enkrat s tem! M!ad! !judje, ki so zaradi pomanjktjivega pouka zgodovine v šotah in često zato, ker starši niso čutiti potrebo, da bi jih z vsem seznaniti, neobveščeni in zmedeni, ne morejo razumeti, da 50 tet po vojni ne moremo pozabiti tega pretivanja krvi in vidijo v tem nekakšna maščevatna čustva z naše strani, ki pa jih pravzaprav ni, kajti tega, kar se je zgodito, ni mogoče maščevati.
V tetih po vojni smo narediti tudi napako, da smo v svoji propagandi vedno znova podčrtati židovske izgube. Že nekaj tet po vojni sem opazit, kako napačno je to in sem prenehat govoriti o 6 mitijonih umorjenih iidov, marveč o tl mitijonih umorjenih civitistov, od tega 6 mitijonov iidov. Na iatost je bito te mato takih, ki so stediti mojemu zgtedu. Danes stojimo pred potoiajem, da se je zaradi naše propagande ves probtem zreducirat na probtem med nacisti in iidi. Neonacisti niso nikoti oporekati števitu 11 mitijonov, njihova gtavna propaganda je šta za tem, vzbuditi dvom gtede 6 mitijonov. Toda to ni najvažnejše, najvažnejše je, da ob tej propagandi, ki je razumtjiva, ker smo vendar izgubiti totikšen det našega naroda, naši prijatetji, ki so skupaj trpeti z nami in katerih družine so bite iztreb-tjene, ker so pomagate Židom, sedaj sprašujejo: Zakaj govorite te o sebi, zakaj ne tudi o nas? cesto so mi na mojih predavanjih v Evropi postušatci postavijah ta vprašanja. Tudi na nekem drugem področju sem opazit, kako napačen je bi! naš odnos do tega vprašanja. V naši odporniški borbi proti vsem obtikam novega fašizma ati nacizma potrebujemo pomoč tistih, ki so trpeti z nami. Za to nespretnost pa ne moremo zvatiti odgovornosti na nikogar, te na same sebe.
Vrnimo se sedaj k nacističnim ztočincem. Kotiko tjudi je krivih za umor mitijonov? O tem sem vodit dotge diskusije s centratnim državnim pravdništvom v Nemčiji in zediniti smo se na števito okoti 150.000 oseb. Od konca vojne je bito od tega odkritih največ 50.000, ki so biti postavtjeni pred sodišča in detno obsojeni, detno oproščeni.
Ne smemo pozabiti, da imamo 11 mitijonov mrtvih prič in več ton uničenih nemških dokumentov. !z tega izhaja, da vprašanja kaznovanja ztočincev ni mogoče nikoti privesti do konca, toda doktor bo živeta naša generacija krivcev, mora to vprašanje ostati odprto.
Žetim navesti primer, ki morda botje kot vsaka druga statistika ponazarja nezmožnost odkrivanja. V taborišču Auschwitz, v katerem je bito ubitih od 5 do 4 mitijone tjudi, je bito v teku štirih tet okoti 6000 SS-ovcev. Posadke so štete navadno med 1.200 in 1.400 tjudi, njihovi čtani so se menjati, nekateri so prišti v drugo taborišče, nekateri ponovno v Auschwitz. Le 900 izmed teh oseb pa je poimensko znanih, od teh 900 so znani podatki za 650 in od teh 650 jih je bito okoti 220 postav-tjenih pred sodišče v raznih dežetah. Takšen je potožaj, ki se ponavtja v mnogih drugih primerih.
V	prvih treh tetih po vojni so zavezniki in osvobojeni narodi izvajati kaznovanje nacistov in njihovih sodetavcev z vetiko intenzivnostjo. Nato je stedita htadna vojna s pričetkom bertinske biokade, trajata je nekako 12 tet do aretacije Eich-manna. Htadno vojno sta izgubiti obe strani — Vzhod in Zahod, tzgubiti sta uptcd, morato, denar in tjudi. !n v teh 12 tetih so nacisti, ki so se še nahajati v Nemčtji in v Avstriji, tahko pobegniti. Pobegniti so s pomočjo podtainih gibanj, kot so ..Odessa", ..Pajek" in druga, toda tudi s pomočjo cerkvenih organizacij v tujsko !e-gijo, v 3užno Ameriko, v arabske dežete itd. če danes napravimo povzetek htadne vojne, tahko rečemo, da so biti edini zmagovatci htadne vojne — nacistični ztočinct.
V	teh 12 tetih se je potitična scenerija v Evropi spremenita. Ko so po Eichmanno-vem procesu in osnovanju Centratnega urada dežetnih pravosodnih uprav v Nemčiji pričeti izkopavati stare akte in nadatjevati teta 1949 prekinjeno deto, je bito v mnogih primerih prepozno.
Eichmannov proces ie imet vetik pomen, ker prejšnji procesi v prvih treh tetih po vojni — z izjemo nurnberškega procesa — niso imeti vetikega odmeva. Odigrati so se v času stiske in takote v Evropi. Eichmannov proces pa je imet povsem druge postušatce in obstojata je votta, sedaj končno rešdi to vprašanje Prišto je do vrste drugih procesov v Nemčiji <n nato so odvetniki pričeti s takttko zavtače-vanja. Nemci, ki so v času nacizma napraviti totiko pravnih kršitev, so sedaj pričet! s superbirokratskimi sredstvi storiti vse, da ne bi mogto priti do najmanjšega suma kakršnegakoti nezakonitega postopanja proti ztočincem. To je seveda odprto od vetnikom prosto in široko potje detovanja in v mnogih primerih jim je tud: uspeto tako spremeniti ves proces, da so se priče počutite kot obtoženi.
Danes, po tridesetih tetih, mistimo, da se ne moremo odpovedati vsem tem procesom in tskanju moritcev — iz vzgojnih raztogov. Vemo, da je vrednost naših mrtvih žeto močno razvrednotena, in če odnehamo in moičimo, daje naše motčanje moritcem prav — in smrt mitijonov je bita nesmisetna.	,	,
V srca in možgane sedanjih in bodočih generacij se morajo ugnezdit! misti, k! jih ne bo mogoče zatreti: Umor se kaznuje. !n za nas Žide je tudi važno, da naši otroci in vnuk) vedo, da se sodetovanje s sovražnikom zaničuje in kaznuje.
Živimo v času, ko moramo gtedati, kako so antisemitizem, fašizem in tažj Tretjega rajha preživeti. Zato imamo natogo, da ne popustimo v borbi; prav zaradi bodočnosti jo moramo nadatjevati.
Na vsem svetu so tjudje, ki so ogroženi, tn ti ogroženi tjudje naj na našem primeru vidijo, da je zto te kratkoživo in da ztočinci nikjer na svetu niso varni pred kaznijo. Mitijoni, ki so odšti od nas, so imeti eno postednjo miset: Svet naj nas ne pozabi in svet naj ne pozabi moritcev. To je bit testament mrtvih, ki ga moramo izvršiti!
poveselijo, utrjujejo tovarištvo in tako demonstrirajo mednarodno povezanost in solidarnost. Seveda sodelujejo na teh in podobnih srečanjih tudi nemško govoreči prijatelji iz Avstrije in planinci iz matične dežele Slovenije. Koča nad Arihovo pečjo izžareva tisto toplino in tisto med-
narodno solidarnost, o kateri je pred sto leti samo sanjal naš največji slovenski pesnik France Prešeren ko je izpovedal:	.. žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak."
mi
IVAN CANKAR	7
KURENT
STARODAVNA PRIPOVEDKA
Ko se vzdrami, se okrene na to in na ono stran ter vzklikne: Kdo pa je to? Kdo pa je to reč sem postavil? Se včeraj je bit ta prostor lep in čeden, zdaj pa je ta nesnaga tukaj! — Ves jezen je zaspani gost in se odziblje godrnjaje v mesto. Junak na kamnu pa je do srca užaljen: V mojem imenu in na mojo čast si pil, zdaj pa bi še zmerjal, ne-godnik? — Tako kliče in očita, ali nikogar ni, ki bi mu odgovoril. Zdavnaj že so krčme zaklenjene; za okni, za durmi pa pleše življenje; le malokdaj se po nerodnosti odgrne zastor, da plane svetel žarek na ulico ter ugasne plah v tej neprijazni megli; le malokdaj zaškripljejo duri ter za-lučijo na cesto perišče svetlobe, zato da vidi kasni svat, kod in kam in kako .. ."
Hudo zadovoljen je bil Kurent ob takih sladkih mislih tn podobah. Zgoden je bil še večer, komaj da je prva zvezda Naspano pogledala na frančiškanski most. Zato je rekel Kurent: „Vodi me, noga, kamor se ti zdi! Od vseh strani pozvanja, nobene maše ne bom zamudil!"
Nič se ni Kurent zlagal, prav zares je pozvanjalo od vseh strani. Odkoder je zvonilo najglasneje, tja se je napotil.
Šel je skozi ozke, toploprijetne, ljubeznivomračne ulice. Skoraj ni srečal človeka; zakaj taka je v Ljubljani postava, da bodi kristjan v krčmi, ne na cesti, kadar se nagne sonce za hrib. Le časih se je prikazalo dvoje tihih senc, tesno objetih; zaspanec bi pogledal in bi rekel: „Saj je le eden!" Ampak nato bi stopil bližje in bi se začudil: „Pa vendarle sta dva!"
Kurent je prišel do gosposke, visoke hiše in je stopil naravnost vanjo. Kdo bi popisal vso lepoto, ki so jo takrat ugle-
dale njegove oči? Dvorana se je vrstila za dvorano, druga lepša od druge; brez števila žarkih luči je sijalo od stropa, kakor da je bilo sonce v gosteh; v čisti belini, v prešernem zlatu so se bahale stene. Kaj bi človek še nadalje govoril? Kurent je zamižal, ker se mu je bilo premočno zableščalo pred osuplimi očmi.
Svetli pari so šumeli mimo njega; toliko mladosti in toliko lepote ni videl Kurent še nikoli. Obrazi žareči, bleščeče oči, vitka telesa v belih oblekah, rdeče rože v sončnih laseh — ali so ljudje, ali so angeli božji, na zemljo poslani? — Prepevale niso gosli same; Kurentu se je zdelo, da poje dišeči zrak, da zvone in prepevajo luči na stropu, da pojo tudi žareča lica in bleščeče oČi in bela, šumeča krila in rože v laseh . .. Mladost, ne postoj v tem svetlem plesu! Ustna rdeča, da bi se na vekomaj smehljala, oči bleščeče, da bi se nikoli ne zasolzile, lica, da bi ne obledela! ... Žalostna misel, kaj si oskrunila ta sveti kraj?... Glej, kedaj sem videl ta obraz in te oči? Kurent je vztrepetal in je strmel, za njo je strmel, ki je bila prišumela mimo, kakor žarek iz nebes.
„Kedaj sem videl ta obraz in te oči?"
Nad širokim čelom bujni lasje, temnorjavi, motno žareči, kakor z zlatom prepleteni; iz las se je bila izvila rumena roža in je visela globoko na goli, od luči opaljeni tilnik; lica ozka, zamolklo bela. Prišumela je mimo in se je ozrla nanj; ob tistem pogledu je Kurent vztrepetal.
„Teh oči nisem gledal v sanjah; takih sanj ne daje Bog vernemu kristjanu, kaj šele meni grešniku!"
V tistih rjavih očeh je bilo hrepenenje, ki tiho sanja, kadar se ustna smejejo in posluša uho veselo pesem; pogledale so in srce je zaječalo, pa ni vedelo, če od bolesti, ali od sreče.
..Mladost , ne postoj v tem plesu! Grenka misel, ne čez ta prag!"
Kurent je vzdignil gosli — svetli pari so zašumeli v jadrnem krogu, da oko ni več razločilo ne obrazov ne teles; ena sama žarka luč je bila, sama pred seboj bežeča. Le s srcem še je gledal Kurent en sam obraz — veselje brez mere
je bilo v njegovi pesmi in koprnenje brez mej ...
Vzdramile so se njegove oči in so spoznale strahoma, da so telesa trudna in že skoraj upognjena, da so lica potna in upala, oči motne in zameglele. Na tleh so ležale pohojene rože; luči na stropu so težko dihale, dremalo se jim je.
Mladost je bila ustvarila svoj veseli korak, oči so se ozrle ter so se zamislile. Kurenta je spreletelo kakor spomin na starost, na bridkost in smrt. Povesil je glavo, njegova pesem je utihnila.
„Kje si ti, kam si pobegnila?" je vzdihnil v svojem srcu. Ni je več bilo; na pragu je ležala rumena roža, začrnela, oskrunjena, od stoterih nog pohojena.
Kurent je šel s tihim korakom skozi vse dvorane; iz trudnega veselja, iz umirajoče svetlobe je strmelo kakor vzdramljena bolest. Prašni, zaspani in zlovoljni so bili poslednji svatje; njih obrazi so se mahoma postarali, oči so gledale temno in sovražno. Radost je ugasnila, kakor da je bila smrt pihnila vanjo — nobenega žarka ni bilo več, le črne sanje so planile do stropa... Kurenta je bilo strah te bridkosti; zato se je nameril tja, odkoder je slišal pesem in veselo besedo.
Pod širokimi, svetlimi stopnicami je stala ženska, v črn plašč zavita; njen beli obraz se je okrenil do njega, njene temne oči so se ozrle nanj; v tistih očeh je bilo žalosti za tisočero src. Tako se je ozrla nanj in je stopila v noč . . .
Kurent je šel, kakor mu je bil dan ukaz — godec do veselja, škrjanec do sonca. Pa je prišel tja, kjer so slavili svoj praznik bojarji in imetniki te blagoslovljene dežele. Nad njimi, v zlatih izbah, so že vzdihovale hude sanje, so luči umirale in so bile rože pohojene. Njim, bojarjem in imetnikom, pa je sveta polnočna ura oznanjala začetek vseh sladkosti.
O, kdo bi po pravici in po resnici govoril o ljudeh, ki stoje takorekoč na visokem hribu ter sipajo koristne nauke v dolino? Še umetnik podobar, ki je vsega hudega vajen, ob-strmi pred mogočnikom; glava mu klone, plaha roka omahuje. „Kako bi te častil, ko nisem vreden?" Tako zavzdihne ter se milo razjoka. Nato pa se napoti v svojo žalostno izbo,
Kmalu bo konec šolskega leta
Šotskemutetu se iztekajo zadnji dnevi. Po šotah je čutiti napetost, ki jo povzroča zaktjučevanje učne snovi, sptošno ponavtjanje, ustno preverjanje znanja, šoiske natoge in zadnje vaje za zaktjučno oceno. Učenci, ki se iim je zatakniio, so še posebno nemirni. Zaskrbijeni starši marsikje to napetost še povečujejo s pritiskom na otroka in na učitetje. Šot-ske govoritnice, zbornice in hodniki so v zadnjih tednih potni obiskovatcev.
Četo starši, ki jih vse teto ni bito btizu, se pred zaktjučkom teta potrudijo k učitetju z vprašanji: „Bo Što, ati ne? Kakšne rede ima moj otrok? Se da še popraviti? Vprašajte ga še enkrat! Zdaj bo pa znat, ga bom že prišiti), da se bo naučit." Taka in podobna vprašanja, prošnje, motedovanja, opravičevanje in četo pogajanja za oceno postu-šajo učitetji proti koncu šotskega deta. Doiivtjajo pa tudi mučne scene in poskuse izsitjevanja pozitivnih ocen: „Otroka bom premtatit, da bo ves črn, če prinese negativno oceno! Naj ne pride domov s takim spričevalom! Tako neumen pa že ni, da ne bi izdetat! Nikomar ne bo šet v počitnicah!"
Da bi !ažje razumeti učitetja pri pouku, otrokove uspehe in tudi neuspehe in pravitno, z razumevanjem sprejeti otrokovo spričevato, se bomo v tem sestavku pogovoriti o šotskih ocenah, to je o redih, o tem, kako nastaja ocena in kaj naj pomeni za učenca, za starše in za skupnost.
Kdorkoti oprav!ja neko deto, teži k temu, da drugi tjudje njegovo deto in uspehe ocenijo. Ocena detuje kot pobuda, ker pove, kaj je dobro, pravitno in kaj je pomanjktjivo. Ocena ima torej ta pomen, da dviga čtovekovo storitnost. Če je tako pri od-rastem čtoveku, je pa težnja po ocenjevanju tem-botj izrazita pri otroku, ki se šete razvija. Majhnega otroka ocenimo s priznanjem, pohvato, n. pr.: da je topo narisat, pravitno sestavit, se prav obteke!, dobro pospravi! igrače in podobno. Šotske novince ocenjuje učitetj na raztične načine: z zvezdicami, čebeticami, in z drugimi znaki. Kasneje pa, ko poznajo že števitčne znake in njihovo vrednost, pa jih ocenjujemo z redi od ene do pet.
Kako pa pride učitetj do ocen? Učitetji in profesorji detajo v šoti po učnem načrtu, učitetj si torej ne more izmištjati, kaj bo učit. Njegova dotžnost je, da predpisano snov v šotskem tetu z učenci predeta. Zato jim raztaga, na razne načine prikazuje, pojasnjuje, z njimi deta vaje in natoge, ponavtja, daje ustmene in pismene in druge domače natoge, jih pregteduje in popravtja, opozarja učence na napake. Ko pa snov predetajo, mora učitetj preiskati, kotiko so sprejeti, ati so jo doma še enkrat pre-detati in kako so si jo osvojiti. Zato postavtja vprašanja, na katera morajo odgovarjati. Pri tem tahko znanje tudi oceni.
Učitetj pa ocenjuje učenca vsako uro, vsak dan, tudi tedaj, ko ga posebej ne poktiče. Učitetj meri in precenjuje otrokovo paztjivost, pri raztagi ugo-tavtja, ati stedi in dojema učno snov, ati sodetuje in je aktiven ati ne, ati si prizadeva, da bi razumet, ati mu je vseeno; kako opravtja domačo natogo, ati se za vsako učno uro doma redno pripravtja, kako se izraža, ati sam še dopotnjuje učno snov. Ocena se torej gradi iz več sestavin in odraža ceto-kupno učenčevo deto v šoti in doma. Taka ocena je pravična, objektivna. Ocenjevanje je najtežje in najbotj kočtjivo učitetjevo deto. S pozitivno oceno, ki jo daje učencu, prizna in potrdi, da bo učenec s tem znanjem tahko napredovat in gradi! novo težjo snov. Zaradi tega je v potni meri odgovoren za oceno, ki jo vpiše v redovatnico in v spričevato. Ocene ne izražajo nikake naktonjenosti ati nena-ktonjenosti učitetja do učenca, ampak povedo te to, v kotiki meri je učenec osvoji! predpisano učno snov nekega razreda. Negativne ocene pa kažejo, da tega znanja nima, ati pa ne dovoij, da bi moget de-tati na višji stopnji in bo mora) predetovati isto gradivo še enkrat.
Mitko je dovotj bister fant, toda med poukom ne stedi, ker se ne potrudi, da bi pazit, in moti še so-učence. S seboj ne prinaša redno šotskih stvari, pozabijo na natogo in se uči samo tedaj, ko mu teče voda v grto, to je „kampanjsko", totiko da dobi neko pozitivno oceno. Potem pa spet počiva. Ker se redno ne pripravtja na šoto, zato je njegovo znanje izredno pomanjktjivo, pozna te drobce učne snovi, nima pregteda, ne utrjenih pojmov, izražanje je žeto šibko. Doma Mitko ne deta, ker ga niso privaditi k detu. Ne čuti nikakih dotžnosti in odgovornosti ne do doma, ne do šote in do razrednega kotektiva. Staršem je važno te, da „izteze", čeprav s samimi dvojkami. Mitko nima detovnih navad, ki bi ga sitite k vestnemu in vztrajnemu detu. Temetje teh navad mora privzgojiti domača vzgoja že v pred-šotski dobi, in s tem nadatjevati potem v sodeto-vanju s šoto. Le tako bomo skupno obtikovati otroka v detovnega čtoveka, kar je eden od citjev naše vzgoje.
Kaj vemo o mleku?
V sodobni prehrani imajo prednost tista živila, ki poleg snovi, ki so nujno potrebne za življenje, vsebujejo v najboljšem sorazmerju še snovi, ki so potrebne za zaščito zdravja. Med ..zaščitnimi" živili spada na prvo mesto mleko in ga lahko smatramo kot osnovno sredstvo za zaščito človeškega zdravja. Mleko lahko služi kot šolski primer živila, ki vsebuje idealno sorazmerje vseh glavnih hranljivih sestavin, ki so potrebne za organizem: beljakovine, maščobe in sladkor.
Da bomo lahko bolje ocenili vrednost mleka v prehrani, si oglejmo podrobneje njegove sestavine.
BELJAKOVINE v mleku so po svoji sestavi najbolj podobne beljakovinam človeškega telesa. Vsebujejo aminokislino, ki jim daje visoko biološko vrednost. Znano je, da vsebujejo beljakovine živalskega porekla več aminokislin kot beljakovine rastlinskega porekla. Če dodamo rastlinski hrani mleko, povečamo s tem število aminokislin. Posebno vrednost ima glutaminska aminokoslina, ker vpliva na delovanje možganov in živcev. Najnovejše ugotovitve dokazujejo, da glutaminska kislina krepi pazljivost pri otrocih in odraslih in ubla-žujepsihčno utrujenost.
Poskusi na skupinah šolskih otrok so pokazali, da so otroci, ki so poleg običajne hrane popili še pol litra mleka dnevno, bolj napredovali v rasti in dobivali na teži. Posebno zanimivo je to, da so bili otroci v šoli bolj pazljivi in disciplinirani kot otroci, ki se niso hranili z mlekom.
Podobni poskusi pri odraslih so pokazali, da uslužbenci in delavci, ki redno pijejo mleko, lažje opravljajo svoje delo in niso tako hitro utrujeni.
Od mlečnega sladkorja se ne zdebelimo, kot je to primer pri drugih sladkorjih.
V!TAM!N) v mleku so dopolnilo k biološki vrednosti mleka kot hraniva. Tako deluje na primer vitamin A kot prirodna zaščita pri motnjah vida ob svetlobnih spremembah. Vitamin E, ki se nahaja v mleku, podpira vitamin A. Vitamin F, imenovan tudi ..vitamin lepote", deluje na čistočo kože in pomaga izkoristiti kisik v organizmu. Vitamin D preprečuje rahitis. Mleko vsebuje več tega vitamina poleti kot pozimi. Med vitamini B kompleksa zavzema važno mesto laktoflavin (vitamin B2), ker pospešuje dihanje vseh celic v organizmu. B2 se nahaja v večjih količinah samo še v kvasu, jetrih in v kalčkih žita. Skupaj z vitaminom B6, B12 in pantotensko kislino je B2 prirodna zaščita proti infekcijam. Ti vitamini imajo lastnost, da preprečujejo zastrupitve delavcev, ki so zaposleni v industriji in drugod. Tako je mleko, ki vsebuje vitamine, biološko visokovredne beljakovine in maščobe, odlično zaščitno sredstvo.
MtNERALNE SNOV). Mleko vsebuje zadostne količine soli, kalcija in fosfora za razvoj zobovja in okostja; to najbolje dokazuje rast dojenčkov v času, ko je njihova edina hrana mleko. Pri starejših ljudeh preprečujeta kalcij in fosfor iz mleka upadanje kalcija v kosteh.
LEOHN, snov, ki se nahaja predvsem v možganskem tkivu, skupaj z beljakovinami, preprečuje motnje delovanja srca in krvnega
Potrebujemo piščanca, sol, 5 dkg suhe slanine, 2 žlici maščobe, 2 čebuli, žlico rdeče paprike, paradižnikovo mezgo, žlico moke, kislo smetano.
Na maščobi prepraiimo na kocke iretano siani-no in čebuto, dodamo na večje kose zrezanega pi-
maščobi pridenemo moko, prepraiimo, dodamo paradižnikovo mezgo in papriko, zatijemo z mrz!o vodo in prevremo. V omako damo opečenega piščanca in počasi kuhamo, da se meso zmehča. Pred serviranjem dodamo kis!o smetano.
obtoka, ki nastanejo pri napornem delu in ob prenapetosti živcev. Lecitin deluje proti kopičenju holesterina, katerega ustvarja organizem ali pa ga dovaja z drugo hrano živalskega porekla.
Mleko vsebuje desetkrat več lecitina kot holesterina in tako je lahko sredstvo za preprečitev obolenj, kjer prihaja do povečanja holesterina v krvi, poškodb krvnih žil in motenj v krvnem obtoku (arterioskleroza in podobno).
En liter mleka dnevno lahko zadovolji večji del potrebe organizma po beljakovinah, kalciju, fosforu, vitaminu A, vitaminih B2, B6, BI2 in pantotenski kislini, bolj kot kakršnokoli drugo živilo v isti množini.
Kakor vidimo, mleko zaradi svojih osnovnih sestavin ni samo odlično hranivo in zaščitno sredstvo proti raznim boleznim, temveč je lahko tudi zdravilo za razna obolenja.
Za bodoče matere
MLEČNA MAST (maslo) ima med maščobami največjo vrednost ne samo zaradi lahke prebavljivosti in nizke točke topljivosti (nižja od telesne temperature), temveč tudi zaradi tega, ker vsebuje vitamina A in D v velikih količinah. V njej so tudi vsi ostali vitamini, ki so potrebni za prehrano, v znatno večjih količinah kot v drugih maščobah.
MLEČN) SLADKOR (laktozo) ima večkratno vrednost. Pospešuje resolucijo (vpijanje) kalcija in fosforja, medtem ko sestavni del mlečnega sladkorja — galaktoza — podpira izkoriščanje mlečne masti in beljakovin. Iz tega je razvidno, da so hranljive sestavine v mleku med seboj ozko in smotrno povezane.
Drobni nasveti
H SIR moramo shranjevati pod steklenimi zvonci, ki jih je treba redno umivati v topli vodi in detergentu.
H Mehka voda zahteva pri pranju ali umivanju manj mila kot trda, apnenčasta. Zato dodajte vodi za pranje na vsak liter po 3 grame sode, vodi za umivanje pa po 3 grame boraksa.
1.	Pogosto počivajte na svežem zraku! Če živite v mestu, kjer ni vrtov ob vsaki hiši, si vzemite čas in prebijte vsak dan nekaj časa v najbližjem parku.
2.	Ne sedite dolgo na neudobnem stolu ali v naslanjaču! Ko začutite, da vam ni več udobno, spremenite položaj, najbo!je pa je, da vstanete in zamenjate sedež. Neudoben stol more povzročiti bolečine v hrbtenici in krče v nogah.
3.	Krči mišic, ki jih nosečnice največkrat čutijo v nogah, morejo biti tudi posledica nepravilne prehrane. Da bi preprečili krče, vzemite od časa do časa žličko soli, ki ste jo raztopili v vodi.
4.	Bodite prepričani, da v svoji hrani zaužijete dovolj proteina. Bodoče matere ne smejo uživati preveč maščob: bolje je jesti mlečne izdelke in piti več mleka, kot ste ga doslej.
5.	Pijte veliko tekočin! Toda sadni sokovi, ki jih kupujemo v trgovinah, le ne vsebujejo dovolj vitamina C. Zato uživajte veliko svežih limon ali pa od časa do časa pojejte tabteto vitamina C.
6.	Sleherni človek potrebuje spanje, bodoče matere pa še celo. Nikoli ne pojdite pozno v posteljo in spite najmanj osem ur dnevno.
7.	Pomembne so vaje nog, ker jih bomo tako okrepili za večje napore. Kadarkoli utegnete ali se spomnite, stopite na prste in se spet spustite na pete. To preprosto vajo ponovite večkrat na dan, seveda bosi.
8.	Ne nosite tesnih oblačil! Prav tako niso priporočljivi pasovi za nogavice. V dobi hulahopk morete mirno nositi to najnovejšo oblačilno pridobitev, saj so kakovostno skoraj takšne kot najlonke.
9.	Če se vsak dan vozite z avtobusom ali drugačnim prevoznim sredstvom na deto, stopajte vedno pri sprednjih vratih (imate pravico to storiti!) in sedite na srednjih sedežih. Zoper slabost v želodcu ne jemljite nikakršnih tablet dokler jih ne dovoli zdravnik.
10.	Čimveč se gibljite in opravljajte še naprej svoja gospodinjska dela, le pretiravati ni potrebno.
z dlanjo se udari na čelo ter vklikne ves osupel: „Saj je le suknja, jaz pa sem mislil, da je človek v nji!" — od spoštovanja in ponižnosti se je bila umetniku pamet omračila.
Kurent je stopil med prešerne svate. Pogledal jih je po vrsti in je ves radosten rekel v svojem srcu:
„Kaj bi jim godel, kako prepeval? Lica jim pričajo, oči ih besede, da je veselje njih oče in radost njih mati!"
Za mizo je stal trebušen, postaven mož; poln kozarec je držal v roki, gledal je z lenimi očmi, govoril je s trudnim jezikom, njegov glas pa je bil sladak in prijeten. Kolikor dalj je Kurent poslušal, toliko bolj se je čudil:
nSladak in prijeten je njegov glas, besede pa so polne bridkosti!"
Postavni mož je govoril:
..Slovenski narod, siromak nad siromaki! Tvoja zgodovina je zgodovina tisočletnega trpljenja. Ubog si bil in ubog ostaneš, suženj si bil in suženj ostaneš; to je tvoja sodba, nepreklicna, neizpremenljiva! Planine in poljane, ki so tvoja domovina, so napojene s krvjo in solzami. In kadar nekoč pogineš od vsega hudega, bo tvoja smrt, kakor je smrt obnemoglega delavca — brez tolažnika pojdeš na oni svet, tvoja poslednja postelja bo jarek ob cesti! Tvoj spomin pa bo živel na vekomaj, zakaj eno te razlikuje od vseh drugih narodov na svetu: prepeval si v bridkosti! Pozabljen bo tvoj grob, ali z zlatimi črkami bo zapisano in daljna tisočletja bodo brala: Tako je pel narod, ki ga ni več! — Naše veselje in naša tolažba je taka misel ob današnjem dnevu, ko slavimo spomin Koseskega, slavca v gaju naše umetnosti!"
Zmotil ga je debel glas.
„Ne Koseskega, temveč Prešerna!"
Mož govornik je srdito pogledal, zduškoma je izpraznil kozarec ter ga je treščil na mizo, da se je žvenketaje zakotalil na tla. Cišto nenadoma se je izpremenil njegov glas, nič več ni bil sladak in prijeten.
„Prok!ete duše, kaj pa se vtikate v mojo besedo! Koseski ali Prešeren — beračija je beračija! Saj se nismo zbrali, da bi rešetali zgodovino in vse prirepke njene, temveč zbrali smo se, da se krščansko napijemo, da zapojemo ter da kvan-
tamo! — Na, tak je zdaj moj govor, pa si ga zapiši in še drugim ga povej!"
Kolikor jih je bilo veselih bojarjev, vsi so vstali ter so si prisrčno napivali. Še vedrejši so bili obrazi, še svetlejše so bile oči. Smejale so se tiste oči in so prijazno govorile: „Saj smo si bratje, kaj bi tuleč molčali! Poslednje tenko zagrinjalo se je pretrgalo od vrha do tal; poglejmo si iz lica v lice, pomenimo se od srca do srca, brez dolgih besed in krvavih klicajev!"
Ob tisti uri se je pričela poglavitna slovesnost. Jeziki, prej že težki in neokretni, so bili nenadoma prečudno gibki. Smeh se je prelival v smeh, beseda je skokoma lovila besedo, esem je brez obotavljanja odzdravljala pesmi. Če je bila eseda majhna ali velika, ponižna ali imenitna, vsaka je bila odkritosrčna in vsaka je bila vesela.
Kurent je gledal, poslušal je in je pomislil:
..Zrahljali so si pentlje, odpeli so si ovratnike, vrhne suknje so slekli,	celo pasove	so	si olajšali	— in glej, bližji
so mojemu srcu!	Nič več ni	uklenjen njih	smeh, nič	več ne
laže njih pesem. Vesela kvanta se je bila našemila za kapu-cinca, pa se ji je kmalu dolgčas zazdelo in ob prijetnem večeru je gola planila iz kute! Kakor si gola, pozdravljena bodi!"
Nič več ni bilo spomina ne o bridkosti, ne o trpljenju, ne o sužnjih in	ne o hlapcih,	ne o krvi	in ne o	solzah.
Noetov studenec	je žuborel	in	šumljal iz	steklenice	v ko-
zarec, iz kozarca v grlo. Zmerom višje so plezale besede po strmi lestvici prešernosti in razposajenosti, dokler niso priplezale tako visoko, da se je začudil Kurent sam.
Modroval je v svoji pameti:
„Veliko je število tvojih čednosti, slovenski narod! Nadvse lepa je tvoja	domovina —	ali, Bog	vedi, morda	so kje
na svetu še lepši	kraji, nam nepoznani!	Milozvočen	je tvoj
jezik, ali kdo bi prisegal, morda je tam kje onkraj morja še slajša govorica! Tvoja pesem je potrkavanje nebeških zvonov — ali do srca segajo tudi	ciganske	pesmi! Brez	števila
blagoslovov ti je	dobrotni Bog	dodelil,	ampak le enega je
dodelil tebi edinemu! Ni je kvante, ki bi bila tako prepka,
sočna in izdatna, kakor je ta slavna slovenska kvanta!"
Komaj je Kurent tako preudaril in premislil, se je mož govornik naslonil ob mizo, pomežiknil najprej z levim, nato z desnim očesom ter je zinil navsezadnje tako prečudežno besedo, da so debelo pogledali utrjeni svatje in da se je Kurentu zazibalo pred očmi. „Zlodej sam bi se potuhnil!" je rekel ves prestrašen.
Tudi moža govornika je prešerna misel tako omamila, da je položil lice na mokro mizo in neutegoma zadremal. To početje so ugledali bojarji imenitniki, beseda jim je polagoma ugasnila na ustnih in lotil se jih je nevzdržen spanec...
Domovina, sladko počivaj, nič se ne boj! Tudi takrat, v tistih zdravih, hudih časih, ko nisi še imela ne velikih besed in ne velikih besednikov, tudi takrat Bog ni pozabil nate! Kako bi pozabil dandanašnji, ko se ti poraja leto za letom dolgo število vnetih vojskovodij! Nič ne skrbi, o domovina; zadremali so trudni vojskovodje, zvestoba v njih srcu pa ni zadremala; slavno se bodo vzdramili ob slavnem jutru in črno oblečene, gosposke besede se bodo izprehajale pod soncem! —
Kurent je stopil na samotno cesto. Tihe in temne so bile ulice, svetilke so komaj sebi svetile. Kurent je ukazal koraku: „Tja me vodi, kjer je veselje najbolj prisrčno!"
Šel je po dolgih, ozkih ulicah, pa je prišel do nizke hiše, podobne vaški krčmi. Ker je bil Kurent takih krčem vajen, je z veselim korakom stopil v vežo ter je odprl duri.
Ljudje, ki jih je ugledal v zakajeni izbi, so mu bili vsi že davnaj znani in tako prijetno mu je bilo pri srcu, da bi jim vsem po vrsti segel v roke za bratski pozdrav. Njih pentlje niso bile prazniške, njih obrazi niso bili slovesni, njih besede niso bile črno oblečene. Obraz, besedo in srce jim je poznal Kurent, toda vedel ni, kdo da so, odkod da so prišli in kam da so se namerili.
„Suknja vas razodeva, romarji, siromaki pred Bogom! Iz bridkosti ste prišli, v bridkost ste se namerili!"
Ali na licih ni bilo bridkosti in ogenj je sijal iz oči.
(Dd/jf v pnAodnjr Ifftul&i)
8. Koroški kuitumi dnevi v Cetovcu
(N<tda/jef<rnje iz zadnje štefd^e)
Če bi primerjali uradne avstrijske statistične podatke vseh treh povojnih popisov prebivalstva z nacističnim popisom iz leta 1939 ter s podatki šoloobveznih otrok v letu 1954/55 in bi skušali analizirati proces spreminjanja jezikovne sestave prebivalstva v navedenih treh občinah, bi lahko sklepali, da je avstrijska Koroška po spreminjanju jezikovne in s tem narodnostne sestave prebivalstva edinstvena demografska posebnost, ki ji ni primere v svetu. Saj po logiki teh statistično potvorjenih popisnih podatkov o jezikovni sestavi prebivalstva dobimo vtis, da je izumrla slovenska narodnostna skupnost v občini v enem desetletju, a se po preteku enega desetletja, ob novem popisu prebivalstva, ponovno rojeva. Na primeru občine Sv. Štefan v Ziljski dolini bi lahko sklepali, da so bili koroški Slovenci leta 1939
se v številčni prevladi, po preteku 12 let, do prvega povojnega uradnega avstrijskega popisa v letu 1951 so statistično popolnoma izumrli, a štiri leta nato so se kot slovenski otroci izumrlega naroda ponovno pojavili. V občini Brdo pa naj bi bilo pri treh četrtinah nemško govorečih Avstrijcev v letu 1951 štiri leta kasneje, leta 1954, kar tri četrtine slovenskih otrok. V občini Medgorje, kjer je bilo leta 1951 slovensko govoreče prebivalstvo v prevladi, pa je v času desetih let statistično skoraj čisto izumrlo. Takoimenovani „vindišarji", ki jih pri popisu prebivalstva leta 1951 še niso evidentirali, so se pri popisu leta 1961 pojavili celo v absolutni premoči, medtem ko so pri popisu leta 1971 zopet popolnoma izginili.
tzvedba in prvi statistični podatki popisa prebivaistva posebne vrste
Popis prebivalstva posebne vrste, ki je bil 14. novembra 1976, je od priprav pa do dneva izvedbe samo en člen v verigi sistematične protimanjšinske politike Avstrije.
Slovenska in hrvaška manjšina sta skupaj s številnimi avstrijskimi demokrati že pred popisom prebivalstva posebne vrste na številnih protestnih zborovanjih javno obsodili preštevanje in napovedali popisu bojkot. Celoten popis je spremljala tako močna protimanj-šinska propaganda, kakršne manjšini nista doživeli v razdobju po drugi vojni. K temu je prispevalo složno in vzajemno delovanje vseh treh avstrijskih strank na zveznem in še posebej deželnem nivoju Koroške z izrazito pro-timanjšinsko organizacijo „Heimatdienst". K ustvarjanju protimanjšinskega vzdušja je v tednu pred popisom prebivalstva prispevala tudi razstrelitev partizanskega spomenika na Komlju pri Pliberku ter železniške proge v bližini Celovca pri Grabštanju.
Manjšinam nenaklonjene in sovražne organizacije so z raznimi oblikami groženj ter s pozivi v obliki letakov pozivale prebivalstvo, naj dokaže svojo ..zvestobo domovini" z vpisovanjem nemškega kot svojega materinega jezika. Med najbolj vidnimi je bila parola: „Če nočeš biti Slovenec, moraš pri popisu vpisati nemščino kot svoj materin jezik". Z ustrahovanjem in raznimi oblikami pritiskov so silili Slovence k vpisu nemščine kot svojega materinega jezika. Na vse mogoče načine so izvajali pritisk na prebivalstvo Koroške, da bi se polnoštevilno udeležilo popisa, česar v drugih avstrijskih zveznih deželah skoraj ni bilo mogoče zaslediti. Posluževali so se vseh mogočih oblik psihološkega pritiska. Pred popisom so jtnele to nalogo žandarmerijske cestne zapore *n straže na mostovih čez Dravo, podobno vlogo je igralo manevriranje avstrijske vojske s tanki po delih narodnostno mešanega ozemlja. Na sam dan popisa so organizirali nenormalno visoko število policijskih patrol. Pri izvajanju popisa, ki predstavlja že sam po sebi akt kršenja sedmega člena avstrijske državne Pogodbe in načel človekovih pravic, zapisanih v aktih OZN, niso upoštevali niti določil o tajnosti popisa samega zakona, na osnovi katerega je bil izvršen popis. Vrsta primerov kaze, da je bil popis izveden v okoliščinah, v katerih ni bila zagotovljena tajnost popisa.
Tiste, ki se zaradi bojkota ali kakega drugega vzroka niso udeležili popisa, so lahko identi ficirali po seznamih popisnih upravičencev oziroma obvezancev. Pri tistih, ki so se udeležili popisa, so lahko spremljali način izpolnjevanja popisnic zaradi tega, ker zaradi bojkota v obliki zasedbe volilnih celic ni bilo povsod nedomestnih in so morali posamezniki izpolnjevati popisnice v neposredni bližini mize, kjer so bili člani popisne komisije. Popisani so morali v nekaterih krajih oddajati izpolnjene popisnice v odprtih kuvertah. Poleg tega so lahko člani popisnih komisij, med temi so bili tudi odkriti sovražniki Slovencev, izkoristili vse možnosti za preverjanje popisanih.
Koroški Slovenci so iz lastnih izkušenj v preteklosti že vnaprej vedeli, kaj vse bodo morali prestati v zvezi s tem popisom. Zaradi tega lahko razumemo, zakaj so se odločili za
bojkot v situaciji skrajno kritične ogroženosti. Dopustili so celo, da statistično izginejo, da bi se tako v vsej svoji ostrini razkril nesmisel preštevanja.
Avstrijsko prebivalstvo je v veliki večini sledilo pozivom na aktivni bojkot z izostankom od popisa, saj se ga je udeležilo manj kot trideset procentov prebivalstva Avstrije. Na Predarlskem je prišlo na volišče le pet procentov prebivalstva.
Rezultat organiziranega protimanjšinskega delovanja Heimatdiensta je razviden iz nadpovprečno visoke udeležbe prebivalstva Koroške, ki znaša 86,2 "/c. Vendar pa izostanek dobrih 13 "/o prebivalstva od popisa na Koroškem v tako zaostrenem vzdušju dokazuje, da rezultati popisa nimajo nobene strokovne statistične vrednosti.
Sama priprava zakona o popisu prebivalstva posebne vrste ter izvedba štetja in prva tolmačenja popisnih podatkov vsebujejo številne dokaze o pritiskih na pripadnike slovenske in hrvaške manjšine, da bi se odrekli svojemu jeziku in svoji nacionalni pripadnosti. Teh dokazov je toliko, da jih še dolgo časa ne bo mogoče izčrpno in v celoti zbrati, analizirati in temeljito znanstveno obdelati. Mnoge podrobnosti o tem so tudi zbrane v uglednih evropskih časopisih (francoskih, zahodno-nemških, italijanskih, poljskih, ameriških itd.) in v poročilih tujih agencij, zlasti v avstrijskih in jugoslovanskih časopisih kot tudi v televizijskih oddajah avstrijske, jugoslovanske ter televizije drugih evropskih dežel.
Dogodki ob zadnjem popisu prebivalstva pa le dokazujejo, da slovenska manjšina na Koroškem ne bo izumrla, pa čeprav naj bi izginila po ugotovitvah uradne avstrijske statistike, ki je v službi protimanjšinske politike.
Značaj zavestnih poskusov popisova!-cev, da se čim boij zmanjša deiež slovenskega prebivaistva na Koroškem pri rednih popisih
Pri nenavadnem padanju števila slovenskega prebivalstva na Koroškem — kot je znano, je po oficialnih statistikah v dvajsetih letih padlo to število za 50 "/o — se moramo vprašati, ali je prišlo do tega zaradi svobodnega odločanja posameznikov, kot trdi KHD z avstrijskimi politiki vred ali bolje rečeno obratno, ali zaradi razlik v sociaalnem nivoju med Nemci in Slovenci ali pa zaradi zavestnih poskusov popisovalcev, da čimbolj znižajo delež slovenskega prebivalstva.
Ne bomo se ukvarjali s prvima dvema razlagama, temveč se osredotočili na tretje vprašanje. Nanj opozarja tudi Spomenica koroških Slovencev k ljudskemu štetju 1961. Ta spomenica navaja okoli 40 primerov pritiska pri ljudskem štetju 1961, razdeljenih po celem področju narodnostno mešanega ozemlja. In-formanti in popisovalci so navedeni po imenu, podrobno so opisani tudi različni načini vplivanja in pritiska pri vpisovanju v rubriko o občevalnem jeziku. Ne daje pa Spomenica gradivo za podrobnejšo analizo.
2e kmalu zatem, ko so naši politični predstavniki predali Spomenico pristojnim oblastem, se je pojavila neke vrste komisija de-
želne vlade pri mnogih Slovencih, ki so bili navedeni v Spomenici, da na licu mesta pro-tokolira dogodke v zvezi s popisom. Ponovno je predložila popisanemu obrazec za ljudsko štetje, da se je moral še enkrat pred uradniki deželne vlade izjaviti o svojem občevalnem jeziku. Od šestih naših informantov, navedenih v Spomenici, jih je štiri obiskala taka preiskovalna komisija; od teh pa je vsaj eden pri ponovnem izpolnjenju obrazca ob prisotnosti teh uradnikov odstopil od svoje prvotne zahteve po vpisu ^slovensko" v rubriko o občevalnem jeziku in je dal vpisati po njegovi lastni izjavi „nekaj smo popravili, mislim, da v smislu ,slowenisch-deutsch' ali kaj takega". Tudi deželna in zvezna vlada sta po teh poizvedovanjih dobili potrditev, da so stali številni Slovenci pri popisu občevalnega jezika pod nedovoljenim vplivanjem, pritiskom in celo grožnjami s strani popisovalcev.
Vprašanje pa zdaj nastaja, ali so ti primeri le slučajni in poedini poskusi posameznikov, na kar se v zadnjem času skušajo izgovarjati koroški deželni politiki, ali pa je morda le mogoče odkriti kake skupnosti pri načinu vplivanja, oziroma ali je bil pritisk pri ljudskem štetju razširjen po celi južni Koroški ali pa so bila nekatera področja bolj prizadeta in kateri socialni sloji so bili predvsem žrtev pritiska.
Klub slovenskih študentov v Gradcu se v zadnjem času ukvarja s temi vprašanji. Pri svojem prispevku k temu se poslužuje postopka posebnih intervjujev z ljudmi, ki so javili, da so prišli pri popisovanju v konflikt s popisovalcem. Pri tem se je bilo treba sprva opreti na osebe, ki so navedene v Spomenici. Med delom se je spontano javila še vrsta drugih informantov, predvsem takih, ki so se pri njih vršili pritiski pri popisu leta 1971. Poizvedovali smo predvsem po faktorjih, ki bi eventualno lahko igrali kako vlogo pri poskusu vplivanja na popisanega. To so med drugim predvsem socialni položaj, izobrazba, narodnopolitična izpostavljenost popisanega, gostota naselitve Slovencev v določenem kraju, specifični gospodarski odnosi med popisanim in popisovalcem ter eventualna pripadnost popisovalca k organizacijam z odkrito nemško-nacionalističnim delovanjem. Iz Spomenice je bilo do sedaj obiskanih sedem ljudi, pripravljenih, da nam dajo informacije. Poleg tega sta se našla za leto 1961 še dva nova infor-manta, ki nista bila navedena v Spomenici. To dejstvo samo dokazuje, da tudi Spomenica daleč ni popolna in da je še mnogo drugih primerov, ki so sedaj še neobjavljeni. Iz leta 1971 se jih je do zdaj javilo sedem, razdeljenih po občinah Bistrica pri Pliberku, Vernberk, Bekštanj, Velikovec in Djekše. Vse primere smo podrobno protokolirali.
Pri analizi je bilo potem treba popisane opredeliti po socialni kategoriji v tri skupne: nadpovprečno dober, povprečen in podpovprečen socialni položaj, pri čemer so se obnesli kot kriteriji velikost posesti, dohodek in stabilnost delovnega mesta. Opredelitev je bila potrebna, ker je socialno nižji sloj bolj lahko pristopen sugestijam kot socialno višji.
Po nacionalni kategoriji so bili informanti razdeljeni po deležu slovenskega prebivalstva po ljudskem štetju 1951 v tri skupine, namreč od 0 do 33 "/e, od 34 do 66 "/o in od 67 "/o do 100 "/a Slovencev. Procentna mera se nanaša pri tem na nacionalno strukturo občine. Čeprav smo načelno proti takemu kvantifici-ranju, smo vendarle vzeli kot podlago nacionalne kategorizacije ljudsko štetje iz leta 1951. Omenjena opredelitev je potrebna, da se upošteva vpliv zunanjega pritiska na posameznika pri različni strnjenosti slovenskega prebivalstva.
Pri kriterijih za opredelitev vplivanj samih smo izhajali z stališča, ki ga je zavzel posa-
1Z1D POPISA NA JUŽNEM KOROŠKEM
mezni popisovalec pri vpisu v rubriko o občevalnem jeziku: da namreč poleg vpisa „s!o-vensko" zahteva tudi še „nemško" ali nadomesti ..slovensko" z „windisch" ali „sloven-sko" z „nemško. Poleg tega je še skupina popisovalcev, ki se ne osredotoči na določeno jezikovno skupino, prepove samo vpis „slo-vensko".
Pri primerjavi nacionalne, socialne in teritorialne kategorije s tipologijo vplivanja, najdemo v področjih z manjšim deležem slovenskega prebivalstva (do 33 "/a leta 1951) v glavnem informante iz relativno stabilnega socialnega sloja in pri načinu vplivanja pretežno poskus, nadomestiti ..slovensko" z „nemško". Obratno pa so informanti v področjih z večjim deležem slovenskega prebivalstva (od 33 do 100 "/a leta 1951) iz socialno nižjega, ogroženega sloja, pri katerih pa skušajo popisovalci nadomestiti ..slovensko" z „win-disch". Skratka: v že bolj germaniziranih področjih nas informirajo o prekrških pri ljudskem štetju samo še ljudje iz povprečnega ali nadpovprečnega socialnega sloja. V teh obrobnih področjih skušajo popisovalci prisiliti Slovence k vpisu nemščine kot svojega pogovornega jezika. Na drugi strani pa nas informirajo v bolj strnjenih slovenskih področjih v glavnem samo ljudje izkoriščanega socialnega sloja, ki pa so jih skušali nagovarjati k vpisu „windisch". Ker se zdi nenaravno, da bi popisovalci v obrobnih področjih kakor tudi v večjih urbaniziranih središčih skušali vplivati samo na gospodarsko stabilne, sklepamo, da se v teh krajih nobenemu od socialno nižjega loja ni zdelo ugodno, da bi te primere komurkoli prijavil (uradom, krajevnim zaupnikom na primer), in to iz kakršnihkoli razlogov: ali zaradi nevarnosti povečanega socialnega pritiska ali pa zaradi pospešene narodnostne odtujitve. Značilno za ta obrobna področja je še, da tukaj popisovalci ne potrebujejo več prehodne stopnje „windisch". Po drugi strani pa sklepamo, da v močneje slovenskih področjih gospodarsko močnejši niso stali pod sugestivnim vplivom, ker so tukaj popisovalci verjetno bolj previdno postopali. Lotili so se gospodarsko šibkih. Ker pa je v teh področjih interkomunikacija še relativno dobra, so prišla ta nedovoljena vplivanja na dan. Ker pa imajo v teh krajih tudi gospodarsko odvisni še določeno narodnostno zavest, je očividno tu še potrebeni pojem „win-disch" kot pripomoček h germanizaciji.
Dosti zgovorni pa sta izjavi dveh popisovalcev iz Straje vasi in Vernberka, češ da „po-pisovalec ne sme vpisati ,slovensko', ker je dobil tako navodila od okrajnega glavarstva ali župana", oziroma drugi, da „s tako izpolnjenim obrazcem ne sme priti nazaj na občino, ker bodo to tam izradirali, izbrisali".
Očividno je, da sta oba popisovalca ravnala po navodilu nekega tretjega, ki se skriva za anonimnostjo uradne ustanove z značajem oblasti. Vsekakor pa moramo ob tem postaviti vsa dosedanja avstrijska ljudska štetja v posebno luč. Prav tako pa to pokaže, da krivda prekrškov pri ljudskih štetjih ne leži samo pri popisovalcih, kajti v več primerih popisovalcem nismo mogli dokazati pripadnost nemško-nacionalističnim organizacijam ali tudi samo fašistoidne miselnosti. Delovali so le kot izvrševalci uradne državne linije.
Opozoril bi samo še na to, da se ta dokumentacija še zbira, da je ogromno materiala, ki ga do zdaj še nismo utegnili docela analizirati. 2e ti primeri, ki smo jih v tem referatu upoštevali, pa kažejo, da gre za sistematično manipulacijo uradnih popisov prebivalstva. V vseh v referatu navedenih slučajih pa gre tudi za tipične primere kršenja mednarodno zagotovljenih človekovih pravic.
(Konec)
Tajno ugotavljanje materinega jezika dne 14.novembra 1976
materin jezi
Dunaj Nižja Avstrijska Zg. Avstrijska Štajerska Tirolska Koroška Salzburška Gradiščanska Predarlska
Avstrija
volilnih upravičencev	oddanih popisnic	/eljavnih popisnic		>	jo	madžarski	'S) 3 *T3
1,475.245	379.494	377.409	360.970	1.630	4.747	2.329	7.733
1,371.646	332.947	331.746	327.977	739	921	705	1.404
1,196.305	245.409	244.660	241.620	641	860	413	1.126
1,178.773	305.126	304.050	299.931	762	1.831	481	1.045
534.394	47.287	47.106	46.267	88	258	124	369
522.172	451.178	444.858	438.542	626	3.941	336	1.413
406.974	75.616	75.391	74.265	156	499	136	335
266.429	72.969	72.642	67.642	2.946	87	1.838	129
260.858	13.199	13.168	12.802	31	139	76	120
7,212.796	1,923.225	1,911.030	1,870.016	7.619	13.283	6.438	13.674
Volilnih upravičencev 107.678, oddanih popisnic 100.727, neveljavnih popisnic 4.833, materin jezik: nemški 92.369, hrvaški 208, slovenski 2.535, madžarski 149, drugi 633.
Vladimir KLEMENČtČ, Franc WUTT), Teodor DOMEJ
Popis posebne vrste
v iuči popisovanja občevainega jezika pri dosedanjih popisih
Občni zbor SPD ..Obit" na Obirskem
V nedeljo dne 22. 5. 1977 dopoldne je Slovensko prosvetno društvo .Obir" na Obirskem imelo v Kovačevi gostilni svoj 2. redni občni zbor.
Predsednikovo poročilo je zajemalo sledeče:	pregled minulega
lela, v katerem je povprečno vsak mesec bila kakšna prireditev doma; število članov je naraslo za 30 odstotkov (tako sedaj skoraj ni več domače obirske družine, ki ne bi imela vsaj enega društvenega člana); prisotnost v javnosti (sodelovanje na demonstraciji proti preštevanju v Celovcu, aktivitete na dan preštevanja 14. nov. 1976, udeležba letošnje protestne vožnje na Dunaj itd.). Prav s temi koraki so Obirčani in Korčani pokazali veliko skupno slovensko politično zrelost. Predsednik dr. Brumnik je omenil tudi obiske centralnih prireditev v Celovcu in drugod, sodelovanje s SPD .Zarja* v Železni Kapli in tesnejšo povezavo s sosednimi Selami. Nato je še čestital Valentinu Polanšku za nagrado iz Prešernovega sklada in izvolitev predsednika SPZ v Celovcu.
Tajniško poročilo je seznanilo občni zbor s tem, da je Obirski ženski oktet v minulih 12 mesecih nastopal na 27 krajih (v Ljubljani,
Bitčovs
Pred nedavnim, v nedeljo 15. maja 1977, sla v bilčovški farni cerkvi sklenila zakonsko zvezo Marjana in Gerhard Kropiunik. Oba sta ie dolgoletna igralca in pevca Slovenskega prosvetnega društva . Bilka" Bilčovs. Moški zbor SPD ..Bilka" jima je na svatbi zapel nekaj pesmi. V zahvalo za požrtvovalno delo in s prošnjo, da še nadalje ostaneta zvesta domačemu društvu, jima je SPD .Bitka" podarilo spominsko sliko. Triiški fantje so s svojo izvrstno godbo spet enkrat navdušili številne svate in škorte.
Mladima zakoncema iskreno čestitamo in jima želimo mnogo zakonske sreče.
SPD
Šentjerneju na Dolenjskem, Velenju, Dravogradu, Mežici, na Ravnah, v Gradcu, po domačih koroških krajih in celo v Franciji). Obetajoča je tudi športna dejavnost, zlasti z zgradnjo smučarske skakalnice, s tečajem za smučarske skakalce ob sodelovanju s ŠK .Triglav" iz Kranja in sankarsko tekmo, pri kateri smo razdelili 5 pokalov. Tudi prireditve kot pohod na Obir, pohod na 10 kilometrov ali izlet v Kranj in Škofjo Loko so beležile številno udeležbo.
Blagajniško poročilo je vsebovalo zadovoljivo ugotovitev, da člani redno plačujejo članarino.
Na splošno pa se je ugotovilo, da tajnica Marta Polanšek vodi vse zapiske v najlepšem redu in itak sproti pošilja poročila o društveni dejavnosti SPD .Obir" obema slovenskima časopisoma v Celovcu (Slovenskemu vestniku in Našemu tedniku).
Pod točko .slučajnosti" so si nogometaši zaželeli športnega igrišča, igralci in obiskovalci odrskih prireditev pa dvorano z odrom.
Občni zbor je soglasno sklenil pristop k Slovenski prosvetni zvezi. Nato je spregovoril Valentin Polanšek, ki je bil prisoten kot član društva ter predsednik občnega zbora. Čestital je dve leti staremu (mlademu) društvu .Obir" k uspešnemu delu ter pristopu k SPZ v Celovcu. Istočasno pa je poudaril, da ta včlanitev pomeni obenem nadaljnje obojestransko sodelovanje s Krščansko kulturno zvezo.
Občni zbor je izvolil sledeči odbor SPD .Obir": Predsednik dr. Gu-sfi Brumnik, podpredsednik dipl. inž. Stefan Oraže, tajnica Marta Polanšek, namestnik tajnice dipl. tolm. Ludvik Karničar, blagajnika Nuži Furjan in Feliks Haderlap, pregledovalca Adolf Štern in Izidor Oraže, dodatna odbornika Toni Karničar in Bošti Božič. Izvoljena oziroma potrjena sta bila 2 zastopnika vsake sekcije (odrske, športne, literarne in glasbene).
Po občnem zboru nam je tajnik SPZ Mirko Perč še zavrtel kratki barvni film .Solzice", po mladinski črtici Prežihovega Voranca.
Storitve Sociatnega zavarovanja kmetov se staino zhoijšujejo
Storitve Socialnega zavarovanja kmetov se stalno zboljšujejo. Tako je na področju pokojninskega zavarovanja prišlo do sledečih sprememb: Takoimenovane dodatne rente se bodo spremenile v prehodne pokojnine. Ta proces bo izveden v treh etapah in sicer do 1. januarja 1979. leta. Prišlo bo do izenačenja prehodnih upokojencev v zvezi z izravnalno doklado in sicer v dveh letnih etapah do leta 1978. Uvedena je bila predčasna starostna upokojitev (potrebnih je 420 mesecev zavarovanja).
Tudi na področju boiniškega zavarovanja je prišlo do sprememb, med katerimi je pomembno to, da pri porodu v bolnišnici in pri zdravljenju dialize odpade plačilo 20 odstotkov celotnega zneska zdravljenja in da se dela tudi na tem, da se bo še bolj razširila oskrba bolnikov na domu.
Prav tako je tudi na nezgodnem področju prišlo do boljših storitev, med katerimi so najbolj pomembne — raširitev kroga zavarovancev, možnost lastnega zavarovanja v nezgodnem zavarovanju, uvedba zavarovanju za šolarje in takoimenovnega zavarovanja nezgod na poti.
S temi izboljšanimi storitvami socialnega zavarovanja kmetov pa je nujno prišlo tudi do zvišanja prispevkov. Od 1. januarja naprej so se prispevki pokojninskega zavarovanja povprečno zvišali za 18 do 20 "/os v nezgodnem zavarovanju za 10 do 12 "/o in v bolniškem zavarovanju za 35 do 36 "/o.
Iz teh nekaj primerov, ki smo jih navedli, je jasno razvidno, da se storitve Socialnega zavarovanja kmetov stalno izboljšujejo in da so se že zelo približale storitvam ostalih zavarovalnih ustanov.
Se dve želji ima Socialno zavarovanje kmetov, in sicer da bi prišlo do realizacije porodniškega dopusta in podpore za onemogle.
RAD!0 — TELEV!Z!JA
SLOVENSKE ODDAJE RADIA CELOVEC
SOBOTA, 4. 4.: 9.45 Od pesmi do pesmi,
MEDEUA, S. 4.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darito vam bo.
POMEDEUEK. 4. 4.: H.45 Ceiovški radijski dnevnik — Siovenski soiisti.
TOREK, 7. 4.: 9.30 Narodnozabavna gias-ba — 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — šport — Rdeče, rumeno, zeieno.
SREDA, S. 4.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Pesmi z iibuškega poija (tite-rarno-giasbena oddaja).
ČETRTEK, 9. 4.: 7.05 „Tiho moii cerkev vsa . . (praznična oddaja)
PETEK, 10. 4.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — „2iv!m, ker sem ijubijen" (Reportaža I. Opetnika o miadinskem dnevu v Ločah 5. 4. 77)
Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi člane In prijatelje društva na
IZLET NA OJSTRO (1577 m) Zbirališče: v nedeljo 5. junija 1977 ob 7. url zjutraj pred novim hotelom .Obir" v Železni Kapli. Vodstvo Izleta Imajo kapelškl planinci.
Vsi prisrčno M/d jem/
izdajatelj, založnijk )n lastnik: Zvera slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andre) Kokot; uredništvo In uprava: 7021 Celovec/Klagenturt, Gasometergasse 10, telefon 32 5 50 - Tiska: Založniška In tiskarska družba i o j Drava, Celovec - BorovHe.
		AVSTRIJA 1
t		SOBOTA, 4. 4.: 15.45 Hura, postal sem oče —	17.00
športna abeceda — 17.30 Heidi — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	Panoptikum — 18.25 Pregled sporeda
—	18.30 Dober večer v soboto žel) Heinz Conrads — 18.55 Dragi dom — 17.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 17.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.15 Dali, dali
—	21.50 šport — 22.15 Streli iz plaščne-ga žepa — 23.55 Poročita.
MEDEUA, S. š.: 10.00 Slovesna služba božja — 14.34 Musič man — 17.00 Martin in povodni mož — 17.20 Film iz ptičjega žitvljenja v delti Donave — 17.30 Čebelica Maja — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	Klub seniorjev — 18.30 ..Pihalna glasba z Dunaja" — 17.00 Slike iz Avstrije —
17.30	čas v sliki, kultura in šport — 20.15 Kottan pripoveduje — 21.50 šport — 22.05 Marcel Prawy pripoveduje o svojem prijatelju Erichu Wolfgangu Korngoldu — 22.35 Teologija v pogovoru — 23.05 Poročila.
POMEDEUEK, S. š.: 7.00 Za predšolske otroke — 7.30 Igre odraslih — 10.00 šolska oddaja — 10.30 Musič man — 17.30 Za predšolske otroke — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 2ivalski raji — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Ml — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Ponedeljski šport — 20.40 O tenisu — 20.55 Cesta San Francisca — 21.40 Poročila In šport.
TOREK, T. š.: 7.00 Za predšolske otroke
—	7.30 Abeceda fizike — 10.00 šolska oddaja — 10.30 Masaj — veliki Apač — 17.30 Za predšolske otroke — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Pavel in Viržintja — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Service-box — 20.20 Kdo se trikrat zlaže — 21.10 Ceneralica
—	21.55 šport — 22.05 Hiša na Eaton Plače
—	22.50 Poročila.
SREDA, 8. š.: 7.00 Oddaja z miško — 7.30 Kmetijstvo danes — 10.00 Ziljska dolina — dolina ob meji — 10.30 Smeh poletne noči
—	17.00 Harfa — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Kenguru Adelheid — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Najdaljši dan — 21.35 šport
—	21.50 Najdaljši dan (2. del) — 23.00 Poročila.
ČETRTEK. 7. š.: 5.00 čudežni mladenič —
14.30	Štirje zbiralci cunj — 17.40 Calimero
—	17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Prostor za živali — 18.45 Hullabaloo — 17.00 ..Promenada starega mesta v Gradcu" —
17.30	čas v sliki, kultura in šport — 20.15 Kozarec vode — 22.00 Procesija svetega rešnjega telesa.
PETEK, 10. š.: 7.00 Za predšolske otroke
—	7.30 Narodno gospodarstvo — 10.00 Obiskali smo razstavo — 10.30 Klub seniorjev — 11.00 čudežni mladenič — 17.30 Za predšolske otroke — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Emmingerjl — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Ml — 17.00 Slike Iz Avstrije — 17.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Derrlck — 21.10 Moč nemoči
—	21.55 šport — 22.05 Kraljeva dama — 23.45 Poročila.
		AVSTRIJA 2
H		SOBOTA, 4. 4.: 18.00 Orientacija — 18.30 Brez nagobč-
nlka — 17.20 Igra — gradbeni kamen življenja — 17.50 Galerija — 20.15 Theodot^ Hlerneis nekdanji dvorni kuhar — 21.45 Jazz ob nekem poletnem večeru.
MEDEUA. 5. 4.i 17.35 Ljudje brez živcev — 20.00 Knjižni bazar — 20.15 V lastni zadevi — 22.05 Brez nagobčnika.
POMEDELJEK, 4. 4.: 17.30 Abeceda fizike — 18.00 Angleščina — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Poletje pri Eskimih — 17.30 šolska oddaja — 20.00 Hiša na Eaton
SLOVENSKA FtZKULTURNA ZVEZA - ZVEZA SLOVENSKE MLADtNE
RAZPtS
Slovenska fizkulturna zveza v Celovcu
razpisuje v sodelovanju s Šolskim centrom za telesno vzgojo v
Ljubljani in z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji v času od 13. 7. do 17. 7. 1977 šolanje za
inštruktorje namiznega tenisa, inštruktorje nogometa in inštruktorje odbojke.
Pogoji in navodiia za vpis:
1.	Kandidati morajo biti stari najmanj 18 let. Morajo imeti veselje do pedagoškega in trenerskega dela z mladino in določeno znanje tehnike športne igre.
2.	Vsi kandidati morajo izpolniti prijavnico in jo odposlati najkasneje do 25. junija 1977 na sedež Slovenske fizkulturne zveze, Celovec, Gasometergasse 10/1.
3.	5-dnevno šolanje se bo pričeto v sredo, dne 13. julija 1977, ob 10. uri dopoldan in se bo končalo v nedeljo 17. julija 1977 po kosilu.
4.	Po končanem šolanju bodo imeli kandidati izpit.
5.	Šolanje pripravlja Šolski center za telesno vzgojo v Ljubljani za kandidate Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in Slovenske fizkulturne zveze v Celovcu.
6.	Šolanje bo organizirano v primeru, če bo od obeh zamejskih športnih organizacij prijavljenih najmanj 12 kandidatov.
7.	Prijavnina za šolanje znaša šil. 100.— Prijavnina se prenakaže na tekoči račun štev. 2911 pri Posojilnici Celovec. Stroške prevoza do mesta šolanja (v Sloveniji) nosijo kandidati, stroške prebivanja in šolanja nosi SFZ oziroma ZTKOS.
8.	Točna navodila v zvezi s tečajem in krajem šolanja bodo prejeli prijavljeni kandidati pismeno na dom teden pred pričetkom šolanja. Podrobne informacije: tel. (0 42 22) 32 5 50.
plače — 20.55 Vzpon čtoveka — 21.45 Čas v stiki — 22.15 Obračun.
TOREK, 7. 4.: 17.30 Kmetijstvo danes —
18.00	Angleščina — 18.25 Pregted sporeda
—	18.30 Nova stika našega ptanetnega sistema — 19.30 Zitja — dotina ob meji —
20.00	V imenu ijudstva — 22.15 čas v stiki in kuttura — 22.50 Ktub 2.
SREDA, 8. 4.: 17.30 Narodno gospodarstvo — 18.00 Francoščina — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 O 9 (Koroška) — 18.55 tnner Space — 19.30 Umetnost donavske šote — 20.00 Moskovski državni cirkus — 22.05 čas v stiki in kuttura — 22.40 Kung Fu.
ČETRTEK, 9. 4.: 18.00 Vetiki priči — mati ptiči — 19.30 East of Ankara — 20.00 Ga-terija — 20.15 Mednarodno Beethovnovo tekmovanje 1977 — 21.55 Rubezah! — 22.40 čas v stiki.
PETEK, 10. 4.: 17.30 Zgodovina o matematiki — 18.00 Nemščina — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Portret — 19.30 Angteščina —
20.00	Novo v znanosti — 21.10 Kojak & Co.
—	21.55 čas v stiki in kuttura — 22.30 Nemogoča natoga.
JUGOSLAVIJA
SOBOTA. 4. 4.: 8.00 Coiar-HRHERH gol — 8.15 Deklica Delfina in lisica Zvitorepka — 8.35 Zajček v škripcih — 8.55 Pravljica o Janku in Metki — 7.25 Človek in zemlja — 7.55 Izbira študija in poklica — 10.25 Dokumentarna oddaja — 11.00 Tretji za preferans — športno popoldne — Obzornik — Mozaik
—	Mladinski film — 17.30 Dnevnik — 17.50 Tedenski zunanjepolitični komentar —
20.00	French can-can — 21.40 Letujte z nami
—	21.50 Dnevnik — 22.05 425 — 22.45 Zabavno glasbena oddaja.
MEDEUA. S. 4.: 8.20 Poročila — 8.25 Za nedeljsko dobro jutro — 8.55 425 — 7.35 Zvezde gledajo z neba — 10.25 Sezamova ulica — 11.30 Ljudje in zemlja — 12.30 Poročila — Nedeljsko popoldne — 14.30 Evropsko prvenstvo v boksu — 17.45 Atletska tekmovanja za Hanžekovičev memorial —
17.30	Dnevnik — 17.50 Tedenski gospodarski komentar — 20.00 Morava 74 — 21.00 Mostarski ikarji — 21.30 Dnevnik — 21.55 športni pregled — 22.15 Nogomet Argentina : ZRN.
PRODAMO
v okolic) Beljaka svoj delež pol hiše (dvosobno stanovanje) 140.000 šilingov. — Dopisi na upravo lista.
POMEDEUEK, 4. 4.: 14.30 Kmetijska oddaja — 17.10 Vrtec na obisku — 17.20 človek In zemlja — 17.50 Obzornik — 18.05 Zdavilo, človekov prijatetj In sovražnik
—	18.30 Dogovorili smo se — 18.45 Mladi za mlade — 17.30 Dnevnik — 20.00 Reportaža o primeru tehnika Matka — 21.00 Kulturne diagonale — 21.45 Mozaik kratkega filma — 22.05 Dnevnik.
TOREK, 7. 4.: 14.30 Pan Tau — 17 00 Celje: Atletska tekmovanja za Zorkov memorial
—	18.40 čas, ki živi. Napad na vlak —
17.30	Dnevnik — 20.00 Diagonale — 20.35
Prizori iz zakonskega življenja — 21.25 Iz koncertnih dvoran — 22.25 Dnevnik.
SREDA, S. 4.: 14.50 Deklica Delfina in lisica Zvitorepka — 17.00 Ukročeno oko —
17.30	Obzornik — 17.45 Ne prezrite — 18.15 Glasba takšna in drugačna — 17.30 Dnevnik — 20.00 Film tedna: Re-Lone — 21.40 Dnevnik — 21.50 Včeraj, danes, jutri: Evropa v naših rokah: Nizozemska in Belgija.
ČETRTEK, 7. 4.: 17.05 Colargol — 17.20 Obzornik — 17.40 Poljudno znanstveni film —
18.30	Razbojniki iz Kardemomme — 17.30 Dnevnik — 20.00 Svet v letih 1700—1737 —
21.00	Izziv kulturi — 22.30 Dnevnik.
PETEK, 10. 4.: 17.15 Križem kražem — 17.30 Morda vas zanima — 18.00 Obzornik — 18.15 Oktet DPD Svoboda-Britof pri Kranju
—	18.40 Mozaik — 18.15 Nevrokirurgija —
17.30	Dnevnik — 17.55 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.05 Michelangelovo življenje — 21.00 Razgledi: Berlin — 21.35 Bogataš in revež — 22.25 Dnevnik.
RAD!0 LJUBLJANA
SOBOTA, 4. 4.: 4.30 Dobro jutro! — 7.20 Beseda na današnji dan — 8.45 Iz naših studiev — 7.05 Pionirski tednik — 7.35 Mladina poje — 10.15 Kdaj, kam kako in po čem? — 11.03 Sedem dni na radiu — 12.4P Veseli domači napevi — 14,05 Kaj vam glasba pripoveduje — 14.25 S pesmijo In besedo po Jugoslaviji — 14.00 Vrtiljak —
17.00	Studio ob 17.00 — 18.05 Gremo v kino
—	17.45 Z ansamblom Ati Soss — 20.00 Sobotna glasbena panorama — 21.30 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden — 0.30 Glasba do 4.30.
OBVESTILO
Zveza koroških partizanov v Celovcu obvešča, da bo odhod omnibusa za Izlet na Češko In Poljsko v nedeljo S. junija ob 7. url zjutraj Izpred sedeža Zveze slovenskih or-ganzaclj v Gasometergasse 10 v Celovcu.
Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji
bo priredilo v soboto 18. junija od 14. do 19. ure v 1. nadstropju Delavske zbornic v Celovcu običajni vsakoletni
LITERARNI SEMINAR
za besedne ustvarjalce vsake starosti.
Dr. Matjaž Kmecl in dr. Jože Koruza bosta razlagala primere sodobne slovenske poezije in proze. Udeleženci lahko prinesejo s seboj tudi svoje tekste, osnutke in vprašanja za diskusijo.
Vozne stroške in večerjo bo poravnalo Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji.