Naročnina
Dnevno Izdaja u kraljevino Jugoslavijo meseCno 23 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din
za inozemsivo
mesečno 40 Din nedel|ska Izdala celolelno vJugo Slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov l stolp, petll-vrsta mali oglasi po 1-50 in2l),več|l o«)Iasl narl 43 mm viilnc po Din il-SO, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 1() Din o Pri vef-iem □ rtarodlu popus: Izide ob 4 zjutraj razen pondeljKo In dneva do prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici šl. (i! 111 Rokopisi sc ne vračalo, netranklrana pisma se ne sprejemalo - Uredništva telefon št. 20S0, upravntštva št. 2328
Briand v ostavki
Padel je Briand, ko ni nihče tega pričakoval. Ko je njegov kabinet prebrodil strašne krize in se prebil skozi najbolj zavite parlamentarne tesni ter odolel najbolj ' zvitim in spretnim zanjkam jake opozicije, — je sedaj padel na malenkosti, ki je komaj vredna nekaj minutne debate. To je padec iz viška, ker na vrhuncu politične reputacije in ugleda se je predstavljala svetovna javnost velikega Brianda.
Zakaj je padel Briand?
V Franciji je parlamentarizem še močan, demokracija je stara in razmeroma dobro ukoreninjena. Svet ni bil navajen, da bi na Plače de la Concorde se raje igrali stranke, kot pa zasledovali državno politiko. 0 večini francoskih vodilnih politikov je znano, da so patrioti in da jim je blagor republike najvišji zakon. Strankarska disciplina je zelo rahla, kult velike politične osebnosti sega preko strankarskih opredelb. Pri Francozih smo že vajeni zreti, kako močna politična potenca vedno lahko računa na priznanje vseh palrio-tičnih parlamentarnih skupin, ki ga drže tudi tedaj, kadar ne najde dovolj zaslombe niti pri svojih ožjih pristaših. Tako je bilo s Cle-menceaujem, Poincarejem in Briandom,
Briandova parlamentarna skupina šteje komaj 20 poslancev, vendar pa ga je dosedaj vzdrževala desnica. To so bili predvsem nacionalisti in pa čez 100 poslancev broječa Ma-rinova skupina. Ti so sedaj pustili Brianda pasti, ker že dalje časa niso več bili zadovoljni z Briandovo politiko. Nezadovoljstvo izvira od haaške konference dalje. Haaga Francozi niso mogli in ne morejo pozabiti. Končno ne gre za onih par milijonov, katere so na račun reparacij zgubili Angležem v prid: Snow-denovo zmago so vzeli kot svoj poraz in zamerili so Briandu, da ni znal napram železnemu angleškemu zakladničarju močneje uveljaviti in braniti francoskega prestiža.
Posledica ureditve reparacij je postopno izpraznjenje Porenja. Tu gre za najbolj ranljivo točko Francije. Kljub vsemu pacifizmu, o katerem se mnogo govori tu in onstran Rena, Francozi Nemcem nikakor ne zaupajo. V francoskem narodu živi prepričanje, da mo- j rejo Nemci na osnovi svoje mogočne industrije, svojega izvrstnega letalstva, najbolj napredne kemične industrije in vojaško vzgojenega naroda v nekaj tednih ustvariti strašno vojno silo, kateri bi bil težko kdo kos. Hugen-bergova akcija v Nemčiji jim je svarilo, da pod pepelom močno tli in da revanžni duh onkraj Rena ni zamrl, V zasedbi Rena in zlasti velikega dela industrijskega ozemlja so videli Francozi močno garancijo za svojo varnost. Med tem so pričeli graditi orjaški trd-njavski pas proti Nemčiji, ki sloni na vseh izkustvih svetovne vojne. Toda utrdbe še niso gotove in izpraznjenje Porenja je francoskim vojaškim krogom prišlo prezgodaj. Tudi ta okolnost je prispevala k padcu Brianda.
Vznemirjenje povzroča v Parizu tudi pred-stoječa pomorska konferenca v Londonu, ki se vrši v januarju prihodnjega leta. Desničarji se boje, da bi se tudi tu Briand pokazal preveč popustljivega in da ne bi znal dovolj braniti francoskega stališča. Briand se jim sploh zdi prevelik pacifist, ki ves vnet za svojo veliko idejo pozablja na dejanski položaj Francije. Bodočnost bo pokazala, kdo je bil da-lekovidnejši, ali Briand, ali oni, ki so ga zrušili.
Kdo bo Briandov naslednik? Ako gredo socialisti z Blumom in radikalnimi socialisti z Herriotom na čelu skupaj, bi levica mogla sestaviti novo vlado. V zunanji politiki bi imeli še celo prednost, kakor pravijo sami, pred sedanjo desničarsko vlado, ker bi se lažje pogovorili z nemškimi in angleškimi socialisti, ki so danes odločilnega pomena v teh dveh državah. Toda, kakor kaže eksperiment iz leta 1924., bi se takšna vlada v notranji politiki najbrže ne mogla dolgo držati.
Ako pa se posreči spraviti skupaj desničarsko večino, potem se mnogo imenuje dosedanji notranji minister T a r d i e u , na katerega so radi njegove sposobnosti in taktnega nastopa že dolgo vsi pozorni. Možno bi bilo tudi to, da Briand sam sestavi novi kabinet, ako ne bo rajše za nekaj časa pustil politike in šel za Seine ribe lovit, kakor je storil že tolikrat. Kadar bodo Francozi rabili velikega moža, potem bodo zopet poiskali Brianda Saj se je ta slučaj ponovil že kakih desetkrat Težko je namreč najti politika, ki bi se tako spoznal na politični pozornici in obenem toliko ljubil svojo domovino kakor Arislide Briand.
Informativen list za slovenski narod
Uprava le vKopltarlevl al.ši.o - Čekovni račun: Ljubit ana Sle v. lO.bSO ln 10.149 za tnserate, Stiralevošl.7 5G3. Zaoreb št. 3U.011. Vrat/a ln Uunat šl. 24.797
Okrožni inšpektorati ustanovljeni
Okrožni inšpektorat v Mariboru - Črnomeljski okraj pod inšpektorat v
Ogulinu - Pristojnost okrožnih inšpektorjev
Belgrad, 24. oktobra. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih del general Peter Zivkovič je na osnovi §§ 20. in 22. zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja odredil, da se v posameznih banovinah ustanove naslednji okrožni inšpektorati:
za dravsko banovino okrožni inšpektorat s sedežem v Mariboru, v čegar področje spadajo srezi: Gornji grad, Dolenja Lendava, Konjice, Ljutomer, Maribor, Maribor desni breg, Maribor levi breg, Murska Sobota, Prevalje, Ptuj, Slovenjgradec, Celje in Šmarje pri Jelšah;
za savsko banovino: a) okrožni inšpektorat s sedežem v Varaždinu s sledečimi srezi: Bjelovar, Varaždin, Gjurgjevac, Zlatar, Ivanec, Koprivnica, Križevci, Ljudbreg, Novi Marof, Prelog in Čakovec; b) okrožni inšpektorat s ! sedežem v Ogulinu z brinjskim, vojničkim, vr-bovskim, gospiškim, gračaškim, delničkim, do-njelapatskim, kastavskim, koreničkim, nov-ljanskim, ogulinskim, otočačkim, perušičkim, senjskim, slunjslcim, sušaškim, udbinskim, eri-kveniškim, črnomeljskim srezom ter z otoki te banovine; c) okrožni inšpektorat s sedežem v Osijeku, kamor spadajo srezi: Brod, Val-povo, Virovitica, Grubišno polje, Darovar, Do-nji Miholjac, Djakovo, Našice, Nova Gradiška, Novska, Osijek, Pakrac, Požega in Slatina;
Za vrbasko banovino okrožna inšpektorata s sedežema v Bihaču in Jajcu;
za primorsko banovino okrožni inšpektorat v Mostarju;
za drinsko banovino okrožni inšpektorati s sedežem v Tuzli, Užicah in Šabcu;
za zetsko banovino okrožni inšpektorati s sedeži v Prijepolju, Dubrovniku in Kosovski Mitrovici;
za dunavsko banovino okrožni inšpektorati s sedeži v Velikem Bečkereku, Kragujev-cu, Smederevii in Somboru;
za moravsko banovino okrožna inšpektorata s sedežema v Zaječarju in Kruševcu;
za vardarsko banovino okrožni inšpektorati s sedeži v Bitolju, Prizrenu in Stipu.
V	nekih banovinah so razni srezi pridržani nadzorstvu samega bana, medtem ko so ostali združeni v posebne okrožne inšpektorate.
II.
V	pristojnost okrožnih inšpektorjev, ki
opravljajo posle okrožnih inšpektoratov, spadajo:
1.	Skrb nad javno varnostjo na področju inšpektorata.
2.	Nadzorstvo nad uradovanjem oblasti in organov obče uprave in nad delom občinskih oblastev in njihovih organov, kakor tudi nad organi ustanov, ki so podrejene oblastvom obče uprave.
3.	Izdajanje navodil oblastvom obče uprave glede uspešnega izvrševanja službe.
Okrožni inšpektorji so dolžni izdajati vsem sreskim načelnikom ter političnim oblastvom in organom naredbe za ohranitev javne varnosti ter za podvzemanje potrebnih zakonskih ukrepov v primerih, kadar je javna varnost od zunaj ogrožena ali kršena in ko morajo sami v primeru potrebe voditi akcijo organov javne varnosti. Predvsem morajo skrbeti za državno varnost, za osebno in imovinsko nedotakljivost ter za pobijanje kriminalnosti in za ohranitev javnega reda.
Nadzorstvo nad delovanjem oblastev in organov opravljajo okr. inšpektorji s tem, da pregledujejo oblastva obče uprave in da o stanju uprave in o delovanju njenih organov pošljejo banu poročila. Pritožbe proti nepravilnemu delu oblastev in proti postopanju dotičnih organov sprejema in rešuje okrožni inšpektor osebno, ali s pomočjo podrejenih oblastev in organov. Okrožni inšpektor pokliče na odgovornost uslužbence za nepravilnosti v službi in izven nje ter dostavlja po izvršeni preiskavi dotične akte pristojnim oblastvom v nadaljno rešitev. Pritožbe sprejema pismeno, v posebnih okolnostih tudi na zapisnik in ima postopati tudi v primerih, za katere izve osebno, da gre za nepravilnosti posameznih oblastev ali organov notranje uprave. Na enak način ima preiskati tudi vse, kar mu predloži
ban v ugotovitev in v pregled. V nadzorstvo okrožnih inšpektorjev spada tudi delo splošnih oblastev in njihovih organov, kar ne izključuje redne pristojnosti državnih oblastev. Vse te posle opravljajo okrožni inšpektorji kot organi bana iu v njegovem imenu. Zato mu morajo od časa do časa dostavljati poročila o svojem delu ter o Stanju v inšpektoratu, v zvezi z njihovim delokrogom ter staviti banu potrebne predloge. Ako prejme zaradi nujnosti posla okrožni inšpektor telefonsko naredbo ali navodilo ministra notranjih poslov, ga mora takoj izvršiti in o izvršitvi poročati ministru notranjih poslov ter banu. V ostalem so okrožni inšpektorji dolžni pri vsaki priliki dajati upravnim oblastvom bodisi pismena, ali pa ustmena navodila za pravilno in naglo odpravljanje poslov, a navodila, ki jih prejme od bana, dostaviti nižjemu osobju v nadaljno uradovanje.
III.
Posameznim okrožnim inšpektoratom se lahko po potrebi ter na predlog bana in s sklepom ministra notranjih del dodeljujejo posli obče uprave.
IV.
Okrožni inšpektor izreka kazen nad vsemi podrejenimi uslužbenci na osnovi čl. 124 do 127 zakona o notranji upravi.
V.
Okrožni inšpektorji morajo vsaj enkrat na leto prepotovati sreze svojega področja zaradi nadzorstva. Nadalje potujejo v posamezne sreze na zahtevo ministra notranjih poslov ali bana. Okrožni inšpektorji bodo prejemali v smislu tretjega odstavka čl. 20 zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja pavšalni znesek po 1800 Din za potne troške v službeni dolžnosti brez pravice do nadaljnega povračila potnih troškov.
VI.
Da bi se tudi v srezili, ki ne spadajo nepo> sreclno pod inšpektorate, opravljalo nadzorstvo, bo vodil nadzorstvo nad temi srezi v zmislu določb o okrožnih inšpektoratih ban sani s posebnimi za to postavljenimi višjimi uradniki.
Državni kredit banovinam
Spremembe v drž. proračunu
Belgrad, 24. okt. AA. Minister financ je na osnovi § 26 zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja z dne 3. oktobra 1929 in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta podpisal uredbo o izpremem-bah v proračunu državnih izdatkov in dohodkov s finančnim zakonom za leto 1929-30. Uredba se glasi:
Čl. 1. Vsi redni in izredni, osebni in ma-terijalni izdatki po državnem proračunu, ki se prenašajo in ki izhajajo iz zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja z dne 3. okt. 1929, se bodo vršila iz kreditov, ki so razdeljeni v redne in izredne, osebne in rnaterijalne izdatke v proračunu državnih izdatkov za leto 1929-30.
Čl. 2. Vsi ministri, katerih posli obče uprave prehajajo na kraljevske banske uprave, morajo najkasneje do 15. novembra 1929 sporočiti kraljevskim banskim upravam in sočasno ministrstvu financ, kakšni krediti in v kolikšnem iznosu preidejo od 1. januarja do 31. marca 1930 v naredbodajno pravico banov. Prenešeni krediti se morajo pravočasno otvo-riti posameznim banom v smislu določb zakona o državnem računovodstvu. Pristojni ministri bodo skrbeli za to, da se v budžetu predvideni in prenešeni posli v tem času popol-noina poravnajo.
Čl. 3. V primeru potrebe lahko minister financ na predlog resornega ministra in bana odobrava virmane med temi partijami in pozicijami v teh predelih proračuna državnih izdatkov za leto 1929-30, kakor tudi izpremem-j bo namena, kateremu so namenjeni krediti v ! posameznih partijah in pozicijah.
Čl. 4. V delokrogu odobrenih in prenesenih kreditov za četrto troinesečje proračunskega leta 1929-30 je ban v smislu čl. 57 in 58 zakona o državnem računovodstvu nared-bodavec I. stopnje. To svoje pravo lahko ban prenese na pomočnika bana.
Čl. 5. Vsa pooblastila, ki jih imajo posamezni ministri v proračunskem letu 1929-30, preidejo na bane za posle obče uprave, v kolikor so bili nanje prenešeni ter v njihovih mejah.
Čl. 6. Od 1. aprila 1930 bodo vršile vso računovodstveno službo sedanje finančne direkcije na sedežih kraljevskih banskih uprav, za zetsko banovino pa finančna direkcija v Podgorici.
Cl. 7. Podrobna navodila k tem predpisom lxi izdal minister financ.
Čl. 8. Ta uredba stopi v veljavo z dnem priobčitve v »Službenih novinah«.
Zavraten umor treh sodnikov
Grozodejstva razbojniških čet v Bolgariji
Sofija, 24. okt. AA. Razbojniška tolpa Deče Uzunova je izvršila novo lolovajslvo med Suhim Dolom in Sevljevom. Razbojniki so ustavili več avlomobilov in izropali potnike. Ko so ugotovili, da se vnekem avlomo-bilu nahajajo sodniki iz Sevljeva. so sodnike najprvo izropali, nalo jim potrgali obleke in jih končno usmrtili. Po razbojniški roki so
padli predsednik sodišča v Sevljevu, Kumčev, državni ložilelj Mančev in sodnik Dočev, dočim so razbojniki prizanesli sodniku Slojano-vu, ki se je poznal /. nekim tolovajem. Vrhu tega so ustavili še druge avtomobile in jih izropali. Ves! o Icm razbojstvu je povzročila v Sofiji ogromno senzacijo.
Kratj se vrnil v Belgrad
Belgrad, 24. okt. AA. Nj. Vel. kralj se je včeraj vrnil v prestolnico
Novi čiani vrhovnega zakonodajnega odbora
Belgrad, 24. oktobra. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih stvari general Peter Živkovič je danes podpisal sklep, s katerim razrešuje člane vrhovnega zakono-davnega sveta dr Josipa Šiloviča, bana savske banovine, Gjorgja Ncstoroviča, bana mo-ravske banovine, in Dako Popoviča, bana du-navske banovine. Z istim sklepom so na njihovo mesto imenovani za člane vrhovnega za-konodavnega sveta gg. Metod Dolenc, profesor vseučilišča v Ljubljani, dr, Prvislav Griso-gono, bivši minister, in r. Slavko Šečerov, bivši minister.
Belgrajske vesti
Grški poslanik na našem dvoru g. Polu-hronjates je danes zapustil našo državo, ker je imenovan za poslanika v Angori.
Prevedba profesorjev po novem srednješolskem zakonu je v bistvu končana. Treba je še pristanka glavne kontrole.
Napredovalo jc okoli 60 slovenskih učiteljev in učiteljic v stopnjo z višjo položajno plačo, in sicer tisti, ki imajo prav dobre in odlične ocene.
Pregledovanje državnih žrebčarn se bo vršilo te dni po odposlancih iz ministrstva za kmetijstvo.
Ministrstvo za kmetijstvo je izdalo pravilnik k zakonu o pobijanju živalskih kužnih bolezni. Dalje je bil istotako podpisan pravilnik o prometu za živino na obmejnih postajah. Pravilnik določa, katera živina se lahko izvaža, iz katerih krajev in kakšne dokumente mora imeti. Dalje določa veterinarske dolžnosti in pristojbine. Za veterinarje obmejnih postaj je določena fiksna nagrada.
Za profesorja bogosloven v Mariboru je imenovan dr. Čajnkar, in sicer za biblične vede.
Nov moment v gozdarski aferi
Zaslišani bodo bivši ministri.
Belgrad, 24. okt. (Tel. »Slov.«) Danes je v
vel i kom procesu zoper Stamenkoviča, bivšega generalnega ravnatelja rud, in tovariše nastopil senzacijonalen moment, ko se je iz vrst obtožencev stavil predlog, naj državni svet pozove k razpravi kot priče tudi bivše ministre in sicer Mioviča, dr. Nikica, dr. Kumanudija in Vaso Jovanoviča in naj se radi tega proces odloži. Sodišče je v sporazumu z državnim toži-teljem dr. Matešo predlogu ugodilo. Istotako je sodišče odločilo, da se zaslišita kot priči tudi Vaso Vasiljevič, veleposestnik iz Sarajeva ter neki Partular, posestnik žage, istotako v Sarajevu, ki sta oba pisala državnemu svetu pisma, da hočeta biti zaslišana in bosta iznesla ves obtežilen materijal proti Stainen-koviču in tovarišem po pravici in pod prisego.
Predlog, da se zaslišijo bivši ministri, je vzbudil v Belgradu velikansko senzacijo. Smatra se, da je državni svet prepričan, da krivda obstoja. Ker pa se obtoženci ves čas izgovarjajo, da so vršili le predpise, ki so bili odrejeni od strani gg. ministrov, je treba izvesti poizvedbo v tem smislu, ali so ministri res izdali ta vodila ali ne. Za slučaj, da go ministri ta navodila res izdali, bo senzacija tem večja. Za slučaj pa, ako bi tega oni ne storili, nastane vprašanje, kako so vodili ministri evidenco nad uradovanjem svojih aradnikov. V tem slučaju je bil zagovor ob-loiencev absolventen.
Trboveljski sporazum in radarska direkcija
Belgrad, 24. okt. (Tel^ »Slov.«) Rudarska direkcija je z zadovoljstvom sprejelo vest, da se je ob dobri volji rudarjev in Trboveljske premogokopne družbe izognil mezdni boj. Nabavni prispevek radarjev se bo zvišal za približno 50 odstotkov v razmerju s prejšnjim letom. V prvi kategoriji dobijo torej letno 375, v drugi 300, v tretji 225 in v četrti 150 dinarjev, torej okoli 50 odstotkov več, kakor dosedaj. Ta povečani nabavni prispevek se bo plačal 15 decembra za nazaj vsako leto. Obenem je TPD izrazila pripravljenost, da se v večji meri kot dosedaj bavi v svojih revirjih s stanovanjskimi vprašanji. Obljubila je, — rudarska direkcija bo strogo pazila na to — zgradbo novib, posebno stanovanjskih hiš. od katerih so se nekatere že začele graditi. Obenem namerava TPD dati delavstvu, ki je zanesljivo, posojilo v skupni višini do 40 milijonov dinarjev, da bi si delavstvo lahko na ta način samo gradilo stanovanjske hiše. Posojilo bo delavstvo vračalo v primernih obrokih. Način kako se bo to posojilo odplačevalo, se bo določil po sporazumu med delavstvom, TPD in radarsko direkcijo v posebnem službenem pravilniku.
S tem korakom TPD se bo zboljšalo družinsko življenje rudarjev. Omililo se bo tudi trošenje zaslužita za alkoholne pijače po gostilnah, kar je dosedaj ugonobilo velik del delavskega zaslužka. Generalna direkcija rud pozdravlja sporazum med TPD in delavstvom, ter bo tudi od svoje strani vztrajala na tem, da se zgoraj omenjene polslužbeno dane obveznosti v najkrajšem času izvedelo.
Interpelacija zaradi
mestne za stavil akni ce
Na občinski seji v sredo so vložili občinski svetovalci dr. Puntar* dr. Jerič in Josip Ba-hovec to interpelacijo:
Gospod župani
Tik pred letošnjo spomladno proračunsko J razpravo je sklenil kuratorij mestne zastavljalnice v seji dne 18. aprila soglasno, da se odstopijo spisi o skonlraciji gospodu županu s prošnjo, naj takoj izvede proti osobju mestne zastavljalnice disciplinski postopek, in to na temelju uradnega poročila komisije, ki jo je določil gospod župan 12. novembra 1928 za preiskavo poslovanja v mestni zastavljalnici.
Na seji kuratorija mestne zastavljalnice dne 15. julija 1929 je navzoči uradnik mestne zastavljalnice izjavil, da ni do lega dne bil proti nikomur uveden disciplinski postopek in zato celo podal protestno izjavo proti ugotovitvam skontracijske komisije.
Vprašamo gospoda župana:
Ali Vam je znan potek in rezultat preiskave ter soglasni sklep kuratorija in motivacija | sklepa, da se uvede disciplinski postopek?
Kaj ste ukrenili glede takojšnjega postopka v smislu kuratorijevega sklepa?
Ali mislite vse ukreniti, da se brez odloga in z vso strogostjo izvede disciplinski postopek?
Zakaj niste takoj sami odredili suspenzi jo, Sin. ste dobili v roke uradno poročilo preiskovalne komisije?
Zakaj ste odlašali s suspenzijo in disciplinsko preiskavo vse do danes?
Radi ugleda zavoda in ugleda nastavljen-cev mestne občine sploh, onih v zastavljalnici ! ie jjosebe, zahtevamo temeljito razcišcenje. ker ne gre, da se take zadeve enostavno za-molče in potlačijo!
V Ljubljani, dne 23. oktobra 1929.
Dr. Puntar, dr. Jerič, Josip Bahovec.
Atentat na ital. prestolonaslednika
Atentator je Italijan, hi je hotel maščevati Matteottija - Ogorčenje v Belgiji - Italijanski listi zahtevajo ehsemplarično kazen
Bruselj, 24. okt. (Tel. »Slov «) Danes dopoldne je bil izvršen atentat na italijanskega prestolonaslednika Umberta, ki je prišel semkaj k zaroki. Krogla ga k sreči ni zadela. Prestolonaslednik jc ravnokar hotel stopiti k grobu neznanega vojaka in tam položiti venec. Ko jc stopal po stopnicah na cesto, se je zagnal proti njemu 25letni moški in oddal nanj, oddaljen sedem korakov, strel iz revolverja, ki pa je zgrešil svoj cilj. Preden je mogel streljati drugič, ga je zgrabil policist in vrgel na tla. Obenem je policija aretirala še nekega drugega moškega. Prestolonaslednik in njegova okolica so ostali mirni in brez obotavljanja so izvršili vse ceremonije pri položitvi venca. Policija je imela veliko dela, da je obvarovala atentatorja pred besnostjo ljudstva. Atentator ie italijanski revolucijonar Ferdi-nando de Rosa, ki je snoči dopotoval iz Pariza, kjer je študent, in je rojen 1908 v Milanu. Njegov osumljeni tovariš se piše Luigi Pas-quale. V mestu je po atentatu nastalo nepopisno razburjenje, ki se je poleglo šele potem, ko se je zvedelo, da prestolonaslednik ni bi! zadet.
Bruselj, 24. okt. (Tel. »Slov.«) Prestolonaslednik je pravkar izstopil iz avtomobila, ko je neka oseba v svitli obleki z orožjem v roki stopila k njemu Prestolonaslednik je takoj stekel proti njemu, ni pa mogel več ubraniti prvega strela. Atentator bi imel celo dovolj časa, da bi oddal drugi strel, če bi negovo orožje funkcioniralo pravilno. Ko pa je videl, da orožje ne funkcionira, se je od jeze sam vrgel na tJa, nakar ga je policija prijela. Belgijski kralj se je takoj, ko jc čul o atentatu, odpeljal v italijansko odposlaništvo.
Bruselj, 24 okt. (Tel. »Slov.«) Prebival-" stvo v Bruslju smatra za posebno nesrečo, da se je izvršil atentat na prestolonaslednika ravno na dan zaroke belgijske princezinje Marije Jose, ki je zelo priljubljena, dalje pa tudi zato, da se je atentat izvršil ravno takrat, ko je italijanski prestolonaslednik počastil grob belgijskega neznanega junaka. Italijanski prestolonaslednik pa se radi atentata ni vznemiril. Ko je ves svet slišal strel, ni on niti premaknil glave, temveč mirno stopil k grobu neznanega vojaka, katerega sc na levi strani stražili trije italijanski, na desni strani pa trije belgijski častni' : Poleg groba je vihrala tudi zastava fa*izma. Na navdušene pozdrave je princ od-gogovarjal s fašističnim pozdravom. Atentatorja ni najprej ugrabil neki policist, temveč neki italijanski gledalec Pasquale, ki se je prvi vrgel nanj. Zato so ga takoj prijeli, ker so mislili, da je to drugi atentator.
Aretirani atentator je izjavil, da jc nalašč prišel v Bruselj, da ubije princa. Nahaja se v Belgiji od 22. oktobra. Potoval je iz Pariza v Anvers, ker je mislil, da bodo glavni ko-lcdvor v Bruslju preveč strogo stražili. Ze na potu v Anvers so ga opazovali organi varnostne policije, ker so našli pri njem že zastarel švicarski potni list. Vendar ga niso prijeli, ker je imel tudi francosko izkazilo. Pri zaslišanju je atentator izjavil, da je blagajnik Mafteotti-jevega kluba v Parizu, in se zato domneva, da je hotel maščevati Matteottija. Njegov revolver je bil velikega kalibra in so našli v njem še eno kroglo.
Ko so zvedeli za atentat v zunanjem ministrstvu, so se takoj sestali na konferenco
Prizadevanja za sporazum med levičarskimi strankami
Pariz, 24 okt. (Tel. »Slov.«) Glede glavnega problema francoske krize, ali je mogoč sporazum med radikalnimi socialisti in socialisti glede sestave čisto levičarskega kabineta, sta po vesteh levičarskega tiska obe veliki levičarski stranki razdeljeni, vlada pa splošno mnenje, da je potrebno, da levica prevzame oblast. Radikalna socialistična >Republique< piše: Skušamo združiti vse sile levice, da prevzame nase oblast. Ce za to ne bo potrebnega poguma, se bomo zopet umaknili v opozicijo. Te izjave dopuščajo kombinacijo s Pau-lom Boncourjeni in soudeležbo radikalnih socialistov ter podporo levičarske sredine.
Radikali za vlado levice
Pariz, 24. okt. (Tel. »Slov.«) Radikalna stranka je danes zvečer po komaj triurnem razpravljanju določila svoje stališče nasproti vladni krizi. Soglasno je bilo sprejeto, da stranka nikakor ne bo sodelovala z desnico in da nikakor ne bo podpirala koncentracijskega kabineta. Edina možnost
ministrski predsednik Jaspar, pravosodni minister, vojui minister in zunanji minister. Kmalu potem je zunanji minister Huysuians obiskal italijanskega poslanika, da mu v imenu belgijske vlade sporoči čustva belgijskega naroda glede atentata.
Čestitke naše vlade
Belgtad, 24. okt. A A. Povodom poskusa atentata na italijanskega prestolonaslednika je
kraljevska vlada izdala brzojaven nalog svojemu ministru v Rimu, naj izrazi v italijanskem ministrstvu zunanjih poslov čestitke kraljevske vlade k srečni rešitvi prestolonaslednika. Enak nalog je bil dan kraljevskemu poslaniku v Bruslju, da čestita preko tamošnjega italijanskega poslaništva v imenu kraljevske vlade prestolonasledniku k srečni rešitvi.
Kaj pravijo belgijski listi
Bruselj, 24. < kt. (Tel. »Slov.«) Večerni ! listi v Bruslju pišejo zelo ogorčeno o atentatu. Desničarski listi že protestirajo proti : gostoljubju, ki se dovoljuje italijanskim emigrantom v Belgiji. »Indenpendance Belgique« obžaluje, da z ozironi na nevarnost atentatov niso opustili sprejemnih ceremonij. Smatrati se mora, da ne gre za dejanje posameznika, temveč za atentat po pripravljenem načrtu, nakar kažejo že demonstracije pred ital. poslaništvom, ki so se vršile neposredno pred prihodom italijanskega prestolonaslednika. »Peuple« piše, da vse socialistične stranke obsojajo tak atentat, ker ne more biti odgo- ' voren za dejanja Mussolinija mlad človek, ki j nima nobene odgovornosti.
Italijanski komentarji
Milan, 24. okt. (Tel. >Slov.) V Italiji se je vest o atentatu naglo razširila s posebnimi izdajami listov in je povzročila v javnosti vihar ogorčenja. »Corriere della Sera« zahteva za razžaljeno italijansko narodno čustvo takojšnje zadoščenje in eksemplarično kazen. »Am-brosiana« je izjavila: Bog je zopet varoval Italijo, kakor jo je vedno varoval in jo bo vedno varoval.
Rim, 24. okt. (Tel. »Slov.«) »Impero« piše, da je veselje ljudstva radi ponesrečenega atentata na italijanskega prestolonaslednika dokaz za to, da so bile vesti o protifašističnem mišljenju prestolonaslednika hudobna izmišljotina. List zahteva za atentatorja smrtno kazen. V glavnih cerkvah po vsej Italiji se bodo vršile zahvalne službe božjo.
Milan, 24. okt. (Tel. >Slov.<) Zaroka italijanskega prestolonaslednika Umberta z belgijsko princesinjo Marijo Josč se je smela objaviti v Italiji šele danes na obletnico poroke italijanskega kraljevskega para. Belgijska princesinja uživa v Italiji velike simpatije, ker je študirala tri leta v Florenci in prepotovala vso državo. Poroka bo začetkom prihodnjega leta v Rimu in jo bo izvršil najbrž po nalogu papež-a turinški nadškof, kardinal Gamba. »Corriere della Sera« z zadovoljstvom izjavlja, da je princesinja imela italijansko vzgojo in da čuti italijansko, ker izvrstno pozna italijansko deželo in jezik in da se bo torej samo vrnila v pravo domovino, ko bo končno prišla v deželo. Pon.ka bo v savojski in koburški hiši.
riza
za radikalno stranko je torej vlada levice, pa tudi ta samo tedaj, če se socialistična stranka izjavi dejansko in popolnoma za sodelovanje. Če se bo branila, bo radikalna stranka ostala v opoziciji.
Henderson obžaluje
Briandov odstop
London, 24. okt. (Tel. »Slov «) Zunanji minister Henderson je izjavil na nekem zborovanju. da je angleška delavska stranka neločljivo zvezana z mirovno politiko, ki jo je on vodil v Ženevi in Haagu. Poskušal je, odstraniti iz Nemčije tuje vojaštvo in v prihodnjih tednih bo zapustil Nemčijo zadnji nemški vojak. .Radi poraza francoske vlade je nastala težkoča, vendar Henderson ni pesimističen. Haaška ureditev je tako pravična, da tudi nobena druga francoska vlada ne more storiti drugega, kakor sprejeti Youngov načrt. Obžalovati je samo, da je moral Briaud odstopiti ravno po Stresemannovi smrti.
Zaleski v Bukarešti
Buknrešt, 24. okt. (Tel. »Slov.«) Ob 10 dopoldne je dospel v Bukarešto poljski zunanji minister Zaleski, katerega so na kolodvoru sprejeli romunski zunanji minister Mironescu in zastopniki drugih romunskih oblasti. Ob 12.30 se je Zaleski zglasil pri ministrskem predsedniku Maniu, nakar je bilo njemu na čast prirejeno intimno kosilo. Ob 17 ga je sprejel mladi kralj Mihael. Ob 18 sta Maniu in Zaleski podpisala razsodiščno in poravnalno pogodbo med obema država. Zvečer je bil v zunanjem ministrstvu banket, na katerem sta oba zunanja ministra uaglašala stremljenje po prijateljskem razmerju med obema državama.
Panika na njujorški borzi
Nevvvork, 24. okt. (Tel. »Slov.c) Na newyorški borzi je prišlo danes do pravcatega kraha. Kurzi so padali na način, ki je povzročal pravo paniko. Vsak odpor je bil popolnoma zaman. Zaradi tega se je stavil predlog predsedništvu borze, naj ne\vyorško borzo zaključi. Tak predlog še ni bil stavljen, odkar stoji borza. Tekom dveurnega poslovanja je promet z delnicami od 5 milijonov poskočil na 12.88 milijonov kosov. Šele potem, ko je Morga-nova banka podalo izjave, iz katerih je izhajalo, da kurzni padec ne odgovarja dejanskemu položaju, in da ni nobenih težkoč pri finančnih zavodih, je postala tendenca nekoliko prijaznejša. Po mnenjn Wallstreeta more biti edini rešilni korak pri Federal Reserve Boardu v tem, da se zniža diskontna mera in se s tein prepreči nadaljnja panika.
Clemencemt zopet zbolel
Pariz, 24. okt. (Tel. »Slov.«) Zdrav-sveno stanje Clemencenu-a se je zopet poslabšalo. Njegova srčna bolezen je postala zopet aktivna in mu ni dala spati ponoči. Vsa okolica Clemenceau-a je bila ponoči v strahu. Zjutraj je Clemeneeau postal nekoliko boljši in se takoj zopet lotil p i sanja svojih spominov.
Darito pruske vfade napela
Berlin, 24. okt. AA. Tu je bil razstavljen mizni servis, ki ga je pruska vlada poklonila sv. očetu o priliki njegovega zlatega mašniške-ga jubileja. Servis je pripravljen za 60 oseb ter je veren posnetek servisa Friderika Velikega iz 1. 1768. Izgotovljen je bil v državni tvor-niči porcelana.
Dalad'er — predsednik radikalne stranke
Pariz, 24. okt. (Tel. »Slov.c) Radikalna stranka je danes na svojem zborovanju v Reimsu na svoji javni seji zopet izvolila dosedanjega predsednika stranke Daladi-era proti samo dvema glasovoma opozicije. Na predlog Daladiera sta bila potem izvoljena za podpredsednika Herriot in Caillaux.
Angleška orientacija
Dunajski vlagatelji dvigajo vloge
Dunaj, 24. okt. (Tel. »Slov.«) Tudi danes se še ni poleglo vznemirjenje, ki se je pojavilo zadnje dni s tein, da so vlagatelji dvigali svoje bančne vloge. Na današnji dunajski borzi se je celo zakasnila določitev dolarje-vega kurza s tem, da je bilo posebno živahno povpraševanje po dolarjih, katere niso mogli izplačati. Opazilo se je, da je danes opoldne socialni demokratski voditelj dr. Renner govoril l zveznim kanclerjem dr. Schobrum o
pojavih v gospodarskem življenju in na denarnem trgu. Vlada se je resno prizadevala, pomiriti razburjenost s pomirljivimi izjava- I mi, pokazala pa je na drugi strani nerazum- I ljivo strogost proli listom in s konfiskacijami še povečala splošno negotovost. Konfiscirani so bili »Abend« in >Wiener Allgemeine i Zeitungi ter jutranja lista, levo-demokratski »Dor Ta g« ln komunistična »Rote Fahne«.
t
London, 24. oki. A A. Minister za zunanje posle Henderson in afgauistanski kralj Nadir kan sta izmenjala brzojavne čestitke. Henderson naglaša v svojem odgovora, da bodo ostali odnosa j i med Veliko Britansko in Afganistanom prijateljski. Obenem se nadeja, da bo Afganistan napredoval po dosedanjem potu do enotne, miroljubne in jake države. Nadii kan je imenoval na vsa mesta uradnike in funkcijonarje, ki jih je bil svoj čas postavil bivši kralj Aman ulah, in ki niso postali žrtev pregnanega ozurpatorja Habib ulaka.
Drobne vesti
Pariz, 24. okt. AA. Zdravstveno stanj« roincareja je zadovoljivo.
Alene, 24. okt AA. Tu govore, da bo vla-da ustanovila v Pire ju svobodno pristaniško cono.
Solija, 24. oktobra. AA V jesenskem nogometnem prvenstvu so nastopile preceišnj« izpremembe. Dosedanja prvaka »Levski« in »Slavija« v Sofiji sta izgubila po več točk, a prvo mesto je zavzel izvrstni »F. K. 15«, ki je letos v odlični formi.
Ženeva, 24. oktobra. A A. Danes se je pričelo 30. zasedanje gospodarskega odbora.
Pariz, 24. okt. AA. Včeraj je bila v Spez-ziji spuščena v morje nova italijanska podmornica s 888 tonami.
Dve novi uredbi
Belgrad, 24. okt. A A. Minister pravde je na podlagi čl. 2., § 77. meničnega zakona in štev. 11 § 23., zakona o čeku, predpisal uredbo o dostavljanju prepisov protesti-ranih menic (čekov).
Belgrad, 24. okt. AA. Minister pravde je na osnovi § 112. meničnega zakona z dne 29. novembra 1929, § 29. zakona o čeku z istega dne in § 6. zakona o praznikih z dne 27. septembra 1929 predpisal uredbo o praznikih v zmislu meničnega zakona in zakona o čekih.
Dunajska vremenska napoved: Nobene bistvene spremembe sedanjega vremena ne bo,