PRIMORSKI DNEVNIK Postai n a platana v gotovini . A Abb. postale I gruppo » LiCIIfl 4U llF Leto XIX. St. 524 (5629) TRST, sobota 26. oktobra 1963 OTVORITEV 35. KONGRESA PSI V RIMU Nenni: Sklepi kongresa bodo učinkovali takoj, že v naslednjih petnajstih dnevih Socialistični nauk o oblasti zagovarja taktiko «postopnega omejevanja oblastnih pozicij in interesov kapitalizma, dokler se ne ustvarijo novi odnosi med razvojem proizvajalnih sil in njihovo uporabo za koristi skupnosti» ob doslednem spoštovanju demokracije in svobode Za njim je pozdravil kongresi-ste tajnik rimske federacije PSI Palleschi, nato pa je spregovoril rimski župan Della Porta, ki je Poudaril med drugim pozitivno de-*9' ki ga je v rimski občini opravil v enem letu občinski odbor jevega centra. Gino Luzzatto se je v krajšem govoru spomnil žrtev katastrofe na področju Vaionta, kjer so socialisti izgubili nad 150 ®yojih tovarišev, med katerimi tubi tajnika federacije v Bellunu in župana občine Longarone Celsa, ki ga je voda odnesla skupno z vso njegovo družino. Za njim je spregovoril podžupan Longarona Arduini (ki je bil prav tako izvoljen v predsedstvo kongresa), ki le v daljšem govoru orisal tragedijo ter poudaril odgovornost o-srednjih in krajevnih oblasti ter družbe SADE za katastrofo, hkra-Ji pa poudaril," da je treba vse krivce — pa naj bodo kjerkoli — rgledno kaznovati, škodo povrniti, rorisane vasi pa obnoviti. . Nato je dobil besedo Nenni, ki Je poudaril v začetku svojega govora izredno zanimanje ne le domače, ampàk tudi mednarodne Javnosti za odločitve tega kongresi), kar priča o odločujoči vlogi, ki jo socialistična stranka ima v italijanskem javnem življenju. Iz- Od našega posebnega poročevalca) RIM, 25. — Pod geslom «Nadaljevati politiko obnove države in družbe, ki naj zajamči pravice in koristi delovnih ljudi tn W naj odpre demokratično pot v socializem» so začeli danes popoldne 35. kongres Italijanske socialistične stranke, potem ko so kongresisti burno Pozdravili prihod voditelja PSI Pietra Nennija. Kongres je začel podžupan rimske občine Grisolia, ki je bil izvoljen s številnimi drugimi, med katerimi tudi režiser Monicelli in pisatelj ter režiser Soldati, v predsedstvo kongresa. Včeraj se je začel v Rimu socialistični kongres, ki bo — kot Je poudaril Nenni v svojem uvodnem poročilu — že v prihodnjih Petnajstih dnevih odločilno vplival na vse najvažnejše politično dogajanje v Italiji. Zato spremljajo kongres politični opazovalci z velikim zanimanjem tudi v Inozemstvu. že sedaj se lahko reče, oa bodo stališča avtonomistične ktruje, ki ima večino delegatov na kongresu in ki jih je obrazložil v avojem poročilu Nenni, obveljala, Jako da se bodo na njihovi podžgi začela pogajanja za sestavo nove vlade levega centra po odstopu sedanje začasne in prehodne demokristjanske Leonejeve vlade, ki bo — kot se predvideva — podala ostavko 4. novembra t. 1. Verjetno ni zgolj slučaj, da je prav včeraj — istočasno z začetkom socialističnega kongresa — CK KPI objavil nadvse važen dokument, ki vsebuje najnovejša stališča KPI do borbe za mir in za miro\>ibno koeksistenco, do novih poti v napredovanju k so-Malizmu, do vprašanj graditve socializma in do vprašanj medna-rodnega komunističnega gibanja. Včeraj so iz Alžira uradno spo-ročill, da bosta predsednik Ben "Cia in kralj Hasan na sestanku, kj bo v ponedeljek 28. t. m. v Tunisu skušala urediti na miren na-0|n alžirsko-maroški obmejni spo-Pud; sestanka se bodo udeležili Judi državni poglavarji Tunizije, "bije, ZAR, Malija, Gvineje in c-tioplje. Brez dvoma je na tak Pozitiven razvoj dogodkov vpli-val odhod uporniških čet na maroško mejo, ker se sedaj alžirska vojska lahko v celoti posveti o-oyambi meje. Vendar pa je glav-ni uporniški voditelj Ait Ahmed včeraj izjavil: «Fronta socialističnih sil bo obnovila oboroženo borbo proti diktatutri, takoj ko oo celovitost alžirskega ozemlja vzpostavljena, t. j. ko se bode maroške čete umaknile na svoje Prvotne položaje.» - Hkrati se iz dneva v dan mno-fjo izjave najodgovornejših voditeljev na Vzhodu in Zahodu, ki kažejo, da je sklenitev moskovske pogodbe o delni prepovedi jedrskih poskusov ustvarila ugodne Pogoje za pogajanja za rešitev stevelnih ostalih najbolj perečih mednarodnih vprašanj, zlasti pa vprašanja razorožitve. V ta okvir spada predvsem odgovor novega Predsednika britanske vlade Homa na pismo Hruščova Mac Mil-hjnu. p0 drugi strani pa je sovjetski zunanji minister Gromiko izjavil, tla go njegovi razgovori s Kennedyjem pripeljali predvsem do važnega sporazuma o prepove-di pošiljanja v vesolje satelitov z Jedrskim orožjem. Glede vpra-“auj, ki čakajo rešitve, je Gromiko omenil v prvi vrsti nemško vprašanje in sklenitev nenapadalne pogodbe med obema blokoma, fa razorožitev je dejal, da pogajanja v odboru osemnajstih ne uapredujejo in da tudi v glavni skupščini OZN, kjer poteka zasedanje «v znamenju delnega ^manjšanja mednarodne napetosti,» ni moč opaziti nobenega napredovanja pri pripravljanju pogodbe o splošni in popolni razorožitvi. reden značaj kongresa je v tem, da bodo njegov; odločitve' «učinkovale takoj, v naslednjih petnajstih dneh», da bi dali sedanji krizi «izhod v zvezi s stalnimi in bližnjimi vzroki, ki so jo povzročili, in skladno s koristmi delavcev», v nasprotnem primeru «bi utegnili spraviti v nevarnost morda celo demokratične in republikanske institucije, ki jih je ljudstvo izbralo leta 1946». Nenni je nato poudaril, da podpora meščanskim vladam, pa tudi sodelovanje socialistov v takih vladah, ni za socialiste (pa tudi za, komuniste) že dalj časa vprašanje načelnega značaja, ampak le vprašanje politične oportunite-te. Nauk o oblasti, ki jo je ESI izdelal v zadnjih letih, izključuje v sedanjih razmerah «frontalen napad na državo in na silen prevzem oblasti ter s hegemonijo in z diktaturo stranke», ampak zagovarja taktiko «postopnega omejevanja oblastnih pozicij in interesov kapitalizma, dokler se ne ustvarijo novi odnosi med razvojem proizvajalnih sil in njihovo uporabo za koristi skupnosti», ob doslednem spoštovanju načel demokracije in svobode. ' Ko je poudaril, da si mora italijansko delavsko gibanje samo začrtati pot, je Nenni kritično a-naliziral zatrjevane priložnosti v preteklosti za sodelovanje socialistov v vladi, ki so se pojavile od začetka stoletja do danes, in je zaključil, da so se taki pogoji uresničili šele sedaj. Zatem je Nenni analiziral sedanje stanje v deželi in vzroke, ki so ga povzročili, hkrati pa nakazal ukrepe (o katerih bo verjetno podrobno govoril Lombardi), ki so nujni za premostitev sedanje krize. Socialisti niso sami: tudi druge stranke levega centra soglašajo v glavnem s predlogi PSI, zlasti kar zadeva reformo javne uprave, šolstva, sistem socialnega skrbstva, načrtovanje in druga pereča vprašanja sedanje neugodne gospodarske konjunkture. Kar zadeva uveljavljenje ustave, je treba ostvariti deželno ureditev države brez vsakršnih političnih pridržkov, demokratizirati odnose med državo in državljani (reforma zakonodaje o javni varnosti), odpraviti vsakršno diskriminacijo med državljani, izdelati statut o pravicah delavcev v tovarnah in na vseh delovnih mestih, zagotoviti svobodo kulture, zatreti korupcijo. Bistveni pogoj za vse to pa je odločna politična volja vseh sil levega centra, da se bodo dosledno borile proti vsakršnemu manevru gospodarske in politične desnice. Jutri bosta govorila voditelj levice Vecchietti in Pertini; ta bo obrazložil svojo resolucijo za e-notnost socialistične stranke. DUŠAN HREŠČAK Zasliševanje prof. Ippolita RIM, 25. — Bivši tajnik CNEN prof. Ippolito je danes že tretjič prišel v sodno palačo, kjer je državni pravdnik nadaljeval njegovo zasliševanje. Tudi danes je prof. Ippolito prišel v spremstvu svojega advokata Gattija. Se prej je prišel v sodno palačo prof. Vittorio de Caprariis, ki je bil verjetno zaslišan kot priča. Zasliševanje Ippolita se je zaključilo ob 13.30. Ippolito je izjavil, da je tudi danes dajal pojasnila o upravljanju CNEN. ko je bil glavni tajnik te ustanove. Zasliševanje se bo nadaljevalo v ponedeljek. Ippolito je izjavil, da bo potrebno še nekaj dni, preden bo njegovo pričanje zaključeno. Sodna preiskava o nerednostih v zavodu za zdravstvo RIM, 25. — Pomočnik državnega pravdnika pri prizivnem sodišču dr. Massimo Sevrini je bil pooblaščen, da začne uvodno preiskavo glede nerednosti, ki so jih ugotovili pri vrhovnem zavodu za zdravstvo. Državno pravdništvo je že zaslišalo številne osebe. Med drugimi je bil zaslišan funkcionar omenjenega zavoda dr. Giuseppe Meli, ki je na podlagi ovadbe karabinjerjev baje izmaknil dokumente, ki dokazujejo nerednosti in zlorabe v tem zavodu, zato da jih je izročil nekaterim parlamentarcem. Funkcionar zanikuje, da je izmaknil dokumente in poudarja, da ti niso bili niti v njegovem uradu. «Obtožili so me tatvine, je izjavil Melj, ker me visoki funkcionarji niso mogli troeti, ker sem nameraval opozorit, na hu-de nerednosti v tem zavolu». Dr-žavno pravdništvo ima namen izvesti popolno preiskavo glede morebitne kazenske odgovornosti v zvezi z dejavnostjo tega zavoda. Lord Home Hruščovu LONDON, 25. — Predsednik britanske vlade Home je poslal Hru- ščovu pismo v odgovor na pismo, ki ga je 10. oktobra poslal Hru-ščov Mac Millanu. V odgovoru izraža upanje, da bo sklenitev moskovske pogodbe o demi prepovedi jedrskih poskusov spodbujala na nove napore, da pride do razorožitve. Pismo dodaja: «Ta pogodba je formalen dokaz dejstva, da kljub našim nesoglasjem lahko ugotovimo naše skupne interese in sprejmemo ukrepe, da jih spremenimo v mednarodne sporazume» Home je danes odpotoval na Škotsko, kjer bo začel volilno kam. panjo, da bi bil izvoljen kot poslanec. NEW YORK, 25. — Skupina 75 razvijajočih se držav je objavila skupno izjavo, s katero zahteva «dinamično mednarodno trgovsko politiko». Pri tem poudarjajo, da vidijo v mednarodni konferenci za trgovino, ki bo marca v Ženevi pod pokroviteljstvom OZN, dogodek, ki bi moral prispevati k odločilnemu razvoju nezadostno razvitih dežel. POROČILO DOKUMENTA Z ZASEDANJA CK KPI Važna stališča KPI do borbe za mir novih poti v socializem in njegove graditve ter do enotnosti komunističnega gibanja Togliattijev članek ■ Vlada odobrila sedem milijard lir za prizadeto področje Vaionta • Danes 2-urna stavka javnih nameščencev RIM, 25. — Na današnji seji vlade so ministri določili z dvema načrtoma zakonskega odloka sedem milijard lir za področje Vaionta, potem ko je vlada imenovala posebnega komisarja, poslanca Sedatija za načelnika komisije z nalogo, da «učinkovito razdeli pomoč, ki je bila poslana predsedstvu vlade». Ministri so nato odobri- li vrsto ukrepov redne uprave, med katerimi je tudi zakonski odlok o ustanovitvi častnih razsodišč, ki v naj večji meri zanimajo novinarje in ki ga je že odobrila poslanska zbornica pred razpustom parlamenta ter mora sedaj ponovno v odobritev pred parlament. Jutri bo dveurna stavka javnih nameščencev kot prva stavkovna akcija treh največjih sindikalnih organizacij za «rešitev personalnih vprašanj ter demokratične in učinkovite državne uprave». V Lombardiji pa se je začela stavka telefonskih nameščencev za obnovo delovne pogbdbe. Stavka je trajala 24 ur, prihodnja 48-urna stavka pa bo med 28. oktobrom in 10. novembrom. V avtonomni deželi Doline Aoste bodo jutri volitve za izvolitev novega deželnega sveta. Za KD je danes v Aosti zaključil volilno kampanjo notranji minister JRu- <""»»"»""■.............m...........................................................iiiiiiitiiiimimMiiiiiitiimiimiiiiiiimmiiiMimiiiiniiimii Tito je odpotoval iz New Yorka v domovino z nizozemsko ladjo «Rotterdam» Poslovilni telefonski razgovor s Kennedyjem in ponoven obisk v palači OZN - Popovičeve izjave na tiskovni konferenci v New Yorku o pozitivnosti Titovega obiska NEW YORK, 25. — Predsednik SFRJ maršal Tito je po e-nomesečni odsotnosti iz Jugoslavije odpotoval z ladjo «Rotterdam» iz New Yorka, pri čemer so ga pozdravili zastopniki predsednika Kennedyja, druge ugledne osebnosti New Yorka, diplomatski zbor, Jugoslovani, ki živijo v New Yorku, in veliko število novinarjev, sne-mateljev in fotoreporterjev. Predvideva se, da bo ladja prispela 1. novembra v angleško pristanišče Southampton, od koder se bo predsednik Jugoslavije s svojim spremstvom vrnil z letalom v domovino. Pri odhodu je maršal Tito izrekel v angleščini svoje najboljše želje za blaginjo in nadaljnji napredek ameriškega ljudstva in izrazil upanje, da se bodo med Jugoslavijo in ZDA razvijali normalni prijateljski in pravilni odnosi. Tito je dodal, da sodi, da je bila izmenjava misli s predsednikom Kennedyjem in z njegovimi sodelavci koristna, in je izrazil prepričanje, da bodo ti razgovori prispevali k boljšemu razumevanju in ugodno vplivali na odnose med obema državama ter služili idealom ohranitve miru in razvoju miroljubnega mednarodnega sodelovanja. lito se je zahvalil tudi vsem ameriškim državljanom, ki so ga pismeno, oziroma brzojavno pozdravili. V brzojavki predsedniku Ken-nedyju se je predsednik Tito zahvalil za sprejem in ljubeznivo pozornost in posebno za prilož- nost, da je z njim izmenjal poglede o vprašanjih skupnega interesa; izrazil je prepričanje, da bodo razgovori prispevali k pozitivnemu mednarodnemu razvoju odnosov in k sodelovanju med Jugoslavijo in ZDA. Predsednik Jugoslavije se po še eni uspeli mirovni misiji vrača v domovino. Povsod v državah Latinske Amerike in ZDA je maršal Tito zapustil močan vtis državnika, politika in človeka, ki so mu glavna skrb ohranitev miru. Ta skrb in misel je bila povsod in ob vsaki priložnosti na prvem mestu tako v uradnih razgovorih s predsedniki držav, ki jih je obiskal, in v stikih z drugimi uglednimi osebnostmi — kot na primer sinoči, ko je v hotelu «Waldorf Astoria» sprejel skupino uglednih zastopnikov javnega in poslovnega življenja New Yorka — v razkovorih z diplomatskimi zastopniki držav, ki jih je sprejel med svojim kratkim bivanjem v New Yorku. Kljub včerajšnjim številnim sestankom in razgovorom, ki bi u-trudili vsakega normalnega človeka srednjih let, je maršal Tito sinoči ponovno prišel v palačo OZN na ples, ki so ga priredili ob obletnici OZN, ter je odšel k počitku po polnoči. Danes zgodaj zjutraj je sprejel Jugoslovane, ki živijo v New Yorku, člane jugoslovanske misije v New YorkUi operno pevko Zdenko Kunc in kamerunskega zunanjega ministra. Ko je prispel v pristanišče ni bilo na njem videti niti sledu utrujenosti. Po obisku v štirih državah Latinske Amerike in uspešno kon- iifiiiiiiimumHimiimimmiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiMiiitiiiiiiitntiiiiiiiimfiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiinitiiiiiiatiiiiiiiiiiiniitiiiiiii GROMIKOVE IZJAVE O RAZGOVORIH S KENNEDYJEM IN Z DEANOM RUSKOM Razgovor Dobrmina z Ballom o prodaji žita • «Pravda» ob 18. obletnici OZN MOSKVA, 25. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je moskovskim «Izvestijam» izjavil, da so bili njegovi razgovori z ameriškim predsednikom Kennedyjem in z državnim tajnikom Deanom Ruskom «na splošno koristni». Dodal je, da so ZDA in So- vjetska zveza pri teh razgovorih «izrazile željo, da nadaljujejo svoje napore za razširitev področja vprašanj, o katerih je mogoč sporazum». Dejal je dalje, da so govorili o številnih mednarodnih vprašanjih, zlasti pa o mednarodnih vprašanjih, ki so največje važnosti, in od katerih rešitve je odvisno nadaljevanje mednarodnega po-mirjenja. Gromiko je izjavil, da so se nekatera vprašanja, ki so jih obravnavali, nanašala na utrditev sovjet-sko-amerlških odnosov. Ni pa hotel dati drugih podatkov in je poudaril, da razgovori niso bili javnega značaja. Ugotovil je, da so razgovori pripeljali do sporazuma o prepovedi pošiljanja v vesolje satelitov z jedrskim orožjem, in je dodal, da je za sedaj še težko reči, kateri bo naslednji korak. Med vprašanji, ki čakajo rešitve, je sovjetski minister omenil v prvi vrsti nemško vprašanje in sklenitev nenapadalne pogodbe med blokoma. Glede razorožitve je Gromiko izjavil: «Pogajanja v odboru osem-najstorlce ne napredujejo; tudi v glavni skupščini OZN ni opaziti no. benega napredovanja pri pripravlja- nju pogodbe o splošni in popolni razorožitvi.» Zatem je Gromiko izjavil, da poteka osemnajsto zasedanje skupščine OZN «v znamenju delnega zmanjšanja mednarodne napetosti». «2e od prvih dni svojega dela je zasedanje označevalo politično o-zračje, ki je boljše od ozračja prejšnjih zasedanj,» je pripomnil Gromiko, ki je pripisal to spremembo sklenitvi moskovske pogodbe. Na koncu je minister ugotovil, da je sprejem resolucije v OZN o prepovedi pošiljanja jedrskega o-rožja v vesolje nedvomno nov korak na poti pomirjenja Sovjetski poslanik Dobrinin je Imel danes v Washingtonu kratek razgovor z ameriškim državnim podtajnikom Ballom. Govorila sta o prodaji ameriškega žita Sovjetski zvezi. Dobrinin je pozneje izjavil, da sta na kratko govorila o tej zadevi, o čemer se sedaj sovjetska delegacija pogaja v Washingtonu. Sestanek je zahteval sovjetski poslanik. Pozneje Je predstavnik državnega departmaja izjavil, da je bil dosežen načelen sporazum med ZDA in SZ glede prodaje žita, da pa se je treba sporazumeti še o številnih podrobnosti. Moskovske «Izvestija» poročajo, da je prispel danes v Odeso prvi tovor kanadskega žita za Sovjetsko zvezo. Gre za 21.419 ton, ki ga je pripeljala liberijska ladja «World Champion». Ladjo so raztovorili v 71 urah. Kakor je znano, je Sovjetska zveza kupila v Kanadi šest milijonov ton žita v skupni vrednosti 500 milijonov dolarjev. Ob 18. Obletnici ustanovitve OZN piše moskovska «Pravda», da delovanje te mednarodne organizacije ne opravičuje vedno u-panja, ki so ga bili narodi imeli, ko je bila ustanovljena. «Danes, piše «Pravda», imajo narodi pravico _ zahtevati od te organizacije odločnejša in drznejša dejanja v korist miru in sodelovanja med državami.» List ugotavlja, da je sovjetska vlada na zadnjem zasedanju predlagala sestanek najvišjih predstavnikov 18 držav razorožitvene-ga odbora najpozneje v drugi po-lovici leta 1964. Na tem sestanku bi morali razpravljati o razorožitvi in mednarodnem pomirjenju, o sklenitvi nenapadalne pogodbe med državami NATO in varšavskega pakta ter o ustanovitvi brezatomskih področij. List dodaja, da ta vprašanja še vedno čakajo rešitve, in naloga OZN je odpreti jim pot. Po mnenju lista bi morale začeti tudi revizijo ustroja OZN ob upoštevanju dejanske razdelitve sil na svetu in v prvi vrsti bi morali upoštevati pravice velikega kitajskega ljudstva, da ima svoj sedež v OZN. čanem tudi kratkem obisku ZDA, katerega najvažnejši trenutek je bilo njegovo prvo srečanje s predsednikom ZDA in razgovori 17. oktobra v Beli hiši, se pred 'rednik Jugoslavije vrača v domovino. Sinoči okrog 18. ure je'predsednik Kennedy po telefonu po-lelioal predsednika Tita v hotel «Waldorf Astoria», se zanimal za njegovo zdravje in mu želel srečno potovanje in vrnitev v domovino. To je bil zadnji stik in prijetna poslovitev dveh voditeljev, ki sta na čelu dveh držav z različnimi pogledi, ki pa sta v razgovorih v Washingtonu našla dovolj elementov, ki ju združujeta v skupnih naporih za ohranitev miru na svetu. Maršal Tito se vrača v domovino po uspešnem enomesečnem potovanju, ki je bilo posvečeno boljšemu razumevanju med Jugoslavijo in državami, ki jih je obiskal, boljšemu razumevanju med državami sploh. Kolikor bodo besede predsednika Jugoslavije, izrečene v generalni skupščini OZN, našle plodna tla med državniki, kgterim so bile namenjene, bo svet hijreje zajela nova ideja svetovnega sporazumevanja, svetovne koeksistence, ki je edino jamstvo, za miren razvoj in sožitje narodov v današnji dobi. Državni tajnik Jugoslavije Koča Popovič je sinoči na tiskovni konferenci v New Yorku izjavil, da odhaja maršal Tito iz Združenih ameriških držav z zelo pozitivnimi občutki. Popovič je na konferenci povedal, da je Jugoslavija za sklicanje novega sestanka nevezanih držav, da kaže, da gre razvoj mednarodnih dogodkov v smeri razširitve števila nevezanih držav. Glede ameriško - Jugoslovanskih gospodarskih odnosov je Koča Popovič dejal, da se je ustvarila osnova za normalne gospodarske odnose, In je izrazil upanje, da bodo ZDA ponovno priznale Jugoslaviji klavzulo največjih ugodnosti. Rezultat obiska predsednika Tita v državah Latinske Amerike je po mnenju Popoviča zelo pozitiven, ker se je povečalo razumevanje med državniki teh držav in Jugoslavijo. «Sodimo, da je regionalno sodelovanje naraven pojav v sodobnem razvoju gospodarskih odnosov, in takšnemu sodelovanju in organizacijam (vprašanje se nanaša na skupno evropsko tržišče) ugovarjamo samo, če ovirajo svetovno trgovino, oziroma če uporabljajo razne diskriminacijske ukrepe proti tem državam.» Koča Popovič je končno dejal', da bi bilo realno pričakovati, da bo «postopno Izboljšanje mednarodnih odnosov prispevalo k odstranitvi obstoječih nasprotujočih si grupacij na takšnem kontekstu, in kaže, da ne bo težko doseči, da bodo obstoječa ideološka vprašanja postala notranja zadeva vsake države in vsakega naroda.» Dean Rusk v Bonnu BONN, 25. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je prispel davi v Bonn, kjer bo ostal nekaj dni na obisku. Predsedoval bo sestanku ameriških poslanikov v Evropi, v nedeljo pa se bo udeležil komemoracije bivšega ameriškega državnega tajnika Marshalla v Frankfurtu. Dean Rusk je časnikarjem izjavil, da bodo manevri «Big lift», ki so se zaključili včeraj, prispevali k okrepitvi «ameriške vojaške navzočnosti» v Zahodni Nemčiji. Kmalu po prihodu se je Rusk sestal z Erhardom. Uradno sporočilo pravi, da sta govorila o odnosih med Vzhodom in Zahodom, o zadevah NA TO, in o obisku Erharda v ZDA. Takoj zatem se je Dean Rusk razgovarjal 40 minut z bivšim kanclerjem Adenauerjem. Pozneje pa se je sestal z ministrom za obrambo von Hasselom. Ameriški tajnik za vojsko Cy-rus Vance je sporočil, da bodo prihodnje leto organizirali letalske mostove, kakršen je bil «Big lift», tudi v smeri Daljnega in Bližnjega vzhoda. Cyrus Vance je odločno zanikal domnevo, da pomeni vežba «Big lift» uvod v morebitni delen umik ameriških čet iz Zahodne Nemčijei Dejal je, da ZDA nimajo namena umakniti nobene divizije z nemškega ozemlja, Dean Rusk bo v nedeljo govoril v Frankfurtu in bo verjetno skušal pomiriti zahodnonemško vlado, ki se je močno razburila zaradi možnosti umika ameriških čet. Tajnik za vojsko Vance je izjavil, da je bil namen vežbe «Big lift», «ugotoviti sposobnost, da se naglo okrepijo sile NATO». Po razgovoru Ruska s von Hasselom je bonsko ministrstvo za obrambo objavilo izjavo, v kateri je rečeno, da «se obramba NA TO v Evropi ne sme v nobenem primeru zmanjšati». Izjava dodaja, da minister von Hassel misli predvsem na glasove v zvezi z vež-bo «Big lift» o ameriškem načrtu za znižanje števila vojaštva v Evropi. mor. Glede južnotirolskega vprašanja pa poročajo z Dunaja, da bodo po ženevskem sestanku pic-cionija s Kreiskim novi razgovori, takoj ko bo nova italijanska vlada pripravljena na pogajanja, in sicer na podlagi predloga Tinzl-Ebner v parlamentu, predlogov Italije v Zuerichu ter rezultata, ki ga je dosegla komisija devetnajstih; poleg tega je dunajska vlada naklonjena, da se teh sestankov udeležijo tudi Tirolci, ker menijo, da je bilo delo komisije devetnajstih zelo pozitivno. Danes je bilo objavljeno napovedano besedilo dokumenta, ki ga je včeraj na svojem zasedanju sprejel CK KPI. Vsebina dokumenta je zelo važna spričo nekaterih najnovejših stališč stranke, in sicer do; 1. «borbe zi mir in za režim koeksistence», 2. «novih poti napredovanja v socializem», 3. «vprašanj graditve socializma» in 4. «vprašanj enotnosti mednarodnega komunističnega gibanja». Vsebina dokumenta je razdeljena na štiri poglavja. V uvodu je med drugim rečeno, da je komunistično gibanje «z zakasnitvijo ugotovilo preobrazbo, do katere je prišlo po drugi svetovni vojni v ustroju sveta in v pogojih borbe» ter z zakasnitvijo začelo izvajati nujne spremembe glede strategije in taktike; šele XX. kongres KP SZ je pomenil začetek velikega preobrata, da bi se ta zakasnitev premostila. Po tem uvodu poudarja dokument v prvem delu miroljubno koesistenco, ki se mora priboriti z borbo, kajti «grešijo kitajski komunisti, s tem da podcenjujejo univerzalno vrednost civilizacije in hkrati protiimperialistično in revolucionarno vsebino borbe za mir in za režim miroljubne koeksistence». V drugem delu o novih poteh napredovanja v socializem, ki je brez dvoma najvažnejši, pa se med drugim poudarja, da »pričo sprememb, ki so nastale v kapitalističnem svetu, nujno izhaja u-gotovitev, da je «zgodovinsko izkustvo dokazalo, da prehod iz kapitalizma v socializem v svetovnem merilu ne prihaja v obliki splošnega katastrofalnega propada kapitalizma, temveč v obliki razpleta borb in revolucionarnih pridobitev, ki se razvijajo na različnih stopnjah, medsebojno vplivajo in se usmerjajo k skupnemu izhodu». Iz tega izhaja «nujnost, da se v vsaki državi posebej poglobijo podrobnosti in posebnosti, ki jih predstavlja revolucionarna borba v posameznih državah in raznih področjih sveta». «Iz tega izhaja tudi v skupini kapitalističnih držav, kakršna je Italija, možnost poti demokratičnega in mirnega napredovanja k socializmu». «Iskanje novih poti za dosego oblasti je danes zelo velike važnosti za pozitivne razgovore s socialnimi in političnimi silami, ki so bistvenega pomena za nov blok oblasti v razvitih kapitalističnih državah. V Zahodni Evropi ni dovolj, da se s socialistično rešitvijo, ki bi uničila temelje gospodarske in politične oblasti velike kapitalistične buržoa-zije, zajamči kruh in delo, temveč mora biti socialistična rešitev sposobna zajamčiti visok ritem produkcijskega razvoja, uresničiti gospodarsko načrtovanje, v katerem mora najti svoje mesto širok sistem avtonomij in političnih svoboščin, omogočiti svobodni razvoj kulture in nenehno borbo idej». «Med borbo za demokracijo in borbo za socializem je treba določiti trden odnos kot nujni pogoj, da se doseže korak naprej v politični enotnosti de- lavskega razreda in enotnosti demokratičnih sil». «Mi ne moremo zanemarjati sil in korenin, ki, jih imata socialistično gibanje in katoliško gibanje na evropskem zahodu v delavskem razredu, ne da bi pri tem padli v tisti otročji ekstremizem, katerega je leninizem tako oitro kritiziral prav v zvezi s prauče-vanjem izkušenj po prvi svetovni vojni,» je dobesedno rečeno v omenjenem dokumentu KPI. V tretjem delu dokumenta pa je med drugim rečeno, da tudi v socialistični družbi še nadalje obstajajo ostra in globoka nasprotja spričo raznih činiteljev, ki so: dolgotrajni obstoj različnih družbenih razredov, različnost izhodiščnih točk in gospodarskega razvoja v raznih delih socialistične države in med socialističnimi državami samimi, teža, ki jo izvajajo na politično-kulturni razvoj socialističnih držav in njihove medsebojne odnose vsa dediščina in tradicije preteklosti. V teh činiteljih je iskati vzroke te-žav za reševanje vprašanj in razlik okrog socialističnega tabora. V četrtem delu pa se poudarja važnost proletarskega internacio-nalizma, ki se mu komunisti ne morejo odpovedati. Nato pa se poudarja, da je KPI mnenja, da je «verjetno nujno potrebno doseči rednejie oblike posvetovanja in tudi koordinacije med komunističnimi partijami», ter zatrjuje, da se bo «KPI trudila, da bi do teh oblik prišlo na področju evropskega skupnega tržišča in v vsej kapitalistični Evropi». Med partijami si je mogoče zamisliti enotnost samo «v različnosti in v avtonomiji», pri čemer pa sta «zelo važna metoda in ton razpravljanja znotraj komunističnega gibanja», in pri čemer je važen razvoj dvostranskih odnosov. Na tej podlagi namerava KPI «prispevati samostojno k sedanji raz. pravi v komunističnem gibanju z ideološko in s politično poglobitvijo italijanske linije napredo-vanja k socializmu». V prihodnji številki «Rinascita» pa je napisal Togliatti članek pod naslovom «Y socializem pa Zahodu?». V članku piše med (Jjrugim: «Napredovanje k socializmu in graditev nove družbe se morata uresničevati na različne načine od tistih, ki so jih uporabljali na Vzhodu in v kolonialnem svetu. To resnico pri nas sedaj že lahko razumemo. Toda zlo bi bilo, če bi se ta resnica razumela kot e-nostavno ponavljanje pogubnih izkušenj socialdemokratov v preteklosti,» Volitve v Švici ŽENEVA, 25. — V Svici bodo 26. in 27. oktobra zvezne volitve za izvolitev narodnega sveta in sveta držav, t. j. poslanske zbornice in senata. Volitve za poslansko zbornico, za katero kandidira 1193 kandidatov, ki jih je predlagalo devet političnih strank, bodo na podlagi proporcionalnega sistema, za svet držav pa velja večinski sistem. Volivci morajo Izvoliti 200 poslancev, ki so razdeljeni na podlagi številčne važnosti kantonov; kar se tiče senatorjev, pa se izvolita po dva za vsakega od 25 kantonov. Mandatna doba traja štiri leta. Do sedaj je bilo v poslanski zbor. niči 51 radikalov, 51 socialistov, 47 krščanskosocialnih konservativcev, 23 agrarcev, obrtnikov in predstavnikov buržoazije, 10 neodvisnih, pet liberalcev, štirje demokrati in trije komunisti (pod imenom stranka dela) v dva predstavnika ljudske evangelistične stranke. Pri volitvah 1959 ja znašala udeležba pri volitvah povprečno 68,5 odstotka od skupnih 1.473.155 vpisanih volivcev. .........................imunim,muti,mm,... V ponedeljek sestanek v Tunisu med Ben Belo in kraljem Hasanom Istega dne se bo začela konferenca, ki se je bodo udeležili tudi državni poglavarji Tunizije, Ubije, ZAR, Malija, Gvineje in Etiopije ALŽIR, 25 — Danes so uradno javili, da se bosta maroški cralj Hasan in Ben Bela sestala 28. oktobra v Tunisu na kon udeleŽm tud/ drža£ Nagrada «Atomi za mir» sovjetskemu fiziku WASHINGTON, 25. — Ameriško nagrado «Atomi za mir» so letos podelili sovjetskemu fiziku Vladimiru Vekslerju in ameriškemu fiziku Edwinu McMillanu, ki je leta 1951 dobil Nobelovo nagrado za kemijo. Nagrada «Atomi za mir», ki so jo ustanovili leta 1957, obstaja v zlati kolajni in v znesku 75.000 dolarjev, ki si jih bosta razdelila dobitnika. kralj Hasan in Ben Bela sestala 28. oktobra v Tunisu na krm '-enei na najvišji ravni, katere se bodo udeleži™ tudi državi je P°SlavarJi Tunizije, Libije, ZAR, Malija, Gvineje in Etiopi- Sinoči je načelnik tiskovnega urada etiopskega cesarja, ki je sedaj v Tunisu, sporočil, da sta Ben Bela in kralj Hasan sprejela predlog etiopskega cesarja, naj se . sestaneta v Tripolisu. Toda libijska vlada je sporočila etiopskemu cesarju, da iz materialnih razlogov ne more organizirati konference državnih poglavarjev. Etiopski cesar je sklenil podaljšati svoje bivanje v Tunisu do jutri, in pozno zvečer so javili, da bo konferenca v Tunisu. Danes je etiopski cesar obiskal Bizerto. Uradno sporočilo o razgovorih z Burgibo pravi, da sta državnika govorila o položaju v Afriki, o dejavnosti organizacije Afriške enotnosti, o vprašanjih skupne koristi ter o alžirsko-ma-roškem sporu. Sklenjeno je bilo, da se med Etiopijo in Tunizijo uvedejo diplomatski odnosi na ravni poslaništev. Maroški kralj Hasan je sprejel danes delegacijo Arabske lige, k*, j* Prišla pod predsedstvom tajnika Hasune v Marakeš. Pomočnik zunanjega ministra ZAR je poslal alžirskemu zunanjemu ministru brzojavko, s katero mu sporoča, da se ZAR strinja s sklicanjem izrednega zasedanja zunanjih ministrov organizacije afriške enotnosti in da so to brzojavno sporočili upravnemu tajniku organizacij« v Adis Abebi. V Rabatu so danes javili da so maroške čete preteklo noč odbile napad alžirskih čet pri Beidi ter jih prisilile na umik. Maro-ško poveljstvo pravi, da maroški vojaki nimajo namena prekoračiti vrbov v Hasi Beidi, ki da predstavljajo mejno črto. Politični opazovalci v Alžiru u-gotavljajo, da je zbližanje med polkovnikom El Hadžem, ki vodi upor v Kabiliji, in osrednjo vlado ter odhod uporniških čet na maroško mejo nenadoma menjal politični položaj v Alžiriji. Ce bi se alžirsko-maroški spor zavlačeval, bi to zbližanje omogočilo, da se alžirska vojska v celoti posveti obrambi meje. O pogajanjih z uporniki je šlo baje za tri točke; umik redne vojske iz Kabilije ; sklicanje kongresa narodnoosvobodilne fron-te; v ljudski vojski bi morali častniki, ki so vodili vojno pro-ti Franciji, dobiti važna mesta. Baje bi se redna vojska morala postopoma umakniti iz Kabilije. Pri pogajanjih ni sodeloval glavni uporniški voditelj Ait Ahmed, ki je baje privolil v pogajanja in sporazum. Ait Ahmed pa je danes izjavil na tiskovni konferenci; «Fronta socialističnih sil bo obnovila oboroženo borbo proti diktaturi, takoj ko bo celovitost ozemlja vzpostavljena. Razglasili smo premirje in smo storili vse mogoče, da omogočimo obrambo ozemeljske celovitosti. Premirje bo trajalo, dokler se ne bodo maroške čete umaknile na svoje prvotne položaje». 26. oktobra 1963 __ o Pred največjo povojno reformo v sistemu finančnih odnosov V masikaterem ekonomskem listu ali periodiki mednarodnega slovesa je bilo zadnji mesec mogoče zaslediti napdVedi, da bo svet prihodnje Ifcto priča največ;! povojni reformi v .-.istemu mednarodnih finančnih odnosov. Leta 1964 bodo namreč Mednarodni valutni sklad, Mednarodna banka za obnovo in razvoj, Mednarodna agencija za razvoj in Mednarodna finančna korporacija praznovali dvajseto obletnico konference v Bretton Woodsu. V tem ameriškem mestu so se leta 1944 sestali predstavniki 44 držav takratne protifašistične koalicije in na podlagi načrtov, ki sta jih sestavila sloviti britanski ekonomist John Maynard Key-nés ter Američan Henry White, osnovali tako imenovane «bretton-woodske ustanove», ki smo jih našteli zgoraj. Ustanovitveni sjde-pi so v soglasju s takrat absolutno gospodarsko premočjo, ZDA v tej družbi temeljili bolj na Whi-teovih kot na Keynesovih predlogih; s te pozicije ekonomske moči so si ZDA zagotovile tudi iz-Tazito odločujoč vpliv v ustanovah, še toliko bolj zato, ker je ZSSR v Bretton Woodsu sicer sodelovala, vendar se ni ustanovam nikoli dejansko pridružila. Oktobra 1964 bo brettonwood-•ke ustanove na jubilejnem zasedanju v Tokiu čakala drugačna naloga kot običajno doslej; uskladiti bo treba njihovo poslovanje z novim razmerjem ekonomskih sil, do katerega je prišlo po postopni pregrupaciji v dvajsetih letih. Novo razmerje se kaže predvsem na dveh področjih; v odnosih med samimi visoko razvitimi kapitalističnimi državami in v odnosih med njimi ter vsem na novo neodvisnim, v času Bretton Woodsa še podrejenim območjem Azije, Afrike in Latinske A-merike. Ce bi hoteli razpravljati o finančnih odnosih med razvitimi in nerazvitimi, bi jim morali posvetiti posebno poglavje. Ker pa gre predvsem za reformo mednarodnega finančnega sistema na podlagi sedanjih, bistveno kapitalističnih družbenih odnosov v mednarodnem gospodarstvu, se moramo tu omejiti le na pregrupa-cijo med razvitimi — ki pa v zvezi z njihovo dominantno vlogo v svetovnem gospodarstvu ne bi zato nič manj prizadela tudi nerazvitih. Morda bi lahko enega najbliž-jih, najbolj oprijemljivih in po značaju najbolj «tehničnih» vprašanj iz tega sklopa osvetlili s citatom iz članka o ameriški plačilni bilanci («Ali so ZDA še lahko voditelj?» — DEI.O, sreda, 16. junija). Tam smo navajali New York Times, ki obeta za dogledni čas («nihče sicer natanko ne ve, kdaj») izravnavo ameriške plačilne bilance. «Toda tistega dne,» se zaključuje omenjeni članek, «.. se bo v svetovni gospodarski areni z novo ostrino zastavila vrsta vprašanj, ki tičijo za zdaj še v ozadju.» Najbližje, najbolj oprijemljivo in po značaju najbolj «tehnično» vprašanje iz tega'sklopa je verjetno problem mednarodne likvidnosti. Pojem -mednarodne likvidnosti bi lahko na hitro označili z vsoto razpoložljivih konvertibilnih (zamenljivih) sredstev ter kreditov, ki na svetovnem tržišču omogočajo nemoten obtok dobrin. To pomeni, da mora biti na svetovnem tržišču ob porastu količine dobrin, ki krožijo po njem, v splošnem tudi ustrezno več krogotok nevarno in tudi pogubno zastane (primer: velika kriza 1929-33). Dolarske injekcije, ki jih vbrizgavajo ZDA v svetovno gospodarstvo z raznimi oblikami pomoči; njihovi dolarski in drugačni krediti, krediti drugih razvitih držav nerazvitim; sovjetske prodaje zlata v Londonu in nakup konvertibilnih valut in vse podobne poteze krepijo mednarodno likvidnost. Vsekakor jo krepi tudi velik odtok zlatih in valutnih rezerv iz ameriške državne zakladnice, katerega obseg in smer plastično ilustrira naš grafikon. Prav ta odtok je bil zadnja leta eden glavnih virov medna- rodne likvidnosti vsaj v izmenjavi med visoko razvitimi kapitalističnimi državami. A zdaj, ko ZDA obetajo, da bodo zaprle svojo «dolarsko vrzel» in ko se količina blaga v obtoku na svetovnem trgu,, zaradi gospodarskega razvoja vse bolj veča, nastaja vprašanje: kaj, če in ko se ta vir zapre? Za osvetlitev pomena, ki ga ima količina likvidnih sredstev ' za svetovno gospodarstvo, bi bilo treba na kratko orisati, kakšen je pravzaprav v bistvu mednarodni finančni sistem. Edini resnično svetovni denar je zlato. Zlato podlago pa ima od vseh svetovnih valut samo še ameriški dolar (od lanskega leta dalje tudi sovjetski rubelj, a ta neposredno ne vpliva na odnose, ki jih obravnavamo). Unča zlata (v angieščini fine ounce) velja 35 dolarjev in ameriška vlada zagotavlja, da bo dolar v vsakem primeru zamenjan po tej pariteti. «Najbolj konvertibilna», če se smemo tako izraziti, valuta poleg dolarja pa je britanski funt šterling in sicer je njun tečaj 1 funt = 2.8 dolarja. Zato tvorijo uradne finančne rezerve vseh držav razen vzhodnih zlato, dolarji in funti (čeprav nekatere v zadnjem času neuradno uvajajo tudi del za-hodnonemških mark pa švicarskih in francoskih frankov). Cena dolarja v zlatu, ki jo stanje ameriške plačilne bilance ogroža, torej neposredno vpliva na valutne rezerve vseh držav, ki so navezane na ta sistem. Razen tega so valute vseh teh držav po bretton-woodskih dogovorih s stalnimi tečaji navezane na zlato pariteto dolarja. 2e v tridesetih letih našega stoletja, ko je večine kapitalističnih držav po veliki krizi opustila zlato podlago, se je uveljavilo stališče, da je mogoče spremembe v relativnih cenah najbolje zagotoviti z ustreznimi spremembami pri valutnih tečajih. Notranjo stabilnost cen in obseg zaposlenosti je mogoče po tem pojmovanju reševati z notranjo ekonomsko politiko, gibanje valutnih tečajev pa naj bi določilo odnos med domačo in zunanjo kupno močjo valute. «Uravnotežen» bi bil torej tisti valutni tečaj, ki bi v določenem ačsu zagotavljal uravnoteženo plačilno bilanco. Ta določen čas znaša po sporazumu v Mednarodnem valutnem skladu tri leta. Ce po teh obdobjih nastajajo pri članicah presežki ali primanjkljaji, jih je treba pokriti s transferom zlata, konvertibilnih valut ali z mednarodnimi kreditnimi olajšavami. U.;] rdoP yro sn7vo> Ce je valutni tečaj neke države uravnotežen, ,bodp-njene valutne rezerve konec opazovanega obdobja prav tolikšne kakor ob začetku. Iz vsega tega izhaja, da kolikor večja so mednarodna likvidna sredstva, ki z njimi razpolaga kaka država, toliko manjša je potreba po spremembah valutnih tečajev. Na tem sloni finančni sistem, ki se je rodil v Bretton Woodsu. Mednarodni valutni sklad (pri nas ga včasih imenujejo Mednarodni monetarni fond po angleški kra- tici IMF — International Mone-tary Fund) ima nalogo, da usklajuje odnose med valutami posameznih držav, ob «temeljnih neskladjih» pa lahko odobri članicam spremembe tečajev. Ideal, h kateremu teži taka u-reditev, je sistem uravnoteženih valutnih tečajev, kjer bi bile plačilne bilance vseh včlanjenih držav uravnotežene, pri tem pa bi nikjer ne bilo množične brezposelnosti ali inflacije. Takega ideala sredi dinamičnega in neenakomernega razvoja v svetovnem gospodarstvu kajpada ni mogoče doseči. Omenili smo že kronično šibko likvidnost v odnosih med razvitimi in nerazvitimi, ki jo povzročala različen r.ivo in tempo gospodarskega razvoja v tej in oni grupi, pa tudi ogroženo likvidnost v odnosih med razvtimi kapitalističnimi državami. Grožnja likvidnosti izvira prav iz bistveno kapitalističnega značaja blagovno-denarnih odnosov na svetovnem tržišču. 2e brettonwoodski sistem pomeni neke vrste instrument za posege, kakršne poznamo iz orodjarne državnega kapitalizma, v dogajanje na mednarodnem planu. Nerazvite ali razvijajoče se države pa zdaj s svojimi zahtevami po reformi odnosov v n ednarodnerh gospodarstvu hote ali nehote terjajo spremembe družbenega m ne samo tehnično-gospodarskega značaja; s platformo, ki se je izoblikovala na Kairski konferenci in ki se zdaj v pripravah na Svetovno konferenco o trgovini in razvoju še širi, postavljajo imperativ; spremeniti svetovni gospodarski sistem vsaj v smislu prehoda od liberalnokapitalističnega na državnokapitalistični način poslovanja v svetovnem okviru — če že ne odpraviti kapitalistični značaj mednarodnih gospodarskih odnosov sploh. Vprašanje likvidnosti v odnosih med visoko razvitimi kapitalističnimi državami pa skušajo le-te reševati v vsaj kolikor toliko «klasičnem» kapitalističnem okviru. To bo predmet jubilejnega zasedanja brettonwoodskih u-stanov v Tokiu in priprav nanj. Bivši ministrski predsednik Mac Millan je za kratek čas zapustil bolnišnico, v kateri je bil operiran. Napravil je v družbi žene krajši izlet z avtomobilom, potem pa je spet prišel v bolnišnico, ki jo bo bržkone dokončno zapustil v nedeljo VELIKA NESREČA V NEMČIJI Od petdesetih zasutih rudarjev ni glasu od triinštiridesetih Velika količina vode in blata je zalila železni rudnik v Peinu na Spodnjem Saškem - Rešili so sedem rudarjev Umrla dva otroka zastrupljena z gobami ENNA, 25. — Maria Prato ter njen brat Francesco sta v Valgua-neri umrla, zastrupljena z gobami. Imela sta 12 in 9 let, medtem ko je njuna 15-letna sestra v bolnišnici. Gobe so nabrali otroci sami, skuhala pa jih je poteni mati, ki jih je tudi jedla, vendar ni čutila nobene slabosti. vrtatj., v smeri nekega rova, “ki ' še ’nahaja sam Vsepovsod ropi in tatvine ", y - '$*, ?» niča in uradnik v neki banki na Trgu Bologna dvignilo 5.700.000 lir. Ko sta že stopila skozi vrata palače na Ul. Ravenna, kjer je sedež njunega urada, se jima je približal neki neznanec, ki je iztrgal torbo z denarjem iz rok u-radnika. Takoj nato je pobegnil z motorjèm, na katerem ga je že čakal njegov tovariš. PRATO, 25. Včeraj zvečer je 52-letni Rolando Tofani spravil vrednostne papirje v torbo, svojo prodajalno tobaka in znamk zaprl in se odpravil proti domu. Blizu nekega trga se mu je v poltemi približal neki mladenič, mu iztrgal torbo iz rok ter zbežal z neko «giulietto spript», ki je prav tedaj privozila mimo. Tofani je v prijayi,, pplicijj izjavil, da so bili v torbi samo vrednostni papirji in sicer za 7 milijonov lir. Ostal pa mu je denar — o-krog 300.000 lir — ki ga je spravil v žep. MERAN, 25. — Iz nekega tirolskega hotela — karakterističnega lokala na nekem griču nad Me-ranom — je skrivnostno izginila blagajna, v kateri je bilo za približno 7 milijonov denarja in draguljev. Iz majhne sobe, v kateri je bil urad, so roparji odnesli Zbornica sprejela zakonski osnutek za pomoč področju pri Longaronu HANNOVER, 25. — V železnem rudniku v Peinu v Zahodni Nemčiji je prišlo do grozne nesreče, ki je prizadela več desetin delavcev. Nesreča je nastopila z veliko naglico, ko je v neki rov vdrla voda in ga potem podrla. Velike količine vode in blata so zalile del rudnika. Od kakih 120 rudarjev se jih je večina rešila, toda 50 jih je ostalo blokiranih v rudniku. Domneva, da bi se lahko nekaj rudarjev nahajalo na kakem višjem mestu, se je izkazala za pravilno. Začeli so namreč slepega samo 25 m pod .površjem in tam so res dobili stik s sedmimi rudarji. Stik so vzpostavili najprej s 5 cm debelo jekleno cevjo. Obenem so že spustili sedmim rudarjem živež in vodo. Kmalu pa so uspeli rov razširiti in potegniti na površje teh sedem rudarjev. Vsi so se še kar dobro počutili. Ničesar pa niso mogli rešeni rudarji povedati o ostalih 43 rudarjih, za katere že ne more biti več upanja, da bi bili še živi, RIM, 25. — Preteklo noč so v stanovanju Marie Giorgietti ukradli kožuhovino in dragulje v vrednosti — kolikor se je do sedaj ugotovilo — čez deset milijonov lir. Tatovi so izkoristili odsotnost ženske, splezali na balkon v prvem nadstropju ter od tam uspeli vdreti v stanovanje. Poleg štirih kožuhov in mnogih draguljev so pobrali tudi denar. Danes dopoldne sta neka urad- RIM, 25. — Danes zvečer so iz poslanske zbornice poslali v senat besedilo zakona za ukrepe v korist prizadetega področja pri Vaiontu. To besedilo je že odobrila komisija za javna dela v poslanski zbornici, potem ko je o njem razpravljala 13 ur zaporedoma; seja se Je pričela včeraj ob 17. uri in se Je zaključila danes zjutraj ob 6. Govoril je tudi minister Sullo. Zaradi škode, ki so jo utrpele občine Longarone, Castellavazzo, Ospitale di Candore in Soverzene v pokrajini Belluna, ter občini Er- to in Casso v videmski pokrajini, je dovoljen izdatek 10 milijard lir. Od tega se bo porabila ena milijarda za hitro pomoč, dve milijardi za obnovitev del Javnih ustanov, tri milijarde za urbanistično ureditev v zvezi s preselitvijo prebivalcev, štiri milijarde za prispevke pri popravilih in novih gradnjah stavb zasebne lastnine. Nadaljnji dve milijardi in 520 milijonov so določili za razne ukrepe. V 31 členih zakona se govori še o drugih načinih pomoči. Med drugim zakon tudi pooblašča mlnistr- Nemški predsednik Luebke (prvi na levi) je na uradnem obisku v Perziji. Po nekem sprejemu je šah Dokazal svojemu gostu darove, ki mu jih je pripravil: nekaj dragocenih preprog. (Na sliki je še Farah Diba in — zadnja na levi — Luebke je va žena) stvo financ, da v imenovanih občinah ukine davke. Na področju Longarona se še nai daljuje iskanje trupel. Opravlja pa so razno obnovitveno delo. Tako že stojo v Codissagu prve montažne hiše. V Longaronu so delavci tehničnega oddelka in vojaki odprli glavno cesto v kraju. To bo pripomoglo k hitrejšemu delu pri očišče. vanju in iskanju trupel, ki so še zakrita pod plastjo ruševin. Pokrajinsko ravnateljstvo INPS v Bellunu je danes obvestilo vladnega komisarja za Vaiont, da Je glavna direkcija INPS sklenila, da se takoj Izplača po 50.000 lir podpore upokojencem vseh kategorij v občinah, ki jih je prizadela nesreča. Pokrajinsko vodstvo inštituta v Vidmu pa bo poskrbelo v enaki meri za občini Erto in Casso. RIM, 25. — Z letališča Fiumicino je odpotoval v Pariz francoski pisatelj in dramatik Jean Paul Sartre, ki se Je udeležil prve italijanske uprizoritve svoje komedije «Vrag in dobri bog». uslužbencem Svete stolice povišajo plače za 20 odstotkov. Zadnji povišek so vatikanski uslužbenci imeli I. julija 1959. Kneževic v Italiji BEOGRAD, 25, *— Na vabilo uredništva sindikalnega lista Generalne konfederacije dela Italije «Rassegna sindacale» je danes odpotoval v Italijo Danilo Kneževič, direktor lista Zveze sindikatov Jugoslavije «Rad» in član predsedstva Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Koncil se strinja z morebitno reformo koledarja VATIKAN, 25. — Danes so koncilski očetje odobrili 9. amandma V. poglavja («liturgično leto)» ________ sheme «De sacra liturgia». Posle-j STOCKHOLM, 25. - Bivšega dica tega pozitivnega glasovanja ' Svedskega polkovnika Winnestroe-tilma, ki se nahaja v zaporu zaradi Nenevarni meteoriti za kozmonavte WASHINGTON, 25. - Ameriška Vesoljska ustanova je sporočila, da ne bodo mogli izstreliti satelita «Ranger VI», ki naj bi fotografiral Luno, pred prihodnjim letom, in sicer zaradi defektov v električnem sistemu. Eden izmed ravnateljev NASA, Milton Ames, je na neki tiskovni konferenci v Washingtonu izjavil, da je satelit «Explorer 16», ki so ga izstrelili decembra meseca in katerega oddaje so prenehale prihajati na Zemljo 25. julija, pri-pomogel do zaključka, da meteoriti ne predstavljajo nevarnosti za kozmonavte, ki bodo v prihodnosti šli na Luno. kot dostavek «izjava», v kateri se potrjuje, da se koncil ne protivi morebitni reformi splošnega koledarja, ki bi določil stalni datum za veliko noč; vendar pod pogojem, da se ta reforma izvede v soglasju z ločenimi kristjani in da ostane razdelitev časa na sedemdnevne tedne z nedeljo. V današnji koncilski razpravi je sodeloval tudi sremski škof Stefan Bawerlein. Papež je odredil, da se spričo podražitve življenjskih stroškov obtožbe vohunstva v korist SZ, so včeraj našli v celici nezavestnega, ker jé užil veliko količino pomirjevalnih sredstev. Danes so uradno sporočili, da se njegovo stanje boljša. Zdravniki so mnenja, da se bo spet zavedel v prihodnjih 24 urah. majhno blagajno, v kateri je bilo redko kdaj toliko denarja in draguljev. Očitno je, da so imeli tatovi za informatorja kakega člana osebja. Ameriški Slovenci za Skopje BEOGRAD, 25. — Jugoslovanski Rdeči križ je sprejel danes ček za 10.000 dolarjev, ki jih je organizacija slovenskih izseljencev v Chicagu «Slovenska ljudska podporna jednota,) poslala prizadetemu prebivalstvu Skopja. Ta vsota Je bila zbrana med člani združenja in drugimi Slovenci, ki žive v ZDA. Ititiir/e ^ gloda Ilice m ginbhu ■MNU blihu'ihtvo Film «Tovariši» na kongresu PSI RIM, 25. — Danes zvečer so pokazali v veliki kongresni dvorani — ob zaključku prvega dne kongresa PSI — Monicellijev film «Tovariši» (1 compagni). Film, katerega zgodba se dogaja v Turinu, kaie eno izmed prvih stavk v Italiji proti koncu prejšnjega stoletja. Gledalci — delegati na kongresu — so večkrat sredi dejanja ploskali. Film so deloma snemali tudi v Jugoslaviji Glavni igralci so Marcello Mastroianni, Renato Salvatore, Annie Girardot, Bernard Blier, Francois Perier, Folco Lutti, Gabriella Giorgelli. Quasimodo v Novem Sadu NOVI SAD, 25. — Z nani italijanski pesnik in Nobelov nagrajenec Quasimodo, ki se je včeraj sestal z jugoslovanskim Nobelovcem Ivom Andričem, s katerim se je dalj časa razgo-varjal, je bil danes gost Srbske akademije znanosti in umetnosti. Za časa razgovorov s člani akademije je Quasimodo izrazil svoje zadovoljstvo zaradi uspešnega delovanja in krepitve kulturnih stikov med Jugoslavijo in Italijo. Posebno je poudaril prisrčnost in gostoljubnost, ki jo je občutil za časa srečanja z jugoslovanskimi književniki in študenti v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Popoldne je Quasimodo obiskal Srbsko matico in galerijo Beljanskega v Novem Sadu. Nagrade v Mannheimu Žirija letošnjega mednarodnega filmskega festivala v Mannheimu, katere član je bil tudi Jugoslovan Rudolf Sremac, je prisodila prvo mesto češkoslovaškemu igranemu filmu «O nečem drugem». Sest nagrad »Zlati dukat» pa so dobili italijanski film «Prepovedana Italija» v kategoriji družbenih filmov, v kategoriji zgodovinskih dokumentov francoski film »Umreti za Madrid», v kategoriji filmov za zbliževanje med narodi in Ko je bivši gangster Vallachi v ameriškem kongresu dajal izjave o gangsterjih, so ga ves čas policijski agentje z lastnimi telesi ščitili ...............iiiiiiimii.nimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmi«iiHiiiliaiiitl„i»... Orkan «Ginny» grozi obali ZDA CHARLESTON, 25. — Orkan «Ginny» se s hitrostjo čez 10 km na uro pomika proti obali Južne Caroline. Prebivalci otokov in o-balnega področja so prejeli ukaz, naj se umaknejo iz svojih bivališč in naj odidejo v višje kraje. Izpraznitev se je že pričela in upajo, da bo končana pred prihodom organa. V šolah v notranjosti dežele so organizirali zbin na središča za begunce. BONN, 25. — V sredo je umrla v Hoexteru v Zahodni Nemčiji 93-letna princesa Clementina Met-ternich-Sandro, zadnja vnukinja kanclerja dementa Metternicha. stvar prav tako velik napredek Uspešna presaditev ledvice NEW YORK, 25. - Prof. Francis Moore, primarij na kirurškem oddelku bolnišnice Peter Bent Brigham v Bostonu, je sporočil, da neki pacient, kateremu so presadili ledvico, odvzeto človeku, ki je malo prej umrl, že leto in pol po presaditvi živi in je njegovo zdravstveno stanje dobro. Kirurg je dostavil, da pomeni ta kirurgije, kakor je bila v tehniki izstrelitev satelita v vesolje. WASHINGTON, 25. - Guverner Marylanda je spremenil v dosmrtno ječo smrtno obsodbo, izrečeno nad tremi mladimi črnci, ki so priznali nasilje nad nekim 16-letnim belim dekletom. Obsojeni so bili na smrt v plinski državami francoska »Pot brez sledu», v kategoriji kulturnih filmov kanadski »Najboljši», v kategoriji risanih in lutkovnih filmov ameriški »Vrh», v kategoriji kratkih igranih filmov pa francosko »Pristanišče». Georgios Seferis, grški pesnik in letošnji Nobelov nagrajenec Carlo Maria Giulini bo dirigiral v Bayreuthu Med wagnerjanskim festivalom 1964 v Bayreuthu bo sedem predstav «Tannhiiuserja» dirigiral Carlo Maria Giulini, Za Toscaninijem in De Sabato je Giulini tretji italijanski dirigent, odkar se je pričel festival v Bayreuthu (1872). Ostali dirigenti bodo Karl Bbhm, Hans Knap-pertsbusch in Rudolf Kempe. Lalič in Horvat na obisku v Romuniji Jugoslovanska književnika Mi-bailo Lalič in Joža Horvat, ki se mudita v Romuniji kot gosta tamkajšnjega društva književnikov, sta se za nekaj dni ustavila v Bukarešti, potem ko sta obiskala že več kulturnih in gospodarskih središč te države. V Bukarešti se bosta pogovarjala z romunskimi književniki in obiskala nekatere kulturne in druge ustanove glavnega mesta Romunije. • » * Ker je prof. Italo Siciliano že večkrat izrazil željo, da bi se vrnil k svojemu študiju ter svojo dejavnost posvetil profesuri, je predsednik ministrskega sveta sprejel njegovo ostavko na mesto predsednika beneške Biennale. • • * HOLLYWOOD, 23. — Ameriški pevec Vic Damone se je včeraj poročil z igralko Judy RaW-lins, s katero je potem odpotoval v Las Vegas. Tu se bo civilno poročil, kajti včerajšnja poroka je bila po obredu neke perzijske sekte. Vic Damone je bil prvi mož italijanske igralke Anne Marie Pierangeli. * * * Predsednik družbe Warner Brothers je sporočil, da bo družba izdelala film o življenju pevke Edith Piaf. Kot je znano, bo tudi neka italijanska družba izdelala film o isti pevki; protagonistka v tem filmu bo Marisa Solinas. • * * V umetniškem paviljonu v Strossmuyerjevi ulici je razstava kopij istrskih fresk. Na pobudo Sveta za kulturo SR Hr-vatske je razstavo organiziral konservatorski zavod na Reki-Freske je prekopiral akad, slikar Hajrudin Kujundžič. Ob tej priložnosti je založba «Zora» izdala publikacijo «Istrske freske»-• • « Romunski časopis za svetovno književnost «Dvajseto stoletje» piše v svoji zadnji številki o zelo uspelem prevodu pesniške zbirke Magde Isanos v srbohrvaščino. Zbirko je prevedla jugoslovanska književnica Florika Stefan, ki je po mnenju kritikov ustrezno posredovala značilnosti poezije te zelo cenjene romunske pesnice. Dobro so ocenili tudi ilustracije, ki jih je za zbirko naredila Anka Oprešnik. V Dallas« protestirajo proti Stevciisonu DALLAS (Texas), 25. - Včeraj , ____ je v Dallasu okoli 5000 ljudi Pro" celici, toda guverner jim je ka- testiralo proti navzočnosti artieri- zen spremenil, potem ko mu je več kot štiri sto oseb pisalo prošnje za pomilostitev. LONDON, 25. — Družba Fiat pripravlja načrt za veliko kampanjo, da bi razširila prodajo v Veliki Britaniji. Namerava tudi pripraviti v Doveru veliko poslopje, kjer bodo sprejemali ter pripravljali avtomobile, ki prihajajo iz Italije. PEKING, 25. — Agencija «Nova Kitajska» javlja, da je danes odpotovala v Moskvo kitajska sindikalna delegacija. Udeležila se bo trinajstega kongresa sindikatov Sovjetske zveze na vabilo centralnega sveta sovjetskih sindikatov. škega stalnega predstavnika v OZN Stevensona v tem mestu. Demonstrirali so tudi proti Združenim narodom. Okoli sto demonstrantov je Stevensona obkolil0-Neka ženska ga je udarila P° glavi s tablo, ki jo je nosila. A-gentem, ki so žensko prijeli, 3a Stevenson izjavil, da je šlo n’or‘ da za nesrečo, in je zahteval, naj žensko izpustijo. Demonstranti, ki pripadajo skrajno desničarskemu izolacionistične-mu gibanju, so obkolili SteveP' sona, ko je zapuščal občinsk® gledališče, kjer je govoril. *,č manj nevarnega žarišča nekega neposrednega vojaškega spo-Pada. A to tembolj, ker se za sporom bržkone krijejo še drugi ]nteresi, ki bi si zanje marsikdo ne pomišljal tvegati tudi zelo nevarno pustolovščino. Vtem so bile pokopane tudi Prve alžirske žrtve, padle v spo-Padu z maroškimi četami na... alž rskem ozemlju. Morda so to Pili celo borci, ki so se prej Pelih sedem let z večjo srečo Porili proti eni najmočnejših vojsk sveta za osvoboditev svoje dežele. Zdaj pa je smrt zanje Prišla v obliki krogel, ki so jih yanje bili izstrelili maroški bratto. Ljudstvo Alžirije je to občuje'0 zelo boleče in se vpraševalo; kakšni so razlogi napada, ali ga 1* sploh moč opravičiti, komu ta koristi? Maroko utemeljuje napad z «lo-glino željo vlade, da si znova Pridobi dele svojega nacionalnega ozemlja. «Sporni predel pred-atavlja puščavski pas na področ-' tu južnih meja Alžirije in Maroka. Ko so svojčas določali mejo med bivšim francoskim protektoratom Marokom in takratno fran-c°sko Alžirijo ni nihče vedel, da se v njegovih peščenih nedrih hahaja petrolej. Predstavniki Maroka in Alžirije so se tedaj, leta 1946, domenili «da bodo lužne dele obmejnega pasu v |lobini 50 km natančneje dolo-kasneje». Ko je Francija oddajala iz Maroka, pa je meja še Vedno ostala nedoločena. Danes, k° je natančno ugotovljeno, da Se v tem predelu nahajajo izdat-fie rezerve nafte, se je zanima-dje zanj obojestransko povečalo. «Toda, čemu,» se je vprašal Pred nekaj dnevi Ben Bela, «Ma-*?ko ne zahteva raje prej ozem-•le, ki ga v njihovi deželi še drže Francozi, namesto da z oboroženo silo napada alžirsko ljud-sko vojsko? «In, zakaj še pred tem») se glasi nadaljnje vpraša-dje,» ne postavi Španiji zahteve P° .španski’ Sahari, marveč sku- raje revidirati meje z bratsko Alžirijo?» Ha ti dve vprašanji Maroko ni °dgovoril. Doslej v tem sporu di nihče omenil Francije, vendar Se vse pogosteje imenujejo ime-d® nekaterih francoskih bogatašev. Sen Bela je na najbolj odločen dačin nacionaliziral vso obdelovalno zemljo, nekoč pripadajočo francoskim kolonom in velepo-aostnikom. Vsekakor je pravilno Predvideval, da bo tisti, ki bo na svoji strani imel večino poljedelskega prebivalstva, bržkone JavzemBl odločilne in najmočnejša Pozicije. «Dobil sem zemljo od ®en Bele,» pravijo danes alžirski kmetje, a to je izredne važnosti, tp je logika, ki jo je težko zru-®tti. Zakaj, prav to je eden od glogov, da se tudi kmetje v Kabiliji niso opredelili za upor- nike, marveč so raje ostali na strani vlade, ki jim je bila dala zemljo. Po drugi strani pa predstavljajo prav ti ukrepi Ben Bele na področju nacionalizacije zemlje, povezani z nacionalizacijo večjih industrijskih objektov, nevarnost tudi zanj. Z omenjenimi industrijskimi objekti je prej razpolagal francoski kapital. Nekdanji «kralji Alžirije» so se bili umaknili v Francijo, a od tu pozorno spremljajo vse, kar se dogaja v deželah Magreba, še posebno pa v Alžiriji. Le-ti so zadnji čas razvili izredno močno protialžirsko dejavnost v Rabatu, Tunisu in celo Alžiru. Značilen dokaz za to je, postavimo, usoda, ki je doletela tisoče sodov alžirskega vina. Ko je v Alžiriji bila še Francija, je proizvodnja žitaric v teku sedemdesetih let padla od 5 na 2 kvin-tala na osebo, vtem ko se je v istem obdobju proizvodnja vina povečala šestintridesetkrat. Zakaj? Zato, ker so alžirsko vino pili Francozi in pa njihovi zunanjetrgovinski partnerji. Zdaj pa je izvoz tega, doslej osnovnega alžirskega izvoznega artikla ma- lone popolnoma prenehal. Za tem pojavom stoje bivši «kralji Alžirije», katerim je Ben Belo program strukturalnih reform odvzel imetje in onemogočil vse račune. Se zanimivejše postane vse to, če vemo, da pa v Maroku, kjer je francoski kapital pravtako močan, doslej ni bil sprejet najmanjši ukrep v prid uresničitve agrarne reforme, pa naj si bo v še tako omejenem obsegu ter oblik}. Francoska velika posest je ostala nedotaknjena, kot tudi večina pozicij francoskega kapitala v maroškem gospodarstvu. V Maroku živi danes še 150.000 Francozov, ki kontrolirajo nad 50 odstotkov maroške industrije, vtèm ko je domala vsa maroška trgovina v rokah Spancev. Maroška kraljevska dinastija, ki jo zdaj Alžirija ostro napada, pa se je od nekdaj bala socialističnega razvoja Alžirije in njenih obsežnih bistvenih reform. Njen položaj pa že nekaj časa nj kdo ve kako rožnat, tem manj, če primerjamo obseg alžirskih reform s stanjem polfevdalnih odnosov, ki še obstaja v Maroku. V tej povezanosti med interesi polfevdalne maroške aristokracije in novorojene meroške finančne buržoazije' na eni ter sicer resda že okrnjenimi, vendar še vedno . močnimi vplivi francoskega kapitala v deželah Magreba na drugi strani, v tem je prejkone treba iskati odgovpra tudi na številna vprašanja v zvezi s tragičnimi dogodki na alžirsko-maroški meji. Sam spopad nikakor ne more biti posledica navadnega nesporazuma in nepremišljene pustolovščine. Tri dežele arabskega Magreba (Alžirija, Tunizija 1n Maroki)') predstavljajo v pogledu vsega zaokroženo celoto, ki se njej vsi temeljni pogoj; izprepletajo ter izpopolnjujejo. V vspm, razen v pogledu moderne zgodovine, ki jim je prinesla razcepljenost administrativnih meja in pa spore tujih interesov na njihovem tlu. Vendar pa se nihče v Alžiriji, Maroku in Tuniziji javno ne bi upal zoperstaviti ideji ponovno zdru žeitega Magreba v bodočnosti, , V tem je morda skrit eden op razlogov ofenzive proti Ben De-i li. Alžirija je osemkrat vbčja od Maroka in sedemindvajsetkrat od Tunizije. Logično postane potemtakem, da predstavlja «matično», osrednjo deželo, ki bi se v bodočnosti okrog nje moralo splesti skupno gnezdo arabskega Magreba. Ali ni morda zaradi tega izredne važnosti tako za Rabat kot Tunis, kakšna bo ta Alžirija in po kateri poti bo stopila? Resnica je, namreč, da zastarela monarhija maroškega ti-Pa in pa omahljivi sistem jecljavih reform, kakršen obstaja v Tuniziji, le težko gledata, kanj pred njunimi očmi vstaja neka nova Alžirija, izpolnjena z jasnimi parolami socialistične preoorarbe ter korenitimi spremembami svoje zavesti. Težji je, seveda, odgovor na vprašanje, kdaj in kako se bo spor ^ poravnal. Ùpati pa je, da bodo'pri njegovem reševanju morali upoštevati tudi volja ljudstva omenjenih dežel. Ljudstvo pa v Ben Reli vsekakor gleda davnih tefenj.sj V Bel« 'govaT?c, havzlic‘rštevffnim težavam, ki jih bcj, še mpial premagati. A. P. ' m mk Tragedija v Longaronu je napravila ljudi bolj odločne. Na sliki vidimo ljudi iz kraja Badalucco, ki demonstrirajo proti gradnji jezu Glori v dolini Argentina med Imperio in Sanremom. Tu grade jez, ljudje se pa boje, da bi ne prišlo do ponovitve Longarona, kajti teren je zelo slab, za gradnjo jezu nepriporočljiv. Predvčerajšnjim je bila pri ministru za javna dela Sullu posebna delegacija, ki mu je prikazala stanje. Minister je ukazal, naj se dela prekinejo. Posebna komisija pa mora dò 20. decembra izdelati poročilo, na osnovi katerega se bo odločalo, ali naj se dela nadaljujejo, ali dokončno opuste. Gre za varnost cele vrste vasi s tisoči prebivalcev liiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMMimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii^iiMpmiiHMiHtintnuiiiiiniiiiitiiiiiiiOiitifclilt^iiiiiiiiiiniiòiliÓóaiéniiiiwAÌiioiiit iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitii(ÒiiiH>iiiiliiiiti1iimmiiiiiitiiiiiffimiitiiiiiiiitiitiiiiimiiitmHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiii PRIJETNA VEST S KONGRESA MIKROBIOLOGOV V STOCKHOLMU iiiiiiiiiimm lz ene tone nafte in pol bo človek dobil dovolj beljakovin za leto dni Beljakovine so tisti del prehrane, ki v splošni bilanci kažejo najvecji «deficit» Kaj šele bo, ko nas bo na Zemlji 6 milijard - Je v belem «strjenem testu» rešitev? o V ponedeljek ob 20.30 bo jugoslovanska televizija oddajala komedijo Marina Držiča «Tripče de lltolče», ki jo je Modest Sancin predelal v komedijo «Lazar s p’d klanca». Seveda bodo delo uprizorili člani tržaškega Slovenskega gledališča v režiji Modesta Sancina STOCKHOLM, oktobra — Ke-pica bele snovi, podobne strjenemu testu, je bila v središču pozornosti mednarodnega kom gresa, ki je bil pTed nedavnim' v Stockholmu. Francoski znanstvenik dr. Champagnat je pred znanstveniki, ki so se kongresa udeležili, odprl škatlico, kot bi: hotel iz nje potegniti diamant ali nekaj fe bolj dragocenega. V njej pa je bila le beljakovina- — tj. organska snov, ki jo more proizvesti tudi najbolj e-nostavna rastlina. Da, najbolj enostavna rastlina, toda- nihče drug, nobeno drugo živo bltjòi niti ži.val niti ...človek. Tpda to belo snov, to kepico beljakovine je tokrat proizvedel človek. Zhanstveniki so se na kongresu sicer ukvarjali z vprašanji uporabe mikrobiologije, torej znanosti o najbolj drobcenih živih organizmih, ki so stari kot je star syet, ki pa je človek o njih zvedel nekaj več šele v najnovejšem času.' Ena sekcija kongresa se je posebno ukvarjala s tem, ali morejo neki mikroskopsko majhni organizmi pomagati človeku, da bi rešil staro,-rekli bi večno, v sedanji dobi pa vedno bolj pereče vprašanje: vprašanje hrane, ki bo že v bližnji prihodnosti postalo izredno pereče. V klasju pšenice ali v stroku fižola se dogajajo izredno za- ^,,b'iiiiiimiiiitiiiliiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii,l"iuiiHMiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii III IM it m II ■ ufi III ni nuni ŽIVINOZDRA V NIK SVETUJE IN POJASNJUJE Afriška prašičja kuga že v Evropi v našem zadnjem članku smo “Pisali pomen prašičereje in v *Vezi z njo dali nekaj pojasnil. ?e tako cvetočo prašičerejo pa ®hko uniči nenadna epizoozija, j1 se lahko pojavi nenadoma, ne bi poprej niti mislili na nežnost. Naše čitatelje želimo o-Pozot-iti na neko zelo nevarno Prašičjo bolezeii, ki se je pred nekaj leti kar nenadoma pojavila J1® Portugalskem in v Španiji tamkaj povzročila ogromno “kodo Omenjena bolezen se ime-“PJe afriška prašičja kuga. Evrop-**} živinozdravniski službi na “Plah m še posebej španskim in' Portugalskim živinozdravnikom ,e moramo zahvaliti, da za en-*ra,t ta bolezen ni prestopila "leia hiberijskega polotoka in na-Psdla naše hleve. ,.V zvezi s tem moramo omenl-,*> da ima vsak kontinent po-®ebne živalske nalezljive bolezni, aaterih na drugih kontinentih na drugih ‘le Poznajo in zato tudi ne pozvalo' primernih protiukrepov, če Ji8« taka bolezen slučajno poja* ua. prav zaradi tega ni dovoljen č. nam prevoz živali iz krajev, M* take bolezni razsajajo. A-nska prašičja kuga je tipična olezen za Afriko, a ker se je ,e razširila v Evropo in ker lah-*° Prej ali slej napade tudi naše prašiče, j0 bomo v teh vrsticah koliko opisali, v Afriška prašičja kuga je huda j?mzen, ki napade domače ter , *vJe prašiče. Povzroča jo pose-en virus-kužilo, ki se imunološko a*likuje od povzročitelja navad-? prašičje kuge. saj cepivo, ki nnrani prašiča pred obolenjem P° navadni prašičji kugi, nima jr°ti obolenju za afriško prašičih .kugo nobenega učinka. Za “aJ ne poznamo cepiva, ki bi ,ayarovalo naše prašiče pred o-“mniem za afriško prašičjo kuti0’ niti nimamo proti tej zahrbtni °l®zni učinkovitega zdravila. Virus afriške prašičje kuge je izredno trdoživ. Okužena kri, shranjena v hladnem in temnem prostoru, bo kužna še čez šest let. Virus je tudi odporen pred uničenjem po razkužilih. Le nerazredčena lugolova tekočina ga uniči v desetih minutah. Froti širjenju bolezni se zdravstvene oblasti na Portugalskem in v Španiji borijo le s pobijanjem prašičev v hlevih in pa z močnimi razkuževanji. Poleg tega omejujejo gibanje ljudi in živali v okuženih krajih. V naravi obstaja več vrst virusa. Nekatere povzročajo na o-bolelem telesu iste spremembe kot navadna prašičja kuga, druge variante pa drugačne. Virus je prisoten v velikih množinah v krvi, v sokrvici in tkivu obolelega prašiča. Skoro vsi oboleli prašiči poginejo. Tisti pa, ki bi slučajno obolenje preživeli, izločajo kužne klice še dolgo po ozdravljenju, Živali zbolijo predvsem zaradi dotika zdrave z b.olno ali. pa z uživanjem okužene krme, V Afriki so. najbolj nevarni prenašalci bolezni divji prašiči. V Španiji in na Portugalskem se je bolezen močno razširila zaradi slabega čiščenja ulic. Bolezen je razširjena v Afriki v krajih pod Ekvatorjem in sicer v Angoli, Kongu, Keniji, Mozambiku, Južni Rodeziji ter v Južnoafriški uniji. Bolezen se je doslej vgnezdila samo v Afriki in na Pirenejskem polotoku, drugod po svetu je ne poznajo. Inkubacijski štadij pri tej bolezni traja 5-9 dni in včasih celo manj. Obolenje se pa najavi z vročino 40,5 stop. C, ki traja približno štiri dni. Ves čas trajanja vročine so živali živahne in pri dobri ješči. Cim se pa prične temperatura nižati, kar se dogaja 48-36 ur pred poginom, opažamo, da žival težko hedi in še težje diha, 2ival, ko enkrat obleži, se ne more več dvigniti; včasih sledi tudi kašelj. Nekatere vrste virusa povzročajo tudi grižo, ki je včasih krvava. Griži se običajno pridruži bruhanje. Običajno žival pogine sedmi dan po pojavu vročine in večkrat celo že dva do' tri dni po pričetku bolezni. Od obolelih živali jih v Afriki pogine približno 95 do 100 odst. Skoro vedno preživijo bolezen tisti prašiči, ki so sc prvi okužili od divjih praši-, čev. Virus, ki se prenaša od prašiča na prašiča, postaja z vsakim prehodom bolj kužen. V Španiji ni doslej še noben prašič preživel obolenja. Bolezen imenujemo tudi Mont-gomeryjevo bolezen, po učenjaku, ki jo je prvi raziskal. Ker je potek bolezni zelo hiter, ne opažamo na poginuli živali velikih sprememb. Na koži opažamo modre madeže, zlasti okrog ušes, rilca v podplečji-h, okrog repa in pa na: trebuhu, na črevesju pa rdeče pičice; vranica je močno povečana. Bolezen je težko ugotoviti na podlagi samih zunanjih znakov. Sirjenje te boležni so na Portugalskem ugotovili leta 1957. Ze tri mesece po prvih pojavih obolenja je bolezen zajela 216 hlevov s 11.000 prašiči. Ud teh je poginilo 5000 repov, 600n je pa bilo prisilno zaklanih. Portugalci so pri pobijanju te bolezni dosegli dobre uspehe. Bolezen se je namreč pojavila vedno: v manjši meri. Leta 1960 pa je bolezen ponovno izbruhnila v hudi obliki in zajela tudi dobršen del $na-nije. V Španiji se je bolezen hi- S tro širila. Do konca leta 1961 je v Španiji zbolelo za afriško pra-šičjo kugo in poginilo ali», bilo zaklanih 120.000 prašičev. Zaradi prizadevanja zdravstvenih oblasti se je Sirjenje boletni nekako' potuhnilo. Vendar se ponovno tu pa tam pojavljajo nova žarijiča obolenja. Možno je tudi, da se bolezen pojavi v kaki drugi evropski državi, zlasti v sosedni Franciji in od tam ne bi imela dolge poti do nas. Bolezen so zanesli na Portugalsko z neko ladjo, ki je prispela iz Afrike. Okužene ladijske pomije so namreč v Lizboni dali nekemu kmetu, ki je z njimi nakrmil svoje prašiče in tako nehote lastni državi ter Španiji povzročil ogromno škodo. D. R. pleteni kemični procesi. Do tega spoznanja prihajajo znanstveniki, kadarkoli. skušajo, pa čeprav v najsodobnejših laboratorijih, posnemati to,* kar se v rastlinskem.. svetu dpgaja. Rastline so za- ■■ sed»j 'še èqine, ki morejo iz ogljika, kisika," dušika, vode in drugih neorgan-skih sestavin sintetizirati beljakovine. Žival in človek, za katera je beljakovina osnoven element prehrane, pa moreta beljakovino sprejemati le pripravljeno, ker je sami niso sposobni proizvajati. Z druge strani pa je.vprav beljakovina — kot trdijo znanstveniki — tisti element v prehrani človeštva, za katerega se na svetu beleži «resen deficit» — kot se izražajo strokovnjaki. To velja že za sedanje tri milijarde ljudi. Še v veliko hujši obliki se bo ta «deficit» pokazal, ko bomo konec našega stoletja torej okoli’ leta 2000 šteli, na Zemlji že okoli 6 milijard ljudi. Na kratko, je kepica bele snovi, ki jo je' prinesel v Stockholm Champagnat, pomembna p.d tem, ker je to prvi vzorfec beljakovine, pridobljene na drugačnem temelju in s pomočjo drugih sredstev, kot so njeni prl-rodni viri, tj. rastline. Ta kepica bele snovi je namreč bila izdelana iz nafte, proizvedli pa sa jo pod kontrolo znanstvenikov mikroorganizmi. In ene tone nafte, kot je podrobno razložil francoski znanstvenik, se s sedanjimi metodami more proizvesti 20 kg beljakovin in ta beljakovina, upoštevajoč čisto • tvarino, je že danes cenejša od katere koli druge beljakovine — rastlinske ali živalske — ki jo vsebujejo npr. jajca, ttieso, mleko, fižol ali katera koli druga rastlina. Toda to, kar je znanstvenike še najbolj zanimalo je dejstvo, da se ta beljakovina mòre pridobivati neodvisno od obdelovalnih površin in atmosferski!? razmer, ker se pač [šridebiva v industrijskem procesu, torej ne glede na d.Qbfo letino, ne glede na t l&ìtsi&putr- " *- ! MM ; m:.-d Tielfltt in Ji»o Ut jo s tem sicer ni bila prekora-čStik. Tudi nafta je, nabireč pro-iirijH živih: bitij* ki pa so živela na Zemlji pred davnimi tisočletji, toda mikroorganizmi so sedaj ponovno omogočili, da se v croeeeu, katerega potek še ni bil objavljen, iz nje spet 'izločijo sestavine, ki so primerne za človeško prehrano. Najmanj 10 odstotkov kalorij, ki jih č!oyek sprejme s hrano, mora izhajati od beljakovin, ostalih 90 odstotkov sprejme človek od tolšč, ogljikovih hidratov, vitaminov in drugih sestavin. Odraslemu človeku je v povprečju potrebnih na dan približno po en gram beljakovin na vsak kilogram teže. To pomeni, da bi 20 kg beljakovin moglo zado- stiti potrebam odraslega človeka za 250 do 300 dni. To se pravi, da bi s poldrugo tono nafte, seveda predelane v belo strjeno testo, kakršno je prikazal frari-.coski znanstvenik, bila odraslemu človeku zagotovljena"- ustrezna količina beljakovin za vse’ leto. Zadeva se zdi enostavna, toda" problem s tem še ni dokončno rešen. Francoski znanstvenik je sicer povedal, da njegov inštitut , že razpolaga z napol industrijskimi napravami za proizvodnjo beljakovin iz nafte in da bi vsaka sodobna čistilnica nafte ob določenih dodatnih investicijah mogla organizirati takšen proces. Obstajajo pa še zelo težki praktični in tudi psihološki problemi, preden bo «sintetična beljakovina» mogla prodreti v vsakdanji človekov ob-ok hrane. Bela beljakovinasta masa, ki ji znanstveniki še niso dali • u-streznega iména, se more npr. dodajati kruhu ali kaki drugi hrani m se more tako nuditi ljudem, v koiikor jim primanjkuje mesa, jajc, sira ali drugega prehrambenega blaga, ki sicer vsebuje beljakovine. Ta bela snov je brez okusa in duha, vendar pa je s stališča prehrane učinek isti. kot bi pojedli ustrezno količino beljakovin, vsebovano v «konvencionalnih oblikah». Obstaja pa vrsta vprašanj in sicer, v kakšnem odnosu se ta koncentrirana beljakovina rriore dodajati normalni^ hrani; kako se bo ta spremem-■ba^-odfaždla na1 prebAVhe brga-ne, ki so «projektirani» na kon-ve.acionalnejše oblike prehrane itd- 3 Sovjetski akademik prot, In-šeneeki je prav tako izrazil svoje prepričanje, da je industrijsko pridobivanje beliakavin najhitrejša pot za Zboljšanje stanja v sedanji In bodoči prehrani človeštva. Res je, da obstajajo še možnosti v intenzivnejši obdelavi zemlje, v pridobivanju novih površin, v izkoriščanju drugih prirodnih virov hrane, posebno onih, ki jih nudi morje, toda prav tako je važno vzpostaviti takšne socialne in ekonomske pogoje na svetu, v katerih bodo «tudi lačni v stanju, da si sami pomagajo». Hkrati pa je sovjetski znanstvenik dodal, da tudi sovjetske znanstvene ustanove intenzivno preiskujejo možnosti, kako pridobivati beljakovine na umeten način in to ne le iz nafte, pač pa tudi iz zemeljskega plina, iz ogljikovih vodikov in drugih stranskih proizvodov kemične industrije. V. K. IIIIIIIIIIJIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiLiiiiiiiihlllillliliiliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiliilllllliHIIIIIII OVEN (od 21.3. do 20.4.) V materialnem pogledu bo dan pozitiven. Spremenili boste morda določene poglede, ideali bodo pa ostali* isti. BIK (od 21.4. do 20.5.) Pazite na pobude, ki bi se kasneje utegnile pokazati za škodljive. Napetost v družinskih odnosih. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Uspelo vam bo rešiti najvažnejše vprašanje. Obstaja nevarnost nekega spora. RAK (od 23.6. do 22.7.) Skušajte reorganizirati svoje poslovanje. Premagajte svojo živčnost. LEV (od 23.7. do 22.8.) Danes ne računajte na pomoč drugih. Ne bodite prestrogi s svojo okolico. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zelo se bo dvignil vaš ugled. Ne vme-šujte se v nepomembne razgovore. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vaše poklicne sposobnosti bodo zelo cenjene. V svojih razgovorih bodite bolj diplomatični. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Danes bo v poslih sreča na vaši Stranj, Manjši prepir v družini. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Rešite na kratko neko nevšečno vprašanje. Bodite realistični pri reševanju družinskega spora. kozorog (od 21.12. do 20.1.) Otresite se vpliva svoje okolice. Vaši načrti so na tem, da bodo uresničeni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Danes vam bodo uspele stvari, ki vam doslej niso. Posezite v neki spor. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Odlične zamisli finančnega značaja. Ne bodite,sebični s prijatelji. MECEN V STILU DVAJSETEGA STOLETJA Milijardno volilo muzeju Gugpheim NEW YORK, 25. — Sloviti muzej Guggenheim v New Yorku je dobil največje darilo, odkar obstaja. Zbiratelj umetnin in trgovec z umetninami Justin K. Than-hauser je sklenil ob svoji smrti pokloniti muzeju svojo bogato kolekcijo 75 slik, med katerimi y» 35 umotvorov Pabla Picassa, 4 slike Cezannesa, šest slik Van Gogha, dve sliki Gaugina in slike raznih drugih slikarjev kot na primer Maneta, Daumiera, Degasa, Renoiera. Rouaulta Pisarm, Deraina, Matlssa, Toulousa Lau-treca, Vuillarda, Sautina, Matllo-la in Modiglianija. Vrednost te zbirke je tako velika, da vodstvo muzeja ni hotelo dati niti približne številke, približne ocene, pač pa je skupina umetnostnih kritikov vendarle dala približno oceno in pri tem je govora, da znaša vrednost 75 slik, ■ ki jih Thannhauser poklanja muzeju, nad eno milijardo lir. To ni nič čudnega, saj so na seznamu dela največjih imen nove in najnovejše dobe. Najbolj dragocena zbirka te poklonjene kolekcije je prav gotovo zbirka 35 del znanega španskega slikarja, ki živi v Franciji Picassa, Zbirka strnjuje u-metnikova dela iz dobe med 1390 in 1960 in to v smislu, da so vse struje in načini slikanja velikega umetnika zastopani, od njegovih začetkov pa do malo manj kot najnovejše dobe. Muzej Guggenheim, ki je zelo bogat, — posebno bogata je njegova zbirka kubizma, ekspresionizma in abstraktne umetnosti — je že pred časom skušal razširiti svoje bogastvo z deli impresionistov in postimpresionistov. Zbirka, ki mu jo poklanja zbiratelj Thannhauser, bo razstavljena v posebnem oddelku znane palače na 6. aveniji, v kateri, v kateri ima svoj sedež muzej in za katerega je napravil načrt Frank Llayd Wright. Darovalec Thannhauser, ki je sedaj star 71 iet, se je začel u-kvarjati z antikvariatom v Mttnch-nu. Pri tem mu je pomagal njegov o(e Heinrich V Združene države se je preselil teta 1939 in od tedaj je tu ostal. Tisku je darovalec izjavil, da je sklenil pokloniti svojo dragoceno zbirko muzeju Guggenheim zato «ker ljubi ta muzej». Nadalje je dodal, da je izrazil željo, naj bi njegova zbirka bila razstavljena taka, da bi ohranila svojo enotnost, ter da so mu glede tega tudi zagotovili, da bo njegovi želji uslišano. Thannhauser je začel zbirati slike že leta 1912. Tedaj je kot prvo kupil neko Picassovo sliko tz tako imenovane «sinje dobe». Zanjo je plačal 400 frankov. Ta slika, ki ima za darovalca poseben čustveni pomen, ni vključena v zbirko 75 slik, vendar pa je Picassova «sinja doba» v zbirki zw-stopana, n!7 i =!■!— mmmm Radio Trst A 7.00; ---- Koieoar; 7.30; Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Ital. akvarel; 12.15: Po tujih krajih; 12.30: Za vsako-i gar nekaj; 13.30: Glasba po že-ljgh ’ ' '* SOBOTA, 26. OKTOBRA 1963 Glasbeni sejem; 9.15: Pesmi; 10.00: Operna antologija; 10.30: Radijska šola; 11.00: Sprehod skozi čas; 11.15: Mozartove skladbe; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Likpvna umetnost: 15-30: Ital. pesmi in plesi; 15.43: Ju- m}4-40:. «Due più due» in trišnji šport; 16.00: Oddaja za -The Satisfiers»; 15.00: Mali kon-: bolnike; 16.30; Operna glasba; centr; 15J0: «Veriga», ljudska 17.25: Izžrebanje loterije; 17.30: Godalni orkestri; igra; 16.30 17.20: Vatikanski koncil; 17.30 Glasbeni kaleidoskop; 18.15: U-metnoat .književnost in prireditve; 18.30: Jazz panorama; 19.00: Stanley Black; 19.15; Družinski obzornik; 19 30: Harmonija zvokov; 20.00: Športna tribuna; 20.45: Zbor s Proseka-Kontovela; 21.00: Vabilo na ples; 22.00; S filmski trakov; 22.50: Sodobna simfonična glasba. Trst 12.00: Plošče: 12.25: Tretja stran; 13.15; Eno uro v diskote- D’Annunzio — Possenti — Bossi: «La crociata degli innocenti»; 19.53: Po ena pesem nq dan; 20.25: J. Perret; «L'esame d'aritmetica»; 22.00; Zgodovinska zasedanja ital. parlamenta; 22.30: Plesna glasba. II. program 7.35; Jutranja glasba; 8.35: Poje Miriam Del Mare; 9.00: Ital. pentagram- 9.15; Ritem in fantazija; 10.35: Nove ital. pesmi; 11.00; Vesela glasba; 12.00: Orkestri; 14.00: Pevci; 15.00; Pisan program; 15.15: Najnovejše plošče; ki; 14.15: Biagio Marin: «La ba- 15.35; Koncert v miniaturi; 16.00: silica d'Elia»: 14.25: Furlanski ■ Rapsodija; 16.50 in 17.40: Plesna 14 40: Dantejeve glasba: 17.35: Izžrebanje loteri- glasbeniki; «Vice». Koper i gii Gli 6.15; Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15; Glasba za dobro jutro: 12.00 in 12.50: Glasba po Željah; 13.40: Ansambli in orkestri; 14.00: Popevke; 14.30: Kulturni zapiski; 14.40: Vesela polka; 15.30: Zabavna glasba; 16.15: Za vas pojo; 16.30: Dogodki in odmevi; 16.45; Album klasikov; 17.00; Izbrali ste; 17.40: Jazz; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Miranda Martino; 19 30: Prenos RL; 22.15- Plesna glasba; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Naš jutranji pozdrav; 8.30: je; 18.35: Vaši izbranci; 20.35: Operni program; 21.35; Dve mesti, dva stila; 22.10; N. Rotondo in njegov orkester. III. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40; Prejeli smo; 19.00: Orflove skladbe; 19.15: Filozofske novosti; 19.30: Vsakovečerm koncert; 20.30: Revija revij, 20.40: Na programu Debussy; 21.20: Pesnik F. Leonetti; 2130: Simfonični koncert. Slovenija 5.00: Dobro jutro; 6.10: Napotki za turiste; 8.20: Tečaj angleščine; 8.40: Pregled športnih prireditev; 8.06: Vedre melodije; 8.55: Radijska šola; 9.25; Skladbe za mladino; 9.45: Solistična zabavna glasba; 10.15; Mali narod-no-zabavni ansambli; 10.35: Pesmi raznih narodov; 11.00; Nozor, nimaš prednosti; 12.05: Zabavna glasba; 12.25: Veseli planšarji; 12.40: Lepe melodije; 13.30; Glasbeni sejem; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Zabavna glasba; 15.40; Amaterji pred mikrofonom; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05; Gremo v kino; 17.35: Pesmi in ples; jug. narodov; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Portreti velikih pevcev; 18.45: Novo v znanosti; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: «Bankovec za stodvajset minut»; 22.10: Oddaja za izseljence; 23.05: Prijeten konec tedna. Ital. televizija 8.30 do 12.15: TV šola; 18.00: Program za najmlajše; 13.00: TV dnevnik; i9.20: Oddaja za delavce; 19.50: Teden dni v parlamentu; 20 15: Sport; 20.30: TV dnevnik, 21.05; Mala enciklopedija Panelli; 22.15: Literarne novosti; 23.15; TV dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21 15: Detektivka «Noč požara»; 22.10: Narodne pesmi in glasba; 23.30: Športne vesti. Jug. televizija 18.00: Foročila; 18.05: Eugen Kumičič: «Zavezniki» — igra za mladino; 19.00: TV obzornik; 19.20: S kamero po svetu; — potopisna reportaža. Približno ob 19.45: Kaj bo prihodnji tedna na sporedu: 20.00: TV dnevnik; 20.30: Propagandna oddaja; 20.45: «Prepih» — prva oddaja iz serije humorističnih sporedov; 21.45: Zgodba iz serije «Dr. Kildare»; 22.35: Poročila. Vreme včeraj: najvišja temperatura 16, najnižja 12. ob 19. url 14,1, vlage 58 odst., zračni tlak 1024,4 rahlo raste, veter 15 km vzhodnoseverovzhodni, nebo Jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 26. oktobra Demetrij Sonce vzide ob 6.35 in zato ne ob 17.03. Dolžina dneva 10.28. LUna vzide ob 14.14 In zatone ob 23.49 Jutri, NEDELJA, 27. oktobra Antonija DANES NA SEDEŽU TRŽAŠKE UNIVERZE TISKOVNA KONFERENCA NA SEDEŽU KRVNE BANK E SINOČI OTVORITEV V GREGORČIČEVI DVORANI ♦ ********** *«♦♦♦♦*♦*•••♦♦♦»♦♦«♦ j Podelitev častnega doktorata predsedniku republike Segniju Na prefekturi bodo predsedniku izročili izkaznico častnega člana Združenja julijskega tiska ■ Program hiranja visokega gosta v Trstu Danes bodo na tržaški univerzi podelili predsedniku republike Segniju častni doktorat iz političnih ved. S tem bodo proslavili tudi 25-letnico ustanovitve pravne fakultete. Predsednik republike Segni bo pripeljal skupno s soprogo na letališče v Ronkah ob 10.10 uri, kjer ga bo zasebno sprejel dr. Mazza s soprogo. Ob 10.45 bodo prispeli na prefekturo, ob 11. uri pa se bo peljal na univerzo, kjer bo pregledal častno četo z zastavo in godbo. Ob 11.10 mu bo rektor dr. Origone izročil spominsko kolajno ter knjigo, ki je bila izdana ob omenjeni 25-letnici. Ob 11.15 pojde predsednik republike v veliko dvorano univerze, kjer bo rektor najprej prebral sklep o podelitvi doktorata «honoris causa» ter mu izročil pergament diplome. Ob 12.20 ga bodo sprejeli na prefekturi. Ob 12.45 bo predsednik republike sprejel delegacijo tržaških novinarjev, ki jo bo vodil Bruno Astori. Novinarji mu bodo izročili častno izkaznico Združenja julijskega tiska. Ob 13. uri bo kosilo, ob 16.15 se bo predsednik odpeljal v Ron-ke, od koder bo odpotoval ob 16.50 uri v Rim. V zvezi s tem obiskom so študentovske organizacije pozvale študente, naj se udeležijo manifestacije ter počastijo predsednika republike. Včeraj si je dr. Mazza prizadeval, da bi se uredil spor s študenti. Studenti se seveda s tem niso odrekli svojim zahtevam, obvezali pa so se, da jih bodo uveljavili na drugem, pristojnem mestu. Na svečanosti bo zastopal vlado minister za proračun Medici, poslansko zbornico bo zastopal poslanec Biasutti, senat pa Delioli. Popolna zmaga FIOM v podjetju De Micheli V podjetju De Micheli so bile včeraj prvič izvedene volitve za izvolitev notranje komisije. Sindikat FIOM je prejel 100 odstotkov glasov tako med delavci kot med uradniki in vse tri razpoložljive sedeže. Sindikat kovinarjev Delavske zbornice ni predložil svoje liste. Stavka električnih in avtogenič-nih varilcev, ki sta jo napovedali obe sindikalni organizaciji včeraj ob 8.30, je popolnoma uspela. Stavka je trajala do 6. ure danes. Delavci so se udeležili tudi skupščine. Stavke solnikov v ponedeljek ne bo! Iz Rima poročajo, da so osrednje sindikalne organizacije šolnikov Intesa della scuola (ANCI-SIM, SASMI, SNPPR, SNIA, SN-SM, SNASE) CISNAL Scuola, SI-NASCEL in SISM-ClSL izdale poročilo, v katerem izražajo svojo solidarnost z državnimi uslužben- ci, ki bodo stavkali dve uri v ponedeljek. Omenjene sindikalne organizacije šolnikov se moralno pridružujejo stavki, toda spričo razmer in potreb šole, ki je zdaj v začetnih težavah, ne 'bodo šolniki v ponedeljek stavkali in bo reden pouk. Sindikalno gibanje za rešitev spornih vprašanj pa se bo spet začelo po sestavi nove vlade. * V Cagliariju je od včeraj do 27. deveto vsedržavno zasedanje o urbanistiki, ki ga prireja vsedržavni inštitut za urbanistiko. Deželna sekcija Furlanija-Julijska krajina tega inštituta je za zasedanje pripravila obsežnejše zanimivo poročilo, o katerem bomo v našem dnevniku še podrobneje poročali. Pobuda za ustanovitev Združenja krvodajalcev V Trstu je sedaj okrog 1000 krvodajalcev, v bolnišnicah in sanatorijih pa napravijo na leto od 6 do 7. tisoč transfuzij Na sedežu krvne banke je bila sinoči tiskovna konferenca, ki jo je sklical pripravljalni odbor za ustanovitev Združenja krvodajalcev, v katerem so prof. dr. Lang, prof. dr. Nicollni, E. Sessi, E. Vollari, G. Tendella, A. Devit, V. Žago, A. Cornei in R. Santi. Prof. dr. Lang, ki ima velike zasluge za ustanovitev in delovanje Krvne banke v našem mestu, je v svojem uvodnem pozdravu poudaril, da krvna transfuzija zavzema vedno večje mesto in važnost v medicini, zlasti v kirurgiji. Tržaška krvna banka je do sedaj lahko delovala le po zaslugi krvodajalcev, ki zaslužijo večje priznanje prebivalstva. Zato je nastala pobuda, da bi se ustanovilo združenje krvodajalcev, ki bi lahko razvijalo ’ večjo propagando za dvig števila krvodajalcev in popularizacijo tega plemenitega izraza človečanske solidarnosti, obenem pa bi taka organizacija nudila krvodajalcem vsaj nekaj priznanja v obliki predavanj, ........................»Ninnili nnininiiinniniiiii mimmi minniiiiiliiiii DVE LETI PO NJEGOVI OBJAVI V URADNEM LISTU V Se vedno se ne izvaja v celoti zakon za slovensko šolstvo Zaradi pomanjkanja ukrepov za izvajanje zakona so ostali nerešeni številni, za slovensko šolo življenjski problemi Zakon o slovenskem šolstvu je bil objavljen v Uradnem listu št. 252 z dne 9. 10. 1961, v Uradnem vestniku vladnega generalnega komisariata pa 21. oktobra 1961. V torek sta torej potekli že dve leti odkar je bil omenjeni zakon formalno raztegnjen tudi na tržaško področje. Q tem zakonu, ki je življenjske važnosti za našo narodno skupnost, smo že večkrat pisali, kljub temu pa ne moremo kar mimo ob tej obletnici. Ne bomo tokrat obširno pisali o splošnem pomenu zakona, o njegovih pomanjkljivostih in raznih členih, pač pa hočemo opozoriti pristojne oblasti le na nekatere točke in obveznosti, ki so v zakonu določene. Zakon je bil objavljen in je stopil v veljavo že pred dvema letoma, a se še ne izvaja v celoti, ker pristojne oblasti niso v dveh letih še izdale potrebnih u-,krepov, predpisov, da bi se zakon dejansko izvajal. Koliko let bomo morali še čakati? Morda še -toliko let, kolikor smo čakali, da je bil zakon odobren? Kljub 'obljubam, da bo zadeva kmalu rešena, niso bili še objavljeni dekreti predsednika republike o ustanovitvi posameznih šol, ne osnovnih niti srednjih. Tako je še vedno mrtva točka člen 1. in zaradi tega se ne izvaja člen 9, ki določa, da bo ministrstvo za javno vzgojo v roku 6 mesecev po uveljavitvi zakona določilo staleže vodilnega, učnega, upravnega in pomožnega osebja na šolah s slovenskim učnim jezikom. Vprašanje formalne ustanovitve z dekretom predsednika republike je važno za vse šole, najbolj pereče pa je za srednje šole. Po dveh letih od objave zako- MIIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIl*l**ll*lll*llllll**lllll**l*llllllllllllllll*llll**l**»ll*lll'lllllll