Razgled. O razširjenosti škodljivega berifa za uiladino tako zvano »Schundliteraturi« poroča Osterreichische Rundschau sledeče: Nemški narod izda na leto 50 milijonov mark za to. Mojster takih spisov Friderik Dey, ki živi v NewrYorku je postal že milijonar. Vsak teden zmaže kako Nick-Carter povest, ki obsega približno 30.000 besed; za vsako besedo dobi 25 fenigov, tedaj zasluži ta junak v tednu 7500 mark. Bil je pa že tako plodovit, da je skrpal tri novele v tednu, poprečno je napisal 10.000 besed na dan. Velikanski dobiček iniajo tudi založnikl. Tako zasluži neki založnik v Berlinu 2M> milijona mark na leto. Da se ta epidemija vsaj nekoliko omeji, je ustanovil dunajski »Volksbildungsverein« poseben odsek za pregledovanje mladinskih spisov, ki izdaja tudi katalog, v k,atel-em so navedene za mladino priporočljive povesti. Omenjeno društvo pošilja tak katalog tudi brezplačno. Naslov se glasi »Volksbildungs-Verein, VVien I, Spiegelgasse 1.9«. Osterreichische Rundschau je 1. 1909 objavila jako zanimiv članek iz peresa profesorja dr. Ludovika Gurlitta, ki se glasi: »VVas sollen unsere Kinder Iesen?« Tu ocenjuje pravljice, povesti, životopise, zgodovinske in domoznanske k|njižice. V spomin nam kliče tudi Herderjev izrek: »Ein Buch hat oft auf eine ganze Lebenszeit einen Menschen gebildet oder verdorben!« Pri izbiri prevodov moramo biti torej jako oprezni. Dejanja govore. P r v o d e j a n j e. Dunajsko društvo za priredbo dirk je darovalo za vojake, ki so oslepeli v vojni 10.000 kronc in za napravo umetnih udov pohabljenim vojakom 10.000 kronc. Ta umazanost silno bogatega društva je vzbudila opravičeno nevoljo in je bila ostro kritikovana. V tesni zvezi s tem društvom je dunajski yockeyklub, ki je središče visoke aristokracije in drugih dunajskih mogočnikov. To društvo je pri dirkah leta 1910. zaslužilo več kakor rnilijon kron čistega dobička, a je odbilo prošnjo za kako podporo oslepelim in pohabijenim vojakom. Prvi aristokrati, mogočniki in milijonarji so tako prošnjo odbili, češ, da njih društvo že tako podpira gotov zavod. V resnici pa društvo in njegovi člani prav nič ne dajo, nego odštejcjo samo 100.000 kron za vojnopreskrbne namene, ker jih morajo odšteti, saj so jiii pobrali od dirke obiskujočega občinstva potom posebne doklade. Yockey-klub je moral oddati to od občinstva darovauo vsoto, saj bi bil sicer storil čisto navadno poneverjenje. Pač pa ima ta klub kuharja, ki mu plačuje na leto 24.000 kron. D r u g o d e j a n j e. Ceški listi poročajo po »Spravnem Obzoru«, da je znana »praška železarska družba«, katcre predsednik je vsemogočni nemški jadikalec in velepatrijotični (v besedah) finančni niagnat Kestranek vložila pritožbo proti sklepom 3 čeških okrajnih zastopov, v katerih ozemlju iina svoja podjetja. Ti okrajni zastopi (Slanv, Unhošt in Hofelice) so sklenili podpisatl do 300.000 K vojnega posojila; vsi davkoplačevalci so bili s tem zadovoljni, le »železarsko društvo«, ki je napravilo v vojni že nešteto milijonov profita, ne. Gospod Kestranek je vložil pritožbo na upravno sodišče, kjer je seveda pogorel. Praški »Venkov« pravi: To dejstvo je naravnost nezaslišno! Ljudje, ki se vedno igrajo patrijote, ki prinašajo svoj avstrijski patriotizein vedno na javni trg ter se često obregajo ob češki narod, ti ljudje iz nizkotnih ozirov branijo podpisovati vojna posojila! Komentarjev ni treba. Stvar govori sama za sebe — oziroma naravnost kriči! Tretje poglavje je prav kratko. Slovensko učiteljstvo pa je položilo na žrtvenlk domovine od svojih ubornih vinarjev, ali pa posredovalo, da so darovali drugi, vsoto, ki jo izkazujemo v današnji štev. »Učit. Tov.«